OBRTNI
Strokooni list za pouzdigo in napredek obrtništva Draosks banovine.
-OBRTNI VESTNIK-izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo ..Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*, »Splošne zveze » brtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Poiiatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	IJin 20-— posamezna Številka . . Din t*—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Ste v. pri poštni Hranilnici, podružnici v Liuliliam I0.MHI.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 23. januarja 1931.	Štev. 4.
(Oele^aiotti oirtmfc zadrug 0 pozdrav /
Nedelja 25. januarja zbere v be* li Ljubljani po enem letu zopet za; stopnike obrtništva iz vse dravske banovine, pa tudi predstavnike bratskih obrtniških udruženj iz drugih pokrajin naše države k velikemu zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Ta dan, ki se ponavlja od leta do leta, pomeni za: naše obrt* ništvo poseben praznik. Na ta dan govori vodilno .predstavništvo slo* venskega obrtništva, polagajo se računi o delu, uspehih in neuspehih prošlega leta in se postavljajo tet melji in smernice delu za dobrobit in povzdigo obrtnega stanu za pri* hodnje leto.
Leto za letom naša obrtniška or; ganizacija vse bolj raste, se krepi m se razvija v mogočno organizi* rano, stanovsko vedno zavednejšo armado bojevnikov za pravice in izboljšanje gospodarskega in soci* afnega položaja onega stanu, ki z veščim delom svojih žuljavih rok in bistrim razumom in znanjem ustvarja in proizvaja. Prav tako pa stalno narašča, tudi obseg nalog in dela, ki ga mora vršiti ta organiza« cija. V tem leži njena nujna potre« ba, v tem je njen vzvišeni cilj in njen veliki pomen.
Naši obrtniški gospodarji na dan svojega rednega letnega zbora s skrbjo gledajo na težak položaj, v katerem se nahaja vse gospodar* stvo. Kmet, glavni kupec in naročnik podeželskega obrtnika, nima denarja; njegova klopna moč Je za= radi padca in nazadovanja: cen poljedelskim proizvodom oslabela) do skrajnosti, tako da ne zmore niti stroškov za popravila, kaj še; le za nova dela ter se pogreza po; časi, toda gotovo v dolgove. Uradt nik in delavec po mestih in indu« strijskih centrih se omejuje na najt nujnejše, ostaja pa1 še vrhu tega dolžan ali plačuje le počasi' in ne; redno. Pri tem pa se od dneva v dan poostruje konkurenca, še pot sebno nelegalna; režija vsled soci« alnih dajatev, predpisov, za zaščito delavstva in težkih davčni bremen narašča v neznosnost, a gotove stroke ubija še prisilno določanje cen, ki niso v nikakem razmerju več z lastno ceno blaga in zasluž; ka, ki naj tvori eksistenčni mini; mum.
Pred seboj pa ima zbor še druga velika vprašanja.
Baš v tekočem letu bodo postav« Ijene obrtne zadruge pred veliko odgovornost napram svojemu član; stvu. Ne bode zadostovalo, da bo;
Dr. Albertu Kramerju
prijatelju in zaščitniku obrtništva v slovo.
do vršile samo šablonsko uradova« nje, temveč bo potreba, da brez oklevanja pristopijo gospodarske« mu delu, ki ga povsem upravičeno pričakujejo od njih člani.
Reforma socialnega delavskega zavarovanja je v odločilnem stadi« ju ter se ima kmalu izvesti. Ali bo prinašalo delavstvu koristi, ki bi bile v skladu z žrtvami, ki jih do« prinašata obrtnik in njegov pomo* žni delavec?
Obrtni zakon je v načrtu gotov in gre le še za zadnjo redakcijo te* ga važnega temeljnega zakona, na katerem naj bi se zgradila solidna zgradba našega gospodarstva v do« gledni bodočnosti. Slovensko obrt; ništvo pričakuje z zaupanjem, da se bodo iapolnile v tem zakonu vsaj glavne njegove zahteve'ih je voljno, da pretrpi za to tudi katere težke žirtve. Te pa se ne morejo na« našati na obligatornost obrtnih za* drug in njihovih zvez, ki je in mora ostati izven vsake diskusije.
Zavarovanje samostojnih obrt nit kov je še veliiko odprto vprašanje, ki ne more več čakati na svojo re* šitev. Gre danes že za starostno in onemoglostno zavarovanje delav« stva. Kam naj izgine denair, ki bo vplačan v ta namen, za časa učne in pomočniške dobe obrtnika? De« lavec, obrtnikov vajenec in pomoč* nik bo preskrbljen, ald naj ostane obrtnik sam v svoji starosti in one« rnoglosti na cesti?
Veliko delo je opraviti tudi za strokovno vzgojo in napredek obrh ništva in obrtniškega naraščaja, Ta ledina se je šele začela orati. Svoje delaivnice moramo preurediti in mo* demizirati; v naše obratovanje je treba zanesti sistem in duh raciot nalizacije. Mnogo dela nas čaka in veliko pomoč bo dobilo obrtništvo
v	svojem težkem boju v dobri gos spodarski, produktivni zadružni ort ganizaciji
Težko in odgovorno je delo na« šega obrtniškega predstavništva, toda ono je zato tudi tem bolj ko® ristno in potrebno. Naj bi zbor, na katerem se zbira cvet obrtništva, rodil po stvarnih, treznih in premi« šljendh razpravah obilo sadu. Tožt be vstran in na delo, smotreno in žilavo. Le trda borba, odločnost in pogum nas bodo vodili do končne zmage.
V	tem znamenju se bo vršilo va; še nedeljsko delo. Zato vam kliče« mo:
Pozdravljeni!
l«:
Dr. Albert Kramer, bivši mini« steir, član Vrhovnega zakonodajne« ga in banskega sveta, je bil z uka« zom Nj. Vel. kralja imenovan za izrednega poslanika in polnomoč* nega ministra kraljevskega poslani« ništva v Pragi.
Od nas odhaja na veleugledno in častno mesto predstavnika naše države vprestolici bratske češkoslo« vaške republike mož, ki si je s svo« jim izrednimi sposobnostmi, ne« umornim delom in železno voljo, obenem pa svojo preprostostjo, ustrežljivostjo in ljubeznijo do ma« lega in delavnega človeka iz naroda, najsibo uradnik, obrtnik, delavec ali kmet pridobil simpatije in spo* štovanje, kakršno uživa le malokdo. Naša javnost izgublja z njim mno« go, zelo mnogo; saj so imeli naši narodni sloji v njem enega naj« uglednejših govornikov na naj« višjih mestih.
Osobito pa bo težko občutilo odhod dr. Alberta Kramerja slo« vensko obrtništvo. Težko bi našli med našimi odličnjaki človeka, ki bi bil z obrtnikom tako čutil, kakor on, ki bi bil posvečal obrtniškim težnjam tako pozornost, jih tako pravilno razumeval kakor on in ki bi bil s tako vestnostjo, nesebdč« nostjo in energijo zastopal interese obrtništva, kakor dr. Albert Kra* mer. V njem je imelo slovensko obrtništvo odkritega prijatelja in močnega, zvestega zaščitnika.
Ko odhaja poslanik in opolnomo« čeni minister v službi Nj. Vel. kra« lja in domovine od nas, mu sloven« sko obrtništvo v iskreni in globoki hvaležnosti pa obenem tudi v želji, da se kmalu zopet povme na še od« ličnejše mesto v domovini, kliče: Zdravstvu j, naš prijatelj in za«■ ščitnik!
Za nase strefecvnc glasile t
Ob priliki, ko zborujejo naše obrtniške organizacije v okrilju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, je umestno, da se spomnimo enega natfvažnetjšfiJi faktorjev v borbi za pravice in v deliu za strokovni in kulturni povzdig obrtnega stanu
—	našega strokovnega glasila »Obrtnega Vestnika«.
'Vsak stan, vsaka organizacija ne-obhodno potrebuje svoje glasilo, ako se hoče uveljaviti in uspešno boriiti za svoje pravice. Še posebno ipa potrebuje svoje lastno glasilo obrtni stan, ki je v stalni težki borbi za svojo eksistenco. Le potom svojega glasila more povedati 'javnosti, kaj ga teži, kakšne so njegove zahteve in .potrebe. Stanovsko strokovno glaslilo pa je vsakemu obrtniku tudi neolbhodno potrebno, ker potom ntjega izve vsaj v glavnem vse, kar je važno zanj in <za njegov ipoktic. »Potom stanovskega strokovnega glasiila se obrtnik izobražuje, seznanja z raznimi dogodki, v njem čita poučne stvari iz svoje stroke.
v njem najde pa tudi čtivo za razvedrilo.
'Danes ima Obrtmi Vestnik čez 3000 rednih naročnikov. Izhaja vsak teden In stane celoletna naročnina samo 40 dinarjev. Priobčuje članke o splošnih gospodarskih in stanovskih vprašanjih, ima posebno stran za članke in notice strogo strokovno-tehniškega značaja. Posebna stalna kolona pove, kaj se fe dogodilo tekom tedna zanimivega po svetu in v domovini, pri čemer se seveda ozira v prvi vrsti na gospodarske dogodke: obrtniške organizacije so dobile poseben oddelek, kjer se priobčujejo objave o njihovih prireditvah, sejah, zborovanjih itd.: oddelek o dobavah prinaša razpise državnih licitacij, tako da se interesenti morejo pravočasno potegovati za državno dobavo. Za zabavno čtivo skrbi od časa do časa podlistek.
(Število slovenskega obrtništva ni veliko. Toda lahko smo ponosni na svoii stanovski-strokovni list, kakor je naš lObrtni Vestnik, ki je oficijelno glasilo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino v Celju.
Tovariši, oklenite se svojega lastnega glasila, ker samo ta ščiti res smotreno In nesebično naše interese, ker le samo v njem dobimo vse ono čtivo, ki ga obrtnik potrebuje! Le na ta način bomo pripomogli, da ise bo list razvil še lepše, da bo njegova vsebina obsežnejša in pestTejlša m da bo mogel zadostiti vsem onim željam, ki se še stavijo iz vrst obrtništva na njega, osobito, da bo mogoče priobčevati tudi razprave s slikami in načrti.
Naj ne bo nobenega zavednega obrtnika, ki bi ne bil naročnik našega Obrtnega Vestnika.
Ob vlaganju denarnih prijav
Dne 5. februarja t. 1. poteče rok za vložitev prijav za pridobnino in za davek na poslovni promet.
Podrobna navodila za sestavo teh prijav so se že objavila v časopis* ju, tako da v tem pogledu gotovo nihče, ki sledi uradnim objavam, ne more dvomiti, kako naj se v prija«
vi izpolnijo posamezni razpredelki. Navzlic temu pa smatramo za po* trebno, da opozorimo obrtništvo na nekaj važnih stvari, ki' jih morajo upoštevati pri vlaganju prijav.
Predvsem je potrebno, da davčni ; zavezanci v davčnem postopanju ! uveljavijo vse pravice, katere jim nudi zakon.
V prvi vrsti imamo v mislih uvr* stitev v davčne skupine. Obrtniki i se uvrščajo v prvo skupino, ki pla* čuje 10% osnovni davek, samo v primeru, če prodajajo poleg lastnih j izdelkov tudi tuje izdelke. Vsi dr m , gi obrtniki se uvrščajo v drugo sku* i pino, kjer plačujejo 8% osnovni da* vek, če zaposlujejo več nego 4 po* močnike ali delajo s stroji na po* gon, 6% osnovni davek pa vsi osta* li obrtniki.
V tretjo skupino, v katero s pa* dajo poklici oseb, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo la* stne telesne moči, se dosedaj obrt* niki niso uvrščali, dasi ni dvoma, da bi se dali v to skupino uvrstiti vsi oni obrtniki, id izvršujejo svojo obrt na ta način, da delajo v »šte* ri«, kakor je to na primer običaj pri nas na deželi za čevljarje, kro* jače itd. Vsi obrtniki v šteri nudijo svojemu naročniku samo svojo usposobljenost za izdelovanje go* j tovih obrtniških proizvodov, blago, n. pr. usnje, sukno itd., pa jim pre* skrbijo naročniki sami. Po smislu besedila zakona ne more biti dvo* raa o tem, da spadajo taki obrtniki
v	III. skupino, v kateri bi plačevali samo 4% osnovni davek in bi bili oproščeni plačevanja raznih do* klad. Zagovarjati bi se celo dala uvrstitev v to skupino za vse obrt* nike, ki delajo samo po naročilu, če jim sirovine, katere predelujejo, na* bavljajo izključno naročniki in sa* mi sodelujejo pri izvršitvi dela sa* mo s tem, da nudijo zbog svoje usposobljenosti naročniku samo svojo delovno moč.
Zaradi tega je posebno za obrt* nike važno, da uveljavijo v prijavi vse one momente, ki so merodajni za njihovo uvrstitev v davčne sku* pine.
Druga važna stvar, na katero je paziti pri sestavi prijav, je to, da se ne piše stvari, ki ne spadajo v prijavo. Zakon družinskih razmer in družinskega stanja nikjer ne upošteva. Zato je odveč, da v pri* javi nekateri apelirajo na milost in navajajo, koliko so jih stale v dru* žini razne bolezni, koliko vzgoja otrok itd. Take navedbe utegnejo prej škodovati nego koristiti, ker se na nje dobi ne sicer praviloma, vendar pa večkrat odgovor, da so morali ravno zaradi tega dohodki biti primerno višji itd.
Davčni prijavi bi moral po zako* nu priložiti vsakdo, ki hoče, da se mu davek odmeri po prijavi, na podlagi rednega knjigovodstva se* stavljeni preračun svojega čistega dohodka. Pa še ta ni siguren, da se mu bo davek odmeril po prijavi, če davčni odbor spozna, da prijava navzlic podrobnemu računu ni to* čna, Vsem ostalim davkoplačeval* cem, ki ne priložijo prijavi navede* nega proračuna, oceni čisti doho* dek davčni odbor po svobodnem prepričanju. Zaradi tega je odveč, da se taki davkoplačevalci preveč trudijo s tem, da navajajo prora* čune, katerih s knjigami ne morejo ■ dokazati. Pač pa je prav, da vsak* do, ki vloži prijavo, pazi na to, da jo sestavi tako, da ima vsaj videz verjetnosti, ker sicer nima pome* na, da jo sploh vlaga ker jo pred davčnim odborom, ki sestoji iz lju* dl iz praktičnega življenja, ne bo mogel zagovarjati.
Glede davka na poslovni promet uživa mali obrtnik ugodnost, da je tega davka oproščen. Za presojo, kdaj more biti obrtnik deležen te ugodnosti, določa zakon, da je ma* li obrtnik oni, ki ne zaposluje pre* ko 2 pomočnikov ali vajencev. V praksi se veže pojem malega obrt* nika še .na razne druge pogoje, ki pa v zakonu niso utemeljeni, ka* kor je v mnogih konkretnih prime* rih razsodilo upravno sodišče v Ce* lju. Zato je važno, da vsi obrtniki, ki ne zaposlujejo več ko 2 pomoč*
nika ali vajenca, pa so dosedaj pla* čevali ta davek, vložijo prijavo, v kateri uveljavijo svojo pravico na davčno prostost in zahtevajo, da se jih tega davka v bodoče oprosti in pozneje, če bi jim davčni odbor ne ugodil, uveljavijo svojo pravico potom pritožbe na finančno direk* cijo, odnosno potom tožbe na upr. sodišče.
Glavno pa je, da se vsak obrt* nik, čigar dohodke je davčni odbor dosedaj previsoko ocenjeval, po* služi ob razpravah davčnega odbo* ra pravice, da svojo prijavo ustno obrazloži in utemelji. Ustno se da prijavo mnogo uspešneje utemelji* ti nego s še tako obširnim pisa* njem, katero se pri ekspeditivnosti, s katero je primoran delati davčni odbor, ne more vedno v zadostni meri upoštevati.
To je nekaj migljajev, katere naj bi obrtniki upoštevali, da spravijo davčno breme v pravi sklad z nji* hovo po splošni gospodarski krizi itak oslabljeno plačilno zmožno* stjo. Breme je težko, pa je treba, da se izrabijo vsa tiste ugodnosti, katere obrtništvu po zakonu gredo.
Iz prakse v napravi in obratovanju hišnih kanalizacij
V7 naslednjem priobčujemo krat* ko razpravo viš. inž. A. Battigea v »D. K. Ztg.«, ki bo zanimala tudi naše kovinarje. Pisatelj pravi:
Za napravo domačih hišnih ka* nalizacij veljajo tri glavna pravila: Absolutna tesnost, zadosten padec in zadosten cevni prerez. K pred* pisom, ki pridejo tu v poštev, spa* da tudi čim hitrejši odvod odpad* kov po najkrajši poti, nadalje pri* lagoditev cevnih prerezov na mno* žine umazane vode, ki jo je treba odvajati, kakor tudi naprava £0* volj velike pipe nad vsakim odto* kom.
Da se ta načela, zahteve in pred* pisi cesto ne drže, dokazujejo na* slednja izvajanja:
V	večini starih hiš so stranišča opremljena z oplakovalniki na roč* no prožilo; voda teče v školjko sa* mo toliko časa, dokler se pritiska na gumb (prožilo), torej le v mali množini. Ta množina se še bolj zmanjša, ako se istočasno prožijo še drugi na istem vodu napeljani izplakovalni ventili, kar se dogaja prav često.
Načelo izplakovalne kanalizacije, da se morajo porabiti izdatne mno* žine izplakovalne vode za čim hit* rejšo odstranitev nečistoče iz hiš, napravi prečesto iluzorno varčeva* nje hišnih lastnikov z vodo. Posle* dica je ta, da dnevno obtiče goto* ve množine odpadkov v odvodih, da se sčasoma strdijo in prvotni cevni prerez vedno bolj zožijo, do* kler se nekega dne začno vedno po* navijajoča se zamašenja. Odvodna cev je navadno najbolj obdana od skorje pod najvišje ležečimi stra* nišči, kjer se vrši izplakovanje sko* zi en sam ventil. Tudi pri kolenih se opaža močno zaskorjenje. To je trdo kakor kamen in se običajno ne da odstraniti na mehaničen na* čin. Dvomiti je tudi, da bi se dala izvrtati s kako pripravo, ker z njo ni mogoče premagati kratkih kolen. Tudi čiščenje s kemičnimi sredstvi je smatrati za brezuspešno, ker raztoplina pri hitrem odtekanju skozi odvodno cev ne pride do učin* ka, večurnega stanja v odvodni ce*
vi	pa praktično ni mogoče doseči.
Samo eno možnost imamo, da od* stranimo te nedostatke: Nadome* stitev odvoda z novimi cevmi.
Istočasno bi bilo priporočati, da hišni gospodarji postavijo prosto stoječa stranišča z izplakovalnimi omaricami (10 do 12 litrov vsebi* ne). Nastali stroški ne ostanejo brez vpliva ter kažejo gospodarju, kako se izprevrže varčevanje na nepravem mestu baš v nasprotno.
Zaradi originalnosti naj bo še omenjeno, da smatrajo mnogi in*
stalaterji omenjeno zaskorjenje za vodni kamen. To je seveda nesmi* sel, ker se izloča vodni kamen iz mrzle vode, ako obstoje posebne okoliščine.
Nadalje je še omeniti, da se če* sto vstavljajo za izplakovanje ven* tili, katerih se zaradi pomanjkanja nadomestnih delov ne da popravi* ti, razen če se aparat odstrani in nadomesti z drugim toliko časa, da se stvar pojasni ali da dospe nado* mestilo iz tovarne.
Običajna pravilna množina vode za izplakovanje pri hišnih odvod* n ih napravah znaša 6 litrov. V šte* vilnih hišah pa se ta množina ne doseže. S čisto higijenskega stali* šča je treba tu korekture, ker je treba odpadke čim hitreje odstra* niti iz hiš ob zadostni množini iz* plakovalne vode.
(Nadaljevanje sledi)
Strokovni tečaj za elektrotehnične vajence v Ljubljani
Strokovna zadruga koncesioniranih elektrotehnikov v Ljubljani je priredila sporazumno z bansko upravo dravsKe banovine in Teh* niško srednjo solo v Ljubljani elektrotehnični tečaj za svoje va* jence zadnjega (4.) letnika. V ta tečaj se je vpisalo 48 vajencev elektrotehnične stroke iz vse bano* vine.
1 ečaj je otvoril z nagovorom na vajence direktor g. Jože Keisner in je v svojem govoru vzpodbujal vajence k pridnemu in pazljivemu zasledovanju vseh predavani, tako da bodo ob zaključku tečaja odne* sli najboljše uspehe.
Nato je nagovoril vajence tudi načelnik zadruge elektrotehnikov g. Ivan Mihelčič, ki je v svojem na* govoru poudarjal potrebo po teh* nični izpopolnitvi naraščaja elek* trotehnične stroke in da ne zado* stuje, da zna vajenec samo kopati zid in polagati cevi, temveč da ob* vlada tudi vso teoretično tvarino.
Zadruga je z otvoritvijo tega te* čaja pokazala, da pravilno pojmuje svojo nalogo kljub temu, da je to v zvezi s precejšnjimi izdatki. Že* leti je, da ne bi ostal ta prispevek brepzloden.
Po nagovoru g. načelnika pa je pričel g. inž. prof. Turnšek z red* nim poučevanjem.
V	tem tečaju bodo poučevali: g. inž. prof. Turnšek »o elektrotehni* ki«, g. inž. Skočir »elektroinstala* cija«, g. inž. Dovič »elektromer* stvo« in g. Klemenšek »računovod* stvo«.
Tečaj bo trajal približno 1 me* sec, in sicer celodnevno. Zadruga je preskrbela vajencem iz krajev izven Ljubljane tudi primerna pre* nočišča in prehrano, tako da bodo mogli v tečaj vajenci iz vse banovi* ne.
(fledni o6čni $6or
,tO(fotnMe Samopomoči*4
Zoeze ohrtnlh xadru£ v Hfuhljanl.
V nedeljo 25. t. m. ob clveli popoldne
se bo vrSil v posvetovalnici Zbornice «a trgovino obrt in industrijo v L<i ubija ni, Beethovnova ul. iO pritličje desno, redni občni zbor ..Obrtniške Samopomoči". Zveze O. Z. v I* i n b I j a n i.
Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bode ,vršil eno uro kasneje z istim dnevnim redom, ne glede nu število prisotnih članov.
Članstvo se vljudno pozivlje, da se občnega zbora udeleži in se prepriča o poslovanju naše prepotrebne organizacije. Z zanimanjem za stvar bodete tudi odboru z nasveti delo olajšali.
NAČELSTVO.
Haj je	nov?
Razno: V prešlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 18.46, Budimpešta (madžarski ipengo) 9.89, Curih (švicarski frank) 10.96, London (angleški funt) 374.99, Dunaj (avstrijski šiling) 7.96, Newyork (dolar) 56.56, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (češkoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.96.
Banski svet Dravske banovine se je sestal v torek 20. t. m. k prvi svoji seji v zborovalni dvorani Zbornice T. '0. 1. v Ljubljani ter je pod predsedstvom bana g. dr. Drago Marušiča razpravljal o banovinskem proračunu, ki znaša 120 milijonov Din.
Za podpiranje trgovine, obrta in industrije v Dravski banovini je predvidena v banovinskem proračunu vsota 4,358.872 Din, od česar odpade za tujski promet Din ,1.894.000.
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in našo državo, ki so velike važnosti za obojestranski izvoz in uvoz. so se ipričela v četrtek 32. t. m. v Pragi
V	maši delegaciji, ki ji načeluje načelnik ministrstva za poljedelstvo Milivoj Piha, se nahaja kot strokovni zvedenec tudi tajnik ljubljanske Zbornice TO] Iv. Mohorič.
Anketa o reformi socijalnega zavarovanja se je vršila 20. t. m. pri Zbornici TlOiI v Ljubljani ter so pozvanli delegati obrtništva stavili pri tej priliki važne izpreminjevalne predloge k zakonskemu načrtu, ki ga je poslalo zbornici v izjavo ministrstvo za socijalno politiko.
Za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem preko 'Kočevja in Sušaka ki bi stala okrog 250 milijonov Din, se ije v zadnjem času začela krepka akcija in. so se zainteresirali za financiranje proge Kočevje Vrbovško tudi domači denarni zavodi in druge korporacije.
Indijska konferenca, ki se je vršila v Londonu, je v pondeljek zaključila' svoje delo na izdelavi ustave za Indijo, po kateri naj bi vsa odgovornost za vlado prešla na osrednjo in na pokrajinske zakonodajne 'Zbornice.
Evropska gospodarska konferenca, ki se vrši v okrilju Drdšttva narodov v Ženevi, je zadnje dni razpravljala med drugim tudi o vprašanju agrarnih kreditov in izgleda, da bo prišlo v svrho podpore južno vzhodnim agrarnim državam do ustanovitve evropske agrarne banke, ki bi imela na razpolago 500 milijonov švicarskih frankov (čez 5 milijard dinarjev).
Predsednik angleške vlade Mac-donald namerava odstopiti radi ostrih nasprotstev v delavski stranki, katere je izzval osobito nastop predstavnika enega krila Mosleya. ki zahteva radikalno rešitev problema brezposelnosti z velikopotezno investicijsko akcijo.
Ureditev železniškega tovornega prometa, ki se de izvršila v zadnjih dveh letih osobito glede pravilnega in racio-nelnega razpolaganja z vagoni, je pokazala v zadnjem času jako ugodne posledice, tako da je bilo od razpoložljivih 43.514 vagonov vsted dobre razdelitve uporabljenih v prvi polovici januarja le 17.750 pri sicer enakem številu naloženih vagonov, napram listi dobi lanskega leta, ko je bilo izkoriščenih vagonov '10.000 več.
Opozarjamo na davčne prijave za pridobnino in prometni davek, ker poteče rok s 5. februarjem t. 1.
Moderno avljonsko letališče se zgradi v Ljubljani in tako ustvari priključek glavnega mesta Slovenije na mednarodne proge Berlin — Praga — Dunaj — 8u-'šak — 'Split — Dubrovnik, Dunaj — Benetke in Beograd -Zagreb.
Načrt zakona o ureditvi avtobusnega prometa, ki ga je izdelovala v trgovinskem ministrstvu posebna komisija strokovnjakov, je končan.
Za novega generalnega direktorja Narodne banke je bil imenovan komaj 321e'tni, a jako sposobni dr. Milan Pro-tič, sin znanega voditelja radikalne stranke Stojana Protiča.
»Karadjordje« bo prihodnji me* sec zopet v prometu. Znani luk* suzni potniški parobrod »Kara* djordje«, ki je bil po krivdi itali* janskega parnika lani v Pašman* skem prelivu močno poškodovan, bo v kratkem temeljito popravljen in bo zopet vozil na svoji redni progi ob naši jadranski obali.
Nove zarote v Rumuniji so bile pravkar razkrite, pri čemer so našli na veo železniških postajah zaloge dinamita, ki so jih zarotniki pri* pravili v prevratne namene.
Težkoče iz urarsko-zlatarske stroke
Zadnjič smo priobčili o težko* čah, ki jih imajo zlatarji in urarji, kadar gre za merosodne posle in punciranje. Ravno tako prihajajo Zadrugi urarjev od raznih članov tudi pritožbe proti postopanju pri ocarinjenju blaga, oziroma zaradi različnega tolmačenja zakonskih predpisov, odnosno prakse na ca* rinskem uradu v Ljubljani. Tako n. pr. ocarini carinski urad blago, na* nienjeno trgovcem z zlatnino in srebrnino, oziroma urarjem in zla* farjem, kot najfinejše blago, dasi imajo, kakor se zadrugi sporoča, galanteristi, trgovci s steklom, /e* lezninarji i. dr. za prav isto blago znatno nižje carinske postavke. Umevno je, da je s tem omogočena tem trgovcem napram našim stro* kam velika konkurenca. Reklama* cUa za ponovno ocarinjenje takih Predmetov na glavnem carinskem uradu v Beogradu navadno nima uspeha, ker se v največ primerih Pripozna pravilnost prvotnega oca* rinjenja.
Sestavni deli (Werke) za stoje* če ure se morajo pošiljati v dveh Pošiljkah. Ker so kazalci ur običaj* no posrebreni ali pozlačeni, vzame* jo carinski uradniki to blago za naj finejše, dasi ure s takim kazal* cem ne spadajo v postavko »najfi* nejšega materiala«.
Dokaz temu sledeči primer ali slučaj.
Neki trgovec z zlatnino in sre* črnino je dobil stekleno in porce* knasto blago, prevlečeno s prav tonko srebrno plastjo. To srebro znaša približno 1 do 5 odstotkov celotne teže tega blaga. Vrednost srebra pri tem blagu je torej tako neznatna, da ne pride v poštev, po* sebno ne pri današnjih nizkih ce* nah srebra. Dasiravno je torej množina tvarine takih predmetov (vaz, skodelic itd.) iz finega porce* lana ali kristalnega stekla, vendar •so bili na poštni carinarnici nazira* nja, da je glavni predmet pri tem
—	srebro. To blago so hoteli oca* riniti za masivno srebro na postav* ki 2(XM) zlatih dinarjev. Za vazo n. pr. iz kristalnega stekla v teži ca »500 gr, ki ima komaj 5 gr srebra, bi moral plačati dotični urar na cari* ni, punciranju in trošarini okoli 250 Din, torej več kakor 100 odstotkov nabavne cene, oziroma več kakor je vredno blago samo. Po ponov* nih intervencijah na puncevalnem uradu in na poštni carinarnici in ker je dotični urar poslal blago v ponovno ocarinjenje, se mu je končno vendar le posrečilo, da so ■ocarinili blago na postavki 1000 zla* tih dinarjev. Pa tudi to novo oca* rinjenje ni pravilno, vendar ne ta* ko pretirano, kakor prvotno. Sicer pa zadeva še vedno ni rešena, ker je dal prizadeti trgovec en tak predmet puncevalnemu uradu na razpolago s prošnjo, da ga pošlje centrali v Beogradu, kjer naj se od* loči (pravilno ocarinjenje. Tudi v tem primeru gre za pomotno tol* mačenje predpisov, ker naredba iz* rečno pravi, da blago, pri katerem igra srebro ali zlato postransko vlogo, ni podvrženo punciranju. Če bi bilo temu tako, potem bi morali biti težko posrebreni jedilni pribo* ri tudi za pravo srebro puncirani, kar se pa seveda ne izvršuje, ker bi bilo proti veljavnim predpisom. Pri gori omenjenih predmetih je plast srebra tako tenka, kakor ma* io debelejši staniolski papir. Ven* dar se pri tem postopa tako strogo in popolnoma drugače.
Usojamo si navesti še en primer:
Neki predmet iz istega materia* la, in sicer mali parfemflakon je po* slal puncevalni urad glavni kon* troli mer v Beogradu v odločitev glede žigosanja. Leta pa je odločila, da mora biti žigosan. Da se pa taki predmeti iz porcelana in stekla ne pokvarijo, je odredil, da je treba pritrditi z žico svinčeno plombo, na
katero se pritisne žig. Ta izvedba pa je zelo težavna ali celo nemogo* ča, ker n. pr. na tase, tablete ali cilindraste gladke posode takih plomb ni mogoče pritrjevati. V glavnem pa gre tudi zato, ker ži* gosani predmet, četudi vsebuje le 1 odstotek srebra, carinarnica oca* rini za srebro v zvezi s finim ma* terialom, t. j. 1000 zlatih dinarjev za 100 kg, kar pa seveda nikakor ni v skladu z vrednostjo blaga.
Ako se mora to blago, ki ima le 1 do 5 odstotkov srebra celotne te* že, žigosati, potem bi se morali —-kakor smo že omenili — žigosati tudi posrebreni jedilni pribori, n. pr. Berndorf, ker je samo na enih vilicah 8 do 10 gr čistega srebra, t. j. okoli 13 do 14 odstotkov celotne te* že.
Iz navedenih dejstev in praktic* nih dokazov je nujno potrebno, da se dotični predpisi in določila pri* merno popravijo in da se zaščiti urarska in zlatarska stroka, ozi* roma trgovci z zlatnino in srebrni* no, ki v današnji gospodarski krizi in stagnaciji brezdvomno najbolj
trpijo-
Po sedaj veljavnih predpisih je prepovedan izvoz zlata in srebra ter sploh dragocenih kovin, kar pa zelo ovira promet pri teh kovinah. Večkrat se pripetijo slučaji, da se predmeti iz dragih kovin — naki* tov itd. — na carinarnici ali pri ži* gosanju ali pri zopetnem zavijanju pri poštni carinarnici pokvarijo. Istotako steklo montirano ali v zve* zi s srebrom ali zlatom, ki se tu ne more popraviti. Ker je izvoz pre* povedan, mora trgovec (zlatar, urar itd.) trpeti občutno škodo; saj ne more vrniti pokvarjenega blaga nazaj, dasi je to blago prišlo iz mo* zemstva.
(Nadaljevanje sledi).
Lastnosti dobrega mazil-nega olja.
Za obrtnika je vsekakor najvaž* nejša uporaba olja kot mazilnega sredstva. Delazmožnost raznih strojev je odvisna od lahkega giba* nja, življenska doba pa od minimals ne obrabe gibajočih se delov. V obeh slučajih je poleg pravilne kon* strukcije stroja zelo važen činitelj izbera pravega in namenu odgovar* jajočega mazila. Tako n. pr čisto, kisline prosto kostno olje, ki je ra* di lahke razdeljivosti najboljše olje. za ure, šivalne in pisalne stro* je ter podobno, dočim je za maza* nje transmisij in težkih strojev vobče neporabno, ker je prelahko.
Vrednost mazilnega olja je od* visna od izdatne mazilnosti in od* pornosti proti pritisku in gorkoti. Razločujemo lahka in težka olja, olja z nizkim in visokim vreliščem ter lahko in težko*unetljiva olja. Poslednje lastnosti mora imeti ma* žilno olje za parne cilindre in eks* plozivne motorje.
Dobro mazilno olje mora biti kemično čisto! Naravna, ali pri pridobivanju (izločevanju) in čiščenju olja preostala kislina zelo kvarno učinkuje na kovinske dele strojev, ker razjeda njih gladko po* vršino. Navzočnost kisline v olju se javi s pojavom zelenega volka ob robovih bronastih ležišč.
Mazilna vrednost olja mora osta* ti pod normalnimi okolščinami ne* izpremenjena. One vrste olja, ki se pri razvijajoči se gorkoti spremi* njajo v smolovito tvarino ter izreč* no sušilna olja, kakor laneno in makovo olje, so kot mazilna olja neporabna.
Umevno je, da pri izberi mazil* nega olja soodločuje tudi cena. Ka* kor povsod se izkazuje tudi tu, da drago plačano olje (to je po kvali* teti) je še vedno najcenejše.
Izmed raznih maščob se upo* rablja:
Kostno olje, pridobljeno iz sve* žih kosti, je zelo lahko tekoče, kis* line prosto in se odlikuje z izdatno maščobo. Uporablja se za precizij* ske stroje, ure i pod. Ne sme se
zamenjati s kostnim oljem pridob* ljenim iz starih kosti, ker vsebuje slednje obilo kisline, je torej za go* ri označene svrhe neporabno!
Iz rastlinskih maščob se uporab* lja kot mazilno olje:
Repno olje ima izdatno mazil* nost, surovo in nečiščeno vsebuje zelo malo kisline, pač številna rast* linska vlakna, ki se v ležiščih spri* mejo in tvorijo trdo skorjo, nekak smolnati prevlak. Očiščeno repno olje se ne sprijema v ležiščih, ker pa vsebuje precej kisline, (posledi* ca čiščenja) razjeda ležišča stro* jev.
Olivno olje je zelo mastno a je čisto predrago, za to se meša z dru* gimi vrstami olja in se nudi pod imenom drevesno olje. Je v sploš* nem dobre kakovosti, samovsluča* jih, ako je bilo mešano z lanenim oljem, napravi skorjo.
Iz teh podatkov je razvidno, da vsebuje maščoba živalskega in rast* linskega razreda dostikrat nezaže* lene in kvarne snovi. Zato se upo* rablja kot strojno olje destilat ze* meljskega ali kamenega olja ali ka* kor se splošno naziva mineralno olje.
Mineralno olje prednjači v mno* gih slučajih drugim maščobam po svojih specijelnih lastnostih. Poleg izdatne mazilnosti, katero vsebuje, ima različno gostost, s katero se stopnjuje tudi zanetišča olja. Olje z visokim zanetiščem se uporablja za mazanje parnih cilindrov in eksplo* zijskih motorjev. Nadaljnje nepre* cenljive lastnosti rudninskega olja so: Ne spaja se s kisikom, to je da se ne izsuši, je prosto kislin in ne postane žaltavo.
ptidotiivctjte našemu tibtu
vedno nove na\oeniHet
aaBiiiaaEHEiD&EOE
Iz plenarne seje Zbornice TOI
(Konec)
O pripravah za novi obrtni zakon je podal poročilo zb. tajnik g. dr. Jos. Pretnar. Ker se za to vpra* šanje obrtništvo zelo zanima, pri* Občimo poročilo v celoti na drugem mestu.
Po poročilu je izjavil g. predsed* nik Jelačin, da gre tajniku g. dr.
Pretnarju za njegov trud na konfe* renči za obrtni zakon v Beogradu, na kateri je v celoti uspel, topla za* hvala, čemur je zbornica glasno pri* trdila.
Informativna gospodarska služba za pospeševanje zunanje trgovine.
Zanimivo informativno poročilo o gornjem predmetu je podal zbor* nični konceptni pristav g. Jure K o* e e. Njegovo poročilo priobčimo po možnosti v celoti v eni prihodnjih številk našega lista.
Zbornični član g. Lenarčič se je v laskavih besedah zahvalil re* ferentu za njegovo poročilo, poudarjajoč v svojih nadaljnjih izva* janjih veliko važnost, ki jo ima or* ganizacija naše zunanje trgovine, zlasti informativna služba. Pozdrav* lja zavod za pospeševanje zunanje trgovine in želi njegovemu delu po* poln uspeh .
Pri zadnji točki je zb. čl. g. Rebek stavil predlog za izvedbo akcije proti neporabi inozemskih sistemov delavcev, ka* pitala in materila pri gradbi cest in železnic.
G. Turnšek je govoril o kon* zumih, g. Andrej Oset iz Mari* bora pa je stavil predloge glede go* stilničarskega obrta.
aa a a a aa a a a aa a a
Ste že poravnali naročnino?
a a aaa a aa a a a a
Vil. veliki
o&tni&tti pCe.s
se vrAi
v sotioto ?. fetituctrja
v pto&totM Ha$ine
Vstopnina Din IO* -
3$ organizacij.
Pozor delegati Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani! Ministrstvo za promet je z odlokom z dne 14. januarja 1931, št. 638, dovolilo polovično vožnjo po vseh železnicah delegatom, ki se bodo udeležili dne 24. in 25. t. m. občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Gg. delegati naj kupijo nu vstopni postaji celo vozno karto in naj jo v Ljubljani na postaji ne oddajo, kor je veljavna tudi za vožnjo nazaj.
Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljub Ijani priredi v torek, dne 27. januarja t. 1. ob pol 7. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg (vhod iz Streliške ulice), IX. vajensko predvanje. Predava g. Josip Hubad, uradnik OUZI), o temi: »Preprečevanje nezgod in obrtna higijena«. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniftki mojstri in pomočniki.
Pomočniške preizkušnje za mizarje. Mizarski vajenci in pomočniki, ki še niso položili pomočniške preizkušnje, i.aj takoj vložo tozadevne prošnje na naslov »Zadruga mizarjev v Ljubljani«. V prošnji naj navede vsak svoje ime in priimek, kraj in dan rojstva ter sedanji natančni naslov. ...
Zadruga konjačev za dravsko banovino. Dne 3. januarja 1931 se je vršila redna seja odbora. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je načelstvo obravnavalo povišanje začasne tarife o ko-njaških pristojbinah iz leta 1924. Po dolgotrajni podrobni debati je sestavil načrt povišane tarife, ki se predloži kr. banski upravi s prošnjo za odobritev. Nato je načelstvo razpravljalo o pozivu Saveza živodera Jugoslavije iz Osijeka o pristopu v savez Soglasno se je sklenilo, da so pristop zadruge k savozu odgodi, dokler so tudi, po ostalih banovinah ne ustanovijo podobne zadruge. Članstvo se zato opozarja na sklep zadružnega načelstva. Načelstvo je izvolilo kot delegata za občni zbor Zveze obrtnih zadrug g. načelnika. Sklenilo se je tudi, da se bo vršil letošnji občni zbor v Celju, n« kar se že sedaj opozarjajo člani ter vabijo, da se istega v častnem številu udeležijo. Pri slučajnosti se je pooblastil načelnik za nakup primernega pisalnega stroja in pisalne mize, ker sta zadrugi nujno potrebna. Načelstvco.
Čevljarska zadruga v Ljubljani obvešča gg. člane, da je na poziv davčne uprave napovedati pridobnino za leto 1931. najkasneje do 5. februarja t. 1.. vslei česar naj se vsak, ki bi prijave ne znal izpolniti, zglasi v urad-uih urah v zadružni pisarni. Načelni-stvo.
Iz Brežic. Obrtniško društvo v brežinah je imelo dne G. t. m. v Narodnem domu redni občni zbor. Po poročilih funkcionarjev je tov. Poljanšek čestital v imenu društva tov. predsedniku Holvju k njegovi desetletnici vodstva društva in plodonosnega dolova-nja na polju obrtništva, nakar je izročil jubilantu krasno diplomo kot društveni dar. Vidno ganjen se je tovariš predsednik Holv zahvalil zborovalcem ter pozval vse, da delajo za prospeli obrtniškega stanu, ker je to delo obenem napredek vsakega posameznika. Nato se je prešlo k volitvam. Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o vajenskem vprašanju, obrtni nadaljevalni šoli in o obrtniškem zavarovanju. Sprejeli so se tudi tozadevni sklepi. Omeniti je še, da je dalo društvo onemoglim obrtnikom podpore v iznosu 950 Din.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov : KREDIT LJUBLJANA — Teleton številka 2040, 2457, 2458, 2805 in ‘2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomp' in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposi a itd itd.
S
^ac
•**
s
s«
**
O
s
O
£
O
ti
•**
**
a
a
sl
P1LARNA
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska c. ~ Vošnjakova ul. 8.
(v bližini restavracije „Novi svet“)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo-se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
Original razmttozeralec
ut v
HemiHalipe
ZALOGA:
LadT. Baraga
Ljubljana
Šelenburgovn ulica O
Telefon 29-80
Opalographc , Jet so v rabi in ne delujejo, brezplačno uredim.
(/0 er n er & (Pfieide rer
d. j
(Dunaj XVIOdoašeergasse 36.
Zastopstvo: Rudolf Orosxy
Ljublfanu. Tavierfeva ulica It.
pte&ojajo nasi cdjemaCci!
Boh. Bistrica, dne 5. novembra 1930.
JSvrdGi
(ŠDemer & (Pfleiderer d. d.
Dana,' XVI
Veseli me, da Vam morem sporočiti, da sem s pat* no pečjo »Viennara«, s katero sem začel obratovati v avgustu pr. L, jako zadovoljen.
Prednosti Vaše parne peči napram glinastim pečem in drugimi sistemi peči so tako velike, da obžalujem, ker se nisem že preje odločil za nabavo parne peči.
Peč peče enakomerno, vshaja dobro in se mnogo prihrani v obratovanju.
Raso peč moarem le najtoplejše vsakomur pripo? ročafi in beležim
z odličnim spoštovanjem
kosmati STrattc
parna pefcama, (Soli. (Bistrica
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	IPOIDRUŽNICA: LJUTOMER
Teleton St. 2508
Račun pri poltni hranilnici ▼ Ljubljani St. 12.051
Telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. - Za konzorcij .Obrtnega VcatakM hran Mihelčič. - Tiska Narodna tlakama. - Predstavnik Fran Jezeršek. - Vai v Ljubljani.