Maribor, Korošice ulice 6. „STRAŽA“ Uaji T poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraćajoi g «redm&tvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold. Tntofon M. 113. Št. 21. SBFOtnfoB listo: Pelo leto..................i2 k Pol leta..................... K Četrt leta..................3 k Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 19. februarja 1912. Letnik IV. f Grof Aehrenthal. Po daljšem času težke bolezni je odšel na,Š zunanji minister tja, od koder ni več vrnitve. Zatisnil je oči in imenovan je že naslednik v vodstvu naše zunanje politike ; toda sled, ki jo je zapustil grof Aehren-tal, je globoka in njegovega ministrovanja ne moremo prištevati v eno vrsto z ministrovanjem njegovih prednikov, ki so bili in so šli, ne da bi kdo o tem kaj vedel. V Času, ko je grof Aehrenthal vodil našo zunanjo politiko, je naèa država zopet enkrat stopila nekoliko v ospredje; dnevi, ki so se vrstili ob Času aneksijske krize, nam ostanejo nepozabni. Spomin na moža, ki je s toliko previdnostjo in spretnostjo izpeljal takrat našo državo iz vseh težkih komplikacij, nam ostane neizbrisljiv, V zadnjih Časih smo sicer morali njegovo politiko, ki je s slepo zvestobo visela na italijanski strani, ostro obsojati, toda brez ovinkov moramo priznati, da si je priboril grof Aehrenthal v naši politični zgódo- vini odlično in častno mesto, * * * Gro! Aehrerithal je bil imenovan leta 1906 našim zunanjim ministrom. Rojen je bil leta 1854 in je po končanih študijah v Pragi in v Bonnu stopil leta 1877 v diplomatično službo. Imenovan je bil provizoričnim atašejem v Parizu, kjer je bil takratni avstrijski poslanik Beust, Leta 1878 je bil poklican v Petrograd, in deset let pozneje je bil imenovan tamošnjim prvim diplomatičnim uradnikom pod poslanikom grofom W0I-kensteinom. Med tem časom je tudi delj Časa služboval Vi zunanjem ministrstvu in tedanji avstrijski zunanji minister grof Kalnoky je tega svojega uradnika visoko cenil, zlasti je cenil njegov mirni predsodek, in že tedaj mu je prerokoval sijajno karijero. Leta 1895 je- bil imenovan poslanikom v Bukare-štu; tukaj se mu je torej nudila najboljša prilika, da, pokaže svoj diplomatami talent. Dosegel je, da so postali prijateljski odnošaji med Avjstrijo in Rumenijo naravnost intimni. Leta 18901 je bil imenovan poslanikom v Petrogradu, Tudi tukaj je bil mož na pravem mestu. Razmere med Avstrijo in Rusijo so postale prijateljske, kar najbolj svedoči obisk ruskega carja v Miirzstegu in sporazum glede skupnega postopanja^ pri uvedbi reform v Macedoniji, Leta 1906 je pa postal naš zunanji minister. Dve leti pozneje, in sicer dne 6, oktobra 1908, je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine. Završalo je povsod in temni oblaki v obliki krvave vojske med Avstrijo in Srbijo-Crno goro so se zbirali na Balkanu, a kriza< je bila srečno rešena, in grof Aehrenthal je bil za zasluge, ki si jih je iztekel, odlikovan z velikim križem reda sv. Stefana. (Povzdignjen je bil tudi v grofovski stan. Za njegovega naslednika je imenovan, kakor se govori, na izrecno željo pokojnega, grof Berchtold. Mi smo že pred meseci poročali, da je ta mož v, prvi vrsti poklican, zavzeti nasledstvo v zunanjem ministrstvu, Sedaj se je to res zgodilo. Smer zunanje politike se s tem ne bo zdatno spremenila. Kot gotovo smemo samo pričakovati, da bo Berchtold polagal več pozornosti na prijateljsko razmerje z Rusijo. Zlatomašnik in kanonik Jakob Bohinc. V Braslovčah v krasni Savinjski dolini so danes položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke moža, ki si je za vzgojo mladega naraščaja Čast. duhovščine Lavantinske škofije iztekel nevenljivih zaslug. Rajni gospod Jakob Filip Bohinc se je rodil v Zapogah, mali župniji na Gorenjskem, dne 26. aprila 1831, je torej 80, leto svojega življenja že prekoračil. O njegovem šolanju nam ni mnogo znanega. Ni dvomiti, da je prišel prav mlad] v Ljubljano, da se je tam šolal. Po dovršenih latinskih šolah se je podal rajni na Dnnaj, da poskusi kot jurist življenje na visokih Šolah. A to mu bržčas ni ugajalo, ker že leta 1855 je pravoslovec Bohinc prosil rajnega g. knezo-škofa Antona Martina Slomšeka, da so ga vsprejeli med bogoslovce Lavantinske škofije, Z njimi vred se je g. Bohinc tri leta šolal skupno s krškimi bogoslovci v Celovcu, v jeseni leta 1857 pa je prišel s šestimi tovariši vred v St, Andražu v Lap o d skl dolini, da, dovrši tam četrto leto bogoslovskih Šol. Dne 1. avgusta 1858 so knezoškof Slomšek našega g. Bohinca in šest njihovih gg. tovarišev posvetili v mašnike. Dne Ij8. julija 1909 je umrl zadnji tovariš č. g. Bohinca, umirovljeni župnik g,. Janez Slomšek, Prvo službo so dobili rajni g, Bohinc kot drugi kaplan pri Novi Cerkvi, na oni fari, kjer sta nekdaj služila rajna knezo-škofa: Slomšek in dr, Stepišnik, Že drugo leto najdemo č, g, Bohinca kot edinega g, kaplana na Dobrni. Pa tudi tu mu ni bilo obstanka, Prvi profesor cerkvene zgodovine na mladem bogoslovskem učiteljišču v Mariboru, rajni prečastiti g. Lavrencij Herg. so leta 1861, odložili to službo in, Šli za župnika v Lembah, Za profesorja cerkvene zgodovine in arheologije so bili v Maribor poklicani do-brnski kaplan g. 'Jakob Filip Bohinc, Ostali so v tej službi do 1. majnika 1869, ko so postali po odhodu rajnega mnogočastitega g. Kanduta Spiritual v bogo-slovnici. Dne 1, avgusta 1875 so šli iz Maribora zja dekana v Braslovče, kjer so kot župnik in dekan zar pustili globoke sledove gorečega svojega 'delovanja in si stekli obilnih zaslug za ves vranski okraj. Dne 1. junija 1890 so se vrnili rajni g. Bohinc v Maribor, da so prevzeli vodstvo stolne in mestne župnije svetega Janeza Krstnika, ki je bila po umirovljenju g. stolnega župnika K. Kanduta izpraznjena. Na tem težavnem mestu so ostali rajni g. Bohinc do 30. aprila 1904, Ko so po dopolnjenem 73. letu svoje starosti stopili v st.alni pokoj ter se vrnili nar zaj v Braslovče, meneč, da ji.h še tisto leto pokosi nemila smrt. Bela žena pa ni bila tako neusmiljena, prizanašala jim je Še blizu 8 M, da so med tem hude bolezni požgale pege človeških slabosti, V jutro, dne 17. svečana je Bog svojega zvestega služabnika poklical na zasluženo plačilo. Naj v miru počiva! Hvaležen učenec. Za obstrukcijo. Včeraj so zopet volilci na več shodih odobrili politiko Slovenskega kluba v štajerskem deželnem zboru. Zanimiv je bil zlasti shod deželnega odbornika g. prof, Robiča v Gor. Radgoni. Gospod odbornik je na podlagi listin dokazal, da so bili nemški nacionalci v teku vseh pogajanj skrajno zahrbtni ter da so samo iskali prilike, zadali nam smrtni sunek. Razkritja, ki jih je podal deželni odbornik, niso samo trenotne važnosti, temveč se jih bo treba zapomniti za vsa nadalj-na pogajanja z nemško večino. Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 18. t. m. se je vršil pri nas politični shod K. Z. ob lepi udeležbi nad 156 mož-volilcev. Po pozdravnem nagovoru predsednika dobi besedo g. drž. in dež. poslanec Ivan Roškar. Možje volilci, politično šolani, kremeniti značaji, so sledili z velikim zanimanjem izvajanjem govornika, ki je bil mestoma z burnimi medklici odobrava nja prekinjen. Sklenila se je ob naravnost velikanskem, navdušenju enoglasno sledeča resolucija: .„Zborovalci, zbrani na političnem zborovanju K. Z. pri Sv, Rupertu v Slov. gor, dne 18, svečana 1912, izrekajo svojemu poslancu g. Ivanu Roškarju, kakor tudi vsem poslancem K. Z, neomajano, popolno zaupanje za njih neustrašen in odločen nastop v deželnem zboru za pravice štajerskih Slovencev. lObsojajo pa Wastianovo in drugih nemško-na-cionalno sovraštvo, zagrizenost in nestrpnost napram upravičenim zahtevam spodnještajerskih Slovencev.“ Se st kraljem je govoril in občeval tako, kakor občuje kak kralj s svpjim logarjem. Kolikor več je kdo bil, toliko nesramnejše se je napram njemu obnašal Brummel. A vse kaže, da ni bil Brummel pri saoji nesramnosti nikdar surov. Njegova nesramnost je bila virtuozno nijansirana. S polenom ni nikdar delal, vedno le s finim stiletom. Znal je ljudem z na^izbra-nejšimi besedami dovršene uljudnosti zmetati v obraz najhujša žaljenja; znal je z mehko roko gladiti in ob enem trgati cele koše kože. V mladih letih je bil, ©rummel oficir, a je zapustil službo, da se posveti dostikrat silno napornemu lenuštvu. Prijateljstvo, sklenjeno pri vojakih s prestolonaslednikom, mu je odprlo (vsa vrata. Vendar je moral Brummel imeti posebna svojstva in posebne talente, da si je znal pridobiti tako velikansko, skoro nenaravno in Čisto nerazumljivo veljavo. Od leta 1799 do 1814 je bil Brummel na, vrhuncu svoje veljajve, svoje moči in sfvojega vpliva. Vsaka njegova beseda je bila tedaj v modnih. stvareh uvaževana kakor razodetje. Že leta 1816 pa je bilo konec Brummelove slave. Ko je zaigral zadnji denar, ki ga je Še imel, je, zapustivši ogromne dolgove, pobegnil na Francosko. Iz tujine je Še nekaj časa vladal angleško modo — slej kakor prej apostol 'stoječih ovratnikov! in živeč od podpor starih prijateljev, toda bolj ko so stari prijatelji odmirali ali se izpametov;ali, slabše se je godilo Brummelu. Umrl je še-le leta 1840 v neki blaznici v Normandiji, a takrat je bil že davno odstavljen kot modni kralj in je živel kot vladar okusa samo še ,v karikaturah. To je bil zadnji resnični kralj mode. PODLISTEK. Zadnji kralj mode. V naših časih je popolnoma nemogoče, da bi si kdq pridobil neomejeno, od vseh priznano avtoriteto v stvareh mode in načina življenja. Vladarji v kraljestvu mode so izumrli. Lahko se pač, posameznik še povspne do neke veljave, ali absolutne veljave si ne more nihče pridobiti. Zadnji kralj mode, najvišja, vsestransko priznana avtoriteta v stvareh okusa, je že davno mrtev. ;Ta kralj mod je bil „lepi Brummel“, George Bryan Brummel, nezmotljivi tiran na polju too de za časa angleškega kralja Jurija IV. Brummel ni bil visokega rodu, ni bil telesno lep in vise prej kakor duševno pomemben človek, a v zadevah družabnega življenja je odločeval suve-rensko. Ves anglješiki dvor s kraljem vred se je brez ugovora podvrgel Brummelovim odločbam, najvišja aristokracija se je dala od tega plebejca tiranizirati in ves moški svet Velike Britanije ga je molil, kot kako božalnstvo. Sto in sto mladih lordov, potomcev slavnih očetov in lastnikov velikanskih premoženj, bi bili žrtyo-vali kdo ve kaj, če bi bili smeli enkrat prisostvovati Brummelu, kadar se oblači. A v celi Veliki Britaniji je bil en sam mož, ki je smel Brummelu ministrirati, kadar se je oblačil, in ta mož je bil kralj angleški. Tudi kralj, ki je bil sam znamenit Specijalist v modnih vprašanjih, se je brezpogojno klanjal, 'Brumrne-lovi avtoriteti. In Brummel se je toliko domišljeval na svojo modno avtoriteto, da nekega ‘dne kralja ni hotel pozdraviti in je na očitanje dvorjanov z nedosežno 0-šabnostjo izjavil: „Kar je kralj sedaj, to sem jaz iz njega napravil in jaz ga lahko tudi odstavim!“ Brummel je bil modni ideal svoje dobe. Tloda gospodstvo po milosti krojačev ni dolgotrajno. Dolgovi so Brummelu grenili življenje. Dolgovi njegovi so bili veliki, njegovega ponosa pa niso uklonili. Ko so ga njegovi upniki najhuje preganjali, je rekel nekemu prijatelju: „Upa,m zanesljivo, da angleški parod ne bode pozabil moža, ki je vpeljal stoječe ovratnike!“ In angleški narod, ta resni, delavni in vse poprej kakor neeimurni narod res ni pozabil svojega Brummela. Smatral1 ga je pač zlaj majhen del vsega tega, kar je tvorilo slavo angleško. Lordi so napravili kolekto, kralj se je prvi podpisal,, tudi državna blagajna je prispevala z znatno svoto, kakor da so bile. Brummelove hlače zadeva državnega pomena in Iv nekaterih dneh so bili Brumimelovi velikanski dolgovi do zadnjega vinarja poplačani. Vse to so zgodovinske resnice. Naravno je, da je že marsikoga mikalo uganiti vzroke čudovitih vs-pehov, ki jih jé imela ta, na sebi vendar brezpomembni mož. j Angleški, francoski in nemški kulturni zgodovinarji so že reševali ta problem, a rešiti ga niso mogli, izbrali so vsa ogromna gradiva, tako da si je mogoče napraviti sliko o značaju tega — „lepega Brummela.1“ Brummel ni bil nič in ni nič imel, a občeval i z vsakim člcVvekom, kakor da je še manj kot nič. Gor. Radgona. Gospod deželni odbornik Robič je na včerajšnjem shodu poročal o delovanju v deželni zbornici. Da je bila obstrukcija slovenskih poslancev potrebna, je razložil in. utemeljil z razlogi iz preteklosti in sedanjosti. Našteti se dajo leta in leta, v katerih so nam delali Nemci nečuvene krivice. To žalostno dejstvo nam krepko osvetljuje dejstvo, da so Nemci povzdignili kraj Gornja Radgona v trg, samo da popolnoma slovenski okraj dobijo v svojo oblast. Četudi nam je po cesarskem patentu dana ustava, vendar je ta še tako zavit, da Nemci vedno nadvladajo Slovence. Z vso odločnostjo je zavrnil govornik očitanja načelstva nemško-nacionalne zveze v znanem oklicu, da so slovenski poslanci pri pogajanjih nasilno in zahrbtno postopali. Slovenski poslanci so sicer previdno, a ne nelojalno postopali. Na kateri strani je bila nelojalnost, < kaže dejstvo, Via je nemško-nacionalna zveza ob času „premirja“ hotela vložiti predlog, glede spremembe poslovnega reda. S tem predlogom sicer niso prišli na dan, a samo zaradi tega ne, ker veleposestniki in krščanski socialci tako postopanje niso odobravali, V ilustracijo priobčujemo dotični nameravani predlog: Visoka deželna zbornica naj sklene: Opravilni-ku deželnega zbora naj se doda provizorično ta-le dodatek, ki naj ima veljavo do konca leta 1914: Skrajšan opravilni poslovnik. Po predlogu, ki ga stavi najmanj 40 poslancev, in o katerem se takoj, in ne da bi bil poprej odkazan kakšnemu odseku, kakor brez vsake debate, glasuje v deželnem zboru s tričetrtinsko večino, lahko sklene skrajšan o-pravilnik poslovnik o predlogih, ki jih stavi deželni odbor, in sicer: a) Predsednik zamore po svoji razsodbi odrediti, da se vloge dotičnih sej še-le po končanem dnevnem redu prečitajo. b) Obravnava in sklepa se takoj, ne da bi se poprej odkazalo kakšnemu odseku. c) Vsak govornik, izvzemši poročevalca, sme v teku obravnave samo enkrat priti do besede in govoriti sme samo v najvišje določenem času 15 minut. Gosp. Pelci odobrava odločno postopanje naših poslancev, ker nas skušnja uci, da od nepravičnih sosedov ni moč dobiti ničesar z dobrim, temveč le s silo. Poživlja k besedi tiste, ki bi nasprotovali obstrukciji, ki ga kaže „Slov. Gospodar“ na mnogih slučajih, da pošiljajo deželni gospodarji k nam nesposobne deželne uradnike, ki bi med svojimi rojaki lahko kaj prida delali, pri nas pa le po svoji nesposobnosti Škodo; pia-cani so iz skupnih davkov. Naši nasprotniki trdijo, da se sedaj vsled obstrukcije za gospodarstvo nie ne stori. Pomislijo pa ne, da je bilo pred obstrukcijo časa vec desetletij za koristno gospodarsko delo na Spodnjem Štajerskem. Toda, deželni gospodarji so naš del zanemarili in z našim denarjem skrbeli le za zgornji del dežele. To je tako: Mihi in Janez dajeta prihranke v skupno škatljo. Močnejši Mihi pa jemlje iz skupne škatlje kar po petkronšekih, dočim pusti jemati Janezu le vinarje, Janez ima tedaj prav, ko da pest na škatljo in reče Mihlnu: če jaz ne smem jemati po pravici, tudi ti nič ne dobiš; škatlja naj bo zaprta, , . . G. Lančič navaja vec slučajev, ko tujerodni in pri nas nesposobni uradniki in delavci, odjedajo domačinom kruh in škodujejo našemu ljudstvu, T-ako deželno gospodarstvo je pogubno. Soglasno se sprejme resolucija: . ... v Dokler nemški sosedje nočejo z nami pravično sodelovati, poživljamo svoje poslance, da- vstrajajo v odločnem boju za pravice našega naroda. Leskovec. V nedeljo, dne 11, februarja 1912 je imel v tukajšnjem Izobraževalnem društvu g. Vlado Pušenjak predavanje. Veliko Število poslušalcev priča, da so naši ljudje ukaželjni. Poučne, poljudno govorjene besede g. predavatelja pa tudi ne bodo ostale 'brez vspeha. Izobraževalno društvo naj le poskrbi več takih poučnih shodov!, Pa- tudi političnih shodov bi si želeli. Ce kje, je treba pri nas še dosti pouka, da se začne ljudstvo zavedati, Luče. Naše Izobraževalno društvo je priredilo veselico v nedeljo popoldan. Krasno petje in igra: „jTrije tički“ so vse zadovoljili. Pokazali so, da dobra volja in bistre glave vse poštene ljudi razveselijo. Naši sosedje SolcavČani so nas v lepem številu počastili. Cisti dobiček za ubogo šolsko mladino je vrgel 30 kron, in zvečer v veseli družbi se je nabralo in poslalo Sl. Straži v Ljubljano 11 K 12 vin. Kaj ne, v LuČali zmi-raj napredujemo ! Le tako naprej, po izobrazbi k pravemu napredku! S pravim napredkom k samostalnosti, ki nas oprosti slabih razvad, ki so v stvarno in dušno škodo. Sv. Magdalena pri Mariboru. Shod, ki smo ga imeli včeraj, dne 18, februarja, nas je popolnoma zadovoljil. Kljub temu, da se je slišalo iz vsake gostilne veselo petje, glas harmonik itd., so vendar naši ljudje prišli v lepem številu, da iščejo v pouku svojega veselja. Zborovanje je vodil predsednik S- Potočnik, ki je preČital zbranim in pojasnil oklic naših deželnozborskih poslancev. Ljudstvo je o-dobravalo posamezne točke, Nato je Fr. Žebot v daljšem poljudnem govoru govoril o ustroju, pomenu, nalogah in zgodovini štajerskega deželnega zbora s posebnim ozirom na dogodke zadnjega Časa. Zborovalci, ki so bili iz mesta Maribor in okolice, so zelo navdušeno odobravali nastop naših .vrlih poslancev in jim izrekli popolno zaupanje. Za tem se je govorilo še o Šolskih zadevah s posebnim ozirom na domače razmere, na kar je zaključil predsednik lepo zborovanje. "P% _ 1 • i • v • i i Politični pregled. Bolgarija. V Sofijo je prispela ruska komisija, katerle namen je študiranje gospodarskih razmer na Balkanu. Komisijo vodi princ Amatimi, Saški princ — unijatski metropolit. Poljski listi zatrjujejo, da namerava unijatski metropolit Septicki v kratkejn odsjtopiti, ker mu nikakor ne ugaja nastop maloruske duhovščine in je vsled tega prišlo do resnih sporov med metropolitom in duhovščino, zlasti ker je metropolit celo prisilil nekega deželnega poslanca, ki je duhovnik in se je tudi udeležil obstrukcije v deželnem zboru, da je odložil svoj mandat. Isti poljski listi zatrjujejo, da je že tudi izbrani naslednik Septickega za njegovo meiro-politsko mesto in da je to princ Maks Saški, brat vladajočega saškega kralja, Zatrjuje se, da se je princ Maks v ta namen baje že začel učiti maloru-ščine in da je bil v zadnjem času v Lvovu, kjer se je s pristojnimi Činitelji pogajal ga mesto unjjatske-ga metropolita. Potreba izobrazbe zlasti v verskem oziru v sedanjem času. Znan je pač vsakemu napredek časa. Marsikaj, kar je bilo prej dobro, nima sedaj več veljave. Nove iznajdbe, s katerimi se kaka stvar dela ali vodi mnogo lažje, hitreje in tudi ceneje, so izpodrinile v vseh strokah stari način delal tako pri obdelovanju zemlje, kakor v industrijah in pri raznih drugih prometnih sredstvih. Znano je, kako se dand^lnfes lahko daleč pride, kako narod z narodom, občuje, tako da je cel svet v zvezi med seboj in živimo v taikozvani prosvitljeni dobi. Umevno jb torej, da je treba dandanes tudi več izobrazbe posameznemu, tudi priprostemu človeku, da spozna tok sedanjega časa, njegove razmere im potrebe, da spozna, kje in kako si more koristiti zasebno in skupno, v gospodarstvu in politiki, da spozna, kaj mu koristi in kaj škoduje. V ta namen so nam na razpolago posebno Časopisi in knjige. Potreba je človeku izobrazbe, da gre s svetom naprej, posebno da se zna varovati pred goljufijo in sflepa-rijo, kaftera je tudi dandanes v zvitosti in prekanjenosti dosegla vrhunec napredka. Potreba je Človeku izobrazbe, da ve, koga se mu je okleniti in koga varovati, da. spozna svoje prijatelje in sovražnike; kajti dandanes na Človeka vse preži; prijatelji ga želijo pridobiti, ker mu hočejo 'dobro in ga varovati pred sovražniki; sovražniki si zopet na vso; moč prizadevajo, ga pridobiti na svojo stran, da bi ga izkoriščali v lastne namen in koristi; zato si prizadevajo njegove prijatelje pred njim kolikor mogoče očrniti, za kar jim služita laž in obrekovanje, sebe pa s sladkimi besedami in obljubami delajo njegove največje prijatelje, tako da je človeku, kajteri jih „po njih sadu* ne pozna, težko spoznati, kdo je njegov prijatelj ali sovražnik. Žal, da jih je lguiogo, ki rajši verjamejo sladkim in zapeljivim besedam, kako?1 pa onim, ki jim v resnici dobro želijo. Svet je pa dandanes močno napredoval tudi v pokvarjenosti in vkljub vsemu anpredku ni nič na boljšem,; povsod le zmešnjave, boji in nemiri;' poboji, umori, samoumori, roparski napadi, tatvine, nasilja in krivice, goljufije in krivice so na dnevnem redu. Sadovi nevere se kažejo povsod v najgroznejši meri in pehajo človeško družbo vedno v večjo bedo in nesrečo. Kako si skušajo temne sile podreti vse temelje človeške družbe in privesti jo do popolnega propada; Kako si svobodomiselno breafverstvo na vso moč prizadeva popolnoma zatreti vsak spomin na vero in verske resnice. Kako ljuto in nasilno se sovražniki katoliške cerkve združeni v raznih strankah in organizacijah bore proti veri v Boga, dušo in posmrtno življenje in proti vsemu, kar je nasprotno človeški strasti in samopašnosti, in v dosego tega ra,Zr dreti vsako cerkveno in svetno oblast ! Kako se dandanes napada in blati katoliška cerkev in njeni služabniki zlasti po brezbožnem in protiverskem Časopisju in knjigah: Kako se skuša ljudstvo z zgodovinskimi lažmi in obrekovanjem odtrgati od katoliške cerkve in ga pripraviti ob zaupanje do duhovščine! Kako se nadalje vera na vse mogočfe načine smeši in sramoti kot praznoverje, mračnjaštvo) in nazad-njaštvo, katera je za omikanega in naprednega Človeka dandanes sramota in da ime katoličan pomeni to, kar mračnjak in nazadnjak. Sploh se katoliška cerkev dandanes najhujše preganja. Zato je pa treba dandanes Človeku še posebno verske izobrazbe, temeljitega znanja v verskem oziru, treba mu jte trdnega prepričanja, da ima pogum po veri zvesto in stanovitno živeti kljub sramotenju in zaničevanju od strani nasprotnikov in spolnovati svoje verske dolžnosti vdelej in povsod. Ker le teda.j more človek živeti po veri in biti neo-majan katoličan, ako verske resnice dobro pozna in je o njih trdno prepričan, ako mu je vera vec kakor zakladi' celega sveta, za katero mu Je vredno žrtvovati vse, ker človek vsako stvar le toliko cent in zanjo žrtvuje, kolikor se mu vredna zdi. Ce.pa Člofvek vero le površno pozna ter vidi in sliš\, kako se vera napada, 'sramoti in smeši, se mu dozdeva yera vse premalo pomembna, premalo resna in važna stvar, da bi zanjo toliko žrtvoval, kolikor mora dandanes žrtvovati zvlest katoličan ; ne zdi se mu vredno za vero prenašati toliko zaničevanja, sramotenja in preziranja od brezvercev in verskih mlač-nežev, kakor ga, mora včasih dober in zvest katoličan prenašati', rajši zapusti vero, kakor da bi ga, li imeli za mračnjaka in nazadnjaka. In tako jih ne-številno vsled pomanjkanja verskega pouka pod pritiskom protiverskega duha, ki se dandanes širi vsepovsod po (slabih časnikih in knjigjah, ddušltvih, govorih in shodih, popolnoma zgubi vero. Zato pa, kdor hoče biti dandanes/ resnično pravi katdličan, kdor ljubi svoj narod in domovino, naj dela po svojih močeh za prospeh katoliške stvari, naj skrbi sebi in bližnjemu za lue in orožje prave krščanske izobrazbe, brani in zagovarja pred napadi cerkvene pravice in vero, poteguje naj Se za resnico in katoliška načela in nastopa, kadar kaže potreba in priložnost, za vero in proti brezverstvu, kakor enako delajo brezverci za brezverstvo in proti veri; zlasti pa naj skrbi za razširjanje in ‘podpiranje katoliškega tiska, ki je največja moč sedanjega Časa. To je boj ljubezni do Boga in bližnjega, naroda in domovine* PrazniM. V sekovški Škofiji se glede praznikov nič ne spremeni. Zadnji sekovški cerkveni list priobčuje naslednji zaukaz graškega knezoškofa: „Ker se je na konferenci škofov novembra 1911 temeljito posvetovalo in z večino sklenilo, da bi bilo za vladiko-vine (med temi tudi za sekovško) primernejše, če se glede praznikov nič ne spremeni, in ker so se tudi izrekli skoro vsi župniki povodom sinode leta 1011 v Item smislu, in ker se je tudi stolni kapitel sekovški v seji dne 7, svečana t. 1. soglasno izrekel, da se naj puste vsi prazniki neizpremenjeni kakor dosedaj, in so torej dani vsi pogoji, ki jih je stavil sv. oče, zau-kažujemo na temelju indulte sv, stolice z dne 17, grud’ na 1911 praes. 8. I. 1912, da se naj tudi v bodoče obhajajo v sekovški škofiji vsi praznila tako, kakor se je to đosedaj vršilo. Motuproprio z dne 2. julija 1911 „Supremi“ se torej točasno ne razteza na našo Škoti jo.“ Novi brevirji še ved.no niso prišli, dasi so bili napovedani za pretečeni teden'. P, n. c6, gg., ki sojih že naročili, jih dobijo takoj, ko pridejo knjižice. Vsi založniki, kamor smo se obrnili, prosijo za potrpljenje. Iz učiteljske službe. Na trirazriednici v Sent Janžu pri Spodnjem Dravogradu se namesti služba stalnega učitelja s plačo tretjega krajefppega razreda. Prošnje do dne 15. sušica. *— Na petraztredni, v tretjem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Ani na Krembergu je oddati eno učiteljsko mesto za moško učno moč in eno tudi za žensko učno moč. Prošnje do dne 8. sušica, Demantiia poroka nadvojvode Rainerja Danes se vrši slavnostna seja gosposke zbornice povodom demantp© poroke nadvojvode Rainerja, in jutri se po-dasta predsednik gosposke zbornice knez Windisch-grätz in predsednik državne zbornice dr, Sylvester k nadvojvodi' Rainerju, da mu izrazita čestitke o*>eh zbornic. Nadomestne deželnozborske volitve na Srednjem Štajerskem. Ker je deželni poslanec tovarnar Ernst Rathausky vsled konkurza odložil svoj dežel-nozborski mandat, se vrši v 91. mestnem volilnem okraju Voitsberg-Lonc-Veliki St. Florijan-Schwan-berg-Staiiiz-Köflacli-Lankowitz-Tregist . nadomestna volitev dne 23. aprila, eventuelna ožja volitev pa dne 30. aprila. Dedni člani gosposke zbornice na Štajerskem. Kakor se zatrjuje, bode podeljena dedna pravica» članstva za gosposko zbornico štajerskima; obitelje-ma knezu iWindisohgrätzu in grofu Lambergu. Milijonski dar škofa Posiloviča, Pred kratkim je .‘izšla slavnostna izdaja .„KatoliČkega lista“, ki prinaša razdelitev daru zagrebškega 'nadškofa Posiloviča v skupnem znesku 4,646.50,0 K. Od te svote dobi 500.000 K katoliška gimnazija, 200.000 K v cerkvene svrhe, 50,000 K dobi nadškof Stadler za bosanske cerkve, po 20.000 K Cirilo-fMetodski zida/ri, ‘Leonova družba, konvikt v Pazinu in umetniško društvo v Zlagrebu, 25.000 K Ciril-Metodova družba za. Istro, 40.060 K za medicinsko fakulteto, po 10.000 K jugoslovanska akademija, zagrebško ;:„Pijejvo društvo“ in „Bogoslovna smotra“, po 5000 K Matica Hrvatska, društvo sv. Jeronima, Kolo, društvo rokodelskih pomočnikov in gasilno društvo, 4000 K akademičnenra podpornemu društvu, po 3000 K delavskemu društvu in krščansko-fioicialnemu delavstvu, po 2000 K. pevskemu društvu „,Sloga“ in ,„.Vijenac“, društvu hrvaških časnikarjev in podčastniškemu društvu. Poleg tega so določene še večje in manjšie svote za ragne dobrodelne namene. Poučni tečaj. V četrtek, dne 22. t. m. se vrši v Dramljah poučni tečaj. Govorita dr. Korošec in župnik Rožnik iz Kranjskega,, Za obmejne Slovence je S. K. S. Z. darovala Belak Jožefa v Mariboru; 1500 obrabljenih poštnih znamk in večje Število knjig. Vrli Slovenki lepa hvala! Stokronski bankovci ,se umaknejo iz prometa. Ravnateljstvo avstro-ogrske banke naznanja, da bo stokronske bankovce, kolikor jih je v prometu, u-maknilo in nadomestilo z novimi. Vzrok je ta, ker je precej teh bankovcev iponarejenih. Sploh bo zdaj tre- :ba papirnati denar v manjšem številu izdajati in večkrat na novo izdati, ker z* napredkom tehnike tudi seveda ponarejevanje rajnega denarja čedalje bolj napreduje. Drugi avstrijski dreadnought, ki bo nosil na cesarjev ukaz ime velikega junaka pri Visu, „jTe-getthoff“, je 151 m dolg, 27,8 m širok in ima 20.000 ton. Gonili bodo tega velikana štirje turbinski stroji, ' ki bodo imeli skupno 25,000 konjskih sil. Njegpp.a hitrost bo znašala nad 20 morskih ,milj na uro. Tiopov bo dobil „Tegetthoff“ ravno toliko, kakor jih ima že „Viribus lUnitis“, in sicer: 12 težkih topov po 80.5 cm, ki bodo uvrščeni v 4 triplostolpe, dalje bo imel 12 topov po 15 cm, 18 po 7 cm, 2 brzostrelna topova po 47 mm, 2 mitralezi po 8 mm in 2 topova po 7 cm za na kopno. Razun te ogromne armiacije bo imel še tri prostore z-a izstreljevanje torpedov, in sicer na vsaki strani jedno in tretjo ‘na koncu. Notranja u-prava bo odgovarjala popolnoma vsem zahtevam, katere se stavljajo dalndanes na moderne vojne ladije. Kakor „Viribus Unitis“, tako bo imel tudi „jTegett-gofi“ po vseh prostorih kurjavo na par, peči za kruh, istotako na par, imel bo tudi hladilnice itd. Da se je tudi1 v higijeničnem oziru ustreglo vsem zahtevam, je samoobsebi umevno. V morje bo spuščen ,„|Tiegett-hoff“ glasom cesarjevega lastnega odloka dne 21. marca t. 1. Hmelj, Ž ate čko hmelj siko poročilo z dne 18. t. m.: RazpeČalo se je hmelja bore malo, le nekaj bal in te so dosegle ceno od 420 do 440 K. Cene so se sicer Še držale, ‘-ali resnim re.flektantom se je nudila priložnost, izhajati še z nižjo ceno. Žatečki hmelj se je prodajal: 420 do 425 K za slabe kakovosti, 425 do 430 K za srednje^ 430 do 440 K za dobro skednje in 440 do 4(50 K za prima kakovosti. Promet z zunanjim hmeljem je bil malenkosten. Cene nespremenjene. — Pritisnila je huda zima, kakoršna pri nas ni v navadi; toplomer je kazal — 20 stop. R. V teku prejšnjega tedna je zima nekoliko odjenjala in toplomer je kazal v zadnjih dneh tedna le še — 3 stop. R. Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, to je že mnogim dekliškim in ženskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. „;Uči se dobro kuhati, dete moje!“, jim svetujejo izkušene matere, „in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Katreinerjevo Kneippovo sladno kavo more pripraviti okusna, in zdrava kaviria pijača. Pristna „Kathreinerjeva“ je v svoji nedosežni izbornosti vedno 'enaka in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.“ Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti. 1000 delavcev izključenih od dela. Vodstvo ladjedelnice v Tržiču (Monfalcone) je 1000 delavcev izključilo od dela. Močni orožniški oddelki stražijo delavnice. Milijoni delavcev pred štrajkom. Ako se v zadnjem trenutku ne posreči poravnati nesporazumljen-ja, potem bo v 14 dneh štrajkali1 vsi 'delavci v angleških premogokopih. Vseh stavkujočih skupaj bo en milijon. Štajersko. Maribor. Danes dopoldne se je ustrelil v mestnem parku domobranski pešec Adolf Zaveršnik, doma iz Maribora. Ker ni bil mrtev, so ga prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico, Maribor. Včeraj se je poročil orožniški straž-mojster Medved z gdč. Mimiko Žaler. Maribor. (Smrtna kosa.) Dne 16, t. m. je umrl višji plačilni natakar v hotelu „Erzherzog Johann“, : Lackinger, v 44. letu starosti. Pogreb obče priljubljenega pokojnika se je vršil v nedeljo popoldne. Kamnica. Včerajšnja veselica se je zelo dobro obnesla. Prostor pri g, Marinšeku je bil natlačeno poln. Že dvogovor: „Klepetulji“, je vsem ugajal. Se ugodnejše pa je bilo razpoloženje pri šaloigri: „Pri upspodi“, ki so jo izborno predstavljala domača dekleta, in končno pri prizoru „Kmet in fotograf“, kar sta izborno pogodila dva vrla naša fanta, ; Deklamar cija „Pijancu“ od gospodične Vidovič, je dobro učinkovala, ravno tako sta govora gdč. France Matičič in g. Kejžar Franca žela prav mnogo pritrjevanja. Veseli in zadovoljni smo se razšli. Čutili smo pač, da je naše izobraževalno delo vse drugačno, kot ono nar Ših nasprotnikov, ki so se popoldne našemljeni zbirali pri „Assingerju“ in so celi dan preplesali. Mi širimo izobrazbo s poštenim veseljem, s pošteno zabavo, oni jo širijo z rogoviljenjem in plesom. Lelteršperg. Naš župan Lopič je odstopil. Sedaj vodi občinske posle Pirker. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V soboto je u-mrl tukajšnji jurist Ivan Zunkovič. Pobrala ga je neizprosna jetika. Naj v miru počiva! Gor. Radgona. Dva malopridneža sta delala na Sveti večer nemir v cerkvi. Zato bodeta sedela skoro v jeci vsak po mesec dni. Slov. Bistrica. Dne 6, februarja je umrl Lovro Stepišnik, meščan v Slov, Bistrici, Bil je eden izmed prvoboriteljev našega ljudstva, in akoravno priprost mlinar, si je stekel mnogo zaslug za nas štajerske Slovence, Pogreb se je vršil v nedeljo ob 4. uri pop. ob ogromni udeležbi občinstva. Prav milo mu je govoril nagrobnico g. dr. Kovačič iz Maribora, ki je bil ranjkega osebni prijatelj. Slikal ga je kot moža dela, moža zdravega značaja, ki je, dasi ni bil Šolan, niti premožen, vendar toliko storil za slovensko domovino in ji je ostal zvest sin do smrti. Marsikateri odpadnik našega naroda, katerih pri nas kar mrgoli, je dobil pri teh besedah solze v oči in vest mu je očitala velik naroden greh. Sv. JJrban pri Ptuju. Od porotnikov do vislic. Gotovo je vsem iz skušnje znana reč, da otroci^v dolgih zimskih nočeh marsikaj Čudovitega in neverjetnega nasanjajo. Tako so tudi naši politični otročaji iz liberalno-nemiškutarske stranke pred nedavnim imeli prav kriminalno-siadke sanje pod svojilni mehkimi pernicami. Znašli so se v veliki sodni dvorani okrožne sodnije v Mariboru, kjer so porotniki izrekli smrtno obsodbo nad enim možem naše stranke, ker se je pregrešil z zločinom roparskega napada, omejenjem volilne pravice in osebne svobode jn z raznimi manjšimi prestopki. Videli so ga, kako je s smrtnobledim obrazom poslušal svojo obsodbo ter trepetajoč po vsem telesu bil odveden od stražnika v ječo; sami pa so z radostnim srcem in zmagovalnim čutom zapuščali sodno dvorano, v veseli zavesiti, da se za vselej iznebijo svojega zlobnega nasprotnika. Kar naenkrat; pa se njih sanje obrnejo ter jih postavijo na veliki sejmski prostor v Oberkoruzno purgo. Tamkaj vidijo postavljene Visoke vislice, okoli in okoli pa se tare in gnete radovedna množica, Stražnik Kobilica leta sem in tje pred prodorom ter skuša zdržati red med ljudstvopi, ki je nestrpno čakalo, kedaj pripeljejo nesrečnega 'obsojenca na kraj usmrtitve, Kmalu se pripelje krvnik s parom Črnih konj ter skoči iz kočije na prostor med vislicami. T iako j za njim pripelje ječar iz temne luknje pod vhodom v oberkoruzni grad zločinca v težke verige uklenjenega ter ga postavi na poseben pod vislicami pripravljen oder; množica se nehote vsled neke tajne groze pomakne par korakov nazaj, z očmi pa ; neprenehoma gleda na prostor, kjer se ima izvršiti krvava sodba, in si v težkem pričakovanju skoraj ne upa dihati. Že prime krvnik za vrv, ki visi raz visoke vislice, da bi jo ovil obsojencu okoli vratu. Kar naenkrat pa prihrumi velik vihar iz fOjstrovca; s strahom gledajo, kako se vislice majejo, kako se množica opoteka, kmalu se tudi njim v glavi zavrti, zemlja pod njim se trese in 'udira in kakor omamljene mušice okoli luči počepajo na tla ter se — zbude v svojih mehkih ležiščih. Kaj je bilo to? Mrzla zimska burja je zavela okoli njihovih razdrapanih voglov, zapiskala skozi šklepetajoča okna tudi1 v njih sobe ter pohladila njih razgrete možgane. Tiako so se zbudili, preden so videli svojega sovražnika v zraku bingljati. 'Drugo popoldne po tej čudni noči se zberejo k svoji običajni črni kavi, da bi si privove dovali in razložili svoje nenavadne ponočne sanje. Pa komaj so skupaj, začnejo začudeno drug drugega pogledovati in s Čas-tiljivimi glavami skimovati; in ko pogledajo v veliko stensko ogledalo, zapazijo, da so se njim nosovi za dobro mero čez noč podaljšali. 'Eden izmed njih pa ne bode mogel več tako sladko 'sanjati, ker so mu pred par dnevi zarubili zraven drugega pohištvai tudi posteljo in pernico, pod katero je tako prijetne sanje stuhtai. Vsem ostalim pa, katerim se še do sedaj niso zarubile postelje z mehkimi pernicami, privoščimo prav iz srca tudi v prihodnje tako otročje-isladke sanje. H koncu pa jih zagotovimo: Če še za naprej ne bodo odnehali od svojih nespametnih tožb, se pa njim bodo nosovi tako podaljšali1, da jih bodo morali na spomlad v goricah s koli podpreti. Šmarje pri Jelšah, V petek, dne 26, Ì. m. so nar šli mrtvega v travniški grabi pred trgom nekdanjega posestnika v Sotenskem, nazadnje pod Sv. Miklavžem bivajočega mešetarja Jakoba CerovŠek', po domače Ta-ček, V četrtek zvečer je bil še popolnoma zdrav in dobre volje, Slovenjgradec. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani okrajnega zaidtopa slovenjgraškega ob 9. uri dopoldne svoj občni zbor po običajnem sporedu. Kmetje in prijatelji podružnice, pridite polnoštevilno! Šmartno ob Paki. (Zahvala.) Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, vsem prijateljem pevskega društva, ki so pripomogli, da so prireditve tako sijajno vspele, se tem potom najprisrčnejše zahvaliti. Posebej se pa Čutimo dolžne zahvaliti se gospodu J. Cesarju iz Mozirja zia brezplačno maiskiranje igralcev, dalje pa tudi milim gostom iz Mozirja, Polzele, Letuša, St. Jurija itd., sploh vsem, ki so nas počastili s tako obilnim obiskom. Se enkrat vsem: „(Srčna, hvala!“ Odbor pevskega društva Šmartno ob Paki. Frage Klančnik, tč. predsednik;; Martin Steblovnik, tč. tajnik. Koroško, Duhovniška vest. 'Častiti gospod pater Ladislav Jeglič, provizor v Podkloštru. je imenovan spet za kaplana v Žabnicah. Birmo vanje leta 1912 na Koroškem. Knezo-škofijski uradni list, štev. 2, naznanja, da bode vizi-tacija in birmovanje leta 1942 v sledečih župnijajh: dne 4. majnika v Velikovcu, dne 5. 'majnika v Gre-bijsvem Kloštru, dne 6. majnika v Žvabekiu, dne 7. majnika v Spodnjem Dravogradu, dne 8. majnika v Guštanju, tìne 9. majnika v Črni, dne 19. majnika v Beljaku (glavna fara dv. Jakoba), dne 20. majnika na Vratih, dne 21. majnika v Pontabelju, dne 22. majnika v Naborjetu, dne 8. junija v Malem) 'St. Pavlu, dne 9. junija v Hüttenbergu, dne 10. junija v St. Ju- riju ob jezeru, dne 11. junija v •Šmihelu na Gospo-šveškem polju, dne 18. junija v iT)riffenu, dne 19, junija v Knezovi, dne 20. junija v Kleihkiirchheimu, dne 22. junija v Požarnici, dne 23, junija v Gornji Beli, dne 24. junija v Stallu, dne 25. junija v Mört-schachu, dne 26. junija pri Sv, Krvi. Binkoištno nedeljo in pondeljek se bode birmovalo v (celovški stolni qerkvi, kakor vsako leto, vendar pa s to razliko, da se začne pridiga in škofova mašiai Se ob 8- uri, ne kakor do sedaj, še-le ob pol 10. uri. Med birmo-vanjem se bodo brale tihe sv. maše. Razgled po svetu. Ženske napadle urednika. Dne 15, 't. m. popoldne se je vršil pogreb češke igralke Rite Endersove, ki se je baje iz nesrečne ljubezni na cesti ustrelila. Pri pogrebu v Pragi se je pa zgodil nek škandal. Ko je občinstvo zapustilo kapelo, je neka gospa pokazala na nekega urednika dnevnika „Hlas Nar!“, ter ga označila kot onega, zaradi katerega se je Rita EndersOva ustrelila. Čeprav je urednik izjajvil, da ni identičen z dotičnikom, ga >je Vendar napadlo kakih 200 žensk ter ga hotelo pretepsti. Policiji se je pa vendar-le posrečilo rešiti ga. Ruski pevec na Dunaju. Dunajska ljudska o-pera je aranžirala za dne 20., 24, in 27. marca gla-sovitega ruskega basista Saljapina, ki dobi za vsak večer 26.000 K honorarja. !To je najvišji honorar, ki je bil kedaj plačan na Dunaju, Vstopnice bodo ta večer Štirikrat dražje, kakor navadno. Vlom v Rothschildovo palačo. Iz Pariza javljajo : V tukajšnjo palačo se j!e izvršil vlom. Vlomilci so uničili 200.000 frankov vredno sliko in odnesli denarja v znesku 59.000 frankov, 600 milijonov in brez oporoke. V New-Yorku je pred kratkim umrl železniški magnat Edvard Hawley, ne da bi zapustil kako oporoko. Tei 'dni je izvršitelj oporoke izjajvil, da znaša Hawleyjevo premoženje 500,000.000 K. Našel se je samo nevi načrt o-poroke, toda še ta brez podpisa, vsled česar je brez vsake veljave. Eden izmed glavnih dedičev H awl e y-jeJega velikanskega premoženja je njegov stricak Crandell, ki dobi približno 100,000.000 K. In ravno s tem stricnikom je živel Hawley v smrtnem sovraštvu, tako da ga je hotel v svoji oporoki popolnoma razdediti. Crandell je približno 40 let star, najvaden knjigovodja, z, ženo in dvema otrokoma. Med obema je prišlo do spora približno pred 20 leti, Crandell je bil takrat nastavljen v pisalni Hawleyja in se nesmrtno zaljubil v gospodično Man ust ki je bilalsto-tam nastavljena kot telegrafistinja. Radi tega je pa Hawley odšlovil lepo dekle in je zahteval od strič-nika, da preneha ž njo vsako razmerje. Ker pa le stričnik ni hotel tega storiti, j'e zapodil tudi njega iz službe. Crandell se je nato poročil z deklico in je živel V zelo skromnih razmerah, dočim je njegov stric povečal svoje premoženje vjslako leto za več milijonov. Ko je Crandell zvedel o svoji velikanski ded-šČini, je obledel in vse je kazalo, da se zgrudi mrtev na tla. Ko je prišel zopet k sebi, je zdirjal k svoji ljubljeni ženi in ji h rr -**• A rfBi A -o'. A .*»- -- /fr. ■Vftiifii 'Inf'«Sk«®* Smrekove storžje letošnje, semena polne, želo®, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje, Graška cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, Idakor fižol, krompir, koruza itd., 'sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah. Na debelo! Na drobno!i Katoličani! H kateremu krojaču se naj obrnemo ? K Jos. Macuh v Mariboru, Stolna ul. 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn. Slovenci pozor! Poročne prstane vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Delavnica za popravila. Urar, očalar in zlatar pa5ii° Bureš jüiJlllllUlBBjllBJ Tegethofova cesta št. 39. Trgovina s špecerijskim blagom! Pozor Slovenci ! Trgovina z moko in detel, pridelki Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, njzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Ivan Ravnikar Graška cesta Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 1ST a drobno! 'Točna in solidjaa postrežToal Na elettelo! Ni treba si glavo treti! B Najboljše špecerijsko blajo, jg zanesljiva kaljiva vsakovrstna I semena I voščenih jin drugih vrst sveč, jjjjjj dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri H staroznani tvrdki milan Hočevar Celje tik farne cerkve. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & Leskovšek Celje : Graška ulica štev. 7. J Zvezna trgovina El! j Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, in risalnih potrebš0m.^^** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. ijl I Centrala : Ljubljana« Podružnice: Spljet, Celovec, Trst, I Sarajevo In Gorica - — Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad žez K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po üHSr od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svejegi. čistih m