Leto LXTV~ št. 143 Ljubljana, sobota 27* junija 1931 Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaer&tl do 80 pettt k Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnserati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj UREDNIŠTVO IN CFRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva oBea st. 6 Telefon st. 3122. 3123, 8124, 3125 m 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —■ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. (13 2ar;e (151 d g v €> Jugoslavija in Hoovrov načrt Avtentične informacije o stališču nase vlade do Hoovrovega pred loga — Podpora Nemčiji ne sme upropastiti drugih držav Beograd, 27. junija. Po poročilih iz Washingtona ie včeraj jugoslovenski poslanik oficijelno informiral pri Stim-sonn glede Poovrovega predloga o moratoriju. Na merodajnem mestu so bile k temu izdane naslednje informacije: Kar se specijelno tiče naše države, stališče Jugoslavije v nobenem primeru ne more biti nasprotno interesom države ki to kljub vsej dobri volji, da se do skrajne meje vpoštevajo dobri nameni g. Hoovra. Gre za vele-važne državne interese, ki so predpogoj normalnega razvoja prizadevanja, da se najde izhod iz hude gospodarske krize. Za našo vlado obstoja torej tudi v tem problemu samo ena rešitev: Rešitev, ki mora biti v prvi vrsti v skladu z narodnim! interesi. Mi dobivamo na račun reparacij znatno vsoto, skoro dve milijardi Din letno. Od tega gre velik del za odplačilo naših dolgov zaveznikom, a ves preostanek se uporabi za obnovo krajev, ki so bili opustošeni v svetovni vojni, za izplačilo vojne odškodnine in za podporo vojnih Invalidov. Niti Bukarešta, 27. junija. AA. Radar poroča: Finančni minister Argetojanu je v odgovoru v parlamentu na interpelacijo o Hoovrovem predlogu izjavil, da mnoge druge države lahko pristanejo na Hoovrov predlog, toda Rumu-nija ga mora še proučiti, da vidi. kako bo ta predlog vplival na njene finance. Berlin, 27. junija. AA. V tukajšnjm političnih krogih vlada veliko zanimanje za ameriški odgovor na francosko noto o Hoovrovem predlogu. Listi se v glavnem zanimajo za vprašanje, ali bo zmagalo francosko ali pa ameriško stališče. Nacionalistični tisk se boji, da Hoover zaradi francoskega odpora ne bo uspel. Vladni Usti so pa mnenja, da bo Francija prej ali slej vendarle pristala na moratorij. Iz VVashingtona poročajo, da ameriški predsednik Hoover trdno veruje v uspeh svoje akcije, dasi francoski odgovor ni bil preveč ugoden. Izjava ameriškega državnega tajnika Stimsona vzbuja vtis, da ameriška vlada ni popolnoma zadovoljna s francoskim odgovorom in da bodo potrebna najbrž dolgotrajna pogajanja. Politični krogi menijo, da ima Stimsonovo potovanje namen prepričati francosko vlado o potrebi moratorija, ki naj stopi v veljavo že s 1. julijem. Pariz, 27. junija. Agence Havas poroča iz VVashingtona, da so pogajanja, ena para ne ostane za kake luksuzne namene. S podpisom raznih prejšnjih sporazumov in naposled s pristankom na Youn-gov reparacijski načrt je naša vlada prevzela obveznosti, ki jih lojalno izpolnjuje, tako napram lastnim državljanom, kakor napram svojim lastnim državljanom, kakor napram inozemstvu. Če bi se sedaj od nas zahtevalo, da se brezpogojno odrečemo svojim reparacijskim terjatvam, če tudi samo za določen čas, bi bilo s tem ogroženo povračilo škode onim, ki so skoro vse izgubili v svetovni vojni, ogroženo obnavljanje krajev, ki so bili porušeni, a na drugi strani bi to dovedlo neizogibno do povečanja davčnih bremen našim državljanom. To bi pomenilo popolno Iznaličenje plemenitega Hoovrovega namena, ki hoče pomagati vsem, pa tud? nam, ne pa da nas upropasti. Dobro vemo, da g. Hoover ne želi podpore Nemčiji za ceno propasti drugih In zato smo prepričani, da se ta problem, ki bo imel nedo-gledne posledice, ne more rešiti kar čez noč, marveč da fe po- Rumunija je letos že plačala svoje dolgove Angliji, Franciji in Italiji, na račun reparacij pa je naročila v Nemčiji blaga v vrednosti 240 milijonov mark. Rumunija mora paziti da se ne bo ta svota v primeru moratorija izpreme-nila v državen dolg, ki bi znatno obremenil rumunski državni proračun. ki se vrše med Parizom in washingto-nom, že tako daleč napredovala, da računajo v VVashingtonu s popolnim sporazumom med obema vladama. Hoover še vedno ni izgubil nade, da bo mogoče uveljaviti predlagani moratorij že s 1. julijem. Zaupnica Lavahi Pariz, 27. junija. Po celonočni 18 nr trajajoč) in mestoma zelo viharni debati o Hoovrovem predloga Je zbornica davi ob 6. izrazila Lavalovi vladi s 386 proti 189 glasovom zaupnico s pooblastilom, da nadalhife pogajanja z Ameriko na osnovi smernic, ki lih vsebuje že odgogvor vlade na Hoovrov predlog. Za zaupnico so glasovali tudi radikalni socijalisti, ki so Imeli ponoči med sejo dolgo posvetovanje. Tega posvetovanja sta se udeležila tudi nemški socljalnodemokratskl poslanec Breitscheid In delegat angleške delavske stranke. trebno podrobno proučevanje vseh pogojev in možnosti, ki bi omogočile eventualni moratorij. Zaradi tega se neizogibno vsiljuje potreba po konzultaciji vseh zainteresiranih držav, a to ne v ultimativni formi Nikakor ne ^ie, da bi se zaradi tega izpreminjal Youngov načrt, ki predstavlja po našem pojmovanju definitivno rešitev reparacijskega problema. Namesto tega se morajo proučiti vsi pogoji, pod katerimi bi se moglo pomagati Nemčiji in to tako, da ta podpora ne bo imela za posledico propasti drugih. Taki pogoji obstoje in g. Hoover ter vsi drugi, ki se interesiralo za sanacijo ekonomskih prilik v Evropi, jih dobro poznajo. Zato nI treba, da bi jih še mi posebej naglašali. Kakor vselej, kadar je šlo za ojačanje miru in konsolidacijo prilik, je naša država tudi tokrat rade volje izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje In bo doprinesla, kakor že tolikokrat poprej, če potreba, tudi tokrat, svoje žrtve, ki pa morajo seveda biti v skladu z žrtvami drugih držav. Po % 14. družbenih pravil se sklicuje redni obilni zbor delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani na dan 10. julija 1931 ob 18. uri v uredniške prostore v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 5. DNEVNI RED: 1- Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1930 in predložitev bilance z dne 31. decembra 1930. 2. Poročilo pregledovalnega odseka. 3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1930. 4. Volitev pregledovalnega odseka. 5. Slučajnosti. Opomba: § 16. družbenih pravil: Kdor boce na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno. Upravni odbor Narodne tiskarne. Ljubljančani! V petek amo pokazali bratom iz savske banovine, ki so prišli iz Amerike na izseljenifiki kongres v Ljubljano, da znamo ceniti nase izseljence in na dan sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, je naša dolžnost pokazati, da ljubimo nič manj tudi nade brate in sestre iz dravske banovine, ameriške izletnike, člane »Kranjske Slovenske Katoliške Jednote« v Jolietu, ki obiščejo ta dan svojo domovino. Ti izletniki bodo dospeli dne 29. junija, to je na dan sv. Petra in Pavla, ob 7. na Jesenice, kjer jih bo pozdravil posebni sprejemni odbor, kateremu načeljuje g. dr. Kogoj. Izletnikom bo na Jesenicah prirejena zakuska, nakar bodo nadaljevali vožnjo proti Ljubljani, kamor bodo dospeli ob 9. dopoldne. Po sprejemu na glavnem kolodvoru in odložitvi prtljage v posebno za to urejene garderobe v hotelu Miklič je skupni odhod ob sviranju godbe k masi v stolnico, od tam vrnitev v hotel Miklič, kjer bodo imeli izletniki skupen obed. Popoldne ob 15. je odhod z novim tramvajem na Vič, da počastijo člani KSKJ na tamošnjem pokopališču počivajočega soustanovitelja Frančiška Susteršiča. Vabimo vse prebivalstvo k sprejemu teh naših dragih bratov in sester, ki se v kratkem vrnejo nazaj v svojo novo domovino, kamor bodo ponesli dober naš sloves in kjer bodo razširjali dejstvo, da domovina ljubi svoje izseljence in da ni pozabila na svoje otroke v tujini. Posebno se vabijo k sprejemu dame oz. gospodične v narodnih nošah, društva z zastavami In skauti v kroju. Poroka princese Heane Bukarešta, 27. junija. AA. Poroka procese Ueane z Antonom Habsburškim bo 26. julija. Vsako leto zaplamte in vsako leto žare bolj mogočno, ne več le kot vi* zija naše svobode in ne več kot spo* min narodne tuge za izgubljeno svo* bodo srbskega dela našega naroda — Vidov dan je simbol našega vstajenja, naše moči — njegove zarje so naše vstajenje. In niso plamteče samo kot zrcalo naše svobode, dan je velik zaradi zmage naroda nad stoletnim mrakom, nad nočjo, ki je narod slepila tako dolgo, da se je zdelo, kakor da je ugasnilo tudi zadnje upanje. Dolga je bila noč in strašna, a tem veličastnejši je vstal iz nje dan, tem lepša je zarja vstaje-nja, tem veličastne jši simbol je vsako leto Vidov dan. Vedno višja je zarja in vedno bolj ognjena, saj se v njej leto za letom manifestira vedno večja narodna sila, vedno globlja ljubezen do domovine — države in vedno bolj živo veselje nad svobodo. Vidov dan kliče z ognje Madrid, 27. junija. AA. Jutri bodo prvič po devetih letih v Španiji parlamentarne volitve. Novi parlament bo imel 470 poslancev. Od zadnjih volitev je živela Španija v znamenju velikih izprememb. Leta 1923. se je Primo de Rivera proglasil za diktatorja in ukinil parlamentarni režim. Aprila tega leta je kralj Alfonz odstopil in Španija je postala republika. Jutri bodo pa volitve v ustavodajno skupščino. Je skoraj gotovo, da bodo zbrale največ glasov Snoči so ameriški izseljenci, ki so vali iz LJubljane v Zagreb, kjer Zagreb, 27. junija. AA. Snoči ob 920 so dospeli v Zagreb ameriški izseljenci, ki so obiskali domovino Na peronu so bili zbrani predstavniki oblasti in mnogoštevilnih društev. Bansko upravo sta zastopala načelnika Puc in Ben-zon, mestno občino podnačelnik Mah-nik, izseljeniški komisar?jat Kline, Ju-goslovensko matico dr. 2ivko Petri-čič. Udruženje rezervnih oficirjev dr. Danko Angjelinovič. Številni so bili predstavniki Sokola, ženskih udruženi itd. Železnicarska sodba je svirala ob prihodu himno. Po prihodu vlaka je pozdravil goste v čakalnici I. razreda podnačelnik mestne občine Mahnik. Anglija da moratorij svojim dolžnikom London, 27. junija, s. Angleška vlada je obvestila zastopnike Poljske, Rumuni> Jugoslavije, Estonske in Latvije, o sklepu ki ga je nedavno napovedal v spodnji zbornici finančni minister Snowden gle-.e vojnih dolgov teh držav Cim bo Hoover-?ev predlog splošno sprejet Je vlada popravljena od 1. julija dalje za leto dni odgoditi vsa plačila ??. raznr za obnovo dovoljene predujme in druge manjše dolgo e. V tehničnem smislu ti dolgov^ sicer nuo vojni dolgovi, vendar pa so nastali za-adi razmer, k! jih je rodila povojna doba. Polet okoli sveta Moskva, 27. junija- AA. Ruska vlada je priredila ameriškima letalcema Gattvju in Postu slavnosten banket. Dasi nista letalca skoraj nič spala, sta takoj po banketu nadaljevala polet proti Novosibirsku. Ko bosta tam obnovila zalogo goriva, bosta nadaljevala polet proti Japonski. Greta Garbo zapasti film ? London, 27. junija. Zdravstveno stanje slovite filmske igralke Grete Garbo, ki boleha že več mesecev, se je tako poslabšalo, da namerava umetnica zapustiti film in se vrniti v svrho tečenja v Evropo. Poset angleške vojne mornarice v naših vodah Split, 27. junija. V mesecu julijo bo po-setil splitsko luko oddelek angleške vojne mornarice, in sicer ena križarka. ena tor-pedovka, ena admiralska ladja in ena rezervna vojna ladja. V Splitu ostanejo kakih 14 dni, nakar posetijo še nekatere druge jadranske luke. nimi jeziki, česar ne morejo dovolj povedati naša srca, ki plamte z njim. Vidov dan je simbol nezmagljivih sil energij našega naroda, Vidov dan je simbol naše bodočnosti. Zato je J^idov dan naš najlepši praznik, podoba je naših idealov, oznanenje uresničenja naših sanj in dokaz, kako veliko pravico imamo ži* veti svobodno v enakosti in bratski ljubezni. TT Vidovi zarji je z ognjem zapisa* no ime Jugoslavija. Vidov dan je triumf njene zmage, in Vidov dan je kres v čast vsem onim, ki so za njo pretočili kri in morje solza. Strta srca junakov so simbol naše moči, njih nezlomljiva ljubezen pa vzor naši zve* stobi in zarje Vidove naj nas povedo do novih zmag za junaškim kraljem Aleksandrom po poti svetega sporni* na Petra Velikega Osvoboditelja in nesmrtnega Karagjorpia! radikalno - republikanska, radikamo-socijalistična in republikansko - soci-jalistična stranka. Včeraj je vlada odstavila poveljnika španskega l&tarstva, znanega majorja Franca. Obtožuje ga, da je kljub prepovedi vodil protirevolucijonarno propagando. Kakor so doznali, je Franco odredil delno mobilizacijo letalstva. Hotel je vreči sedanjo vlado in pomagati protirevolucijonarjem. prišfi na izlet v domovino, odpoto-so bili prav tako prisrčno sprejeti za pozdrave pa se je zahvalil prof. Devic, ki je naglasil, kako je Zagreb za časa svetovne vojne vzel v oskrbo siromašno dalmatinsko deco. Zahvaljujoč se za pozdrave, je vzkliknil: >Naj živi lepi in beli Zagreb, naj živi uedi-njena Jugoslavija!« V imenu bana je pozdravil goste načelnik banske uprave Benzon. v imenu izseljeniškega ko-misarijata pa g. Kline. Na koncu je v imenu izseljenskih organizacij izrekel dobrodošlico Marko Baković. Gostje so odšli nato v mesto ter se nastanili v »Esplanadu« in hotelu Milinov. Danes se bo v Zagrebu nadaljeval izselje-niški kongres. Sanje madžarskih legitimistov Budimpešta, 27. junija, d. Grof Julij Pallavicina, ki je nastopil v volilnem okra* ju Dombovaru kot nestrankarski kandidat, je izjavil v svojem programatičncm govo« ru, da hočejo madžarski legitimistri vzpostaviti monarhijo in sicer tako, da ne bo več avstrijsko*madžarska, temveč madiar« 6ko*avstrijska monarhija. Naš zastopnik na mednarodnem ribar-skem kongresu Beograd, 27. junija. AA Kot odposlanec naše vlade na mednarodnem kongresu za ribarstvo, kj bo od 20. do 25. julija v Parizu, poide dr. Tonko Sojan s hidrogeolo-škesa instituta v Splitu, in ne univerzitetni profesor dr. Siniša Stanković iz Beograda, ki je zbolel. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.77, Berlin 13.43, Bruselj 7.8827, Budimpešta 9.8778, Curih 1096.8, Dunaj 7.9518, London 275.3, Newyork 56.47, Pariz 221.5, Praga 167.6, Trst 296.—. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.12125, Pariz 20.23, London 25.14, New York 516.75. Bruselj 71975, Milan 27.05. Madrid 49.25, Amsterdam 207.88, Berlin 122.625, Dunaj 72.57, Sofija 3.74, Praga 15.295, Varšava 57.85, Budimpešta 90.06, Bukarešta 3.075. Nadaljevanje Chequersa v Parizu Nemški in francoski državniki se bodo sestali v Parizu prve dni prihodnjega meseca Berlin, 27. junija. Dejstvo, da je Brfl-ningov apel na francoski narod naletel v francoskem tisku na simpatičen odmev, je vzbudilo v nemških političnih, še bolj pa v gospodarskih krogih največje zadovoljstvo. Današnji listi se v zvezi s tem obširno bavijo s skorajšnjim sestankom nemških in francoskih državnikov, shenemu sestanku v Chequersu. Soglasno poudarjajo, da ni nobenega dvoma, da bi tak sestanek rodil zelo povoljne rezultate in da bi dovedel do mnogo tesnejšega zbližanja med Francijo in Nemčijo, kakor pa vse mednarodne konference. Po dogovorih, ki so se vršili že delj časa, bi se imel vršiti sestanek v Parizu prve dni meseca julija. Verjetno bosta dr. Briinhig in dr. Curtius odpotovala v Pariz že 3. julija in bosta ostala tam tri do štiri dni. Pariški sestanek naj bi predstavljal nadaljevanje Chequersa, a razgovori bi se zaključili na poznejšem sestanku ob priliki poseta angleških državnikov v Berlinu. Seveda pa v Parizu nemških državnikov ne puščajo v dvomu, da more priti do boljših odno-šajev med Nemčijo in Francijo le pod pogojem, če se nemška državna vlada ne bo dala več ustrahovati od borniranih in neodgovornih političnih kričačev. Francija se more čutiti varno le tedaj, če bodo z nemških ulic izginili propagatori revanže. Tudi Rumunija ne more brezpogojno sprejeti Hoovrovega predloga Izjava finančnega ministra v nrrnunski zbornici — Prekinitev repa-racijskth plačil bi znatno obremenila državni proračun Francija ali Amerika? Pogajanja v Parizu naj odločijo, ali bo glede moratorija zmagalo francosko ali ameriško stališče Prve volitve v Španiji Po devetih letih bo Španija jutri izvolila nov parlament Major Franco zopet organizira revolucijo Ameriški izseljenci v Zagrebu Buren občni zbor SPD Odločne zahteve po reorganizaciji društva — Odstop predsednika dr. Frana Tominika LJubljana, 27. junija. Sooči se je vršil v Ljubljani v dvorani restavracije *Pri levu« izredni občni zbor Osrednjega planinskega društva, katerega glavni dve točki sta bili izvolitev delegatov za glavno skupščino SPD m predlog za izpremembo društvenih pravil. Zboru je predsedoval društveni predsednik g. dr. Fran Tommšek. 2e pred pričetkom zborovanja je bilo opažati med zborovalci veliko živahnost, kar je bilo povsem razumljivo, ker je znano, koliko važnost polagajo i Člani osrednjega planinskega društva i podružnica na preustroj sedanje naše planinske organizacije. Nezadovoljstvo, ki vlada med članstvom je tudi krivo, da se mnogi ne zanimajo več za planinske zbore kakor bi bik) treba. To se je opažalo tudi pri snoč-nem obisku. Po otvoritvenih besedah g. predsednika je prišlo na vrsto najprvo volitev delegatov za skupščino SPD. Predloženi sta bili dve listi. Prvo je predlagal g. Hrovatin. Imela je v glavnem iste delegate, kakor so bili dosedaj in Je veluala kot nekakšna oficijelna lista odbora. Drugo listo, ki je imela poleg sedanjih vodilnih osebnosti planinskega društva tudi znatno število takih delegatov, ki so iz vrst takozvane opozicije, je predlagal magistratni :vet-nik g. dr. Brilej. Prva lista je propadla z vsemi proti dvema glasoma, lista opozicije pa je bila sprejeta soglasno z izjemo dveh glasov. To glasovanje je pokazalo, da je končno v Osrednjem društvu prodrl nov duh in da velika večina zastopa in odobrava stremljenja in zahteve po preustroju v SPD. Na dnevnem redu sta bila nadalje še dva samostojna predloga. Prvi se je nanašal na vprašanje enakomerne razdelitve prispevkov za vzdrževanje administracije Slovenskega planinskega društva. Izražala se je želja, naj bi se dosedanji neenaki prispevki podružnic in Osrednjega planinskega društva izenačili, ker Osrednje društvo le težko zmaguje vedno bolj naraščajoče upravne stroSke, zlasti pa za investicijo in posebno za kulturne naloge. Predlog, ki ga je stavil g. dr. Mrak, je bii sprejet soglasno. O drugem predlogu, ki se je nanašal na izipremembo sedanjih pravil SPD m reorganizacijo društva, je g. predsednik izjavil, da ne pripušča razprave, ker ni navzočih 200 članov, kakor to predpisujejo pravila. K besedd se je nato oglasil tajnik Zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar. Priznaval je, da sklepanje po pravilih ni mogoče, da pa pravila ne zabranjujemo razgovora o tem velevažnem vpra- šanju. Izrazil je željo, da bi se o tem vsaj razpravljalo, da se more stopiti nato v stik tudi s podružnicami m pripraviti teren za končno odločitev. Pri tej priliki je na eni strani priznaval, da se mnogi člani sedanjega odbora jako trudijo m marljivo delajo, da pa je ustroj društva po sedanjih pravilih tak, da je onemogočeno uspešno delo tako Osrednjemu društvu kakor podružnicam. Sistem, ki je v koreninah slab in piškav, ne more pustiti, da bi drevo planinske organizacije uspevalo kakor treba. Sedanji ustroj Slovenskega planinskega društva je nemogoč. Podružnice so že pred leti zahtevale reorganizacijo. Tej zahtevi se pridružuje tudi skupina Osrednjega društva, ki se jo označuje za opozicijo in zahteva samostojnost podružnic in samostojnost Osrednjega planinskega društva. Te organizacije pa naj bodo povezane na podlagi paritete m na podlagi enakopravnosti in medsebojne neodvisnosti v skupno višjo organizacijo, ki naj predstavlja njihovo zvezo za okoliš Dravske banovine. Omenjal je še druge hibe in hotel preiti v razgovor o načrtu pravil, ki se je izdelal v tem smislu in ki naj bi se v sporazumu s podružnicami še predelal, tako da bi bil zrel za končno razpravo. Zaradi ponovnih vpadov g. predsednika, ki je smatral, da so izvajanja govornika naperjena proti poedinim osebam društvenega vodstva, odnosno proti odboru, pa je nastalo prerekanje. Vzel je govorniku besedo, čemur so ugovarjali zborovalci z burnim protestom. Predsednik je nato razburjen zahteval, da se zbor izjavi, ali odobrava, da se govorniku vzame beseda, ali ne. Ker so zborovalci soglasno zavrnili postopanje predsednika, je smatral ta odklonitev njegovega predloga za nezaupnico, izjavil, da predsedstvo SPD odlaga ter je zaključil zborovanje. V Slovenskem planinskem društvu že delj časa razmere niso urejene. Deloma iz osebnih, v veliki meri pa iz stvarnih razlogov tli med članstvom ogenj nezadovoljstva, ki ob vsaki priliki izbruhne in podaja javnosti nezadovoljivo sliko ter utrjuje v njej prepričanje, da bo treba končno napraviti red, ki je — kakor se kaže — dosegljiv le z žrtvami osebnega značaja. Ker je z odstopom sedanjega predsedniška prišlo do tega, da bo treba odločati po pravilih na prihodnjem občnem zboru, ki se ima takoj sklicati, o novem vodr-stvu društva, je pač potrebno in že skrajni čas, da se najdejo možje, ki bodo skupino z mnogimi dosedanjimi maTUivimi in vzornimi delavci spravili društveno delovanje v ono smer. ki je nujno potrebna z ozirom na zahteve modernega alpinističnega gibanja. ?otovalna pisarna , «&ne informacije za one, Jugoslavija: IV. Jugoelovenskl kongres treznosti v Beograda bo 3., 4. in 5. julija t. 1. Dovoljena je četrtinska vožnja za tja in nazaj na podlagi legitimacije, ki se dobi pri Putniku. Poleg tega je treba imeti Še potrdilo, da je član Društva treznosti. Olajšava velja od 30. VL do 9. VH. Ta popust velja tudi za skupni izlet s posebnim pa mikom skozi Djerdap po končanem kongresu. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, mora pri prijavi poslati posebej se Din 50.— za izlet; v znesku je upoštevana samo vožnja z ladjo. Povratek po železnici je preko Prahova in Nisa in stane četrtinska vožnja m. razred Din 20.—. To velja samo za skupno potovanje. Iz Niša je razhod domov in je popust isti kakor pri dohodu. Udeležnik se lahko vrača tudi po drugI poti kakor je prišel. Prijave se sprejemajo do 30. junija t. L Polovična vožnja v Nov! Sad. O priliki otvoritve novozgrajene palače Delavske zbornice v Novem Sadu dne 5. julija je odobrena polovična vožnja po železnici. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Cerkvene svečanosti v Loordu se vrže ▼ juliju in avgustu. Olajšava za te svečanosti znaša 50%. ki hočejo potovati po svetu Glavna skupščina Zveze živinorejskih zadrug v Zagreba bo 29. junija. Udeležniki člani zadrug imajo 50% popusta. Cel vozni listek s potrdilom predsedništva, da si se skupščine udeležil, velja za brezplačen povratek. Olajšava velja od 26. VT. do 2. vn. Vseslovanski dermatološki kongres v Beogradu se vrši 27., 28. in 29. junija. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek od 25. VI. do 1. VH. Avstrija. Mednarodni velesejem v Lvovu, 5.—15. IX. Po avstrijskih železnicah 25% popusta. jesenski velesejem v Pragi, 6.—13. IX. Popust 25%. Razno. Poceni v Pariz. >Putnik« v Beogradu prireja vsak mesec veliko potovanje na mednarodno kolonijalno razstavo v Pariz. Potovanje traja 10 dni in se pričenja 10. vsakega meseca. Cena potovanj: Kategorija A. H. r. Din 1950— m. r. Din 1150, B. H. r. Din 3050.—, TU. r. Din 1950.—, C. IT. r. Din 3900.—, m. r. Din 2950.—. »Jntrovo« potovanje v Pariz se vrti vsak mesec. Cena devetdnevnega bivanja v Parizu inkl. vožnja v TU. r. brzovlaka Din 3.300.—. Informacije pri tajništvu »Jutra«, Pozabljen dogodek Ljubljana, 26. junija. Taksnih dogodkov je mnogo m nihče te ne opravičuje zaradi njih, kakor da ni treba in da jih nihče ne pogreša. Včasih je res zamera večja zaradi nobodrjmtreba-zadevščin, nego je vse skupaj vredno, marsičesa bi pa nikakor ne smeli pozabiti ter prezreti. Seveda pozabimo baš to najrajši. Ne nameravamo avutittl po tod — dovolj se je ivmiHo prej, čeprav toče k sreči ni bilo. Tndl ne gre za točo, čeprav je ta čas aktualna. Treba je pogreti veselo — staro novico. Okrog nje se je zagrmi skrivnosten molk, ko je bOo treba izpte-govoriti. Včasih je bflo v TrvoMjo vedno dovolj mamic ali služkinj z otroci, zeleni stražnik pa je imel opravka, da bi si kmalu odbrusil noge. Kakor je treba m je prav, se je »gnal« v službi z vedno budnim očesom. Niti enega koraka ni spregledal, ki ga je naredil otrok na travo. Sedaj pa mamic ni, Tivoli sameva, kakor da so pozabile zanj; zato je treba na vsak način povedati, da je namenjen tudi njim, odnosno njih otrottčtan, ne le vrtiljaku in gim vsemogočim svrham, namenom in potrebam. 2e nad mesec dni so postavljene na trikotnem travniku ob Lattermannovem drevoredu, za bifejem nove klopi pod kostanji m ne tako brez posebnega namena, že to nekaj pomeni, ker so umaknjene laven drevoredov na travnik. Nekaj časa ljudje sploh niso upaH niti sesti, kdo bi si pa drmfl stopiti na travo! r, potem bo ve pa prvi ojanačni sebsfki«, »pokBcnl« bresposemi; legM so v senco v krogu ter leže kvartali, ko se jhn nI več ljubilo smrčati. Mihce jih ni preganjal, pa tudi čudu se jhn ni, »zaseb-nfkom< pač vsak priznava posebne pravice tn svobodseine, ker si jih sami krojijo. Sčasoma so se pa navadili na travnik tudi otroci, saj jih ni preganjal s njega zeleni stražnik. In končno so izvohale tudi mamice za bifejem majhno zeleno tablo z napisom: Otroško igrišče. Seveda, marsikatera še ne ve, zato je še igrišče česče samotno. Zato je treba zaklicati, da se Tivolija ni treba več bati tudi ne otrokom, ni vedi Obrtniški praznik v Celju V nedeljo 19. julija bo slavilo celjsko obrtništvo svoj poseben praznik. Otvarjalo bo svoj lastni Obrtni dom, ki je bil preurejen iz poslopja bivše »Zlatarke« v Gledali ški ulici nasproti Mestnega gledališča. Spored slavnostnega dne je naslednji: Od pol 7. do 7. zjutraj obhod železnicarske godbe po mestu in Gaber ju- Od 7. naprej sprejem gostov na kolodvoru, nato skupen odhod pred Obrtni dom, pred katerim bo godba od 8. do 9. priredila promenadni končen. Istotam bodo nato napravili učenci obrtno nadaljevalne šole in pa celjski obrtniki širok četverokot, v katerem se bodo zbrali vabljeni gostje, pred katerimi bo celjski g opat Jurak po primernem nagovoru blagoslovil novi Obrtni dom. Takoj nato bo odkrita na levi strani veže marmornata spo minska plošča z imeni pokrovitelja svečanosti g. bana dr. Marušica, častnega pred sednika in častnih članov ter celokupnega odbora Obrtnega društva. Sledil bo ogled doma in razstave obrtno-nadaljevalne šole, ob pol 11. pa bo v spodnji dvorani okrožni obrtniški zbor, ki ga bo sklicala Zveza obrtnih društev dravske banovine. Udeležili se bodo zborovanja obrtniki iz Celja in okoli ce, iz vse Savinjske in Šaleške doline ter iz Laškega, vabljena |4a so tudi vsa obrtna društva iz dravske banovine, vse jugoslo-venske Zbornice za TOI in druge ugledne korporacije. Opoldne bo v mali dvorani Celjskega doma slavnostni banket, na katerem bodo izročene častnemu predsedniku in dvema Častnima članoma diplome. Popoldne ob 16. bo v Obrtnem domu redni letni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine. šolstvo Učni uspehi na naših šolah. Iz Izvestja II. državne realne gimnazije posnemamo, da je bilo 907 učencev in učenk, ki jih je z odličnim uspehom izdelalo 5.60 odstotkov, s prav dobrim 32.80 odstotkov, z dobrim 32.12 odstotkov, neizprašanih je ostalo 0.34 odstotkov, popravni izpit ima 20 odstotkov, razred mora ponavljati 8.12 odstotkov, pravico do šolanja je pa izgubilo 1.03 odstotkov učencev. Letni uspeh na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Ravnateljstvo I. državne realne gimnazije v Ljubljani je izdalo >Iz-vestje<, iz katerega je razviden uspeh v šolskem letu 1930—31. V tem šolskem letu je obiskovalo zavod 835 dijakov in 9 dijakinj. Klasifikacija uspehov in neuspehov je nastopna: Z odličnim uspehom je izdelalo B8, s prav dobrim 175 dijakov in 5 dijakinj, z dobrim 302 dijaka in 2 dijakinji, padlo je 128 dijakov, popravni izpit pa ima 189 dijakov in 2 dijakinji. Neredovani so 3 dijaki. Na meščanski ženski realni gimnaziji Je zaključek šolskesra leta jutri v nedeljo s slovesno službo božjo-ob 9. v nunski cerkvi Po službi božj; gredo zojenke na zavod, kjer dobe izpričevala in izvestja. Za izvest-le nai prinese vsaka eojenka 10 Din. Drl. deška meščanska šola v Celju. Vpisovanje v vse razrede bo v sredo dne 1. julija od 8-—12. V I- razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. Šol. leto in nimajo v nobenem predmetu red »slabo«. S seboj naj prinese šolski izkaz ter krstni list Vsak učenec plača pri vpisovanju 20 Din za zdravstveni fond. 85 ovadb! Ljubljana, 27. junija. Davi j« bilo na policiji rekordno števi* lo prijav in ovadb. Ovadenih je bilo 85 avtomobilistov in kolesarjev, ker se niso ravnali po pravilih cestno*policijskega re* da in so kršili disciplinske predpise. V zvezi s tem opozarja policija, da bo od* slej spričo vedno naraščajočega prometa v Ljubljani in stalno se nvnožečih promet* n>ih nesreč, najstrožje nastopala proti vsem onim, ki kršijo predpise cestno poli» cijsđcega reda, pa naj si bodo to avtomo* bi-lisri, kolesarji ali pešci. Razmere so v zadnjem času v našem mestu res postale neznosne. Avtomobilisti in kolesarji se ne ozirajo na pešce, pešci pa ne na voznike, avtomabiliste itd. Zato bo poslej policija vsako nepravilno vožnjo kaznovala, kaznovani pa bodo tudi pešci, kri bodo postavaK po cestah sredi največjega prometa. Tudd namerava .policija izdati navodila za peš hojo po desni strani, zlasrtri v najbolj ob* Ijudemh uKcah. V ilustracijo razmer naj navedemo, da sta se baš včeraj pripetili zopet dve težki prometni nesreči. Tako je na Starem trgu po lastni neprevidnosti prišel pod tramvaj neki starček, o katerem poročamo na dru« gem mestu, na cesti med gostilno pri Kamniti mizi in Krekovo gospodinjsko šolo v Zg. Šiški pa je šofer France Janežič s tovornim avtomobilom podrl zidarskega mojstra Jurija Ferenza iz Dev Mar. v Po* Iju, ka se je vozil os kolesu. Ferenza so morali s precej hudo rano na glavi prepe« Ijati v botnioo. Šofer zatajuje, da je kole« sar vozil semnrtja po cesti, policija je pa mnenja, da je avtaroofoilnst vozu napačno in na£>rže tudi prenaglo. fie/esmee KOLEDAR Jutri: Nedelja, 27. junija 1931, katoličani: Vidov dan, pravoslavni: 15. junija, Zorana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kine Matica: Nežni sorodniki. Kine Ideal: Junak prerije. PRIREDITVE v NEDELJO Iftne Matica: Nežni sorodniki. Kino Ideal: Junak prerije. DEŽURNE LEKARNE Danes tn jutri: Trnkoczy, Mestni trg*; Ramor, Miklošičeva cesta. — Ponedeljek: Bohinc, Rimska cesta; Leustek, Resi jeva cesta; dr. Kmet, Dunajska cesta, Boj proti alkoholu v Beogradu Beograd, 25. junija. Mili Bože, čuda velikoga ...! Te dni, ko je vroče, da se j-?zik prilepija človeku v ustih, je udarila v svet novica, ki je pretresla kosti in mozeg neštetim mirnim, dobrim, bogaboječim in nič slabega slutečim občanom glavnega in prdstolnega mesta Beograda! In res! Naj se reče, kar hoče, bozadiijski obrt je zelo star v Beogradu in marsikdo tudi še dandanes ne za-metava čašice koruzne »boze«, dočim jo drugi zmaguje le še v »spriceru«, primešano z limonado, toda večina, velika večina Beograjčanov pa hodi z velikim prezirom mimo raznih »orientalskih poslastica mi c<, kjer se toči »boza« po dinarju čaša, in jo rajši zavije v prvi »užički podrum<, da si tamkaj priveze dušo s >čokančetom< meke, ljute, klekovače, komovice< in nato ohladi s pravim, pristnim »spricerom«, 6e ne » >čašot ali> kriglo« piva. In ker ob silni poletni vročini visi duša na silno tenki nitki, ni čuda, da si jo ljudje skušajo privezati čim trdneje in ohladiti kar najtemeljitej-še. Na, pa vam potem pridejo s takole stvarjo: Ravnatelj socialnega oddelka beograjske mestne občine se Je sporazumel z drugimi pristojnimi činitelji, sedaj, ravno sedaj, da je kar neutegoma treba napovedati kar najodločnejši boj »cbkančetu«, »čaša m < in »kriglam<, neizprosen boj — alkoholizmu ! Pomislite vendar samo, kaj naj poreko, ne glede na vse Žejne Beograjčane, že sami Užičanje, ki jih je z njihovimi »podrumi< in »užičkimi proizvodi« menda več v Beogradu kakor v samem Užicul Sklenjeno je namreč: 1. Da mestne občinske oblasti skupno z zastopniki društva treznosti izvrše pregled vseh prostorov, kjer se prodajajo alkoholne pijače, zlasti pa »podrumov«, buffetov m prodajalnic užičkih proizvodov, da se zapre vse one prodajamice, ki ne odgovarjajo zakonskim predpisom in se obenem tudi sestavi točna statistika takih prostorov. (Malo čudno, da mestna občina doslej še ni imela take statistike t) 2. Da se za prvi čas osnuje pri mestni klavnici (!) v občinski ambulanci protial-koholna dispanzerska postaja za zdravljenje alkoholikov, da bi zdravniki občinske ambulance s člani društva treznosti prav po- sebno v tem delavskem predelu mesta ukrenili vse potrebno za zatiranje alkohi>-lizma in bi v to svrho tudi prirejali primerna predavanja. 3. Da se v ulici Kraljice Natalije v poslopju, kjer se sedaj nahaja zavod za sterilizacijo mleka ustanovi osrednji dispanzer za zdravljenje alkoholikov. 4. Da se v mestni občinski proračun vstavi potrebna postavka za te dispanzerja. 5. Da se poskrbi za ustanovitev posebnega zavoda za zdravljenje alkoholikov v beograjski okolici, ki bi ca podpirali beograjska mestna občina in uprava grada Beograda« (policijska oblast). Kakor se torej vidi. je začelo odklenko-vati tudi tej stari znamenitosti beograjski: »podrumom« s slavnimi mžickimi proizvodi«, slanino, »pršuto«, >kobasicamir tn vsemi različnimi >tečnostimi«, ki se po eden ali dva dinarja (»dupla«) lsipa jo« v >5o-kanČe« in iz njega v žejno crrlo. In >ko ba-jagi«, da jim gre za neko neizpolnjevanje zakonskih predpisov! Za to da »iskapiš Čbkance«, eno, dva, tri, kakor ti pač srce poželi, vendar ni treba nikakršnih zakonskih predpisov, temveč samo toliko dinarjev! Dabome! In ti »članovi društva trezvenosti«, kakor da si ga i oni ne privoščijo tupa tam po »čokanče«! »Ko bajagi da ih bole stomak«, aH pa da »ko bajatri« preizkušajo, če ni morda ponarejeno. Pa dabome I In kam potem Užičanje, ali naj odpirajo »kafane«, ko jih je itak že toliko, da so druga drugi napoti, in ko njihov obrt cvete vendar samo v zamazanem, zatohlem »podrumu« brez miz in stolov in celimi platmi prekajene slanine po mastnih stenah? In potem zdravilišče pri klavnici, prav pri klavnici m bmr! — v mlekarni! Bože sačuvaj! Saj pravimo, ti modemi časi s svojimi modernimi socijalno-higijenskimi nazori, vidiki in načrti rušijo vse, kar je še ostalo lepega, dobrega m prijetnega iz lepih starih časov. In verjemite, da pride čas, ko bo staro feud Beograjčan moral sesti v vlak in se voziti pot dneva daleč v Ufice, kjer si bo mogel privoščiti >parčenoe< pristne užičke slanine hi »eokanče« užičke »klekovače«, da se »izleči od — antialkoholizma«! In odkod potem mestni občini »trošarina na aikohol»7l Za podvig dvorskega okraja Gospodarsko ki Izobraževalno društvo za dvorski okraj se prerod V dvorskem okraju deluje Že 23 let g>-spodarsko in izobraževalno društvo — nazvano po prvotnih pravilih »Napredno gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj« za splošen pod vic tega okraja; ustanovljeno je bilo M. aprila leta 1908- Prvi je društvu predsedoval znani mecen dr. Oražen. Namen društva je gojiti narodno zavednost, skrbeti za izobrazbo svojih članov in splošni napredek svojega okraja in podpirati člane v socialnem pogledu. Tem ciljem Je bilo društvo vedno zvesto ter ie želo mnogo krasnih uspehov svojega vztrajnega dela. Zlasti je velikega pomena društvena javna knjižnica, ki vsebuje nad 12.000 slovenskih, nemških, francoskih in drugih knjig. Poleg knjižnice še deluje več društveiih odsekov, pevski m drugi, za srčno in umsko omiko članstva. Po zgodovinskem 6. januarju se je društveno delovanje v splošnem ustavilo ter se le osredotočilo v knjižnici, ker pravi*! niso povsem odgovarjala novim prilikam, ni pa bilo zaradi tega razpuščeno ali prepovedano. Da se društveno delo zopet ož*vj ter se odpravijo nejasnosti m navežejo tesnejši stiki s Članstvom, Je društvo sklenilo izpremeniti pravila ter je o teh izpremero-bah sklepalo snoči na izrednem občnem zboru. Občni zbor je otvori! društveni pred- sednik prof. Pavflč z ugotovitvijo da :e sklepčen, pozdravil je navzoče člane m odbornike ter pojasnil namen zbora, Gfc. Pavfic, Juvan in Potočnik so nedavno interveniral} pri poBcrJskem apravut-ku glede ispremembe pravfi, aa podlagi česar so skUcal potem občni zbor ter preuredili pravila. Po sem pojasnila je predsednik predlagal zborova )cem, saj se . f~ premeni dosedanje ime društva v »Oospodarsko ta Izobraževano društvo za dvorvci okraj«, da bi ne očitovalo pofftične tendence. NadaJjna izprememba Je, da se štev "'o odbornikov reducira na H) m na 2 namestnika, ostane pa določba, da se lahko v odbor po potrebi Iroopttrajo posamezni člani NajvažneJSa Je tepremembe, ki določa kaj se mora ukreniti z društveno hno-vmo v sfHaesa oblastnega razpusta aH prostovoljnega razi da društva. Po izprs membi se določa, da ob prostovoljnem r i/.-kra aH po razpusta pristojne obiastl pripada društvena imovina v varstvo ZKD za dobo treh tet Ako se med to dobo ustanovi v istem okraju društvo z enakhni \!J1 mu pripade to imetje, sicer pa preide v last ZKD. Izpreniembe so bfle vse soglasno sp e-jete, nakar se je predsednik zahvaffl pit-sotrrhn za udeležbo ter zaključi! občni zbor. žane z Iblane Čakte, še neki sm, kar se Preširna in negave Muce am tiče, puzahu zadnČ puvedat. Jest scer nč rad na utikatn nusa drgam, ket u Šnajctihl, in še tu sam tekat, keder je res treba in če s na morm drgač pumagat. Ampak tala reč iz delužirajnam našga narvečga pesnika m pa kar neče jt iz glave. Tle se more neki strit, in Še prou hitr se more strit, de nau prepozn. Kene, Preširn že tku stuji iz ena noga skori u Iblane, če smerna tist gnojne, ke skuz Iblana leze, še Iblanca reči. Kakr me kaže pa nau douh, ke se zna iz Muca ured u tista packarija prekucnt. Zdej pa pumislte, kakšna uta vn vidla, če se tu zgudi. Še Rajh iz usa negava kemična kunštja jh nao mogu več pušten uČistet. Nak, tu se na sme zgudet! Buh na przaden! Zatu b jest reku, de b blu ta narbulš, če se kar Štantepete iz Muca ured preneseta čez flečkajnarsk must in se pustauta pred rotuž. Tam je za enkat še dost prustora, pa na varnm bota, ke u lohka gespud derehtar doh* t ar Zamik mal najna pumerku, keder u mou glih kej časa. Sploh pa jest mislem, de s mi iz spumenikem prou punaputrebnem glave belma, kam jih črna pustatrt. A b na blu ta narbl ajn* foh, če mi kar use spumenike, kat jih mama u drausk banuvin, pustauma pred iblansk rotuž? Tam je dost pru* štora. Če b ga glih zmankal, b pa ro* tuž še mal b) u Grad not purini, al ga pa magari kar pudri. Sej iz rotuž am tko nima nobeden prou rad upraut. Pa ne sam tu. Tud za puspešvanje tujskega prumeta b bhi tu Ji velikmu nuc, ke b na blu treba tujcam ukul pu Iblan caplat in čevlje trgat, pa čas tra-tet. Će b pršou en tuje u Iblana, b ja lohka kar čez tiste tri flečkajnarske mostove mahnu (sej menda uja naredi sam tri) pa b stau pred rotuž am in kar naenkrat b vidu use znamenit asi dravske banovine. Tiste gmajne pred Tibuti je pa bulš, d ja nubenmu na pu* kažema, ker b se tku usakmu, ke b ja vidu, začel ud samga douzga časa zde* hat. Sam tu je še uprašajne, kuku b mi prši i du useh spumenikov drauske ba* nuvine. Vrhnčani b se gvišn gor držal »n nam na tli udstopt sojga Cankarja. Pa ke drge b se znal tud kujat, ampak gspud b jm že urca navut, če b prec ne pariraj. No, kar se mene am tiče, sm prec prpraulen tiste kugle iz šenU jakubskega trga pred rotuž prtrklat, če u kumesjon pugervu. Jest sm hedu unet za mudernizirajne Iblane. Astn, prosm, de Preširna prec eks* pederate pred rotuž, d se mu kasna nesreča na prpeti. Sej jest sem tou ta* la pisajne že u Ust kostlčk, ke vesi pred naša pošta za »Vazdušna pošta* vržt, de b ga pred dubl, pa je biu že tku natlačn, kokr naš autumatičn bus fet ta prve tri dni, zatu pa ta zamuda. Naj na zamer ja, um pa enkrat drukat * » bi flink. S. M.4f*6t Povožen z zakladom Ljubljana, 27. juiu.a- Tam iz okoti ce Orosuplja je davi prišei t Ljubljano stari Matevž Mesle. Slabo mu gre, pa se je moral ločiti od svojega skladu, ki ga je varoval leta m leta, saj ifh možiček šteje že 76. Seboj je namreč prinesel kar tri kile starih avstrijskih kraicer-jev in jih skušal v Ljubljani spraviti v denar, da si kupi majhen priboljšek za stara leta. Mesta ni mož vajen in ne prometa, pa je tam pred Figovcem pridrvel proti njemu avtomobil, da je revež odskoči? vstran in se zaletel naravnost pod t.am-vaj, ki je pribobnel iz Šiške. Krhke so že kosti v teh letih pa je tramvaj polomil starčku rebra in ga zelo poškodoval rudi na glavi, da so ga morali takoj odpeljati » splošno bolnico. Tako danes z veselo otvoritvijo tramvaja na Vič obhajamo tudi prvo nesrečo na novi progi v Šiško- Stev. 143 >SL0VEN8KI NAROD«, dne 27- Jnnija 1931 Stran 3 ŠIŠKA - LJUBLJANA - VIČ Drevi se otvori nova proga električne cestne železnice na Vič — Kako se je razvijal ljubljanski tramvaj, ki prevozi že do 15.000 oseb na dan LJubljana, 27. junija. V razvoju mesta Ljubljane je današnji dan gotovo važnega pomena. Drevi ob 18. bo namreč otvorjena tramvajska proga na Vič in s tem tudi ta periferija neposredno spojena z mestom. Potreba po razširjenju ljubljanskega tramvajskega omrežja se ie pokazala že takoj po svetovni vojni, ko je pričelo mesto vsestransko naraščati ter se ie število prebivalstva zelo pomnožilo, zlasti pa je bila potrebna zgradba tramvaja v najbolj obljudena predmestja Šiško in Vič. Kmalu po vojni so ta nastale nove stanovanjske kolonije: prebivalstvo Dr. Oton Fettich, obč. svetnik in predsednik Maloželezniške družbe d. d. v Ljiibljani. obeh predmestii Je narastlo na več tisoč oseb. Nekateri podietniki so sicer na obeh cestah v Šiško in Vič uvedli avtobusni promet, toda kmaln se je pokazalo, da avtobusi ne zadoščajo zahtevam časa. Zato se ie mestna občina odločila, da razširi tramvajsko omrežje v obe predmestii. Ko je meseca avgusta I. 1927 mestna občina ljubljanska prevzela dve tretjini delnic Splošne mloželezniške družbe in dobila s tem absolutno večino v njej, je bila dana možnost za razširjenje cestne železnice, ki je bilo izvedeno letos in ki se bo odslej postopnjema nadaljevalo. Občinska uprava ljubljanska zasluži za to svoje delo gotovo vso pohvalo- V naslednjem objavljamo zgodovino ljubljanskega tramvaja od njegovega početka do današnje otvoritve viške proge. Stara proga ljubljanskega tramvaja je bila zgrajena L 1901. Na podlagi sklepa $eje občinskega sveta od 20. julija 1899. je sklenila mestna občina ljubljanska s tvrdko Siemens 6t Halske d, d. na Dunaju pogodbo za zgradbo električne cestne železnice in sicer od glavnega kolodvora do garnizijske bolnice in od Mestnega trga do dolenjskega kolodvora v skupni dolžini 5200 m. To pogodbo so podpisali za mestno občino tedanji župan g. Ivan Hribar in občinska svetnika gg. Fran* Pavlin in Andrej Senekovič. Z graditvijo proge so pričeli šele aprila L 1901 in je bila dograjena in oddana v promet 6. septembra 1. 1901. Lastnica tramvaja je bila od vsega početka Splošna maloželezniška družba d- d. s sedežem na Dunaju. Vse delnice te družbe so bile v rokah tvrdke Siemens & Halske, ki ie bila po pogodbi dolžna po preteku 50 let izročiti cestno železnico z vsem inventanem in nepremičninami v last mestni občini ljubljanski oziroma jo po preteku 25 !et prodati mestni občini ljubljanski. Po vojni je bila električna cestna železnica postavljena pod sekvester. Na zahtevo ministrstva za trgovino in industrijo se ie sedež družbe po sklepu občnega zbora od 21. maja 1. 1924. prenesel z Dunaja v Zagreb. L. 1927 je vladni komisar g. Mencinger sklenil s tvrdko Siemens čc Halske pogodbo z dne 30. avgusta 1. 1927. po kateri je odkupila mestna občina dve tretjini delnic Splošne maloželezniške družbe, nakar se ie sedež družbe prenesel iz Zagreba v Ljubljano. Ves ta čas je ostala dolžina proge električne cestne železnice neizpremenjena. S trenutkom, ko ie prešla električna cestna železnica v večinsko last mestne občine ljubljanske, se je takoj tudi pričela akcija za razširjenje cestne železnice. Od 1. 1901 pa do 1. 1928 se je prebivalstvo Ljubljane skoro podvojilo in na periferiji so zrastle velike nove naselbine, ki so bile skoro odrezane od centruma, ker niso imele primernih prometnih zvez. Leta 1928, ko so se pričele prvič resne priprave za razširjenje tramvaja, so v javnosti kakor tudi v občinskem svetu poudarjali, da je konjunktura električni cestni železnici minula in da bodo v najkrajšem času zavzeli njeno mesto avtobusi, zaradi česar ne kaže razširjati cestne železnice. Mestna občina ljubljanska je nato res za poskušnjo uvedla avtobuse in na lastni koži v zadostni meri okusila vse dobrote avtobusov. Prepričala se je, da avtobusi za naše kraje in ceste niso primerni in za prevoz potnikov na kratkih progah neprikladni. Neroden vstop in izstop, nevarnosti obrata, čakanje, nerednosti, preveliki presledki, dviganje prahu, brizganje blata itd. so slabe strani avtobusov, ki jih dobre nikakor ne odtehtajo. Danes ni več resnega ugovora proti tramvaju, nasprotno, vsi okoliški kraji zahtevajo in prosijo, naj se tramvaj izpelje še v vsa ona predmestja, kamor zaenkrat še ni projektiran, in komaj čakajo, da se rešijo nesrečnih avtobusov. Prošnja za koncesijo za podaljšanje cestne železnice na Vič in v Šiško je bila vložena 1. 1928. vsled neumestnih pritožb raznih ljubljanskih posestnikov pa je trajalo «koro dve leti, preden je bila dne 20. febru-aria 1 1930. izdana koncesija. Cim je bila izdana koncesija, je upravni svet pod vodstvom predsednika g. dr. Otona Fetticha podvzel vse potrebne korake, da se izvrše vsa preddela in priprave za zgradbo nove proge. Zgradbo je poveril upravni svet tvrdki Siemens-Schuckert Werke d. d. na Dunaju, ki Je bila najcenejša pOBudnica. Tračnice so se naročile pri Continentale Eisenhandelsgesellschaft na Dunaju (Alpine), motorni vozovi pri Brodski tvornici vagonov v Brodu, drogovi in obešalnf materijal pri Strojnih tovarnah in livarnah delniški družbi v LJubljani, kamenje in gramoz pri tvrdki Dukič 6: drug ki Stavbni družbi d. d. v Ljubljani. Prevoz vsega gradbenega materijala in odvoz Izkopane zemlje se je poveril tvrdki Raj ko Turk. Ves električni materijal tako za motorne vozove, kakor za električni vod in usmerjevalce Je dobavila tvrdka Siemens-Schuckert-Werke. Za napajanje celotne proge je bilo treba zgraditi električno podštacijo z usmerjevalci ter je mestna občina odstopila v to svrho svet ob Bleiweisovi cesti, stavbno podštacijo pa Je zgradila Stavbna družba d. d. v Ljubljani. Ker Je bila stara remiza premajhna in na starem mestu ob Zaloški cesti ni prostora za razširjenje, je bik> treba zgraditi novo večjo remizo. V to svrho se Je nakupil svet v Zg. Šiški ob Celovški cesti in poverila zgradba remize tvrdki inž. Tavčar &. drug v Ljubljani. Dela pri remizi sedaj naglo napredujejo in bo v par tednih popolnoma dogotovljena. Dne 18. avgusta 1. 1930 so prispele prve tračnice za novo progo Vič-šiŠka in dne 1. septembra 1. 1930. je zapela prva lopata na Oo*posvetski cesti pred ljubljanskim vele-sejmom Proga v Šiško je bila dograjena ob kon- cu maja in je bila delna otvoritev proge v Šiško 31. maja t- 1.. ki od tega dne dalje že redno obratuje, proga na Vič pa je bila dogotovljena te dni in bo slavnostna otvoritev drevi. Vse nadzorstvo nad vsemi gradbenimi deli tako pri zgradbi električne cestne železnice, kakor pri stavbah in izdelavi motornih voz je bilo ves čas v rokah sedanjega ravnatelja Splošne maloželezniške družbe inž g. Janka Zenka. Frekvenco na stari progi od početka do danes in na novi progi v Šiški kažejo naslednje številke: 1. 1901 se je prevozilo 326.000 potnikov 1. 1902 » 793.000 « i. 1905 » 963-000 » 1. 1910 » 1,141.000 c L 1915 * 1,800.000 « 1. 1920 » 3,747.000 « 1. 1925 » 2,745.000 « 1. 1926 > 2,749.000 « U 1927 » 2,653.000 c i. 1928 » 2,719.000 € l. 1929 » 2,860.000 c l. 1930 > 3,173.000 « Leta 1930. se je prevozilo torej povprečno vsak dan 8700 oseb, danes pa se jih prevozi na stari progi in na progi v Šiško vsak dan že 14.500 oseb. Na progi v Šiško se prevozi okoli 4500 oseb na dan, torej gre prirastek približno 1300 oseb dnevno na stari progi na račun nove znižane tarife in udobnejših zvez. Te številke same dovoli jasno govore, kako neumestne so bile vse javne kritike nove tramvajske tarife. Število prevoženih oseb na progi v Šiško presega pričakovano število in če bo pronvit proti Viču sorazmerno enak prometu v Šiški, bo rentabilnost nove proge več ko za-sigurana. Cestna Železnica ima sedaj skupno 24 motornih voz, 14 starih in 10 novih, ter 4 priklopne vozove- Število vseh nameščencev je v zadnjih mesecih naraslo od 101 na 140. Stara proga je bila dolga 5 km 200 m, nova proga od SiŠke do Viča pa 4 km 800 metrov, torej imamo sedaj v Ljubljani ravno 10 km tramvajske proge. Prvo nadaljno razširjenje cestne železnice ie določeno v S* Vid ter se bodo pričela dela bržkone sredi julija t. L A. Potočnik: a sredstva v stari Ljubljani Neka} ranimi vili zgodovin«kih podatkov — Stari časi v luči sedanjosti — Mnogo udobnosti stari Ljubljančani niso imeli Z veliko radostjo smo sprejeli vest, da se otvori na Vidovdan nova proga mestnega tramvaja od Viča do remize v Šiški. Ob tej priliki je umestno, da se nekoliko seznanimo s prometnimi sredstvi v stari Ljubljani, da bomo vedeli tembolj ceniti to novo prometno napravo. Da so bile ulice in ceste v stari Ljubljani kaj slabe, je gotovo. Bile so ozke, po njih je bilo vedno dosti gneče, posebno ob sejmih, zato ni nikogar preveč mikalo voziti se po njih. 2e v Valvasorjevem času so bile kočije prav redke. Takrat mestna občina ni skrbela za ceste, kakor dandanes, marveč je vsak hišni posestnik sam popravljal tlak pred svojo hišo. Da ni imel pri tem preveč občutnih stroškov, je ob sebi umevno; saj se to popravilo ni ravnalo po določenem predpisu. Pa tudi glede snage mestnih cest m ulic si v stari Ljubljani niso belili glave. Tlaka niso popravljali po več stoletij. Po današnjih Poljanah in Vidovdanski cesti — prej Kravji dolini — so rili prašiči in jo onesnaževali. Prebivalci so se pritožili pri mestnem magistratu, ki pa jim je odgovoril, da takih škod ne poravna. Pozneje je razglasil, da bodo sodni sluge ubegle živali ujeli in je nič prej izročili lastniku, dokler ne bo škode povrnil. Do 1. 1791 so ~~ pocedili mesto dvakrat na leto in sicer o sv. Rešujem telesu in na Veliki petek, ko se je pomikala po mestnih ulicah sloveča procesija iz kapucinske cerkve, ki je stala v današnji Zvezdi. Pozneje so po snažili ulice tudi pred sejmom sv. Elizabete, a kupi smeti in nesnage so ostali in jih je pokril sneg. Leto pozneje je dal magistrat snaženje ulic v najem. Najemniku je magistrat posojal pri snaženju ulic svoje jetnike. Včasih pa teh ni bilo dovolj, zato ni hotel nihče prevzeti tega posla proti najemnini. Do 1. 1780 je oddajal snaženje v najem najprej zadrugi sodarjev, pozneje pa zadrugi voznikov. K temu poslu je tudi pritegnil stolonose, sodne sluge in beraške strahove. Med temi stanovi bi bilo posebno omeniti voznike, stolonose in beraške strahove. . Voznike so imenovali tudi »mušje strelce« (Plie-genschutze), ker so z bičem udarjali tudi po nadležnih muhah, ki so pikale vprežno živino. Glavno opravilo teh voznikov je bilo, da so smeli edino on! razvažati ves les, ki Je bil pripeljan po Ljubljanici od Iga in Vrhnike v Ljubljano. To posebno pravico jim Je dal mestni magistrat. Njih vozovi so bili natančno zmerjeni po dolžini, širini In višini. Na vidnih mestih je bil vžgan mestni grb, zato niso mogli sle-pariti s prepičhm nakladanjem. Na svoj zaslužek so prežali na Zabjaku, pred vice-domskimi viati in pred špitalskim mostom. Zaradi ozkih ulic, velike gneče in slabega tlaka se niso takratni meščani nič kaj radi vozili, zato so si naročali stolonose (Sesseltrager). L. 1735 je dobilo mesto pravico, da sme ustanoviti zavod stolonoš. Ti so prenašali meščane v nosilnicah proti primerni nagradi. Svoje postajališče so imeli pod Trančo. Nosilnica je bila podobna leseni utici z dvema okencema, znotraj je imela žametne blazine, zunaj pa je bila preoblečena z usnjem. Tudi dohodke stolonoš je mestni magistrat porabljal za popravo mestnega tlaka in za snaženje ulic. Zadnji stolonose so omenjeni 1. 1799. Ze 1. 1601 sta bila pri mestni občini zaposlena dva uslužbenca, Id sta snažila ulice, drugače pa tudi preganjala tuje postopače in delamržneže. Njuna plača je bila 12 goldinarjev na leto. Proti koncu 18. stoletja so to »dostojanstveno« službo pri mestni občini opustili. L. 1859 pa je takratni mestni župan Mihael Ambrož zopet upeljal ta posel, ki ga je opravljal znani »Bettelvogt«, ki mu je službo lajšal »Dreiteufel«. Ta dva varnostna organa sta se ločila že po svoji zunanjosti od ostalih mestnih slug. »Bet-telvogt« — imenovali so ga tudi malo drugače — Je nosil na glavi visok cilinder, oblečen pa je bil v kratke škrice. čez ramo in prsi je nosil Štiri prste širok trak v mestnih barvah, na katerem se je blestel mestni grb. V roki je vihtel debelo, na koncu okovano gorjaco. »Dreiteufel« je nosil obleko temorjave barve, ob levici pa mu Je bingljala »britka« sablja. Prvega so berači in postopači večkrat napadli in ga neusmiljeno pretepli. Lažji posel je imel »Dreiteufel«. Ta je preganjal večinoma otroke, ki so se potepali po mestu in kradli sadje po vrtovih. L. 1863 pa je mestni magistrat opustil ti službi. ze od nekdaj se Je vršil po Ljubljanici živahen promet. Mnogo raznega blaga, ki je bilo pripeljano po morju v Trst in Reko, so prevažali na težkih vozen po slabih cestah do Vrhnike. Tu so ga naložili na ladje in ga zvozili po Ljubljanici v mesto. Na sedanjem Bregu je bila carinarnica kjer so pregledali pripeljano blago, ga obdavčili, nakar so ga vozniki speljali na Gorenjsko, Dolenjsko, pa tudi proti Gradcu in celo na Dunaj. L. 1720 so gradili veliko državno cesto z Dunaja v Trst, a L 1857 Je zdr-drala železnica iz Ljubljane proti Trstu. Tedaj so prišli ljubljanski čolnarji in vozniki ob svoj zaslužek. Dandanes dova-Žajo po Ljubljanici drva, vrhniško opeko in kamenje iz Podpeči. To blago odklada-jo ob Trnovskem pristanu na »Jeki«. L. 1840 je plul po Ljubljani parnik; bil je 28 m dolg in 4 m širok. Ker so se dogajale dostikrat nesreče, so pozneje opustili to vožnjo. L. 1900 so zopet vozili s parnikom, pa tudi sedaj se ta vožnja ni obnesla. Nobene večje prireditve ni bilo nekoč v Ljubljani brez vožnje po Ljubljanici. Po vzoru Benetk so prirejali na Ljubljanici >serenade« z gondolami in lampijončki. Dne 6. oktobra 1. 1844 je drdral po Ljubljani prvi omnibus. Z omnibusom so se Ljubljančani vozili največ o Velikem šmarnu od Kozlerjeve pivovarne do Dravelj k Sv. Roku in nazaj. L. 1864 pa zasledimo prve izvoščke — fijakarje. Prvi ljubljanski fijakar je bil oče našega staroste gasilske zveze g. Jos. Turka. Imenovali so ga »Wiener-fiakar«, ker je vozil takratno gospodo celo na Dunaj. Izvoščki so imeli svoja stajališča pred »Slonom«, glavnim kolodvorom, na Mestnem trgu in v Zvezdi ob današnji Kazini. V prejšnjem stoletju so stali izvoščki nekaj časa tudi pred reduto na današnjem Sv. Jakoba trgu, pred jahalnico ob Blei-weisovi cesti in na Resljevi cesti. Sila pozorni so bili takratni izvoščki tedaj, kadar je strel z Grada naznanil požar. Kakor so drugače postajali ob vozeh in zbijali šale, tedaj so hitro po skakal i na kozle in od dirjali eni na sedanji Novi trg. kjer je bila v »lomtovžu« — današnja hiša Kmetijske družbe — deželna vlada; drugi pa pred današnji Zmajev most, kjer |e stalo poslopje s tremi širokimi vrati, kjer so imeli ljubljanski gasilci shranjeno gasilsko orodje. To poslopje so imenovali »Feuer-positorium«. Izvošček, ki je prvi dospel pred deželno vlado, je prejel 5 goldinarjev, če je koga od vlade peljal na lice požara ali pa ne. Drugi izvoščki, ki so pridirjali pred gasilsko shrambo, so odpregli konje in jih pripregli gasilskemu orodju. V prejšnjem stoletju so ljubljanski pridobitni krogi večkrat prirejali vožnjo po mestu z okrašenimi vozovi. Imenovali so jo korzo. Prvi korzo je bil v Ljubljani L 1854. Na pustni torek 1. 1857 se je udeležilo tega korza 90 kočij. Vozili so se eno uro okoli Zvezde, nato so krenili čez frančiškanskih most na Mestni in Stari trg. Udeleženci korza so metali gledalcem bonbone in pobarvano žitno zrnje »konfete«. Da je ob takih prilikah prišla mladina na svoj račun, je umevno. žalosten je bil pogled, kadar so odnašali bolnika, ponesrečenca ali mrliča. Na širokih oprtnicah je viselo ležišče, katero je pokrivalo zeleno, v loku okrivljeno platno. Pozneje so si za take primere omislili voz na dveh visokih kolesih. L. 1866 v mesecu juliju so vpeljali mrtvaški voz. V tem letu je namreč razsajala kolera po mestu in predmestjih, posebno po Krekovem in Trnovem. Dne 28. junija 1. 1869 je ustanovil Trnovčan Franc Doberlet pogrebni zavod v Ljubljani. Odslej so premožnejše in imenitnejše rajnke vozili k večnemu počitku. Dne 6. aprila 1. 1869 je vozil prvi biciklist po Lattermannovem drevoredu. Dne 15. novembra 1. 1898 je drdral po našem mestu prvi motor. L. 1911 si je omislil v Ljubljani prvi avtotaksi g. Pavel Štele. Trdi se, da ga do tedaj nista imela ne Zagreb in ne Gradec. Pereče vprašanje prevoznih sredstev za ljubljansko prebivalstvo je bilo precej rešeno, ko je v juliju 1. 1901 drdral prvič tramvaj po ljubljanskih ulicah. Zaradi pomanjkanja stanovanj in naraščajoče draginje so bili mnogi primorani stanovati v predmestjih. Ti navadno niso imeli pripravne zveze s tramvajem. Večinoma so hodili peš v blatu, mokroti in prahu. Da bi mestna občina vsaj delno ustregla tudi temu prebivalstvu, je uvedla 1. 1928 avtobusni promet. S tem je dala pobudo tudi raznim zasebnim avtobusnim podjetjem. Do 1. 1927 je obratovala električna cestna železnica pod imenom »Oesterreich-ische Kleinbahngesellschaft in Wien«. Tega leta se je družba preosnovala v Splošno maloželezniško družbo d. d. ter prenesla svoj sedež iz Zagreba v Ljubljano. Do tega leta ni bila mestna občina udeležena pri tem podjetju; tega leta pa je odkupila dve tretjini delnic, eno tretjino pa Siemens Schuckert Werke Wien. Sedanji Inicijativni občinski svet, zlasti pa župan dr. Dinko Puc, se je lotil misli razširjenja električne cestne železnice proti Viču in St. Vidu Treba je bilo mnogo prošenj, peticij in intervencij, predno je bil dosežen ta cilj. Pa ne samo v prometnem oziru, marveč tudi v socialnem pogledu je nova proga važnega pomena. Saj je z njeno otvoritvijo dobilo nekaj brezposelnih svoj kruh in eksistenco. Zato naj na dan otvoritve nove-proge mestnega tramvajskega omrežja zaigra v naših srcih veselo razpoloženje, združeno s hvaležnostjo vsem, ki so po svojih močeh pripomogli do uresničenja tega projekta. Spodobi se, da stanovalci naše bele Ljubljane, posebno pa oni, ki stanujejo ob progi nove tramvajske linije, razobesijo zastave ter okrase okna in s tem pokažejo ob Vidovem dnevu, da veljalo besede našega goriškega slavčka tudi vaši beli Ljubljani: »Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan!« KOLINSKA TVOBNICA CIKORB JS LJUBLJANA ■nspi on šsstta trs I« i*aeo linstca Gava t Z Ljubljanskega grada Biserna poroka sodnega oficijala v p. An* tona Perjatlja in njegove žene Ane. G. Perjatelj Anton je že v 91. letu in njegova žena v 34. Letos obhajata že drugI jubilej. V maju sta praznovala 901ernico rojstva, sedaj pa praznujeta spornim, ko sta se pred 60 leti na Veseli gori v šent* ruperšlci fari zavezala pred oltarjem, da bosta vzajemno prenašala križe in težavs tega življenja. S čudovito potrpežljivostjo in dobro voljo sta se oba prerila v tako visoko starost. »2eničca, ta je moj angel varuh; kje bi že bil, če bi je ne imel«, pravi Anton Perjatelj, drobna njegova žena Ana se pa smehlja m ne pozna nervozno-s ti. Vdano in s smehom gre vsak H .a ti na trg in težko obložena v hirib, pa je ne zrnuči. Vsaj tako sama trdi. Odkar ji je mož skoro privezan na posteljo (pred 6 leti je bil operiran na mehurju), sdcrbi sa» ma tudi za vrt, najdražje, kar imata sedaj na gradu. Krompir sadi, trto obrezuje, lato neguje in se boji za češnje, ker se radi vtihotapi j a jo razni tudi kr&četri vrabci. Perjatelj Antom je kot sodni uslužbenec preromal vso Slovenijo, pošiljali so ga pa tudi v kraje izven Slovenije. Celo v Slavonijo je moral preganjat in lovit raz* bojnike, pa to je bilo že davno 1. 1867. Kjer pa je hodil, se je odlikoval v službi po svoji vestnosti in marljivosti. Deležen je bil odlikovanj in pohval in rad pripoveduje svoje dogodke, ki so navezani na ta odlikovanja in pohvale. V pokoj je stopil 1. 1906. Prav s svojo marljivostjo sn je pridobil naslov sodnega oficiala. Kot vpokojencu so mu izročili varuštvo nezakonskih otrok. Pravi, da je bil varuh 500 otrokom. Na Gradu stanuje že 31 let. Izmed sedmero otrok mu žive Še tri hčere, dve ste poročeni, ena pa je ostala pri starših. Perjatelj Anton, doma so mu rekli Ba* sistov Tonček, je izredno živahen starček. Čudovit ima še spomm. Z lahkoto našteva letnice in imena svojih predstojnikov, kaz* njencev, tovarišev iz uradov, natančno zna opisovati zapovrstnost dogodkov im ne pride v zadrego, kadar je potreben k dogodku tudi pristen dolenjski dovtap. Naj bi oba zakonca učakala še dokaj let v zdravju in slogi. »Z ženičeo se pa ni* koli nisva sprla«, so Perjateljeve besede in je zato verjetno, da se tudi »na stara letac ne bosta kregala. Slovesno praznovanje biserne poroko bo jutri, v nedeljo v grajski kapeli ob 10. dopoldne. Vozni red cestne železnice Zjutraj prvi voz: iz Šiške proti mestu 5.56, z Viča proti mestu 6.21, z Zaloške ceste 6.04, z Dolenjske ceste 6.25. Zvečer zadnji redni voz: iz Šiške 21.44, z Viča 21.45, z Zaloške ceste 21.42, z Dolenjske ceste 21.42. Nočne vožnje: iz Šiške proti mestu: 21.50, 22.22, 22.52, 23.22; z Viča proti mestu: 21.51. 22.23, 22.53, 23.23. 23.53; z Dolenjske ceste proti mestu: 22 25, 22.55, 23.25, 23.55, 24.15; z Zaloške ceste proti mestu: 21.55, 22.25, 22.55. 23.25 (23.55 samo do Mestnega trga); od glavne poŠte proti Šiški in Viču: 22.10, 22.40, 23.10, 23.40; od glavne pošte proti Dolenjski in Zaloški cesti: 22.05, 22.35, 23.05, 23.35, 24.05. Avtobus Ljubljana-ježicn-črauee: od 28. t. m. dalje vozi avtobus na progi Ljub-ljana-Ježica-črnuče od kavarne Evropa, odhod vsake pol ure in sicer: od kavarne Evropa ob četrt in tri četrt, z Črnuč oz. Jezic ob pol in ob uri. Spominjajte se slepih! o Dnevne vesti — Ki Vel. kralj ŠŠškmmmšm L bo po posfbtiHui odposlanca generala Popovi ću .,mn pri svečanem odkritja spominske } usce Davorina Jenku t nedeljo, dne 28. 1 u. i>h pol 6 popoldne ▼ Cerkljah pri Kra-r. Zastopnike pošljeta tudi g. minister vo$»ke in mornarice in g. minister prosve-*<• I lansko upruvo dravske banovine bo «a-slu;wii ;.onio^nik dr. Pirkmajer, knezosko-i. Iju) ljanskega kanonik dr. Kimovec, drsv-bi n »tiviztjsko koranado polkovnik Novako-• r. itti »stiiega župana obč. svetnik Likocar, I t>>vel|ii oddelek banske oprave banski ttilski nadzornik Andrej Rape. Poleg ome-h.ene umpode bodo zastopana vsa važnejši društva ik) svojih voditeljih. Spominsko ploščo odkrije Glasbena Matica ljubljanska, Odnosno njen odsek za postavitev Jenkovega spomenika. Pri svečanem odkritju bo pel pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske Zbor se odpelje iz Ljubljane točno ob pol 12. uri, *icer pa je najboljša zveza v Cerklje od tričetrt na 1. popoldne z 2užkovimi avtobusi izpred kavarne Evrope. — Iz državnega sveta. Državni svet je sklenil med drugim na svojih splošnih sejah tole: Cas, ki ga je prebil kdo kot gojenec kake kadetske, vojaške ali pomorske akademije v Avstro-Ogrski, se ne more računati v Čas aktivne državne službe po ČL 300 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. — Duhovnikom, Id prestopijo v državno službo, se prizna stopnja in skupina po splošnih predpisih zakona o uradnikih civilnega reda iz leta 1923 kakor drugim osebam, ki prvič stopijo v državno službo. — Važno za vse pridelovalce krme in žita. Vojno ministrstvo je razglasilo, da se bo takoj po končani košnji in žetvi začela po vseh garnizijah komisijska dobava krme (sena, ovsa, ječmena m slame) direktno od pridelovalcev. Kmetijski posestniki se zato v lastnem interesu opozarjajo na to ugodno priložnost za prodajo kmetijskih proizvodov, pri kateri so izključeni razni posredovalci. — Diplomiral je včeraj na subotiškl pravni fakulteti naš rojak g. Vladimir Ba-juk, uradnik kolodvorske pošte v Suboticl. — Umrl je 25. t. m- in je bil danes pokopan g. Franc Hriber, sotrudnik in bodoči lastnik tiskarne Jos. Pavljička v Kočevju. Bil je duša nemškega športnega društva in telovadbe. N. v m. p.! — Učiteljice — Dvajsetletnice! Dvajset let je minilo, odkar smo se razkropile na vse strani Ali ne bi kazalo, da bi se sedla in si prijateljsko stisnile roke? — Predlagam sestanek za soboto, dne 4. julija ob 5. popoldne v hotelu »Bellevue«. Poročene, pripeljite s seboj tudi svojo družino — svojo deco, da bo družba bolj pestra. Enako vabim tudi druge tovariši ce, maturant inje iz leta 1911. in tovariše- Veselilo nas bi tudi, de bi nas naši gospodje profesorji počastili a svojo prisotnostjo. Vsi prisrčno vabljeni na veselo svidenje 1 — Anka Čolnar, učiteljica v Zalogu pri Ljubljani. _ Zanimiva gasilska vaja v Mostah. V nedeljo 28. junija ob 3. popoldne bo v Mostah prva največja vaja ljubljanske gasilske župe, kakršne do danes Še ni imela nobena župa. Vaja, ki bo pod poveljstvom župnoga načelnika g. Zupana bo velikega pomena in bo sodelovalo dvajset gasilskih društev a 16 motornimi brizga mami ki 5 ročnimi. Bo to naskočna vaja za vse Moste. — Sestre. Preteklo nedeljo smo imeli la-po slavnost Blagoslovljen je bil Gasilski dom, ki smo si ga zgradili. — Lep napredek se obeta naši občini tudi s tem, da dobimo v doglednom času moderno, praktično in zdravo električno razsvetljavo. Po nekaterih hišah so že napeljane Žice in montirane svetilj-ke, ki nam bodo zagorele, kakor hitro dobimo zvezo s črnuškim transformatorjem. — Letina je dobra. Spravili smo obilo lepega sena pod streho, polje kaže lepo in sadja bo več ko lani. Koliko lepih črešenj iz Ceš-itjic in Zagradišča se pripelje na ljubljanski trgi Nekateri posestniki dobijo zanje lepe tisočake. — Vodovoda pa, žal, še nimamo. Lahko bi si najpeljali vodo od Podmolnika ali Sadinje vasi. Upamo, da se to tudi zgodi. In tedaj se uvrstimo ponosno med napredne slovenske občine. — Odpravljanje inozemskih telegramov preko radiotelegraiske postaje v Zagrebu, Radiotelegrafska postaja v Zagrebu je prirejena za nepretrgano službo z Berlinom in ji je odslej tudi mogoče, odpravljati večje število brzojavk kakor doslej. Zato so vsi telegrami, ki se glasijo za Nemčijo in ostale dežele severno in zapadno od nje (razen Francoske), in ki sta jih Ljubljana 1 in Maribor 1 dosibmal odpravljala preko Avstrije odpravljajo sedaj v Zagreb, ki jih nato brezžično odpravi v Berlin. Ker dobi naša država s tem neposrednim prometom poleg redne pristojbine tudi še polovico avstrijskega tranzita, je v državnem interesu, da se vsi telegrami za omenjene države odpravljajo preko Zagreba. Zato odreja ministrstvo, da morajo vsi telegrafi take telegrame odpravljati v Zagreb po najkrajšem potu in gledati na to, da se bo zadrževanje po brzojavnih uradih kar najbolj skrčilo. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani se je odločilo za izdajanje >L0VSKE KNJIŽNICE«:. Izšel je I. zvezek z vsebino: »Pred-pisi o lovu in ribolovu v dravski banovini, kjer so navedeni vsi zakoni, uredbe, pravilniki in okrožnice, tičoče se lova in ribai-stva. Knjižica daje vsakomur točen pregled, kateri predpisi sc trenutno v celoti, ali le še deloma v veljavi v posameznih krajih dravske banovine. Dobi se v knjigarnah za ceno Din 15.— S. L. D. — V Tiskovni zadrugi se dobita knjigi dr. Dragašar >Pomoč novorojenčku in dojenčka ter »Pravila za kopanje, solnčenje in zračenje, ki ju toplo priporočamo«. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. L ponudbe o dobavi materijala za vijačne spenjače. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. junija t. .1 ponudbe o dobavi tehtnic in utež; do 6. julija t 1- pa o dobavi 100 m* lesa, — Dno 0- junija 1 L bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija o dobavi 40.000 kg preje od jute, 30.000 kg žvepla, 30.000 kg parafina in 600.000 kg amonijevega solitra. — (Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice zs TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Kemična sredstva, ki so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zalogi >CHEMOTECNA«, Ljubljana, Mestu, trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. A E. Skaberne). 316-n — Dvojno ali nič, pravijo lovci o sreči. V resnem življenju nam je pa treba resnejšega gesla. Nikoli se ne moremo zanesti na slepo srečo, a zlasti premišljeno moramo danes postopati. Mnoge zavede reklama: splošno nizka cena. Ne mislijo nato, da »poceni« more biti tudi slabše in da se ne more meriti z boljšo kakovostjo nekoliko višje cene. Pri negovanju našega telesa — zlasti pri izbiri — toaletnega mila — moramo vedno paziti na finost in dobro kakovost. Milo Pahnira proži najbolje. Kdor ga uporablja, se more šteti srečnega, ker to milo ni samo neškodljivo, nego spričo svojih osvežujočih lastnosti tudi podlaga zdravja. Preko Hribov in dolin, gre sloves „Jajnin" — Bluze v krasni izbiri in solidni ceni Sterk nasL KARNlCNIK, Stari trg št 18. — Obledele obleke barva v različnih barvah in pfisira tovarna JOS. REICH Pri želodčnih težkočah. zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Josefo-ve« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave Zdravniška sporočila iz tropi enih dežel slave »Franz Josefovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Iz Lfubljane — Requiem sa žrtvami vojne. Ker je letos Vidovdan, ki je praznik v spomin bo-riteljem za vero in domovino in v spomin žrtvam svetovne vojne, padel na nedeljo in se ne sme requiem peti po katoliških cerkvah ob nedeljah, se je danes vršila žalna maša z requiemom po katoliških cerkvah. V stolnici je bil ob 10. dopoldne slovesni requiem, ki ga je opravil stolni prost Ignac Nadrah ob asistenci številne duhovščine. Requiemu so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaših oblasti, tako ban ar-Marušić s podbanom dr. Otmarjem Pirk-majerjem, komandant mesta general Popovi Ć, župan dr. Dinko Puc b podžupanom dr. Evgenom Jarcem in občinski svetovalci, kakor tudi predstojniki vseh uradov in zastopniki raznih korporacij. —lj Jubilejna razstava Tehniške srednje šole bo odprta samo še jutri v nedeljo od 9.—12. in od 15.—18. Nihče naj ne zamudi te izredne prilike ogledati si strokovnih m prostoročnih risb in raznih izdelkov enaj-stero strokovnih šoL Vstopnine ni. —lj Diplomiral je v petek, dne 26. t m. za strojnega inženjerja na tehnični fakulteti zagrebške univerze g. Viktor Oerne iz Ljubljane. Imenovani je prvi Slovenec, ki je končal svoje študije na omenjenem oddelku. Čestitamo! —lj Omladinski klub >Jninoslovenska Iskra« Ljubljana ima svoj članski sestanek na Dredvečer Vidovega dne. drevi ob 20 v svojih društvenih prostorih, hotel Tivoli, II nadstr. Vabljeni vsi orijatelii našega novega Dokreta! —lj Odbor akademskega podpornega fon da v Ljubljani ie zopet razposlal slovenski javnosti večje število nrošenj za denarne oodDore v orid fondu, katerega namen ie deliti oodpore najrevnejšim akademikom ter jim lajšati bedo Dri študiju. Zato orosi odbor APF še enkrat vse one. ki so prejeli prošnje, naj jih ne zavrnejo- Vsem darovalcem Da iskrena hvala! — Odbor. —lj Počitniška kolonija mestne občine t Kraljevici- Mestni mladinski urad sporoča: V nakaznicah, izdanih onim otrokom, ki so bili sprejeti v kolonijo k morju, je določen dan odhoda za 2. iulii. Odhod te kolonije se zaradi tehničnih ovir oreloži na 6. julija. Vse ostalo (ura zbiranja in odhoda) ostane v veljavi —lj Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 29. junija 1931 ob 11- v prostorih okrožnega sodišča v Mariboru. —lj Za olepšavo oken ima podružnica vrtnarskega in sadjarskega društva še več novih zabojčkov, dolgih po en meter, ki jih odda po 12 dinarjev Članom in nečlanom. Ker je še čas nasaditi jih s cvetlicami, naj se ljubitelji zglase na Vrtači št. 17, kjer jih dobe. —lj Gospodarsko in izobraževalno d rast vo sa dvorski okraj vabi prebivalce tega okraja, da se danes v čim večjem številu udeleže pozdrava ob priliki otvoritve tramvaja na Borštnikovem trgu. —lj Pri tromostovju postavljajo te dni za opaž desnega mostu podporno ogrodje, leseno konstrukcijo, ki spominja nekoliko na predalčne konstrukcije. Ogrodje je os sredi najvišje ter tvori precej zaokrožen lok. Ogrodje bodo prekrili s plohi. Pod frančiškanskim mostom betoni rajo tudi zbiralni kanal ter o jaču je jo temelje starega mostu. —lj Renoviranje fasad. Cas in vreme sta sedaj kakor nalašč za zunanja stavbna dela, zlasti za renoviranje fasad, zato dobivajo hiše v mestu na vseh koncih m krajih čista in nova lica. — Na Poljanskem nasipu so obnovili nedavno zunanjost velike stare cukrarne, v kateri je sedaj Kunčeva tovarna pletenin. Cukrarna sestoji iz dveh poslopij iz tri in petnadstropnega, ter je ena največjih starejših ljubljanskih zgradb. Te dni renovirajo dvoriščna pročelja. — Na Poljanski cesti obnavljajo pročelje Dolinar-jase hiše, na vogal« Vošnjskove ulice *n Gosposvetske ceste gostilno pri »Novem Svetu< in na vogalu Aleksandrove ceste m Beethovnove ulice dvonadstropno hišo. V mestu je še na raznih krajih več manjših obnov in adaptacij. —lj Drevi ob 2o. v dvorani Delavske zbornice III. delavski pros.etni večer z bogatim programom, kd smo ga že včeraj objavili. Vstop prost —lj Ob priliki otvoritve tram rajske proge na Vič pokosite prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrta Jeruzalem po Din 16, cviček iz Gadove peči po Din 14. Toči gostilna V. Jeločnik, Rožna dolina. —lj Idilično kopališče ob Sori v Rete-čah, ki ga oskrbuje g. Jurče Gosar, bo v nedeljo in praznik nudilo obiskovalcem najboljše razvedrilo in okrepčilo. Za spremembo bodo tokrat pekli prašička. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 —lj Jugoslavija—Romunija. Na meddržavno nogometno tekmo v Zagreb in nazaj moderni avtobus. Ker je še nekaj prostih sedežev, sprejema prijave do 6. zvečer prodajama Radio-Ljubljana, Miklošičeva cesta št 5. — lj Ples v hotela Tivoli danes in jutri v nedeljo Jazz-kapela. 317-n —lj Najmodernejšo higijensko mesnico in trgovino z delikatesami je odprl v Oraž-novem domu v Wolfovi ulici domači mojster Ivan Javornik, ki ga pozna vsa Ljub Ijana in okolica po izvrstnih mesnih izdelkih lastne tovarne, ki je opremljena tudi z najmodernejšo hladilnico. Sl5-n —lj Restavracija >Savski Tivolic Čez črnuški most na levo) ima vsako nedeljo sveže ribe. Cene zmerne. Se priporoča Fanči K usto var. _lj Kdor hoče zabave in razvedrila, naj posati žegnanjsko veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 16. popoldne pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« v gostilni Kolezija poleg Hribarjevega gaja. —lj Na lepem zračnem gostilniškem vrtu pri >Tičku na gričku«, predvaja jutri v nedeljo radio-Ljubljana poskusno reproducirano glasbo, za ponedeljek pa vabimo na šentpetersko žegnanje farane in druge meščane- Pozor! čitajte! Danes ob 4», V28. in ^lo., jutri ob 3*9 5m 7* in 9* url BOMBE SMEHA EV ZABAVE! NEŽNI Zvočna šaloigra, v glavni vlogi: Charlotte Ander, Felix Bressart, Čamila v. Hol-lay, Adele Sandrock, Ralph A. Roberts in drugi. SALVE SMEHA! Elitni kino Matica Telefon 2124. Telefon 2124. Iz Celja —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vštetega petka 3. julija lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Dve manjši tatvini ob Savinji. Iz kopalne ute na desnem bregu Savinje je neznan tat odnesel prof. Cestniku kopalne hlače, na produ na nasprotnem bregu pa so izginili nekemu kopalcu 4 mehki ovratniki. —t Mestni kino v Celju, ki je bil zaradi •poletnega časa skoro 14 dni zaprt, bo danes, jutri in v ponedeljek predvajal krasni zvočni film >Pesmi je konec< z Willijem Forstom in Liano Haidovo v glavnih vlogah. Predstave: danes ob pol 21., jutri in v ponedeljek pa ob pol 17., pol 19. in 2i. —e Celjsko učiteljsko društvo bo imelo izredni občni zbor 29. t m. ob pol 9. v mestni narodni Soli v Celju. Na dnevnem redu je iz-prememba društvenih pravil odnosno likvidacija društva v smislu predpisov zakona o uradnikih. e— Celjskemu prebivalstvu! V dneh 28. in 29. t. m. se bodo vršile v Celju prireditve viteške organizacije SKJ, združene z župnim zletom. Na Vidov dan bo ob pol 11. na CBaam pravoslavni in katoliški obred za padle junake. Dne 29. t. m. ob 11. dopoldne bo skozi mesto prirejena svečana povorka, ob pol 15. pa javna telovadba na Glaziji. Mestna občina bo prihod številnih odličnih zunanjih gostov počastila z okrasitvijo svojih poslopij z državnimi zastavami in vabi vse hišne posestnike v mestu, da razobesijo na svojih domovih omenjenega dne državne zastave. o— Promet mestnega avtobusnega podjetja. V Logarsko dolino (do Tillerjeve koče oziroma do Plesnikovega hotela) bo čez poletje vozil avtobus ob nedeljah in praznikih tudi zjutraj z odhodom ob pol 5. izpred celjskega kolodvora in z odho- dom iz Logarske doline ob pol 21. S to vožnjo se bo pričelo na Vidov dan, zaključilo pa se bo s 15. septembrom. Pri prvi vožnji se bodo že izdajale za vso progo tour-retour karte po 110 Din in z veljavnostjo za isti dan. Dosedanja vsakodnevna popoldanska vožnja v isto smer ostane neizpremenjena. Celjski dijaki imajo s šolsko izkaznico ali sličnim potrdilom o obiskovanju šole v tem letu do preklica pravico do polovične voznine na vseh mestnih avtobusih. Na progi Celje-Rogaška Slatina bodo vpeljane tour-retour karte po 45 Din in z veljavnostjo istega dne. Obsodba vlomilske družbe Kako je vlomilec Pavlic potegnil policaja ~ Obsojenci v splošnem zadovoljni z obsodbo Ljubljana, 27. ; unij a. Snoči ob 21. je bila končana razprava proti Ivanu Pavlicu in tovarišem. Pavlic in trije sobtoženci so v bistvu priznali svoje zločine, le obtoženi Ivan Skapin je trdovratno zanikal, da bi bi! udeležen pri ve-ukem vlomu v Novem mestu, ter ie v prav obsežno zasno 'anem zagovoru navajal za svoj alibi priče, ki naj bi potrdile, da je bi kritično noč 1. fe^n.r.rja letos vpna tula ura z dvojnim pokrovom; moška mala zlate ura z dvojnim pokrovom, okrašena z diamantom; srebrna ženska ura z dvema ključema; domovnica št 273/27. izdana po obč. Zalog in davčna knjiga iz 1. 1931, oboje na ime Kern Stanislav, delavec; vozna tablica na ime Jakuš Anton, Bizovik št. 66; zlat prstan z rdečim kamnom; bela otroška obleka 2 leti stare deklice; zlata broša, okrašena z rdečim rubinom in biseri; ženska modro drapirana čepica in zlata tenka cev ter na izgon iz države, ker je — čeprav rojen v Ljubljani — italijanski državljan, Ivan Kosirnik in Stanko Jereb pa na 2 leti ječe. Vsem obtožencem se všteje v kazen preiskovalni zapor. V razlogih je navajal predsednik, da ie znašala za Pavlica skupna matematično izračunana kazen za posamezne delikte 11 let 7 mesecev. Sodišče je upoštevalo olajševalne okolnosti in mu nr... idilo kazen 10 let. Po končani sodbi je vprašal pred: sednik: — Kaj pravite. Pavlic? Ali ste zadovoljni? Pavlic je stopil naprej in z milim glasom začel: — Gospod predsednik Dovolite mi, da smem seboj vzeti sliko moje matere, eno vazo in košaro št. 1. V vazi imam shrani e-no prst z groba moje matere •..« AH se boste pritožili?« ... »Nimam -ovoda se pritožiti.« Pavlic bo sliko in vazo vzel sctml v kaznilnico. Obsojenec Ivan Meserko: »Se ne čutim krivega. Prijavljam revizijo.« — Ivan Skapin si je pridržal pravico izjave, a zadnja dva sta bila s sodbo zadovoljna. Iz Pavličevih mladostnih let Starejši Ljubljančani sc dobro spominjajo šaljivca — Jančeta, ki je še v onih idilčnih časih, ko je vodil mestno policijo komisar Podgoršek, nastopal po Ijubljan skih gostilnah kot komedijant. Požiral *e ogenj, grizel steklo, hrustal hrošče in pil petrolei ki ga je potem v ustih zažgal- Ko se je produciral po gostilnah, je iskal priliko, da je kaj izmaknil. Nekoč je izvršil večji vlom. Mestna policija ga je iskala, pa ga nikjer niso mogl: iztakniti. Pozno ponoči je Pavlic v drevoredu čital časopis pr plinski sveti'ki. Mimo je prišel sražnik, ki še ni poznal Pavlica. Ko se je stražnfk približal marljuemu nočnemu čitatelju, ga je ta uljudno pozdravil: »Dober večer, gospod stražnik. Ali i"e kaj novega?« »Nič posebnega! Tega pro-kletega PavMča iščem. Rad bi ga dobti / pest« »Ah. gospod stražnik. Takoj ga lah • ko dobite, samo meni plačajte za eno k.o-baso in firkete cvička.« Stražnik ie b?l vesel in odrinila sta v neko gostilno. Ko se ie Pavlic okrepčal, se je dvignil m resno pripomnil: »No sedaj, gospod stražnik, pa me petlH* v arest Jaz sem ti iti Janče Pavfič.« Stražmk Je sprva debeto gledal, te da izvršti ja svojo dottnost zapestnica; očala s crnim roženim okvirjem, okovana z zlatom; tla ta ovratna verižica z zlatim obeskom in v sredi vdelanim briljantan in napisom Julij 12. 4. 1921; srebrna za pest na ženska ura z verižico; zlata ovratna verižica z napisom >Anica 2. X. 1981; potni list, izdan od policije Bre-slau, dne 21. 4. 1928 št 2746, veljaven do 20. 3. 19S1; zastavljalni listek od zastavljene kovinaste ure in zlate verižice, izdan od zastavljalnice mestnega načelstva pod št 4666 z dne 3. 4. 1931; delavska knjiga mestne občine ljubljanske na ime Stante Matilda; pes volčje pasme na ime Bo j ko; moški ponosen suknjič svitlosive barve; zelen pleten jopič; zlata ovratna verižica z medaljončkom; briljant; srebrna ženska ura z verižico z napisom >Sire<; moška ni-kelnasta ura z double verižico. Nedelja, 28. junija. 9: Ing. Jože Cerne: O poljedelstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Versko predavanje: P. dr. R. Tomlnec; 10.20: Jože Premrov: Razširjenje oblasti oglejskih patriarhov po slovenski zemlji; 11: Samospevi gdč. Dragice Sok; 11.30: Plošče; 11.45: Dnevne vesti; 12: Cas; 14.20: Prenos iz Cerkelj pri Kranju ob priliki odkritja spominske plošče Davorinu Jenku; 17: »Igra o Avguštinu«, igrajo člani akademske zveze; 20: Samospevi g. Jožeta Gostiča, solista ljubljanske opere; 20.45: Prenos z Bleda; 22: Cas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 29. junija. 9.30: Ing. Jože Cerne: O poljedelstvu; 10: Cerkveni zbor meščanske in osnovne šole iz Št. Vida nad Ljubljano pod vodstvom učit. Maksa Jovana. D v o- in enoglasen otroški zbor s spremljavo; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Jože Premrov: Oglejski patriarhi, prvi cerkveni gospodje na slovenski zemlji in mejni grofje Kranjske, Istre in Purlanije; 16: Harmonika solo, g. Kokalj; 16.30: Mladinska opereta v dveh dejanjih »Gozdna kraljica«, izvajajo učenci in učenke iz Tržiča; 20: Salonski kvintet; 21: Prenos z Bleda; 22: Češka glasba na ploščah; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 30. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Jože Premrov: Propadanje in združitev svetne oblasti oglejskih patriarhov; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Reva: Klima in človek; 20: Dr. Cam-pa: Časnik in časnikarstvo; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas. dnevne vesti napoved programa za naslednji dan. 9485 Pod Krimom Lepote in dobrote ižanskega sveta Ce pride tujec v Ljubljano, gotovo izve tudi za divji narod, hi mu pravijo IžancL Več Ljubljančan o Tžanski povedati ne ve, ker je ta neznana dežela daleč tam onstran Barja in je pod Krimom dve uri hoda do tja. Samo to vemo, da so Ižanci hudi ljudje, ki so napadli 1. 1848 Ljubljano, in še sedaj kažemo na Grudnovem nabrežju vrata hišice nekdanjega mitnica rja, vsa razsekana od puntarskih ižanskih sekir. Tudi to smo brali, da je bil Ig glavno mesto starih mostičarjev, ki so gradili svoje hiše na kole v jezero, nato so se pa najbrž preselili v Benetke, nam pa pustili same črepinje, ki jih imamo shranjene v muzeju. Tudi Rimljani so bili tam in nekateri naši zgodovinarji so celo prestavili celo Emono tja, kjer je sedaj Studenec ali Ig. Res je, da je višnjegorski purgar zadnjič, ko smo se peljali skozi Studenec, mislil, da je prišel v Ljubljano, tako je ta vas dolga in prostrana. Trna namreč 150 hišnih številk. Torej mnogo več kakor ru pr. ponosni mesti Višnja gora ali Radovljica in sploh je sramota, da se Ižanci še niso proglasili za mesto. Mnoga manjša pa tudi ni Iška vas, kjer je konec avtobusne vožnje in morate zopet nazaj, če se vam ne da hoditi pes. I>o Iške vasi stane avtobus ob delavnikih 11 Din, ob nedeljah pa 1 dinar več, ker je večja gneča in bolj prijetno za zaljubljene pare, ki se vozijo bivakirat v laki Vintgar. Tudi mi smo se namenili v paradiž pod Krimom in ustavili smo se v Iški vasi pred veliko, še ne ometano hišo pri Pristavcu. Tudi avtobusi so taki kakor fijakarski in mesarski konji, da ostanejo pred vsako gostilno. Ali to že ni več gostilna, temveč pravi hotel, kakršnih še nimajo niti vsa naša mesta po Gorenjskem, v tem srečnem središču našega , tujskega prometa. Tako so torej posekali Ižanci, ki jih ima vsa dežela za zabite barbare, n. pr. tudi starodavno škof jo Loko, ki se baha s svojo tisočletno kulturo. Tujski prometarji pojdite v šolo na Ižansko! Ne opisujem rad gostiln, pri tej pa moram napraviti izjemo, ker mali hotel zasluži, da ga omenimo, saj je nam šele z njim odprt Iški Vintgar. Zanimiv je pa hotelček tudi zato, ker ga ni postavil morda kak mestni kapitalist ali švicarski hotelir, temveč je spoznala vabljivost Iškega Vintgarja preprosta mlada domačinka. Drobčkena in majčkena je kakor tičica in veselo gleda tudi kakor taščica, a ta drobna ženica je podjetna kakor največji možakar. Prav za prav iz nič si je napravila na Ižanskem tri trgovine, se omožila in postavila hotel. Storila je torej več kakor bogato fundirane hranilnice naših mest, ki hočejo od tujcev obogateti, spraviti jih pa ne morejo nikamor. Gotovo bo imela srečo, saj je okolica prekrasna in, kar se tiče tujcev in letovišcarskega laka, še popolnoma deviška in nepokvarjena. Kdor si želi popraviti živce in ogniti se letovi-ščarskemu hrupu, naj gre pod Krim. Mladina sicer v Iškem Vintgarju tabori pod šotori, mi si pa že rajši izberemo lepo sobico pri Pristavcu, saj ima v L nadstropju pripravljenih šest prav čednih m lepo opremljenih sob. Ker smo prej dali pošto, so nas že čakale ogromne sklede pravih pristnih Ižanskih azdovfh žganjcev. Tresli so se kakor žolica. Tudi imenitna obara je bila zraven in dr. Luknjar je menil, da je obara še boljša malo okisana, pa je naročil dva litra cvička, da smo je posvrknlti. Potem smo pa šli — počasi seveda zaradi žganjcev in obare — s harmonikami obiskat g. Bara, ki ima kolosalno vilo tam ob vhodu v tesni Iškega Vintgarja. Gospa mama so pravkar luščili grah za meneštron s širokimi rezanci, ker je krepka hrana tu ob bistri vodi in ostrem zraku tudi potrebna. Prijeti sem se moral za mizo, da nisem padel v velikansko skledo. Radi bi bili ostali, pa že je pridrvela drhal črnih Indijancev v elegantnih pižamah, da nisi ločil, kaj je moško in kaj žensko. Samo na prvi pogled, kakopak, drugače smo pa sodili, da so skakajoče pižame z lonci rdečih jagod ženskega spola. Tu smo opravili tudi mašo, ki jo ima g. Bar napeljano kar po radiju. Kaj hočemo, nedelja je bila in še sv. Alojzij, patron nedolžnosti. Pot po Iškem Vintgarju je ves čas zložna, samo sem in tja je treba lezti čez skale, in Otona, ki je nabolj korajžen pri mizi, smo komaj spravili čez nje. V Grab-ljicah ob globokem smaragdnem tolmunu smo se ustavili, a le dva sta se sprijaznila z mokrim kristalom. Voda je pač le voda, čeprav je visoko gori na pečini vabila zapeljiva Loreley in kukala čez steno navzdol. Pravljična devica pa ni bila Rena, ampak od Malega Grabna ali Gradaščice in je vodila s seboj dva prava trnovska paglavca. Skavtje so nam povedali, da so noči nemirne, ker jih plaše jeleni, ki prihajajo čisto do ognja, vendar pa ni nevarnosti, ker ognji gore neprenehoma. Fantje namreč mešajo polento noč m dan, da imajo komaj Časa za kopanje. Po trije so skupaj ali po dva, ker eden mora v vas po mleko, ko se pa vrne, pa igra kuharju na kitaro. Razen jelenov prihajajo ob nedeljah k njim na obisk sloke srnice iz Ljubljane. Mladina živi kakor v paradižu. Hiše po vaseh so majhne, ponižne in skromne. Prave tlačanske vasi, saj je bilo vse grofove Sveta je malo in še tega trga hudourna Iška, drugo pa šuma z jeleni in medvedi, ki še sedaj prihajajo v goste. Zato nas je pred vhodom v Iški Vintgar tako presenetila ponosna domačija, vsa bela in svetla, iz oken pa slapovi nageljnov, žn-gova hiša je zlasti zanimiva, ker je nad pritličjem in med streho za dober meter pomaknjena ven, da je v tem nadzidku Se prostora za mala okenca z nageljni. Ta podstrešni nadzidek namreč ni na cesto pomaknjeno celo nadstropje na obokih, ki ga nemški arhitekti imenjujejo »tTberkra-gung«, temveč na stropnjakih sloneče pol-nadstropje, kakršnega še nisem videl drugje. Popoldne smo pri Pristavcu spoznali tudi gospodarja žuga. Ves bel je in veder kakor njegova hiša z nageljni. Beli lasje, bele male brke, snežnobeli rokavi, bel slamnik, vse drugo pa trdno in močno kakor skala v sosednem Iškem Vintgarju. Tak je bil gotovo model pisatelja Thome, ko je pisal svoj roman »Andreas Vbst«. Odločen koranjak, razsoden in pošten, kakor dolga vrsta prednikov pred njim, in dober kakor med čebel, ki jih vozijo v to blaženo deželo z vseh krajev na pašo. Podoben mu je stari cerkovnik. Dobričina je šel k vojakom že 1. 1872, ko so bili ustanovljeni domobranci in so bili tedaj še v Gradišču, ker še niso imeli svoje vojašnice. Dvakrat je bil mož v Ameriki in tam ima tudi pet odraslih otrok. Dve ženi je pokopal in sedaj si mora starček kuhati sam, pa je vendar zadovoljen in vesel. Tudi brata je pokopal, starega 92 let, iz Amerike ne dobi nič in nič ne toži. Čudni ptiči smo ljudje. Z očetom 2ugom in starim cerkovnikom smo sedeli pri Pristavcu do večera. Premajhen bi bil list, če bi hotel napisati vse, toliko sta nam povedala, kaj pa šele, če bi pisali, kako prijazno so nam postregli! Ne samo Iški Vintgar, tudi ljudje so še Čista narava. Toča je zabobnela ob okna, kakor bi streljal. Ječmen bi imeli žeti v ponedeljek. Oče Zug se je ozrl v vihar in pripovedoval mirno dalje, kakor bi nič ne bilo. Vajen je viharjev, mož. So pa tudi dekleta, da je kaj, na Ižanskem — ampak to nikomur nič mar. Vse drugo je pa v Badjurinih »100 izletih« na straneh 132, 139, 140 itd. Vedno prihaja/oče novosti I A. & E. SKABERNE LJUBL1ANA Iz Tržiča Sokolski ilet. Z naglimi koraki se bliža velik tržiški sokolski praznik, ko pribite sokolske čete iz vseh gorenjskih krajev, da pokažejo sad svojega enoletnega napora po sokolskih telovadnicah in letnih talovadl-ščdh. Tržiško sokolsko društvo je ukrenilo vse potrebno, da bo železniška zveza na vso strani ugodna. Direkcija državnih železnic je pristala na to, da bo odhajal zadnji večerni vlak v nedaljo namesto ob 6. ob pol 8. zvečer tako, da bo imel priključek na vse vlake v Kranju. Da bi pa jutranji vlak počakal v Kranju na svojega tovariša z Gorenjskega 40 minut in potem odpeljal zopet v Kranj 40 minut kasneje, ni bilo mogoče doseči, zato bo vzpostavilo društvo avtobusno zvezo z gorenjcem tako, da bodo vsi telovadci in tekmovalci prišli pravočasno v Tržič. Upamo, da bo tržiški zlet pokazal, za koliko so se sokolske vrste v zadnjem letu pomnožile, koliko podpore in inicijative dobijo sokolski delavci od mero-dajnih krogov. TelovadiŠče je popolnoma v redu, šotori odnosno paviljoni in garderobe so že postavljene, sedeži okrog telova-dišča so postavljeni in vsa dela se bližajo naglo svojemu koncu, tako da jih praznik ne bo našel nepripravljene. V Tržiču je vse, kar misli in čuti sokolsko, na nogan in se veseli velikega dne. Na svidenje I Zdravo! Vidovdanska akademija deške in dekliške meščanske šole v Tržiču bo jutri ob 11. dopoldne v šolski telovadnici z bogatim sporedom- Ta akademija je zamišljena kot prosvetna prireditev . v prid državnemu prosvetnemu fondu in nabavi leposlovnih knjig za šolarsko knjižnico. Zato ji je določena vstopnina in sicer enotna cena 5 Din za sedeže in 2 Din za stojišča. Glede na koristen namen pričakujejo prireditelji, da bo udeležba številna. Po akademiji se raz-dele dijakom izpričevala. Vpisovanje za vse razrede bo jeseni in ne sedaj. Bralno društvo poziva vse svoje prijatelje in člane, naj se udeleže jutri Jankove proslave v Cerkljah. Odhod iz Tržiča ob 13. izpred hotela Lončar. Povratek ob 8. iz Cer-kelj. Vozi avtobus Pernuš. SoŠeol Sokolski glasnik je izšel sa Vidovdan v povečani obliki. Naslovna stran Usta je okrašena z velikim lesorezom grafika br. Justina »Vidovdan«, ki daje sokolskomu glasilu slavnostno zunanjo obliko, umetniku pa dela vso čast. Za to številko so prispevali različni sokolski delavci s svojimi članki. Na uvodnem mestu čitamo »Vidov-dansko rukovet«, prav lep programatičen članek. Br. dr. Ivan Lah je prispeval s člankom »Vidovdanski kresovi«; proslavi istega dne pa sta namenjena tudi članka br. Macanovica in Poharca. Nadaljna sfran obsega daljše poročilo o predzletnih dneh v Splitu, članek dr. Pivka o sokolskem delu med dobrovoljci v Italiji. Gjura Brzaković je napisal razpravo »Nove smeri«, Dušan Bogunovič obravnava temo »Živimo in delajmo za Jugoslavijo in jugoslovenstvo«, br. Verij je napisal članek »O značenju statistike za naše delo«. Sledi še nekoliko drugih člankov. Nadalje ima list obširna poročilo iz slovanskega sokolstva, razglase saveza Sokola KJ, poročila iz žup in društev ter Številne slike. Zlasti moramo omeniti sliki ob zaključku obeh saveznih pred-njaških šol v Mariboru in Ljubljani, zleta na Jadranu in raznih drugih sokolskih nastopov v državi. Higijenska razstava v Prevaljah Zdravstveni dom v Mariboru priredi skupno s krajevnim odborom Rdečega kn ža v Guštanju enotedensko higijensko razstavo v Prevaljah z otvoritvijo v nedeljo, dne 5. julija t- 1. ob pol 9. zjutraj v osnovni šoli v Prevaljah. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12.. in popoldne od 2. do 6. m sicer do 12. julija. Ob priliki prireditve razstave same se bo vršilo v kino dvorani v Prevaljah tudi več predavanj, ki jih bodo pojasnjevali razni filmi. Poleg omenjenih predavanj bo v razstavnih prostorih osnovne šole v Prevaljah tudi več predavanj o pravilni negi dojenčka in njegovi prehrani, na katere prav posebno vabimo žene in matere. Za obisk razstave, kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala vstopnina. Vabimo vse tamošnja okoličane, da v čim večjem številu posetijo razstavo in predavanja. DOBRA IN POCENI ZABAVA ŠLAGER Izposojevalnica gramofonskih plošč In gramofonov LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ŠT. 2 Odškodnina malenkostna. Lepi lasje — vzlic vročini in prahu! Zlasti kadar je vroče, je treba, da si umivate lase z Elida S h a m * p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani, Vi sami pa se počutite prijetno osveženi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Sokolski praznik v Krškem Veličastna proslava 25 letnice Sokola v Krškem — Razvitje novega prapora Krško, 23. junija. Posavska metropola je bila v nedeljo odeta v zastave in cvetje, da čim lepše sprejme brate in sestre, ki so z vseh krajev prihiteli k častnemu jubileju — razvitju Sokolskega prapora. Ze na predvečer tega dne je bila pri* rojena podoknica kumici sestri Roorihovi, ki jo je članstvo navdušeno pozdravljalo. Za* tem je povorka krenila skozi okrašeno in z lampijomčflci razsvetljeno mesto, kjer so posebno pozornost zbudile lepo okrašene izložbe trgovine Hočevar in ozaljšana okna osnovne m meščanske šole. Povorka, se je ustavila pred stanovanjem br. staro* ste dr. Borštnika, ki je zbrane bratsko po* zdravil, opominjajoč jih na vzvišeno idejo Sokolstva — bratstva. Po podoknici je po» vorka obšla še gornji del mesta in se pozno v noč navdušena razšla. Z še večjim navdušenjem pa je oživelo sokolsko jutro v nedeljo. Z mravljično pridnostjo so hiteli bratje in sestre in pri* premili vse za časten sprejem. Pred želez* niškim prelazom so bratje z Vidma posta* vild krasen slavolok, pod katerim je došle Sokole pozdravila Sokolića učenka Pleter* ski Bernarda, navdušeno pa je vzklikala Sokolom šolska sokolska deca pod vod* s tvom br. Voglarja. Veličastna povorka je nato ob zvokih godbe odšla na telovadi* šče. Ko se je uredila konjenica in vsi ostali oddelki se je tudi slavnostni oder napol* nil. Navzoči so bili: kumica sestra Romi* hova, zastopnik bana sres. načelnik dr. Šiška, dr. Tomšič, zastopnik občine župan Vodopivec, zastopnik celjske župe staro* sta br. dr. Zdolšek, zastopnik novomeške župe podstarosta br. Bučar in lepo število drugih. V tem slavnostnem trnirtku je povzel besedo društveni starosta br. dr. Borštnik, če^ar prvi pozdrav je veljal Nj. Vel. kralju Aleksandru in vrhovnemu starosti Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Godba je zatem intonirala veličastno »Bože pravde«. Sledil je pozdrav vsem za* s topnik oni žup in društev, članstvu ki vsem navzočim. V imenu g. bana dravske banovine je j>ozdravil navzoče sres. načelnik dr. Šiška in v njegovem imenu izrazil k pomemb* nemu slavju iskrene čestitke z željo, da bi Sokol Krško dosegal trajne uspehe za okrepitev zdravega naroda v korist kralja in države. Nato je starosta br. dr. Borštnik razvil novi prapor a besedami: »Bodi ta prapor simbol našega Sokolstvac, nakar je p ris to* pila kirmica sestra Romihova m kot ku* mica v zanosnih besdah želela Sokolu no* vega poleta pod novim praporom, nakar je bil orapor izročen praporščaku br. Me* sesnelu, ki je prisegel, da ga bo vedno no* sil v čast Sokolu. V imenu občine je govo* ril župan Vodopivec, ki je orisal histori* jat krškega Sokola. V ognjevitem govoru je nato v imenu starešinstva -eljske župe spregovoril br. dr. Zdolšek. Njegove besede so tako živo orisale položaj, da mu je neštevilna mno* žica burno pritrjevala. Podčrtal je evange* lij Tvrša: Brit ljubi brata, sestra sestro, vsi pa domovino — narod.« Tyrš ni samo govoril, ampak tudi tako delal, da je v mogočno sokolsko falango vlival in vkoval v vsa srca ljubezen. Govornik je pozval Sokole in Sokoliće, naj ljubijo svoj novi prapor in naj znojne kapljice njih dela blagoslovijo novi prapor. Njegov govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. V imenu novomeške župe je izrazil čestitke še zastopnik br. Bučar. Potem se je razvila impozantna povorka skozi okrašeno mesrto. Z oken je deže* valo cvetje na sokolski sprevod, navduše* no vzklikanje Sokolom pa je bilo nepriča* kovano. Osobito je bila pozdravljena bte* vidna sokolska konj niča pod vodstvom b*. A. Glihe. Nekaj pred poldnem se je slav* nusfcni sprevod razšel. Višek tega dne je tvoril Sokolski nastop, kjer so nastopili vsi oddelki. Naj* prej je nastopila ženska in moška deca, ki je prav ljubko izvajala predpisane vaje. Izrazito, z lepim izvajanj o m, je navdušil publiko moški naraščaj pod vodstvom br. Medveda. Za njim je nastopila moška in ženska deca 'z Bregane pod vodstvom br. Dolinarja, ki je svojo deco pripeljal z vozom nad 4 ure daleč. Uglajene vaje in pre* ciz.no izvajanje je pokazal ženski naraščaj. Gledalce je zadivil nastop članov in članic, orodna telovadba (br. Vidmar), krona vsega pa je bil zaključen nastop izbrane vrste članov in članic pod vodstvom sestre načelnice. Takoj zatem je oživel veseiični prostor, ki bi bil kljub svoji obsežnosti kmahi pre* majhen za obilico občinstva. Komaj se je veseiični prostor dodobra napolnil, pa je Elija otvorid nebeške zatvomice in vsul na zemljo ploha dežja tako, da je moralo biti vse preneseno v sokolsko dvorano, kjer se je razvila nato prava sokolska zabava. Občinstvo je z nekaj pesmimi razveselil tudi navzoča operni pevec g. Šimenc. V prijetnem razpoloženju je zabava trajala pozno v noč. Vrent* Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, jasno je bilo samo v Mariboru- Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 36.6, v Splitu 32.8, v Sarajevu 31, v Beogradu 25.6, v Zagrebu 20.4, v Ljubljani 19.8 in v Mariboru 17.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.3 nun, temperautra je znašala 12.6 NOGAVICI KLJUČ Peen: Ukradena suknja Privatni uradnik Vinko Trtnik je vsekakor ugleden človek in je kar neverjetno, kako se je mogla baš njemu zgoditi ta nerodna stvar. Seve, vsak posameznik ima svoje napake — toda, ne vem, kako bi se izrazil — Vinko Trtnik nikakor nima napak v smislu ukradene suknje... On ima komaj — on ima samo »svoje dneve«. Pa kaj je to, prosim? Kdo pa nima »svojih dni«? Prav vsi jih imamo, eni manjše, drugi večje! Vse je odvisno od vremena in gospodarske politike. Vinko Trtnik je imel torej »svoj dan«. Vse bi bilo v redu in bi popolnoma odgovarjalo predpisom družabnega reda, da ga niso prijatelji Viktor, Jože in Cvetko zvlekli — plesat. Vinko Trtnik je v smislu programa »svojega dne« posedel pri Cinkoletu, napredoval počasi preko mostu »Štirih tašč« do Tratnika na Šentpetrovki, oglasil 3e je pri Bobenčku, napredoval je po Prešernovki do Jerice, odtod se je podal k Dalmatincu na vrt in ko je baš kon-Čaval svoj program, so se vsuli na vrt prej imenovani gg. prijatelji. Gg. prijatelji so hrupno obkolili mizo našega junaka, to in ono, pregovorili so ga, prekoprogramnega in kmalu je vesela družba odjadrala proti restavraciji, kjer razveseljuje jaz »Singing fool« maloštevilno sedečo — in mnogobrojno plešočo publiko. Vesela družba je zasedla mizo blizu vhoda. Naročili so piva, razpoloženje je bilo kar najboljše. Vinko Trtnik je blaženo plaval na valovih tiste lepe pijanosti, ki utrjuje vero vase, krepi podjetnost in razvija v človeku dotlej neslutene sposobnosti. Poletna soparna vročina tudi zvečer ni popustila in prijatelji so sedeli okoli mize v razpetih srajcah, s suknjami na naslanjačih svojih stolov. Seve, plesali so tudi. Pri mizi so puščali izmenoma po enega »stražnika«. Vinko 'Trtnik je neumorno plesal. Res, da je bil njegov korak zdaj pa zdaj malo nesiguren — nu, v taki gneči na plesišču je to brez posebnega pomena! Zgodilo pa se je, da je tak »stražnik« opazil svojo dulčinejo vnovi rdeči haljicL Ni ga vzdržalo. Neutegoma se je pognal za njo in vtonila sta v morju plesalcev. Miza je ostala prazna. številni ritmični gibi, vročina in dobrote »svojega dne« so nekam utrudile našega junaka. Z labilnim korakom je zapustil plesni oder, da se nekoliko okrepi in ogrne suknjo. Oziral se je po mizi s stražnikom — zaman. Nu, bodi že kakorkoli, Vinko Trtnik je pri najbolj verjetni prazni mizi izpraznil svojo čašo piva, oblekel svojo suknjo in se napotil previdno nazaj proti plesišču. »He — vi! Mojo suknjo nazaj!« je zakričal nanj neki gospod in ga zgrabil za rokav. »Kaaaj?:< se je razlutil Vinko Trtnik in se mu z odločno gesto iztrgal. »Vi ste mi ukradli suknjo, sem ž njo! je kričal gospod. »Cujte vi! Kaj ste znoreli? Kdc je ukradel suknjo? A? Kdo je ukradel?« je vpil Vinko Trtnik in rinil v gospoda, »Tat! VI ste jo ukradli!< »Kdo je tat, krščen ...!« je zarohnel naš junak in zgrabil gospoda za prsi. »Kdo je tat, a? Kdo?« »Policija, policija!« je kriknil gospod, z muko se je izztrgal našemu junaku in je ucvrl proti izhodu. Publika se je razljutila, vse je vstajalo izza miz. Tat... suknja ... suknjo je ukradel... Kdo jo je?... ta, tamle! ... Kdo?... ven ž njim!... Kje je policija?... Kaj je ukradel?... tamle! .. Komu je ukradel ?... stražnika!... Naš junak pa je stal kakor krotilec med podivjanimi levi in se samozavestno smehljal. »Šon ca j gen! Bomo že videli, čigava je suknja! Naj le pride stražnik!« Ob vhodu sta se prikazala stražnik in gospod. Ta je že od daleč kazal s prstom na Vinka Trtnika in ves razburjen vpil: »Ta je! Zahtevam, da ga takoj aretirate!« Stražnik se je približal in obstrmel: »Saj to je vendar gospod Trtnik! Tega poznam! To ni mogoče!« Naš junak se je zmagoslavno smehljal, gospod je trdil svoje, publika je šumela, Stražnik se je obrnil h gospodu: »Kaj ste imeli v suknji?« »Svilen robček v levem zunanjem žepu!« Stražnik je posegel v žep. 2ep je bil prazen. »Moj svileni robček! Moj spomin!« je javkal gospod. »Kakšen spomin!« se je odrezal naš junak. »Ce bi bil spomin, bi ga imeli pripetega z iglo!« »Kaj ste imeli vi v suknji, gospod Trtnik?« je vprašal stražnik. »Listnico v desnem notranjem žepu!« je krepko dejal naš junak in posegel v žep ... »Kaaj ? Ustnice ni ... Ukradena! Moj denar in legitimacija!« Položaj je bil težak. Tudi stražnik se je v zadregi popraskal za ušesom ... Publika je hudo šumela... Odnekod je prineslo prijatelja Viktorja »Kaj pa je? Kaj je Vinko? Kaj ne greš z nami? Te že vsi čakamo! Evo tvoje suknje!« Tako se je vse pojasnila \ Z razstave na Tehniški srednji šoli Kruni izdelki graverjev in zlatarjev Spodaj v kotih vzbočeno tolčene vaze, na sredi gravure in matrice, v zgornjih kotih s srebrom vložene ali tauširane vaze, na vitrini pa jedkana kelih in ciboiij ter gravirane in emajlirane vaze. Nekatere posode so tudi patinirane. Ubogi kralj črncev Ima 400 žen ter 600 otrok ' V sobah št. 6 in št 17 so učenci mizar« tke in strugazske ddovodske šole razsta* Vi&i deta, ki so Jm z največjim strokovnim snssjjem ki spretnostjo jssalsfi pod ▼od-■Nini SVOJSft mBkbdfrev g. L Mencina in Gojenci zadnjega so razstavili strugar« ske izdelke najrazličnejše vrste, ki jih Gojmlr A. Kos, aefaranžer razstave in najmarkantnejši umetnik Tehniške srednje šole uporahljaimo pri mizarstvu in tudi pri dru* gih strokah. Deda niso samo težko izved* ljiva, temveč tudi komplicirana, a svojo nalogo m rokodelsko spretnost so učenci na njih pokazali z vso popolnostjo. Razen teh lepih del so v tej sobi tudi modeli za praktične šolske klopi in razne stvari stavbnega mizarstva, ki pričajo, da absol* ven ti sode lahko zmagajo tudi najtežja rja* ročila, še bolj pohvalno je pa njih splošno znanje, ker se lahko lotijo prav vsakega dela. Napravili so tudi zaradi svoje eno* aavnosti lepo spalno sobo iz orehovega lesa, ki je skromno okrašena z rezanimi nastavki. Preciznost furnirja je vzgledna in vsa oprav prepiri čl j ivo govori, da se na šoti goji pravo kvalitetno delo, ki upravi* Včeraj smo poročali o lepo uspeli jnbiieini akademiji gremij a In e trgovske šole *n omenili resno bo in zrelost absolventov te šole, zlasti se je pa občinstvo čudilo mislim trgovske vajenke gdč. Seibitz. Ni eno predavanje nam je odkrilo razvese-seljivo dejstvo, da ie naša mladina deloma že prebolela vojno psihozo in se v boju za obstanek poglobila v najtežje probleme. Iz obširnega predavanja objavljamo samo odlomek o trgovski vajenki m delavki sploh. Ne mislim s tem reči, da bi ostala pot lo visokega študija ženi zaprta. Ravno tako pa se mi ne zdi prav da bi žene Studirale kar na veliko, ker ie pač tok časa tak, da je postal ženski študij skoro stvar mode. Ne govorim to o srednješolskem študiju, ki daje splošno izobrazbo. Ta študij je priporočljiv vsakemu dekletu, ki ima pripomočke za studiranje. Vsaka pa, ki se odloči za nadaljnji študij, mora biti sama s sebe! na jasnem, da je življenje žene na določenem mestu — in določeno postane tembolj, Črm večja izobrazba se zanj zahteva — trvlienje odpovedi in resnega dela. Pravijo, da vzame študij ženi njene ženske lastnosti in da s takozvanim moškim poklicem privzame tudi moške navade in lastnosti. Toda žena in dekle, pravilno vzgo jeni, bosta znali varovati svojo žensko dostojanstvo tudi med svetom v javnem življenju. Ako pa se je po dosegi svojega poklica odločUa za družinsko življenje, potem naj bo žena in mati v polni meri. Našla bo obsežen in gotovo najhvaležncjši delokrog. In druge, katere naj tudi omenim, so naše delavske žene, med katere se moramo prištevati tndi me, bodoče trgovske sotrud-nice. Ni nam bilo dano, da bi se izobraževale na vseučiliščih, usoda in trd boj za življenjski obstanek sta nas privedla v razred trgovine in tvornice. Toda kljub svojemu delu bodimo me — trgovske kandidati- nje_zadovoljne in vesele in mislimo, kako se godi drugim ženskam, ki so od ranega Jati* 4o pozne noči pehajočraznih tvor- čuje tudi za mizarsko rokodelstvo nsslov umetnosti obrti. Množncam obiskovalcev razstave m tudi strokovnjakom je pa na rastavi mogoče najbolj všeč oprava za pisarno mini« etra trgovine in industrije, ki so jo učenci šole izdelali po načrtih profesorja G. A. Kosa, čegar dela zbujajo tudi na vseh razstavah hišne oprave na veksejmu naj« večjo pozornost In splošno pohvalo. Opra« vo odlikuje reprezentativnost in resnobna monumentalnost. Niti ene linije ni odveč in ničesar ni premalo, t? V o da kljub svoji enostavnosti deluje živahno ki ne dolgo* časno, kar večkrat lahko očitamo moderni stanovanjski opremi. Ta je pogosto izve« d ena res le iz tehniških zahtev in iz kom* strukoije ter se ogiba vsakega dekorja, da deluje tako stanovanje kakor sanatorij. Preveč asketska se nam zdi taka oprava in prav temu asketstvu se je znal vedno ele* garrtni profesor G. A. Kos izogniti z upo* rabo plemenitega materijala in z njegovo uporabo. Delo je dognano do viška roko« delske možnosti «n je vzor kvalitetnega dela, zato je pa tudi prozaična pisarna po svojem bistvu prava umetnina. V bogato opremljenem ministrskem kabinetu bo stala ta težka velika miza, dostojna vodi* telja vseh del trgovcev, industrijcev in obrtnikov v državi. Ob tej mizi naj se rode ideje za napredek našega blagostanja in izpopolnitev vseh strok, ki ga množe. Na tej mizi naj ministri podpisujejo ideje naish obrtnikov in umetnostnih obrtnikov in s svojim podpisom grade tem idejam pot v javnost. V dveh velikih omarah in v eni manjši bodo spravljeni spisi, ki naj bi biti temelj napredku dela na šoli, ki slavi svoj jubilej, in na teh idealno udobnih naslonjačih klubske garniture naj raz* mišljaijo ministri z najsposobnejšimi stro kovin jaki, kako dati zaslužka za vse stroke sposobnim absolventom šole, ki je največ* ja m tudi najpopolnejša ter najplodonos* nejša v državi. Oprava je iz orehovine. Furnir je ža» gan tako, da tvorijo letnice nevidno zdru» ž enih desk prekrasno popolnoma mirne ornamente, ki so edini okras oprave. G. Mercina, ki so njegovi učenci izdelali to naj do vršene jso delo nasnga renomiranoga mizarstva, zasluži javno praznanje in če* stitke, saj bi oprava vzbujala pozornost tudi na največjih razstavah velemest, ka vodijo v umetnosti obrti. nicah, kjer največkrat ni niti mesta za žensko delo, a jih premeteni podjetniki sprejemajo na delo, da jih več kakor polovico slabše plačajo kot moške navzlic spoznanju, da delajo ženske ceneje in celo bolje. Vendar oglejmo si še natančneje tudi naše življenje, življenje trgovske vajenke! Iz »Trg. tovarišac sem dobila sliko, kako od leta do leta rapidno narašča Ženski naraščaj v trgovinah, ko nasprotno število moških stalno pada. Kaj je vzrok temu naraščanju ženskih sotrudnic? Morda je ženska spretne j ša, ljubeznivejša in v trgovini bolj uporabna? Možno tudi to, a to ni glavni vzrok. Tudi od nas se zahteva enako delo z moškimi, a vendar se to dele slabše plačuje. Žensko delo je ceneje, zato je tudi v trgovini vedno večji ženski narašča]. Vsakoletno naraščanje trgovskih vmjenk je glavni vzrok, da bo mnogo od nas, ko dovršimo učno dobo, brezposelnih. Saj je v Ljubljani toliko trgovin, ako smem imenovati to trgovine, ki obratujejo s samimi vajenkami. In ko poteče učna doba, so te vajenke na cesti, a v trgovino se sprejema nov naraščaj. Hvalevredno je tukaj delo odbora gremija, ki je zajezil ta velik dotok trgovskega naraščaja z zahtevo večje predizobrazbe. Naj bo danes tukaj od nas vseh izrečena gremiju hvaležnost, ker je prvi uvidel to izkoriščanje, in se zavedamo, da nas tudi v bodoče ne bo pozabil. Le v tem pravcu bomo ponos naši trgovini. Opisovala Vam bi tudi življenje trgovske vajenke. Pa če povem o svojem življenju, bom nasprotovala drugim. Marsikateri se godi dobro, prav dobro, drugi slabše Življenje vajenke je pač odvisno od trgovčeve osebnosti, mnogo tudi od vajenke same, ker je vstopila v trgovino misleč, da cveto v trgovini same rožice in se cedi med in mleko, oziroma je vstopila v trgovino prisiljeno brez veselja in zanimanja za nov poklic. Naj omenim razliko med izobražen ko m delavsko ženo. KoKko preziram, koliko grenkih ponižanj, — skoro izgleda, kot bi teh razlik ne mogel ublažiti ne duh časa, ne vodilni svetski nazor, nihče, preveč so vkoreninjene v človeški družbi. Kakšno presenečenje bi bilo, Če bi se znašli en?k med enakimi. Kdor je pošten, delaven, vži-val naj bi najvišje spoštovanje, čim bolj je žuljava desnica, tem višji naj bi bil ugled. Vsi smo enako vredni, vsi delamo za blagostanje in napredek. Vendar vemo, da tiči v tem velika zagonetka naše boljše bodočnosti Dekle naj se ne sramuje pokazati svetu svoje zdelane roke! Nasprotno, v ponos naj ji bo delavna roka in v dokaz dela-mržnim, da me ne živimo od izkoriščanja, ampak s poštenim trdo prisluženim denarjem. Kaj pomaga nežna, bela roka, a na duši težak greh, ki si ga je nakopala, ko je brezobzirno odtrgala težko prisluženi denar. V današnjih težavnih časih z zavistjo zremo na pestro bogastvo brezskrbnih žena To zato, ker nas šibkost slepi, da ne vidmo pustega izraza, prisiljenega nasmeha na licih presrečnih žensk, ki ne vedo, kaj bi napravile iz svojih dolgih dni. V strahu pred praznoto lastne duše hite iz zabave na zabavo. Mnogokrat so omamljene od sijaja, a le začasno, — njih srce je brezmejno, želje neizpolnjive, a tudi v zabavah ne najdejo zadoščenja. In dekle, ki v poznejših letih v tihi uri joka nad neizpomjenostjo dekliških sanj, ki s studom gleda na nesramno kupčeva-nje današnjih dni? Mislite, da na njenem obzorju ni sobica, kamor bi se ozrla v zgodnji jutranji uri? — Njeno solnce se imenuje delo. Ona dela zase, dela pošteno in tolaži jo zavest, da je družbi koristna. Mnogo je mest, ki so primernejša njej nego moškim. Tud; njeno drobno, a vestna delo, z ljubeznijo storjeno, pomaga ustvarjati boljšo bodočnost. Vsem pač pride ura, ko se čas ustav, in človek nem strmi v brezbrižnost. Kc se •czreš na pot. ki si jo prehodila, :r te spreleti groza, tedaj pač zahrepeniš z vso močjo po toplem solnčnem žarku. Blagor ti tedaj, če ti prodre v dušo pomirjajoči žarek velike zavesti: - »S.^i sem vse storila, da morem vsa: malo konstiti človeštvu.c Zastava Sokola Polje V izložbi trgovine »Elite« v Prešernovi ulici občudujejo ljudje težko rdečo zastavo Sokola v Dev. Mariji v Polju in Vevčah, ki jo društvo slavnostno razvije 5. julija. Zastavo odlikuje zlasti njena razde- litev, ki popolnoma odgovarja heraldičnim pravilom starih sastav in jih drugod projektanti razstav le redko Se upoštevajo. Za borduro je uporabljena narodna ornamentika, na sredi pa plava Sokol z lovor-jevim vencem, se več kakor težka svila in dragoceno zlato je pa vredno delo zastave. Nad tisoč ur je namreč bodla s šivanko v težko svilo ga Albina Reževa, soproga staroste društva, da je bila zastava gotova. A žrtvovala je razen tega tndi se visoko vsoto, tako da naj bo zastava članom, zlasti pa članicam vzgled požrtvovalnosti in neutrudljivega dela v korist društva. Vzorna dama, ki je hčerka znane ugledne Komanove družine iz Škofje Loke, naj pa smatra posnemanje njene pridnosti za svoje najlepše plačilo. Prvič v letalu. Teta Genovefa se je prvič vozila z letalom; bila je edin gost. Ko je bilo letalo že precej visoko, je potrepljala pilota po rami in dejala*. Tako, sedaj mi je pa že dovolj hladno, ventilator lahko, zaprete. SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Afriški državi Nigeria, ki je sicer pod angleškim protektoratom, vlada kralj Alafin, ki se lahko ponaša, da ima največ žen in morda tudi največ otrok na svetu. Kralj ima namreč 400 žen in baje nad 600 otrok, vendar skr* bi, da se otroci in tudi njegove 4s^s^ kraljevsko vzgajajo. Po starih nigerijskih običajih ima* jo vsi domaćini več žen, ki jih večino* ma ugrabijo v sosednih državah. Vča* sih potujejo več sto milj daleč, da jih nalove. Onega, ki ima največ žen, smatrajo za najbogatejšega in za naj* bogatejšega in za največjega junaka. Kralj Alafin je imel že kot princ okrog 100 žen, ki jih je sam ugrabil, pozneje, ko je postal kralj, se je pa ženil, kolikor se mu je pač ljubilo. Iz* biral si je najlepše in najdebelejše ženske svoje države. Zanimivo je, da je med temi 400 ženami že okrog 30 Tel. št. 2,000.000 V četrtek so v Angliji montirali telefonski aparat, ki ima številko 2,000.000. Zanimivo je, da je novi naročnik sam kralj Jurij, ki so mu aparat montirali v njegovem gradu v Windsorju. V spomin na ta dogodek je telefonska družba kralju poklonila posebno izdelan in pozlačen telefon 8 spominskim napisom Greta Garbo težko bolna Že pred nekaj meseci se je pojavila vest, da se namerava najslavnejša ameriška igralka Greta Garbo za vedno posloviti od filma. Prvotno so govorili, da gre samo za prozorno filmsko reklamo, toda sedaj poročajo, da ima zadeva resno ozadje Greta Garbo že več mesecev boleha in bo nemara res morala prekiniti filmovanje. Umetnica namerava odpotovati v Evropo, da v domačem' kraju okreva. stark, ki vživajo samo kraljevo milost. Med njimi pa je tudi okrog 25 mlado* letnih žen v starosti od 12 do 14 let, nekatere bodoče kraljeve žene so pa celo mlajše od njegovih otrok. Kralj Alafin sicer spoštuje tradicije, zlasti v kolikor se tičejo zakonskih zadev, je pa v ostalem zelo moderen in sodo* ben. Svojo državo skuša civilizirati po evropskem vzorcu, njegova policija je uniformirana in podobna angleški. Dr* žavo urejajo in vodijo večinoma An* gleži. Alafin nosi običajno svečan or* nat in dolgo sedi na prestolu, kjer sprejema goste. Med sprejemanjem ima na glavi zlato krono ter je ogr* njen v baržunast plašč, pretkan z zla* tom. V roki ima srebrno žezlo. Pre* stol je na obeh straneh okrašen s s1 kami raznih zverin m živali, stoji pa na levji koži. Ogromen proces V sredo je bila v Palermu zaključena največja sodna razprava, kar jih pomni kriminalna zgodovina Italije. Trajala je nad eno leto. Obtoženih je bilo 213 članov roparske organizacije, ki se je bavila s sistematičnim ropanjem vsega prebivalstva in je sprejemala tudi naloge za izvršitev tatvin, požigov, izsiljevanj itd. Obtožnica je očitala zločincem 43 umorov, 26 poskušenih umorov, 21 izsiljevanja in celo vrsto roparskih napadov, večjih tatvin itd. Največji nalog, ki ga je dobila družba, je bila izvršitev krvne osvete, ki je stala 5 oseb življenje. Vseh je bilo zaslišanih 1300 prič. Porotnikom je bilo postavljenih 300 vprašanj Čitanje sodbe je trajalo več ur. 12 obtožencev je bilo obsojenih na doživljensko prisilno delo, 7 obtožencev na 30 let ječe, 110 obtožencev na zaporne kazni od 10 do 23 let. Nekateri obtoženci so pobegnili v inozemstvo in so bili obsojeni in contumation. Nekatere je bilo treba zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti Med obsojenimi je mnogo takih, ki so svoječasno v sicilijanski družbi igrali veliko vlogo. Tajna družba je obstojala in delovala že več let. Policija ji je prišla na sled na podlagi prijav več žensk. Panika v kinu V sredo zvečer je nastal v Galacu v Rumuniji v nekem kinematografu požar, ki je povzročil med gledalci strahovito paniko. Med predstavo se je vnel film, operater je skušal ogenj pogasiti in je film potegnil iz aparata. V naglici mu je goreči film padel v skrinjo, kjer je bilo več filmov, nakar je nastala eksplozija in je v hipu bila filmska kabina v plamenih. Operaterju in njegovemu pomočniku se je vnela obleka, oba sta začela goreti. Pomočniku se je posrečilo priti iz kabine, obupno je začel klicati na pomoč ter tekel v dvorano, kjer je nastala silna panika. Nesrečnega operaterja so pozneje našli mrtvega v kabini. Mož je očividno hotel izklopiti tok, pa ga je ubilo. Njegovo truplo je bilo popolnoma zoglenelo. Kljub strahoviti paniki v kinu ni bil nihče izmed občinstva poškodovan. Eksplo7f1sg v tvornici filmov V Spandau-u v Nemčiji je v četrtek popoldne nastala eksploziia v tvornici kemičnih in tehničnih izdelkov Kole-mann, v kateri so v srlavnem izkoriščali filmske odpadke Eksplozija je nastala v pralnici filmov. Okrog 20.000 kg filma, pripravljenega za sušenje, se je v hipu vnelo in kakih 100 metrov visok plamen ie bliskoma š'nil iz po-slopia Med uslužbenci je nastala strahovita panika: le s težavo so se ljudje rešili na prosto Odigravali so se grozni prizori, ker so nekateri liudje goreli kakor žive baklie Nosreoneži so se kriče valjali po dvorišču in tulili od bolečin. V bolnico so morali prepeljati 12 oseb. od katerih so bile štiri močno poškodovane. Tekma dveh japonskih reporter jev Dva vodilna japonska lista in sicer >Tokio Asahi< in >Asaka Asahi« sta poslala nedavno dva svoja reporterja na zanimivo tekmovanje. Oba reporterja sta dobila nalog, potovati po svetu, poslužujeta se lahko vseh možnih zračnih prog na potovanju okrog sveta, skušata pa naj doseči hitrostni rekord, ki naj bo obenem tudi rekord hitrega korektnega in vzornega poročanja. Oba lista sta razpisala tekmovanje, da s tem izurita svoje reporterje v naglem, vestnem in točnem poročanju. Zastopnik lista >Osaka Asahi< urednik Shingu potuje v smeri Amerika—Evropa—Japonska, reporter drugega lista Fukumu pa iz nasprotne smeri Evropa—Amerika—Japonska. Oba bosta potovala v San Francisco, Chicago, Newyork, London, Pariz in Moskvo ter morata od vodilnih listov prinesti podpise s seboj. Bernard Shaw ne pojde v Rusijo Skoraj vse svetovno časopisje je nekaj tednov trdovratno vzdrževalo vest, da pojde sloviti angleški dramatik in pisatelj Bernard Shaw letos poleti v Rusijo. Poročila so soglašala v tem, da je imel Shaw že dolgo namen potovati na Rusko, da osebno prouči razmere v sovjetski državi. Pisali so tudi, da ga je sam Stalin povabil in da odpotuje sloviti pisatelj 5. avgusta v Rusijo, kjer bo obiskal Moskvo, Leningrad in Harkov. Te dni pa je Bernard Shaw nemškemu prevajalcu njegovih del Siegfriedu Trebitschu sporočil, da si je vest o njegovem potovanju v Rusijo nekdo izmislil. Sedaj v največji vročini niti ne misli, da bi potoval v Rusijo; rajši pojde v kako letovišče. Zanimivo pa je vseeno, da so listi vedeli poročati točen termin Shawovega potovanja in celo, kdo bo z njim potoval. Od poroke v smrt Strašna nesreča se je te dni pripetila na igrišču golfa, ki je last kluba Peham Biltmore v Newyorku. Večja množica gledalcev je z zanimanjem opazovala turnir, ko se je nad prostor nenadoma začelo spuščati neko letalo. Pri pristajanju je aeroplan zadel ob več dreves in nato treščil na zemljo. Ljudje so takoj pohiteli na pomoč, toda vse je bilo zaman, ker sta bila oba letalca že mrtva. V letalu je bil Mvron Huthinson, ravnatelj ugledne ameriške tvrdke, z njim pa je bila njegova žena. Oba sta bila na poročnem potovanju. Huthinsona so že mrtvega potegnili izpod razbitega aeroplana, njegova žena pa je še bila živa, a je med prevozom v bolnico umrla Gostoljubnost. čujte prijatelj, sedaj se radikalno zdravim. Jem skoraj nič in pijem samo vodo. To je pa res zanimivo. Sicer bi nas pa zelo veselilo, če bi hoteli biti zvečer naš gost. Oprava na kabinet ministra trgovino in Industrije* Trgovska vajenka o ženskih poklicih Stev 1 ti >S L O V E N S KI N A R O D<, dne 27. Junija 193x SLrac 7 Zane Grey: 57 Skrivnostni jezdec Roman. Bilo bi v sflcladu z naravo, če bi ostalo Jackovo poboljšanje trajno — če bo trajna tudi njegova ljubezen. In v tem je ves problem — njegova ljubezen ne more biti trajna. To je pri moškem njegovega kova izključeno. — Zakaj pa ne? — je vprašal \ViJso«. — Ker Jackova ljubezen ne bo našla nobenega zadoščenja, nobenega odziva. Jack pa rti mož, ki bi mogel ljubiti ženo, ne da bi ga ona ljubila. Zdaj je pod vplivom strasti .Rad bi delal čudeže, pa ne more. Čudež, ki bi bi tu potreben, — da bi temeljito izipremenil svojo kri, svoje navade in nazore — to presega njegove moči. Cotanbina je proseče iztegnila roko. — Ben, jaz bi mogla ljubezen hliniti — da, lahko bi se prisilila ljubiti ga, če bi mu bilo s tem kaj pomagamo. — Nikar se ne varajte, dekle! Tega ne morete storiti, — je odgovoril Wade. Odkod pa veste, kaj morem in česa ne morem? — Obupno se je borila s svojo nemočjo. — Ah, otrok moj, poznam vas bolje, nego se poznate sami. — Strah je zrl iz njenih oči; zdelo se je, da se bo zdaj zdaj zgrudila. Končno je vzkliknila vsa iz sebe: — Prav pravi, VVftson, res je! In zato je moj položaj zdaj tako grozen. In on pozna moje srce, on mi vidi v dušo... Jaaka Belloundsa ne bom mogla nikoli ljubiti, te ljubezni ne bom nikoli hlmila. — Ce te Ben tako dobro pozna, Collie, bi ga morala ubogati, kakor si ga poprej, — je dejal VVilson in jo prijel za roko. Vade ju je opazoval. Sočutje in dobrohotnost ga nista mogla ovirati, da bi odkrito ne povedal, kaj misli in hoče. — Dekle, Wils, poslušajta me, — je dejal z najmehkejšim glasom. — Položaj je itak dovolj težak in ni treba, da zaibredeta v še večje neprijetnosti. Nikar si sama ne zavezujta oči. Težko je jasno videti, če človek trpi in se bori. Jaz pa vidim jasno... Z eno samo besedo bi lahko izpremenil tega novega Jacka Belloundsa v starega Jacka — Neotesanca. — Ne, Ben, ne! — je vzkliknila Co-lumbina m njen glas je pričal, kako hud boj bije v svojem srcu in kako močan je njen vphv na lovčevo voljo. VVilson je prebledel ko zid. VVade je takoj slutil, da tudi VVilson nekaj ve o Jacku. In njegovi ljubezni do simpatičnega mladeniča se je pridružilo še brezmejno spoštovanje. — Tega ne storim, če me ne prisili Collie, — je dejal pomembno. To je bil kritični trenutek in naenkrat je VVade zavrgel vse zadrževanje. Planil je pokonoi tako, da se je Colurnbuna od strahu kar zdrznila. — VVils, tovariš mi pravite, kaj ne? Mislim, da me niste nikoli poznali. Ah, igra je malone že doigrana, pa vendar še nisem pokazal svojih kart... Raje bi videl Jacka Belloundsa na dnu pekla, kakor da bi mu dal Collie. In če bi uresničila svojo čudno visoko letečo idejo o dolžnosti; če bi se hotela poročiti z njim že danes popoldne, jaz bi ju ločil še pred večerom. Te besede je izgovoril z glasom, kakršnega iz njegovih ust še nista slišala. In izraz njegovega obraza je moral bati pač v skladu s tem glasom. Colum-bina je bHa tako presenečena, da nekaj Časa sploh govoriti ni mogla. Iz Wil-sovega obraza je zrla bojazen, obenem pa skrb in brezobzirno, primitivno veselje VVade se je obrnil v drugo stran, da bi ukrotil strast, ki se ga je lotevala. Pa je ni mogel takoj premagati. Začel je hoditi sem in tja, glavo je povešal in ko se je čez nekaj časa ozrl, je zagledal, kar je itak pričakoval. VVilson je krepko objemal Colum-bino. — Colhe, saj nisi obljubila, da vza-meš Jacka! — Ne, nikakor ne! Poskusila sem samo odločiti se. Nikar me ne glej tako strašno, VVilson! — Ali ne boš pritrdila? Ali ne boš zopet določila dneva? — je vprašal VVilson ves iz sebe. Pritisnil jo je nase in nagnil njeno tek) nazaj tako, da je lahko videl njen obraz. Mišice v njegovem obrazu so bile napete, čelo in lica temno rdeča.. — Nikoli se ne poročiš z Ja-ckom Belloundsom! Obljubi mi, da te trenutno razpoloženje, prigovarjanje ali sila ne pripravi do tega. Obljubi mi! Prisezi, da ga ne vzameš! Prisezi! Kdor oglašuje, ta nanrechiie! NOVOST! POSEBNOST! SAM] SI POSTREŽtTE HITRO IN POCENI Z OKUSNO ZAKUSKO LEDENOHLADXA ANANAS BOVLA z najfinejšim šampanjcem * SVEŽA SLADKA SMETANA * Vs prastari prijetno hladni m stalno zračeni z velikimi ventilatorji! DANES NOUGATINE SLADOLED čevljarji pozor! Velika izbira vsake vrste usnja za letno in jesensko sezono, platno za letne čevlje, usnje za sandale, pikard nabitki, Palma in Rekord gumi. — V zalogi vedno vse druge Čev-^arske potrebščine. Pridite in zadovoljni bodete? Toplo se priporoča Franc Erjavec trgovina usnja LJUBLJANA, Stari trg št. 11 a SAMOSTOJEN" OBRTNIK, 38 let star, želi v svrho ženitve znanja s gospodično od 20—30 let. Ce mogoče z nekaj premoženja, kar pa ni predpogoj. Go-renjke blondinke imajo prednost. Dopise s sliko, katera se posije retour na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Lepša bodočnost 1953«. Tajnost zajamčena. Modroce, peresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri F« Sajovic, Ljubljana, Stari trg Stev. 6 POHIŠTVO Politirane spalnice Din 6500.— pleskane > 2800.— postelje » 250.— omare > 550.— kuhinjske oprave » 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »SAVA« Ljubljana, Kolodvorska al. 18. — — Tudi na obroke!-- 68/L Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Sfingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnlca. Modno svilo prodajamo z lo—15 % popustom! Vsa pleskarska in dela Izvršuje točno, solidno to po onkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA družba s o. z. pleskarstvo in soboslikaratvc Ljubljana, Sv. Petra c 83. ZA STAVBE vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla — ceno oddaja Fran ŠUŠTAR, Ljubljana, Dolenjska cesta. Telefon 2424. 1956 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1. 57/L KAM PA LETOS NA LETOVIŠČE? V Goren jo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klančkom«. — Pišite takoj! PLAČILNO NATAKARICO s kavcijo, solidno in pošteno, z znanjem nemškega jezika — sprejme Rudolf Jevšenek, Cafe Jugoslavie, Heuzden, Lmbg. Belgie. 1958 VINOGRAD. POSESTVO približno 5 H orala veliko, aron-dirano, v Stari Gori pri St. H ju prodam. Sestoji iz nekaj nad 1 orala vinograda, 2 oralov sa-donosnika, 1 oral pašnika in % orala njive. — Pojasnila daje g. Swaty, župan, št. Hj, Slovenske Gorice. 1957 ŽELEZNO BLAGAJNO srednje veliko, rabljeno, a dobro ohranjeno, kupimo. Intere-sentje naj se javijo pri županstvu v Gorenjem Logatcu. 1959 POZIV! Podpisani prosim, da bi se na moj naslov javili moji bivši so-drugi, ki so šli z menoj L 1915. s četrtim marš bataljonom p. p. št 87. iz Doberdoba na srbsko fronto. Leskovšek Andrej, voj. invalid, trafikant, Ljubljana, Dunajska cesta. 1949 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo ^--nikov hi solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- efetc elektr. konces. podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetna Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za so lidnost in zmerne cene. POHIŠTVO dobite po najnižjih dnevnih cenah. Oprave in posamezne dele, postelje, omare in kredence. — Mizarstvo Velkavrh, Ljubljana, Krakovska ulica it. 7. 1960 Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 84—84 Modroce predeluje In očisti žimo prahu na specljainem stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 25/L CELJE LJUBLJANA MARIBOR Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil. Za vloge in vse obveznosti jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. ZANATSKA BAUKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Lpljano Telefon štev. 30—20. BEOGRAD centrala: Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. 31 (HUa Zldar|evih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB 234 Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: Sarajevo Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale ba^<*- ■» posle. 40 Tajenke rm mehanično umetno vezenje in pred tisk sprejme takoj MATEK & M KES, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Slabi zobje kvarijo majlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite ie z enkratno vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paate. Zobje dobijo krasen sijaj slonovi ne. Poskusite najprej s malo tubo, ki stane Din 8.— Velika tuba stane Din 13.— Dobiva se povsod. NAZNANILO! Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da sem OTV O RIL. AVT0BRZ0PREW2NIŠTV0 Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v LJubljani kakor tudi izven Ljubljane. CENE KONKURENČNE. Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Telefon 2708 Telefon 3107 Z velespodtovanjem Velepič Rudolfi, trgovina s kurivom. za zidavo hiš, za nakup hiS in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD" Jugoslovanska gradbena kreditna zadruga r. z. z o. z. v LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 351. Krajevno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. (Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.) Lovske puške floberte, brovraing pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F« K, KAISEF traškar. Ljubljana. Kongresni tr& stev« 9 Hllakuiatutni papir Qš a BREDA« žepni robci jm. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Poceni in vendar naiboljSa ie SEVERJEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! HUDOLF SEVER. LJUBLJANA. Marijin trg št. 2. Namodernejše PftflLNKA UKflLNKA1' / '»v TUXCOH>rtf€U Telefon Stev. 3493 sajnovejSl >Sacna€ motorji, dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji, posamezni deli. pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene* »TRIBUNA« F. B., tovarna dVoboles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Kariov&ka c 4. VI 12694/31-1 Razpis Mestno načelstvo Ljubljana razpisuje vsa dela za napravo novega železobetonskega Čevljar« skega mostu pod Trančo. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, IL nadn stropje, vložišče, med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti isto-tam do torka, dne 7. julija 1931 do 11. urq dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. junija 1931. Kreditni zavod za trgovino "n industrijo Obratovanje vlo*, nakup in prodala vsako* vrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naroČila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Ink a so menic ter nakažite v In- in Inozemstvo safe - deposlta Itd. rtd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon 2046, 2457, 2548. Tnternrban 2706. 2806. Delniška dražba pivovarne PIVOVARNA in SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, postni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in CRNO PIVO v sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: Brzojavi: LJUBLJANA 2310 in 2311 Pivovarna >TJNION«, Ljubljana Pivovarna >UNION<, Maribor MARIBOR 2023