p0^T' Uto LXII. šteu. 160 V Ljubljani, v sredo II milja 1929. Ceno om r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeUc \n praznike — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lose ratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopis! se ne mčaja — Nas« telefonske števllke so: 3122. 3123, 3121, 3125 io 312*. Ansleški dominijoni proti obnovi odnošaiev s sovjetsko Rusiio Nepovoljen odgovor na Macdonaldovo cirkulamo noto - Poostritev pogojev in grozeči konflikt med Rusijo in Kitajsko daje malo upanja na Macdonaldov uspeh — London, 17. julija. Kakor se doznava iz informiranih krogov, je stopilo vprašanje obnove odnošajev med Anglijo in Rusijo v akutni stadij. Ministrski predsednik Macdonald je, zvest svoji obljubi o priliki zadnjih volitev, da bo proučil vse možnosti obnove diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, razposlal na vse angleske dominijone cirkularno noto s prošnjo, naj dominijoni izrazijo svoje mnenje in pojasnijo svoje stališče k temu vprašanju. Tekom zadnjih dni so dospeli že skoro vsi odgovori« Pretežna većina angleških dominijonov se je izjavila proti sporazumu s sovjetsko Rusijo. Če tuđi je Macdonald s tem že r ačunal, se je vendarle odločil, da prične pogajanja z Moskvo- Kakor je bilo že javljeno, je bilo te dni odposlano s posredovanjem norveške vlade sovjetski vladi povabilo, naj odpošlje pooblaščenega zastopnika, ki bi se v Londonu pogajal glede obnove odnošajev. Upoštevajoč mnenja in stališča dominijonov, pa bo angleška vlada pooštrila svoje pogoje. V konzervativnih krogih sklcpajo, da se bo Macdonaldov poskus ponesrečil, ker sovjetska Rusija teh pogojev ne bo mogla sprejeti, V krogih delavske stranke pa so se vedno veliki optimisti, dasi ne prikrivajo, da je grozeči konflikt med Kitajsko in sovjetsko Rusijo zelo zmanjšal možnost skorajsnje obnove diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo. Upanje na mirno poravnavo rnsko - kltajskega spora Na poziv Kifajske je Rusija odposlala v Nanking svojega pooblaščenca za pogajanja - Ener-— gična intervencija Japonske - Ruska razlaga sfavljenega ultimata — London, 17. julija. Po vesteh iz Šanghaja, kitajska vlada do danes se ni odgovorila na ruski ultimat, vendar pa je pozvala sovjetsko vlado, naj posije svojega zastopnika v svrho po-gajanj. Glede na to je že včeraj odpotoval iz Moskve pooblaščenec zunanjepolitičnega komi-sarijata, ki ima široka pooblastila za ureditev vseh rusko - kitajskih sporov. Na Kitajskem je že ob prihodu ruskega pooblaščenca izzvalo splošno zadovoljstvo ter se v vseh krogih izraza upanje, da bo prišlo do mirne likvidacije grozečega konflikta. — Tokio, 17. julija. Japanska vlada Je po svojih diplomatskih zastopnikih v Nankingu in v Moskvi sporoeila ki-tajski in sovjetski vladi, da ne bo ostala nevtralna, če bi se kitajsko . ruski konflikt raztesnil tuđi na južno Mand-žuriio ter zajei japonske interese. V diplomatskih krogih sodijo, da to opozori-lo ni ostalo brezuspešno in da je baš ta intervencija Japonske glavni vzrok za obojestransko popuščanje in opra-vičtije nado na mirno likvidacijo spora. — Berlin, 17. julija. Iz krogov tuM-šnjega sovjetskega poslanstva se do-znava o stališču Rusije naslednje informacije: Ruski ultimat Kitajski je mišljen zelo re$no. Doslej ie Rusija že dolgo mirno prenašala razna kitajska nasilja. Kitaj-ske oblasti so šle ćelo tako daleč, da so zapfrale ruske diplomatske zastop-ntke. S skrajno potrpežljivostjo sj je Rusija vedno znova prizadevala, da mirnim potom poravna vse konfiltta. Kitajska ni sprejela roke, kj jo je nudila Rusiia v spravo. Ruski ultimat predstavlja zato zadnji poskus za mirno resi tev vseh sporov. Će stavljene zahte-ve ne bodo sprejete, bo padla vSa odgovornost za posledice na KHaJstoo. Haaška razsodba se ni končnoveljavna? O načinu in visini plačil se bodo vršila s franeoskimi upniki no va pogajanja, v primeru spora pa bo odločalo posebno razso- disce Beograd, 17. julija. Iz poučenih krogov se doznavajo o značaju in pomenu razsoabe haaŠJtega sodišča v našem sporu s Francijo glede odplačila erbskih predvojnih dolgov naslednje informacije: Iz besedila razfiodbe stalnega raisodišča v Haagu glede naših pred vojno v Franci j i najetih poeojil je razvidno, da razsod-ba ni končna. Po sporazumu od 19. aprila t. 1. se morata zainteresirani stranki, naj izpade pravda kakorkoli, še poeebej dogovoriti glede načina izplačila, pri čemer naj ee uposteva gospodarska in finančna spo-feobnost naše države. V vsakem primeru pa bo moral ta dogovor znatno zmanjšati naše dolgove. V primeru nesoglasja bo končno-veljavno odloČilo posebno arbitražno sodi- Razsodba stalnega razsodišča v Haagu o sporu med nak> in franeosko državo je padla v petek 12. julija. Od 12 sodnikov je glasovalo 9 za razeodbo, 3 pa proti. Z na-smi zastupnikom sta glasovala ugledna američka pravnika Buetamente in Peeoa. Razsodba je padla v korist Francije zato, ker je bila većina razsodišča naziranja, da je obveza naše države razvidna že iz besedila obveznic, ki se glase na donašal-ce in ki eedanjih lastnikov teh obveznic ne veže na prejšnje pogodbe bank. ki «o po-sojila emitirala kakor tuđi ne na etali&a predhodnih lastnikov teh obveznic samih. To naziranje je veekakor tehtno in je raz-eodba morala izpa6ti proti naši državi, ki se je naslanjala predvsem na naziranja svojih nekdanjih upnikov ter se tuđi skli-cevala na doeodanjo prakeo pri emitiranju in odp]ačevanju mednarodnih poeojil. Naša država je trdiia, da smo vedno placevali v papirnatih frankih, ne pa v zlatu in da so ! naši upniki sprejeruali ta način plačevanja | brez vsakrčnega ugovora do poetodnjih 4 • let in v dobi, ko je bil francoeki irank znatno pod zlato pariteto. Z drugi mi bese-dami, naša vlada je bila mnenja, da sogla-šajo franeoski upniki s tem, da se posojila odplačujejo v legalni franeoski velja vi in da pogodb o poeojilih ni mogoče razumeti v zlatih frankih. Ker pa je razsodišče smatralo, da gre samo za dolg naše države napram vsako-kratnim lastnikom obveznic, je kaj pak od-ločilo v njihov prilog. Toda v tem primeru se pojavlja novo vprašanje: Ali gre za epor naše države s franeosko vlado? Po mnenju razsodišča obstojajo diference le med naso državo in privatnimi lastniki obveznic. Po-temtakem ta spor eploh ne spada pred mednarodno razsodišče v Haagu. To je razlog, da eem se oddvojil od ostalih in da eem skupaj z ameriškima pravnikoma iz-razil mnenje, da eodišče ni bilo pristojno. Po pogodbi, ki je bila predhodno pod-pisana med našo državo in organizacijo franooskih porterjev naših predvojnih po-sojil, razsodba v Haagu še ni končna. Franeoski porterji so dolžni odstopiti gle- de globalnega zneska, kakor bi bila tuđi naša država popustila, da je zmagalo njeno stališče. Če ne bo prišlo do sporazuma, od-loci končnovel javno posebno razsodišče. Proces proti dr Paveliču — Beograd, 17. julija. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti zagrebške-mu odvetniku dr. Paveliću in novinarju Perčecu, ker sta obtožena veleizdaje. Zanimanje Angležev za naša lovišča Sušak, 17. julija. Expres>s Compan.v v Londonu se je obrnila na naše ministrstvo za trgovino in industrijo s prošnjo, da po-roča, ali se nahajajo v naši državi svobod-na lovišča rib in divjacine, ki bi bila do-slopna angleškim letoviscarjem proti pri-merni odškodnini. Ako bo odgovor našega ministrstva pozitiven, je pričakovati, da bo tuđi ta stran našega gospodarstva utegnila povećati tujski promet in odkriti nove vire narodnih dohodkov v raznih krajih naše države. Prebivalci na Cipru zahtevafo ujedinjenje z Grčifo London, \ I . ulija s. Grlki postanci otoka Q-pra nameravajo izročiti angleški vladi spomenico, v kateri bodo raht^vali ivriklopitev otoka Cipra h Grčaji. Konferenca vlad se bo vršila v Lucernu Po nemskih iniormacijah je bil med Francijo in Anglijo dose-žen sporazum, da se vrši konferenca na nevtrahiiJh tleh — Berlin. 17. julija. V tukaišniih di-piomatskih krojcih se zatrjuie, da je končno vendiarla prišlo do sporazuma med FranciK> in Angiiio glede kraja, kler na? bi se začetkom avgusta vr§Ha politična konlerciica vlad v svrho končne odobritve Youngove«a repara-ctiskesa nacrta. Po teli Monnac&ah se do kooferenca vršila v Lucernu v Švici, kjer je Frandja že rezervirala prosto, re za svojo delegacijo. Ofictfetneca ob-vestiLa nemška vlada še nj spreiela. VSekakor na smatralo v tuka|šn}ih diplomatskih krojcih za verjetno, da je zmasala franeoska teza. nai se kotrfe-renca vr§i na nevtraMh tleh. Poplavna katastrofa v Trapecuntu Nad 1000 žrtev — Neurja &o od plavila 510 hiš — Ogromna ma- terijalna škoda — Carigrad, 17. julija. Iz Trapecunta pri- I hajajo kratka, a presunljiva poročila o strahovitih poplavah. NTeurja poslednjih dni so povzrocila uprav katastrofalna poplave Po dosedanjih poročilih so viharji uničili 23 naselbin in porušili 510 hiš. Materijalna škoda znaša nad 3 milijone turskih funtov. V prizadetih krajih so se odigrali pre-sunljivi prizori. Oblasti so izgubile vsakrš-no orientacijo in &o sploh opustile pomoć uajbolj prizadetim nas«*lbinam, kj*r bi tikl lahko pravo»iasna pomoć olajšala bedo in omejila katastrofo. £tevilo točno uuoto\ Ijenih človeikih žrtev preseca 5 dina života, poznato mi je, u koliko imam iskuatra aaav a koliko nemam, urek Čujem od rajfcih «m>jltt prijatelja I kolega, kako je taj ili onaj bio nestalan ili nesretan u ljubavi. __ Svaki po svome mišljenju pravda sebe, pa i ako j« bal on (a) svega krir(a). Da kažem, da mm i ja jedas onih preva-ranih, od kojih ne baš samo, da §• pravdam kažem, da sam radi nje potpuno propao, jer sam ju aaista voleo, a ona ne da nije zato znala, rH me č««to laklinjala sa tim i onim govoreći mi, da ću Ju prevariti, pored toga još je kategorički za&teYala, da odstupim od jedne dosta dobre službe, Sto sam i uradio. Napustio sam službu i tražio sam u drugo mesto ilulbu đapać* blizu nje. Ali sto se dogodilo, da sam odmah prilikom mog dolaska našao drugog ljubavnika kod nje. ftto sad uraditi, nije teško isključiti. Lepo se izvini ti i otiCi svojim putem kud sam ja znao. Ona pak js jol danas stara samica, posto je 1 drugog pa sigurno i trećeg izvarala, a na koncu se ipak našao jedan pametan, koji je i nju pošteno nasamario. — Ssda proklinje sa sre načine nas muškarce, da srao mi krivi, da mora ona ples ti devojka sedu kosu, I ja sam jol danas samac i mislim se le-niti ne sa bogatom, lepom i nafiksanom de-vojčurinom, već ako mogu naći devojku, koja raaume moju đulu a dakako glavni uslov je njezina kuČaa oaobraaba, koju neka svaki kandidat kategorički sshteva. Koja trali jednakoprsvnost §a muiem, to viSe nije ženski etvor, jer ako bi hteli o tome govoriti, bi bilo previše obSirno; samo u toliko ito ste nesretne ienske prije 15 godina radile, da niste onda tražile jednako-nravnost, kad su vafti muievi, braća i sinovi na ratištu gubili svoje Život« i svoju krv. Gđe na ratnom groblju vidite spomenik sa nadpisom, da tu počiva ta ili ona ienska, gde vidite po invalidskim domovima žensku, ps kao ženska da baš nije u domu a gde su inače ženski ratni invalidi? Kazati će mi U ili ona cltateljka vidi ga starokopitnefa, ali ipak to nije istina, v«4 kalem samo to, kad tražite jednoobrazan Život i pravo sa muškarcima, oads ne tratite samo, da vam bude tnui sluga, da za vas radi i da si u zaradi jednaka njemu, tako-rekuĆ sve, Ito je dobro fea muža daj 1 Ženi a Ito Je za auta slabo, neke sam on podnosi patnje i muke. JeđnaJkopfavnosti nikada zagovarati neću, a koji ste zato, vas savetujem prst na telo, pa poffiUli i pogledaj naokolo po kotn-liluku i vMeti Cei, koliko jt na tome istine. Stara poslovica kaže da Ito bog stvori, sve dobro stvori, pak je i to dobro učinio prilikom tigo&a Adama i Eve U raja kds js kalao Evi: >Bit Cei mužu pokorna, dok je tvog života, veka i sveta.« Sfb*ko*brvat»ka poslovica kale: Da ima koza drugaeak rep, pobila bi sa njime ćeli svete Tako je 1 sa i>oskom. Kad je primio eifao u ruke carstvo, najprvo je svog oca obfttio. Jaka ruka i bistra pamet svi kandidati xa ženMbu, a nikako ženi u ruke dizgine inače si propao kao Janko na Kosovu polju. Tridesetiestgsđisiji mladić. 103 Zakaj se se mašite — ženite? Oaa pravi »Raji! nec — on pa >6pioh ne.« Pa vendar so odgovori na to anketo askaks fenittens ponudbe. Saj pišejo nekateri na koncu, kak- In6 lensko sli mofit^fa bi morali dobiti ta irtfoo liMOAsko BvljAflje, et4o kikloe po-ttit« ©on biti. Po mojem moenjti bi TSAk, kar jih je pisalo tako lepo o idealni ljubssni in skrom-Atm življsftju, čs bi ga vprašsl iskren prija-Ulj(-«a) Odfovoril: >Z vsssljsoi, ssjbo pokaži mi dskltU, kl bi ms ljubilo,« 8«v#ds bi se pripomnil: Mora pt biti lepa. skromna in glavno, bogata.c Cs js pa pre«#j bogata, se pa tud! ta ali oaa napska sprsgleda. Ženska pa bi rekla: >O, draga prijateljica, prav rada samo, da se mi ponudi motki visoke posUve, lep in s prar aimpružno — hranilno knjižico ali službo. Čim večji js po rangu v sluibi, tem manji© poštar« je lahko.« Jaz za Bvcjo osebo sem z moškega stali-£ča tuđi tak, z ženskega pa žali bog ne. Po poštari sem š> vslik, ali v sluibi sem bolj mmjhen. Nskjs sem Čital tako lepo napisano in sicer: »Bog je ustvaril na celem svetu samo dve sorodai dusi in č* — ti dvs v livljeaju sfedsts, postaneta popolnoma srečni.c To ps se prav malokedaj zgodi, zato se tuđi vidi tako mak> •recnia ljudi. Zaksj nismo sszna-movani s posebnim znamenjem in bi potem ne bilo tako tsžko iskanje. Kar v > Ju tro« bi dal pod male oglass >IMe s# deklics s takirn ia takim uattsnjšm iM.< MogoSe j* tuđi, da js padla ena na slovensko semljo, eaa ps v Alriko k zamorčkom, kar se je na sejmu oparilo. IKite, fantje in dekleta, kakor tuđi jaz iščem, samo to si ieltm, da bi imela meni so rodna duša tuđi kaj cvenka, ker složno in mimo življenje ie samo priđe. Edtu, kl ljubi rtsaie*. 104 Sem naroćaik »Slovenskega Naroda« in z mdimanjem sledim odgovorom ns vprasanje zaksj ss ne molite, ienits. Dovolj je bilo prt)r#kaaja in o&tanja v posameanih odgo-vorlh na vpraftanja bodisi molkega ali s>n-skega spola. Zato naj mi bo dovolj#oo kot priprost em u obrtniku odgovoriti na to koć-ljivo vprašanje in izraziti mnenje, katero naj upoltevajo vsi kandidati in kandidati-nje zakonskega jarma. Stopi pred zrcalo, ki naj bo vsaj tako veliko, da se laoko vidii celega od nog do glave. Sele ko se dobro ogledai, poglej in sodi druge. Vzemi v roke metlo in pometaj prsd svojim pragom, dokler je kaj smeti. Ko oe bo več smeti, oglej si metlo, ako je ie sposobna, da pometaj pred tujim pragom. Sedi tja, kjer te ne bo aihčš motii, pod-pri z roko svojo trudno glavo in iapraiaj si vest Ko vs« to storiš, sem prepričan, da d« boš imel ali imela nikomur nič očitati. Mi moski kot vs fenske, vsi smo jtroci Adamovi ia Evini, torej smo 01 brat je in •»-stre. Podajmo si roke. Vsi oni, ki se nameravate šeuiti ali moliti, ne glejts na denarce. kratka kriioa in moderne f risu riče. Glejano na mačaj. Vrleti moramo, da sta v sakonu mol in s>oa dve polovici ali ena celota. To naj ima pred 6čmi v«ak fant in vsako dekle, če se misli poroditi. Kdor ps noće posna U prevar, naj hod i po potih, po katerih stapam jsz, ki se lenim. Ako zaćenjaS govoriti, tant 1 dekletom, đekle s fantom ne taljubi te na prvi pogled đo ules. Treba je obojestfansko opssovati drug drugega in i« spoietka povedatl drug druftmu, bocem govoriti, notom spozna vati harmonijo in zna&J. Ako sva pi po značaju sorodna, potem brez skrbi stopiva v zakonski sUo. Ce pa se ne ujemata, ti, ki prvi spozna* to, reci svojemu bližnjemu ali sveji bStnji, aajiae lastoosti, ki st» prvi pogoj za-konsks »reZe se ne ujemajo, zato se prijateljsko loiiva in isiivs srojo Srećo drufod. Ako bi storil vsak tako, potem ss vam ni treba bati pfevar, ne pred takOnom, ne v iskonu. Tega načela se držim jat, 261etni obrtnik, ki si iKem družico sa sakontki staa, katsremu ss prav korajžno bliiam Va^tits ps, fantj« in dekleta. da so plemenita sit« rsakropljena po vsem svetu in da se sorodne duis, ki lepo harmonirajo, vedno lahko najdejo. Treba je samo iskati. Jaa ssm lUtal sorodno dušo nad S Ut io iele adaj sem jo naieL ttikar. KOLEDAR. Danes: Sreda, 17. juiija 1«J9, kitollčani: Aleft— pravoslavni: 3. juiija. fakmt. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: lunak dnc\d (hddy Polo>. Kino Idsal: Noč ljubavi DE2URNE LtK4R\C. Daaes: LfuNtek. Reslje\a .f*tt; Br.hinc Rimska ctsta. ♦ — Siuifetno U LflP-a, Sej4 uprsvntis odbora se vrii jutri ob 30. v daimkem salonu ksvirne Cmona. Or. odhornlki se ns-rroSajo, da se iste gotovo udelele. — Tajnica. N06AVICC z ŽI60M Najbolj&e, oaftraincffte. zato U najci se jt gn«tla in prrrivala velika mnoiica, ki *• js oči* vidno dobro zabuval*. kajti razpo»*jen smeh '»e je razlegAl naokoli in »lisal« so *• vpraianja, ki so pričala, da ss jt nekdo prsveć nasrkal bolje kapljice. Bilo je dekle, staro kakih 20 let, sku« •tranih las. irbuljenih oči in doksj nmoi» fianega obraia. Pregloe>oko je poflsdals ▼ kozarec in posledics je bila, da so ji od« povedale noge. Klecaje je prilezls v Zve/» do in se tevadU na prvo klop. — No. Lojzka, kaj pa je s teboj? Ali si dalmatinca ali cvička? so jo dratili po rsdni fantje. Lojzka se pa ni imenila za nikoga*. Sa* mo tupatam je dvignila glavo in poklicala Urha na pomoć. Potem *e je zopet sesedla in zrla nemo prsdse. Morda bi rado^edtjeli in poredneži ie dolgo zbijali šaJe na račun pijane Lojz« ke — tako >o jo krstili — da se ni Mm si« roto zanimal st ratnik iipređ posfe in po* zval »Henrika« na pomoć. Lojzko so nalo» illi na voi in med ovacijami, kakrinih je malokdo doležen. so jo odpeljali na poh» cijo. Tam so ji ponudili kozarec vode in kmalu si je nekoliko opomogls. toda gt» voriti ni mogla. Ns policiji so ugotovili, da se ga je Lojzka že večkrat tako naleh* tala. Vferaj smo poroćall o tecski poaablji* voeti, ki je huji* kakor profesorska. Ns po* liciji imajo ćele kupe ienskih ročnih tor* bic, ogrlic itd., veŠnoma pozabljenih reci. Tak ih zbirk pa nima samo polkija. Tu* di v kopaliftčih imajo shranjene ćele za« loge pozabljenih predmetom. Zelo bogato zbirko imajo na Iliriji. Ne samo ročne tor* biće, marvefi vse. kar se vri me na kopa« nje. PlavaJne čep-tee in gumijaste čev# Ije, japonske »olnčnike, moieke in ate?niks, pa tuđi kombineie in irajce. Pa je prišla te dni neka dama h gospo« du, ki hrani to robo in vpraSala je. Ce so mofda v kabini nalli njeno komMnefo — Z« boga, ali ste sli Hrez nje do* mov? je vpra&al presenećeno. Dama je tra* mežljivo pritrdila. Se bolj neprljeten doživljaj je imela v nedeljo neka druga dama. Pozabila je ia» klenitl kabino in v njeni odaotnosti »e je •plaiil v kabino tat ali tatlca ln ji odnetel hlače. Nesreća je bila tem večja, ker je imela dama prozorno oblcko in si bre* hlač ni upala domov. Njen možićtk je mo* ral prrvrieti ksvalirsko dollnoit in od i ti domov po druge hlače. »So, ein Gauner! te je jesila dama. Kaj je neki našel na hlačah? In povrhu nišo bile niti lep«, pornal se jim je madež od bofovnic ... Čedna je tuđi abirka raznih olj in dl« sav, vaselina in maićob, ki jih hrani stara mamica v kopalieću. Steklemčice vteh vrst in velikosti, maićobe vseh firm, do« mača in importirana vazelina. Mamica v kopalisdu ima že ćelo drogerijo in ne ve, kaj bi počela s toliko salogo. Nekateri »4 jl avetovali, naj odpre v kopaliiču laatno podjetje s olji in dišsvami, kajti sbirka js res bogata. Zenica upa, da bo do koncs sezone — kajti nihče §e ne javi za pozab« ljeno kremo ali olje — drogerijo tako iz« popolnila, da se bo v Kodovi aeioni res lahko osam osvojila. ZADNJA 2ELJA. — VT§e mi je znano, Emt... Ti !ju# biš đrugega. — Da, ljubim drugega. — Njegovo ime in naslov bi rad vedel. — Kaj ga hoćeš ustreliti? — Ne, svoj po ročni prstan bi ttu rtd prodal. PRED SPOMINSKIM GRADOM. — Tale grad me spominjs ns moderne lene. — Kako to. aospod profesor? — Ker je mnogo starejii, nego M mu vidi. RAZLIKA. Om: Poglej, kako krmi iimM ss> mico, pri tem p« *• prepsva. On: Zt res, da jo krmi, oblači j« pa ne. Srev 160 »SCOVENSKT NAROD«, dne 17. juaja 1*20. Stran 1 Dnevne vesti. — Kaj je z Izplačllom zaostale stanarine železniškim uradnlkom? Prejeli smo dopis iz krogov vpokoicnih železniških urad-nikov III. kategorije, v katerem nas prosijo, naj se Informiramo, kaj je z izplačilom dolž-ne razlike na stanarini, katero so aktivni urdajiiki že davno dobiti. Informirali smo se in zvedeili, da je bila stanarina in 15% do-klada že davno nakazana in sieer v večih obrokih. Ni bila pa izplačana 20% ekseku-tivna doklada, katero dobe prizadeti te dni. — Ćeškoslovaiko odlikovanje major ja Lovriča. Prezident Masaryk je odlikoval z redom Belega Orla komanderskega reda predsedntka Zveze jugoslovenskih dobro* voljcev slepega majori a Lujo Lovriča. — Stalni kopaliski odbor. Za člane stat-nega kopališkega odbora so imenovani načelnik ministrstva socijalne politike in na-rodnega zdravja dr. Milivoje Cermanovičf predsednik sanitetnega sveta dr. Milan Jo-vanović - Batut, upravnik državnega ke-mičnega laboratorija dr. Rista Besarovič, generalni direktor rudarske direkcije Viktor Gostiša, inspektor direkcije vod Miloje Jo-vanovič, načelnik arhitektonskega oddelka ministrstva javnih del Jovan Džikadić in namestnik državnega pravdnika Zivorad Niklć. — Kongres UJU. Letošnja IX. glavna skupičina in IV. kongres Udruženja jugosl. učiteljev se bosta vršila od 16. do 18. avgu-sta v Zagrebu. S kongresom bo združena Selsko - učiteljska razstava, ogled mesta, izleti v zagrebško okolico itd. »Pevski zbor slovenskih učiteljev« priredi v »ZagrebaČ-kem zborut koncert, po katerem se bo vr-Sil družabni večer. Zagrebški učitelji imajo obilo posla s pripravaimi za kongres, ker je računati z veliko udeležbo. — Polovična vožnja za udeležence kongresa ruskih pedagogov. Prometno ministr-stvo je dovolilo udeležencem kongresa rus-skih pedagogov, ki se bo vršil od 21. do 35. t. m. v Beogradu, polovično vožnjo. Vozna olajšava velja od 18. julija do 1. avgusta za vse vlake in razrede, ražen ekspresnih vlakov. — Skupičina Jugoslovenskega Sumar-skega udruženja. Letošnja glavna skupščl-na Jugoslovenskega šumarskega udruženja se bo vršila 8., 9. in 10. septembra. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem folovično vožnjo. — V naše državljanstvo je sprejeta poštna uradnica Ivanka Škerlj. — Opoiorilo absolveutoni niijih in specijalnih kmetijukih šol v ljubljanski oblasti. Kmetij«ko mini«trstvo bo podelilo oekate-rim absolveniom nižjih in specijalnih kmet. Sol, ki gospodarijo na lastnih gospodar-fitvih, podpore po 2000 Din za napravo mo-đernega gnojišca, ako ga še ni majo. Toza-devne prijave 5 priporočilom prfctojnega županetva se naj pošljejo na velikega Župana ljubljanske oblasti v Ljubljani najkag-n+fe do SI. t m. — Imenoranja ▼ glATni kontroli. V glav-Dt kontroli je imenovanih več novih urad-nikfnr, mH njimi m §>fa mestne kontrole Josip Baltič, za računskega preglednika pa knjigovodja finančne direkcije v Ljubljani Jolko Gruda. — Prenos kontrolnoga oddelka sa. promet drUvnih ieleznic. Kontrolni oddelek za promet državnih žele^nic, ki je bil do-slej v Mariboru, bo premeščen v Beograd. Pri oddelku je zaposlenih okoli 90 uradni-kov. — Zakon o turiimu. Trgovinsko mlni-«trstvo je poelalo zakonodajnemu odboru oenutek novega zakona o turizmu. Istočas-no 3e pripravlja tuHi Mkoo o opro«titvi uvoznih carin veeh predmetov, namenjenih za »graditev novih hotelov, 5e e« n© iade-lujrjo v naši državi. Ta lakon bo pa priključen novemu zakonu o turizmu. — Dalmatinski hotelirji e>e pritoftujejo. ZadnjiČ smo poročali, da j*3 trgovinsko mi-ni^trstvo na ročilo velikim županom v Dalmaciji, oaj atrogo pefcijo, da hotelirji ne bodo navijali cen v kopaliSČih. Zdaj pa prejema ministrstvo pritozbe hotelirjev, ceš, da cene nišo bile določene po razredih hotelov. Minifitrstvo bo haje naročito velikim lupanom, oaj pritoibe upoštevajo in ponovno določijo cene. Nafci letoviščarji, ki ee vračujo s počitnic, pa pripovedujejo, da poedini hotelirji slasti v Hrvatekem Primorju cene kljub odredbi trgovinskega mi-nistrstva občutuo navijajo. Tako fie je nekomu pripetilo, da je najel 6obo v hotelu m 1(X) Din, ko je pa odhajal, &o mu zaračunali za sobo okoii 200 Din, ker je moral pasebej plačati postrešbo, razne takse itd. 2di se nam, da bi bilo treba vsako tako navijanje cen strogo kainovati in prepre-čiti izrabljanje tujcev, kajti eicer jih borno zaČeli odbijati, nameato da bi jih privabili \iiako leto več. — Bliinji potre-«. Proe. dr. Belar nam poroča, da so zabeležili potresomeri obser-vatorija pod Triglavom včeraj po polnoči bližnji potres v daljavi kakih 135 km. Gre očiv-idno za potre«, katerega epicenter je bll nekje v Hrvatskem Primorju in ki «o ga čutili na Sušaku. Potree ni povzročil no-bene škode. — Vreme. Vremenska napoved nam o&eta lepo ia toplo vreme. Tuđi včeraj je bjlo v večini krajev naše države lepo. Naj-vilja temperatura je snaiala v Splitu 80, v Zagrebu 28, v Skoplju 27, v Ljubljani 26.a, v Beogradu 26, v Mariboru 24 itopinj. Davi j* kasal barometer v Ljubljani 7«6.8 mm, temperatura je zna-tala 15.1. — Tri letalake nesreće. Te dni so se pripetile v nali driavi kar tri letaJške ne-erefie in sicer dve v Novem Sadu, ena pa v vaši 2upa. Materijalna škoda je bila velika, k 6reči pa nobena nezgoda ni zahtevala človeških žrtev. Prva nezgoda ee je pripe-tila pretekli petek. Z novo«adskega aerodroma je poletela eakadrUa 9 leta] proti Skoplju. Avijoni so Ieteli v treh ekupinah po 3. Ena »kupina je pri Sarajevu z*Ma v go«to meglo In ker je enemu letalu pri-manjkovalo bencina, s# je pilot nptistil. Radi goite megle je pa letalo zadelo v dre-vo in trešćilo na tla. Letalo se je močno po&kodovalo, dočim ita oetala pilot in opa-sovalec nepoftkodovana. — V nedeljo ix>pol-dne je v blizini novosadskega kolodvora strmoglavilo na tla vojasko letalo tipa Bre-guet XIX, ki je manevriralo nad Novim Sadom. Letalo se je popolnoma rasbilo, do6im sta bila nadporoČnik Paul 8«ilcs in narednik Ivan Zrnić precej poškodovana in «o ju rnorali prepeljati v garnizijsko bolnico. — Nesrećo je lakrivil nepreviđen pilot. V ponedeljek sjutraj se je v Novem Sadu pripetila druga letalska nesreča. Lov-«ko letalo sistema »Bramienburgc, ki ga je upravljal oadporoCnik Cveta Matić, je moralo radi defekta v blizini katoliškega po-kopaliftda naglo pristati. Letalo se je razbilo, pilot je pa oetal nepoškodovau. I — Smrt pod vlakom. Na osije&kem kolodvoru je pri&el vojak Milao Igić tako ne-sreSno pod vlak, da mu je odreial obe no-gi. Prepeljali &o ga v bolnico, kjer je pa kmalu iftdihnil. Pokojni je bil oženjen in oce treh otrak. Rodom je bil iz Beograda. — Aretaeija radi poneverbe. V Novem Sadu 60 aretirali trgovekega potnika Ivana \Vei6$kopfa, ki je za oeiješko tvrdko »Phar-macija: inkasiral 15.000 Din in denar po-neveril ter v veseli družbi zapravil. — Usoda pijaneka. Novosadski voznik Toša Dragumirov je bil znan kot hud vinski bratec V nedeljo je prišel popival xa-rana in opoldne je bil že pošteno nasekan. Pijan je legel na trato, si prižgal cigareto in sladko za»pal. Cigareta mu je padla iz u£t, zanetila obleko in kmalu je bil Dragumirov v plamenu. Gorel je kakor liva baklja. K ereči bo gorečega pijančka opazili pasaati m ga poli li z mrzlo vodo. Dragu-mirova so 6 težkimi opeklinami prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Trdovratna 701etua sa.momorilka. V Dobanovcih v Slavoniji je te dni izvršila etražen samomor 7Oletna etarka Darinka Nikolić. Prerezala si je z britvijo vrat. Starka si je re opetovano skuša 1 a konSati življenje, pa so jo vedno resili. Tuđi te dni je hotela izvršiti eamomor, pa ga je moSš preprečil. Ko je pa moi zaepal, je odšla starka na dvoriSče in si prerezala vrat — Semacijonalna aretacija v Nišu. V Nišu. Mladenka je bila v zvezi z zloglasno aretaeija. Aretirana je bila lSletna mladenka, ki je bila kot na taka r zaposlena v Nižu. Mladenka je bila v zvezi z zloolasno ropareko tolpo Dragutina Perovića, ki je že delj Časa strahovala ves jablanički in vranjski okraj. Preoblečena za moškega je dajala roparjem navodila, kaj jim je sto-riti in koga lahko oropajo. Nedavno je zapustila službo in odšla v Nisko banjo, kjer je istotako igrala vlogo natakarja. Pri neki manjši tatvini eo ji pa prišli na sled, ugo-tovili »o, da je Ženska in da je v zvezi z roparsko tolpo. Policija jo je izročila so-dišču. — Smrtna nesreča v Pod^u^edu pri Za~ grfbu. v Podsusedu pri Zagrebu se je vde-raj pripetila smrtna nesreča. V tvornici >Croatia< je bil zaposlen delavec Josip Ja-kopec. Včeraj je kopal zemljo, ki je potrebna za izdelovanje cementa, ko se je neoa-doma utrgala velika plast zemlje in ga za-sula. NesreČnež je bil takoj mrtev. — Samomor mlađega Celjana ▼ Zagrebu? Včeraj je prišel na »agrebško policijo ves obupan železničar Alojiij Hvalič iz Celja in pripovedoval, da je njegov 161etai sin Danijel zapustil pismo, v katerem javlja, da gre v smrt, ker se je naveličal liv-ljenja. Baje se je deček odpeljal v Zagreb. Nesretni oče je podal policiji točen opis sina in zdaj iščejo mlađega kandidata smrti oblasti. POTENJE ROK, NOG itd. zanesLHvo odstrani »SUDOR«-mast ____ lekarnej»Prl orlu«. Celje. — Dv« nesredL V bolnico so pripeljali včeraj 4-letne2a Ivana Zurbiča, posestniko-vc£a sinčka iz Predgradja pri Kamniku, ki je popoldne padel pot težak voz žita, ki mu je šel čez levo nogo in ga občutno poško-doval. — Gostilničar Alojzij Zidar izLitije se je včeraj popoldne pdjal s prijateljem na motociklu. Nasproti jima Je privozil ko-lesar, ki je imel na kolesu več železnih pa-lic. Ena palica je Zidaria tako močno opla-Zila PO glavi, da Je padel z motocikla in so ga morali s tcžko poškodbo na flavi prepeljati v bolnico. -i» Dmiba sj. ciriU ia Metoda je pre-jela od moške podružnice v Trbovljah od Ciril Metodovega kreenega večera 1127-75 Din id od g. dr. Paul StruČrla, prof. v Ma-riboru _ mesto cvetk na grob pok. g. prof. Sunaca — pokroviteljnino 100 Din. Iskrena hvala! 427/n — Vse nosi le kopalne oblek« znamke »IKKOLJ«, ker se odlikuiejo do izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. i5-L — Fotoaparat« kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC optik, Ljubljana, Stari trg 9. Iz I iubliane —lj Kralj na potu skozi Ljubljen©. Sno-Či ob 23.30 se je z Bleda pripeljal v Ljub-ljano kralj Aleksander. Veliki župan dr. Vodopivec je kralja spremljal z Bleda do Ljubljane. Direktor ljubljanske ieleniftk* direkcije inž. Knežević je pa dvomi vlak spretnija] do Zagreb«. Naiemu dvornemu vlaku eta bila priklopijena tuđi dva voao-va rumunuke dvorne garniture, v kateri •« je vodila rumunska kraljira-mati Marija i princeso Ileano in epremstvom. Na glav-nem kolodvoru so kralja pozdravili divizijski general Sava Tripković, šef vojnoga oddelka direkcije polkovnik Nedeljković in policijski direktor dr. GuHin. Dvorni vlak je ob 2335 odpeljal z glavnega kolodvora proti Zagrebu. _lj Seja obtinekega eveta. Prihodnji te-den 6e vrži seja obČinekega sveta. Na dnev-nem redu bodo poročila poedinih odsekov. Proti mestnemu kopaliKu v Med nem je bila vložena od nekaterlh hiinih posestnlkov prito»>a, kl Jo je t1nan«ni od«ek ttTrafl. -lj IigMi letolaj« Utin* t U«MJaiuki okolici. Že ljubljanski trg je dobro merilo za letoinjo letino, ki bo tuđi v ljublj. okoU kakor po drugih kraj ih Slovenije, xelo *to-bra. Ob velikih trlnih dnevih je ljublj. trg dobro uložen z vsemi poljskim i pri Jelki, sočivjem. sadjem in telenjavo. Na današnji trg je bila pripeljana ogromna množina novega krompirja, ki je iuedno lep in katerega cene #o znatno padle. — Srezko j*o-glavaretvo za ljubljansko okolico je »e-.iaj zbralo po posaineznih oWinah podatke o letini. Podatki kalejo, da so žita povsod dobra, krompir in fiiol je prav dober, sadje je različno. Jabolka 00 slaba, boljše eo hruske, a prav lepe češplje, ki bodo 11-redno bogato obrodile. Orehov ni. Letoinja ko&nja je bila prav dobra, a tuđi izgledi ca otavo &o dobri. — lj Voma pot do B^llevue-a ^koti tirolski park. Mesti]i magistrat je iz tuj$ko-prometnih ozirov do preklic* dovolil vozni promet ekozi tivoleki park do hotela Belle-vue. V to svrho se srne uporabljati drevo-red, ki vodi mimo velesejma in tu narav-noet dalje do mostička na desni; potem \o\ čez mestni travnik do Koslerjevega pose-itva in za Koelerjevim zidom^ in po eerpen-tinah v Bellevue. Dovoljen pa je le promet z navadnimi osebnimi in lahkimi tovornimi vouni ter osebnimi avtomobili. IzkljuSeni so se nadalje težki tovorni vozovi in tovor-ni avtomobili. —U Zavtianri zemljariBe se opozarjajo na razglae, ki je nabit na mestni deski 0 vlajganju prijav za znižanje dopolniliiega davka zemljarine. Prijave je viožiti do Si. julija 1929 pri meetnem magistratu. Toza-devne tiskovine se dobijo ob običajnih uradnih urah v meetnem ekepeditu, Me«tni trg 27/111 proti pristojbini Din 0.50. —lj Oblastna udruga slaš^iearjev, me-ditaejer, Toi^eniaarjeT in iidelorajecv kaa-đit t Ljubljani bo imela svoj redni letoi občni zbor dne22. julija 1929 ob 14. uri v salonu restavraedje Mencinger, Kette-Mur-nova ceeta št. 10. Udeležba je za vse Slane obvezna. 426/n —lj V mestai kUvniri (prosta stojnica) se bo jutri, v četrtek 18. t. m. ob 15. uri prodaj a Io praiičje meco. Iz Celja —c Glarna. skupščiaa JOZ Ljubljana ▼ Colju. V nedeljo dopoldne se je vršila v mali dvorani Celjskega doma v Celju I«to5-nja redna glavna ekup&čina Jugoslovan«ke gaeilske zveze Ljubljana pod predsedstvom staroste g. Josipa Tu rita. Obravnavala so se na skupaiini, ki je trajala 4 ure, vea valna \*prašanja, tičoča s© napredka in protpeha naSega gasiletva, ki šteje trenutno nad 22.000 aktivnih članov, vClaojenlh v 96 krepkih gasilfikih Župah. Na skupWini je bilo navzo-čih nad 100 župnih načelnikov in d«legatov. NajvažnejSe vpraSanje j« bilo vpražanje pri-reditve veeslovanskega ga«ilskega kongresa 1. 1930 v Ljubljani. O tej stvari spregovo-rimo obSirneje v etii prihodiijih Številk. —c Vaei *© je boj, ne boj, mesarsko klanje ... V ponedeljek zvečer je Itiripe-resna deteljica, obstoježa iz 27letnega F. M., ki je bil radi tepeia že 15krat pred-kaznovan, iz 551rtnega A. W., 3lletnega A. L. in 461etnega J. Z., padla okrog polooii iz neke gottilne na Glavndn trgu močno uadelana. Pred vrati to #e junaki tako stepli med •eboj, da je kri kar v curkih tekla po prašnem tlaku. Posredovati je moral etražnik, ki ata mu prišla na pomoč le dva tovarisa in konČno Se tretni civilisti, da «0 potem z »druženimi močmi ugotovili krvavi dejanski položaj. Tri izmed junakov so včeraj dopoldne nagradili na policiji z nagradami po 100 Din globe. —c Stiri iigube. Ana Berna, stanujoča v Gosposki ulici 19, je izgubila 15. t. m. dopoldne med potjo od doma do Savinjake-ga dvora svoj zlat poročni pretan z vgra-viranim monogramoen A. B. in datumom junij 180& — Resi Kocovanova iz Cankar-jeve ulice je izgubila 15. L m. popoldae med potjo iz Gaberja do Glavnega trga rjavo ročno torbico 1 denarj#m, denarnico in stanovanjakimi ključi. — Karl Berger iz Tremerja 524 je iagubil v aoboto v A^cer-čevi ulici lOOdinareki bankovec — Danilo Modrijan iz Stroaemajerjeve ulice je ilgu-bil v nedeljo opoldne v mestnem parku ▼ blizini vodometa o£ala, vredna 160 Din. Din. —c Iigubljeao in najd#aa. Frane Borfnik iz Smartna v Rožoi dolini je iz^ubil mH potjo l% meeta po Benjamin Ipavčevi ulici proti Ostrožnemu 120 Din gotovine. Ignacij Mutec i* Levca pri Celju je naftel v soboto opoldne v PreSernovi ulici usnjato listnico t manj^o vsoto denarja. Lastnik jo prejme na celjiki policiji. —c Ukraden itotak. Zaeeboiei Mafiji 0. je bil pred meseoem dni ukraden iz ipalni-ce v Ca«u njene kratke ofeotnosti lOrjdinar-eki bankovec. Ker tedaj ni imela nikakega dokaza za upravičenost suma proti neki mladenki M. ▼ rokah. Je ni upala oaumiti. Zdaj pa se je o njeni krivdi prepričala in je zadevo nalenadno prijavila. —c Star pokotael. DeUv6eva žena Jo-žefa P. v okolici Celja je fe kakih 5 mese-cev umobolna. Njeno stanje je izrabil vpo-kojeni rudar France K. in jo vprico njenega lOIetnega linčka zlorabil. K-a. iiče policija. Z\vin0 bofaria to ocolafa nudi mila naravna »Franz Joscfova< voda dobro prebavo, jasno rltvo In mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih sđravnikov ia fivčna bolesni je vporiba »frant Joufovt« trtn-Ciee pri tezkih obolenjlh moffinov !n hrbt-nega mozga najtopleje priporočati. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in St>ecerij$kih trzovinah. NI RA2UMEL. — Letos smo imeli hudo zimo. Sneg je veljal mestno občino 200.000 dinarjev. —- Čemu ga je pa kupovala? LOGIČNO. — Sinček, ne me« skorjio pro€, priđe čas, ko jih bol rad Jedel. — Saj bal zato jih scUj na Jem, mamica. CE PREDAVA PESNIK. V akademiji pruskih pesnikov je predaval neki pesnik. Pisatclj ki je predavanje zamudil, je vprašal svojega tovarisa: — O čem je pa govoril? Tovariš je nekaj časa premišljaj, potem je pa skomignil z rameni, re» koč: Tega ni povedal. TALENTIRAN POLITIK — Vai sin ima glavo rojenega po» litika Mati v zadregi: — Veste, ko je bil star šest mesecev, je padel 12 voiičk* na glavo. OSEBNO: — Ali tuđi tebi žena cenzurira pi« srna? — Samo če je na kuverti napisano: izročiti naslovljencu osebno. Brezobzirna vožnja po hodniku Čudne so razmere na l)olenj*ki testt. Dejstvo je, da ima Dolenjska cet^ta »amo f»Q hodnik, a it» ta je prej ozek, ne^o li rok i 11 tuđi ni posebno dolg. Ne Čudim »e temu, da ima Dolenjska cesta eamo en hodnik — za-kaj dva bi bila ta pešce odveć in bi more-biti ćelo ovirala vozovni promet. In tuđi temu se ne Čudim, da je o/ek in ne posebno dolg, aakaj mnogo jih je v Ljubljani Se ožjilL Bo torej ta brezpogojno zadoeitjvaU za pefice namreč. Za vozila eeveda ni. Pač pa se čudim brezobzirnoeti tamošnjih koleearjev, ki kolesarijo kar po hodniku, cesta pa leži pusta ia prazna, kakor zemlja tišti čas, ko jo je bo^ iele ustvaril. Gorje mu, kdor se jim ne umakne! To v°m iz laetne iikušnje. Tako je ob nedeljah — da o delavnikih niti ne erovorim. zakaj te-daj se vsujejo na tišti edini in ocki hodnik vea mogoča vozila — in vse to kriiari kar v obeh smereh! Nikakor ne gre, da bi ee na ta način vozilo po hodnikih in bi se ljudje na cesto in v jarke umikali. Sploh pa smo popolnoma upravičeni zabtevati hodnik popolnoma zaee, toda pop>uetljivi in potri>eiljivi kakor smo, zahtevajmo veaj to — in to je ttKli zadnja meja popustljivosti — «ia bi «e vozila nam umikala in ne mi vozilom! M»k. Zoološki vrt v Ljubljani Dolso nisem verjel, da je to inogoće, in sem do zadnjega upal, da i>e ne bo zgodilo, da bodo storili nekaj, kir bodo vm v naj-krajšem času obžalovali ter bodo nato prisiljeni z velikimi stroški zgrajena tn >vrhi primerno opremljena po&lopja zopet odstraniti. Mislim namreč zgrauitev zoološkega vrta ob bajerju edinega našega parka Ti-volL Naloga, ki si jo je postavilo zoološko društvo, je vsekakor hvalevredna in nihče mu ne bo v njecovem stremljenju naspro-toval. Razumljivo ]e tuđi, da hoće zbranitn iivalim preskrbeti primerne prostore čim bližje mestu, da si tako zasigura čim večji dotok obiskovalcev in s tem tuđi dohodke na vstopnini, da z njimi krije izdatke za vzdrževanje živali. Ni pa objektivnomu opazovalcu razum'jivo, zakaj se mora radi zoološkega vrta unićevati lepota, mir in Čistost zraka v našem edinem parku, in to tem manj, ker imamo ie sedaj na na^prot-nem koncu parka zraven \elesejmskih pro-storov razne »tingltangle«, ki spadajo da-leč na periferijo mesta, a podobna »pridobi-tert tuđi na drugem koncu lepo in viorno negovanega parka bo Ie prehud udarec za one domaCe in tuje sprehajalce, ki bodo na-mesto miru in Člstega zraka naleteli na vri-Ičanje. kričanje, tulenje malih in velikih živali, a ražen tega bo tuđi ćelo ozračje prepojeno z onim neDrijetnirn vonjem ži-valskega izhlapevanja ter odpadkov. Rib-nik, ki je okras vsakemu vrtu, ^e bo izpre-menil v »močvirje«! — zalogo gnijoče vode in smradu ter leglo neštevilnih komar-jev, tako da ne bo mog oče počivati na mnogih ob poti postavljenih klopeh! Toliko v splošnem! — Ali pa zares mora biti zoološki vrt ravno v našem edi-n*m Parku, ali v retnici ne bi bil drug pri-meren prostor v blizini mesta!? Mnogi, s katerimi sem o tej zadevi govoril, se stri-njajo z mojim mnengem, da je boljii, veliko primernejii prostor ob Večni poti, na kraju, kjer se potok GlinČica najbolj pri-bliža cesti. Ta prostor ima vse, kar je potrebno zoološkemu vrtu: Blizina mesta — krasen Izprehod skozi gozd — lahko se uvede vožnja z avtobusi, lega ob gozdu, tekoča voda, možnost ratllrltv« in povećanja. Na to poslednje bi Se prav posebej opozoril, kajti vprašanje mažnosti raziir-jenja zooloftkega vrta j« vs«kakor zelo važno in mora izbira prostora biti takšna, da bo stabilnost zooloSkega vrta za dogledni čas zasigurana; to pa ob tlvolskem bal^rf« nikakor ni — Opaioval sem razvoj zoološkega vrta v Zagrebu. I zbra li so mu naJboljSl kraj, sicer poMrvso uro hoda oddaljen od sredine mesta (strašno, kaj ne!?), v gozdu, na malem otočku sredi rib-nika. V začetku nišo kletke zavzemale niti tretjine onega majhnega prostora na otoku, 1 ttkom trth let st je itevilo in vrsta ži-vali povečtta tako ttlo, da )e tavzela de-setknt večjo površino od one v začetku. — Kam se naj zoolo&ki vrt raziiri od tivol-skesa ribnika? Ali se naj z velikanskimi stroski urejeni park in novi nasadi zopet unići!? — To gotovo ne ieli nihče, komur je le kolifkaj stalo za lepoto in napredek mesta! Zato. Nikan ne milite z zoološkim vrtom v park, pustite in privosčitc utrujenim iz-preliaalcem mir in čist zrak, ie posebno, ker s tem niti najmanj ne Skodujete živa-lim. nasprotnu, radi in pogostoma jih homo hodili gledat na Večno pot ter z naSiml skromnimi prinpeski pomagali graditi Jim »stanovanja« in skrbeti za prehrano. — J. S. Prošnja kofnsnrli 4(1 ne^pnlka Pri bivši NušakoM vojalnici v Trnovent je konjušnica, ki služt vojastvu za skladi-šće. Pred tem po^lop-jem, ki stoji ob Šva* bičevi ulici, *>toji stalno straža. Dočim >»ta-novaici ^abiće\e ulice >t. 7 in št. 11 lahko podne\, nemoteno pasirajo cesto, nt mo-rejo tega storiti ponoći. Straža pasante stalro ustav lja tri lili bodisi radi prermo-roznili mstrukcij bod im radi napačneg* tolmačenja danih iiavodil nt pušča naprej in ograia njih osebno \*trno>t ^ pu^ku in bajonetom. Cesta je dovolj široka in noben pasant ne liodi ob konjuinici, nittrveč vedno le ob skrajnem robu na cesti. Zakaj je treba potem straži še razburjati ljudi s »stoj« klici in z niperjenim bajonetom, nam ni znano. Tako rigorozno se ni postoptlo niti med vojno in stanovala obeh hiš uprav ićeno pričakujcjo od uvidevne komande 4e drugi obrok razlik lzza 1. 1924/25 m ie ta denar gotovo slehernemu dobrodoiel. A več državnih vpokojenccv in tuđi vdov, ka-terih mo/je so v zadnjih letih umrli, še ni prejelo niti prvega obroka razlike. Ti nišo v drugi& prijave takoj vložili, ko Je bita pr\a razveljavljena. Prezrli so namreč kratkoročni poziv v časopisih, nekateri pa, ki stanujejo v stransklh vaseh, *ploh ni»o do-hili časopism \ rokt. ker se pošta le par-krit v tednu dostavlja. Pa pa tuđi ti vpokojenci komaj čakajo, da se jim nakažejo razlike, je pri tej draginji umevno in prosi jo zato merodajno oblast za Cimprellnio reSitev tega perečef« vprt-sanja. VeČ prizadetlh. — Poja^nil«. Zadnji* smo priohčili [>od ntslovoni iMalo veC humanostic Clauek, t katerem je pistx trdil, da «0 sestre r mestni ubožnici v Japljeri ulici prelepl« neko «iaro Ženico, ker je čistila £evlj« pri vodovodu. I'rktojna oblast le dala cJidovo preiskati in izkaulo •« je, da j« bilo po* ročilo v celoti izmilljeno. Dotifna fcenira je rps čistila čevlje pri vodovodu in n«»ka druga varovanka jo je poevarila. Be»e. Stev I *0 zAugust c£ lane At: 8^ SViz valovih strasti Jioman — Vaša žena je sodila pravilno, — je dejal urar smeje. — Bodite tako prijazni in izberite si uro. Imam dražje in cenejše, kakor vadite. Zaslužim, odkri-to rečeno, več pri cenejšem nejso pr: dražjem blagu. Ce vam smem dati do-ber svet, monisieur, bi vam svetova], da kupite dražjo. Vaša žena bo z njo bolj zadovoljna, vi pa tuđi, ker vam ne bo treba čez nekaj let kupiti nove ure. Ne pozabite na staro prislovico čim nižja cena, tem bogatejša nošrrja. — Res je. Toda vi tuđi veste, man-sieur, da odreci karkoli mladi ženi še daleč ni tako težko, kakor ustreči nje-nemu okusu. Če imate torej čas, vas prosim, da vzamete pet ali Šest ur in stopite z menoj, da si bo mogla moja žena sama izbrat: uro po svojem okusu. S tem ji bo zelo ustreženo. Zdajle? Kar takoj? — Da, dokler sem še v piiami, — je odjgovoril šaljivi odjemalec, — kajti kdo ve, kako bi bilo, če bi obtekel pro-menadno obleko. Promenadna obleka ie najboljše sredstvo proti moči copate, monsieur. Urar je z veseljem izbral šest ur in vsaka ie imela listek s oen-o. — Slučajno sem sam in ne morem zapustiti trgovine, — je deial. — Bodi-te tako prijazni m vzemite ure. da vh pokažete svoji ženi. Tale je najlepša n za tok, ki stane 400 frankov. jamčim đvajset let. — Pa tuđi za druge jamčite, je-li? — Leto dni jamčim za vse. — A cena? — Cena je označena na vseh, kakor vidite. — Toda tole, ki stane 400 fran'kov, dobim za 350, kaj ne? — Izključeno, monsieur . . . No. borno videli. Vaše ime, če smem vprašati? — Descats, odvetnik, v drugem nad-stropju. Atj revoir, monsieur. Gospod v pižami je vzel šest ur in odiše!. Urar ga je vljudno spremil na ulico in obstal pred trgovino. Zri je za odte-malcem, ki je zavil v sosedno hiš-o-Urar je čakal pred trgovino dolgo, je-z\ se je in preklinjal na tihem žensko izbirčnost Končno ga je začelo skrbeti in sto-pil je v sosedno hiŠo. kamor je bil izginil srospod v pižami. Lafoko si pa misl"mo njegovo prese-nečenje, Ko je zagtedal pižamo na ston-nicah, dočim o gospodu z urami ni bilo duha ne sluha. Urar je takoj spoznah koliko je bila ura, čeprav ni pogledal na kazalce. Zato ni vredno muditi se dolgo pr: njego-vem obupu. — Koli&o oenite vseh šest ur? — je vprašal pripovednik parra Bredota. — Dobilo bi se žanje najmanj 1400 frankov, — je odgovođil pater. — Talent ste, PKchone, vsa Čast vaši bratov-Ščini. (Duhovnik je spravi! vseh šest ur v usnjeno vrečico. Potem je odprl predal-ček miže, vzel je iz njega vrečico in stresel na mizo vse, kar ie bilo v nji. Kup zla tih prsta nov in broš je Iežal pred njim. Bredot je začel cgledovati vsak komad po sebe j. Na mizi je :mel pripravljeno vse, kar rabi dra-guljar ali lastnik zastavljalnice, če hoČe ločiti zla-to od alpake. — No, Plichon. zdi se mi, da ima tuđi tale vrečca svojo zgodovino. — Seveda jo ima, — je ođgovoril Plichon in začel pripovedovati zgod-bo o iasničarju hi popiću. V rue de Stockholm na št. 4 stanuje madame Pelio-n, štiridesetletna vdova po treh možeh. Toda namesto da bi prinašala rože na njihove grobove, si raje krasi z nji-mi svoje lase. Madame Pelion je vse svoje življenje strastno plesala, tada samo njeni trje možje so bili jetični. Nekega dne minulega tedna se je madame Pelion znova pripravljala na ples. Komornica ii je privedla mlađega in vljudnega lasničarja, ki je stopi] za stol strastne plesalke madame Pelion. Madame Pelion ima še dobro ohra-n?ene bujne čme lase, kar priča, da jo je narava bogato obdarovala. In kaj b; tajili, bogato so yo obdarovali tuđi njeni trije možje. kajti tak i morajo biti zakonski mol je vedno. Mladi lasničar Češe dotee bujne lase in pri vsakem kodru. ki ga pogladi, ima pri rokah kako laskavo besedo za madame Pelion. Slednjič so debele kite spletene v visok venec na tilniku madame Pelion in kodri so primerno segret", nakar zatakne lasničar velik šopek najlepših ka-melij madame Fiirstenhoffove v kito bujnih las. Madame Pelionova se ne more pre-magati, da bi ne vzMknila od navdu-šenja, videč v zrcalu kamelije poganjati iz glave, kakor da so vsajene v vazo iz sevreskega porcelana. Tuđi komonrea je navdušena in las-nicar dvigne svečo. da bi bolje videl svoie delo. Tedaj pa, o gorje! plamen je po ne-srečnem nakliucju objel kam»elije In oredno je mo^la claveška roka prepre-čiti nesrečo, je bilo delo madame Fur-stentioffove uničeno. Lasničarju se je komaj posrečik) rešit; nenadomestljive lase. Nastalo je splošno razburjenje in tarnanje. ' K sreči madame Fursterrfioffova še živi in stanuje v rue Grammon-t št. 8. Komornica dobi povelje kupiti ne-mudoma novte kamelije. Hitro se napoti k madame Fiirstenhoffov:. Madame Pelionova in nesrečni lasničar ostaneta sama. Tedaj madame Pelionova vsa pre-senečena opa^i, kako plane nesrečni lasničar k vratom in jih zaklene. — Monsieur! — vzMkne in se obrne. — Kai je pa to? Zakaj ste ... — Ah, madame! — io prekine lasn- -Čar in stopi k nji, — ne morem se več hl i niti. — Mon-sieur! — vzkKkne dama in za rđi do nšes ... — Kai nameravat>e? Zakaj $te zaklenila vrata? . . . zakaj . . . — Madame! Morate mi dati . . . — Mlad: srospod! — ga prekine madame Pelionova in si zakrije z mesnato roko obraz . . . mar bočete :zrabir: naklirčje, da sem sama! Pozab!;ate, đa . . . Čujte, to je pa že od sile. Spame-rujte se vendar! Kaj nameravate? — je prfpomnila in 'zatisnila oči. — Kaj nameravam? . . . Imet ho-čem vaše prstane. vaše zapesfnice, va-šo uro fn vaš nakit, skratka vse, kar 9e !ohko odrese . . . rrfkakor pa ne v?še dev;ške osebnosti. ki jo sicer visoko sp^štuiem. Prpveč ste udani plesu. Preradi plešcte! Toda za vles ni potreben nak't. vTaz pa hrepenim samo no drneru-ljih in i'h navdušena zb:rnm. Bodife t^»-rci tako pr!jnzn; in prines:te rrr vse. kar imate, predno se vrne komorn;cn. k! b: nniu v tem poslu ovirala. — Ah! — Ne kr;c;t»e. madame Pelionova! — fo s-varj lasničar in potegne iz ?^pa nož. ki ga nastavi na njen nos. — Bo-lelo b: prav tako mene kakor vas, če bi vam moral spaciti vaš krasn: vrat, ki zasluzi nedvomno bolišo usodo. — Ah! — vzdihne madame Pelion^>-va in se sesede na stol. Lasničar plan-e z dragulji madame Pelionove sko«7; vrrata. « — No, koliko so vredni po vašem mnen.Tj dragulr madame Pel'onove? — je vprašal pnpovednik ratra Bredota. — Dejal bi, da so vredni 5000 frankov, — ie odgovori] izkušen: pater. — Zabaven kompanjon ste, Plichon. in kupčije vam gredo od rok tako, da zaslužite marmornat ST>omer>!k. ki bi vam ga morali postavit* po smrti na Place de la Bourse. Toda, — je pripoTrmil rn privlekel iz predaleka tretio vrećico, — tale je mnogo težja, po«!ejva torej. kaj je v nji. Ce bi vedeli, kako lahko je pre-izkušati in težkati, ko poslušam vaše zabavne storije. Zd1: se mi, da rudi tale vrećica ni brez svoje usode. Zato kar začnite pripovedovati, veseli, podjetni Plichon! Merjenje morskih globin s hitrost jo zvokov Aparata ing. Behma in fizika Langcrina — Kako je meril Amundsen globino polarnega morja Vsi moderni načini merjenja morske globine so zasnovani na hitrost: šrje-nja zvoka v vodi. Zvok prevali pod vodo v sekundi približno 1500 m. Za manj-še globine zadostujejo enostavne metode. V vado vržemo patrono v obi ki torpeda, ki pada s to-čno znano hitrostjo na dno. Ko pade na dno, eksplodira. Cas, ki mine od padca patrone na gla-d:no do eksplozije na morskem dnu, nam pove, kako globoko ie morje na dotičnim kraju. Patrona pada s hitrostjo 2 m v sekundi in števil-o sekun-i, ki jih porabi od glad ne do dna, pomnožimo z 2, pa imamo v metrih izraženo iflo-bino. Za man.*se globine je ta metoda zelo prikladna. Rabi se za merjenje srlobine do 20 m. Za večk srlobine se pa rabi posebno slušalo, nameščeno pod vodo. Pri več-jih ff'obnah se namreč slisi eksplozija patrone na morskem unu zelo slabo ali pa sploh ne. Za merjenje velikih oceanskih globin se rabi metoda ing. Behma iz K'ela in franeoskega fizka Lan-gevina. Tud: t dve metodi sta zasnovani na hitrost: šTien'a zvoka y vod'. \nz Behm je šesta vi 1 aparat, ki sa je nazval eeholot. Na površini vode se s:-rijo i^z tega aparata zvoki, k' prodiraio k morskemu dnu. Od morskejja dna «e zvočni tresljaji odbija jo in vrača io na površino, kicr j'h zabeleži na parn;ku posebno slušalo. Cas. ki $ra zvok potre-buje za^pot do morskesra dna ;n nazaj, se določi na ta nač;n. da delimo dvojno srlobino morja s h!*tros*:o zvoka v vod^. (1500 m v sekund:). Če pa nasprotno izmerimo Čas, ki ga potrebuie zvok do morskega dna in nazaj in pomnožimo to število s hitrost'o z\-oka vode. dibi-rno morsko s:!ob no. Pri elobin- 750 m bi rabil zvok točno 1 sekundo, da b' dosege' dno in se vrnrl. Tn v tem tfči bas slaba stran te metode. Pri malh gk)bi-nah so Čaši, ki jih je treba meriti. zelo kratki. Zanimivo je, da ie imel Behmnv aparat s seboi tuđi nesrečni' Roald Amundsen med poletom na sevemi tečaj 1. 1925. Aparat so mu podar'li in ko sta njegov; Jetalj pristali kakin 250 km od severnega tečaja, je Anrund^en z-mer\ skozi razmoko v !edu morsko g!o-bin-o. Ugotovil ie. da je morje v teh krajih globoko do 3500 m m iz tesra ie skleka?, da okrog fevernega tečaja w rioben-e večje cei ine. Njegovo domnevo ie potrdila znana Nobilova eksped:c;ja. Francoski fizi/k Lamgevin je rab 1 za meri-enje morske ožine ultrasonorne zvoke. To so neslišni zvoki, ki napra-vijo v sekundi nad 20.000 tresljajev. Če napravi struna 435 tresljajev v sLkurd . slišm-o zvo*k. a 20.000 tresljajev v sekundi je meja s! iisosti »pličečih« to« nov. Zvokov, k: de'a.'o v sck'j?*d: njJ 20.000 tresljajev, čk'vtšku ulu» ».■ -' ^L Francoskemu fiziku ^e je pa '«> šesta viti iz kremenčasi h phis:,. .., . ■-£. s katerim je dosegel ćelo 1 milijun /voćnih tresljajev v sekundi. Belimuv aparat s-e da z nekaterimi zprcmtmbartii rabiti tuđi za merieni« v š:ne letala :.ađ zemljo, torej za merjenje glo-bjie /rač-n^iga oceana. To je zelo vaino za p.lotc, ki !etak> v megii, posebno nad gorski-mi kra>i. 247 ur v zraku Poročali so zc o novem vztrtjnos:# nem rekordu, ki sta ga dosegla imeru §ka letalca Mendel in Reinhart Dose« danji vztrajnostni rekord sta preko* sila za 12 ur 42 minut. Motor je ve« čas brezhibno funkcijoniral in letalca sta se morala spustiti zato. ker sta bila ie do skrajnosti izmučena, ker so iima roke in noge deloma ze otrpnile in tuđi srce je riko slahr delovalo. da -c 'e bilo bati, ću se onesvrstita. V 247 urah sta preleiela približno tolika, kolikor znaša pot okrog zemlje I'spi, h ie tem večji, ker sta letala z obiab* I jer im letalom. ki i initlo za ?*ebv)j žc 4S\ ur poleta Ameriska javnos* je spreji'ia nov vztrajnostni rekord 7 nepopisnim na-vdiišcnjem. Xa letališču st> je zbralo nad 20 000 ljudi, ki so junaška letal* ca navdušeno pozdravljali. Ko se je letalo spustilo in ustavilo pred hangar« jem. sta ostala pilota dolgo v njem, ker sta. hila tako izmučena, da ništa mogla izstopiti. Ko so iu odvezali in privedli pred zastopnike sportnih drustev in oblasti, ništa ničesar slisala. kajti hrnenie motoricv celih 247 ur ju ie bilo popolnoma oglušilo Siccr pa ni čuda da sta hila filuha. saj st* letala celih 10 dni. Morali so ju takoj prepeljati v bolnico, kjer sta zdaj ▼ zdravniškt oskrbi. Samci, poror? — Kako si se seznanil s svojo ic» no? — Po čudnem naključju. Seznanila sva se, ko še nisem znal dobro šofirn ti. Povozil sem jo in jo takoj odpeljal v bolnico, ko je pa okrcvala, sva v. vsela. — Ali veš, da bi utegnilo vplivati to na avtomobilske nesreče? — Kako to? — Če objaviš svojo prigodo, bodo vsi neoženjeni avtomobilisti pazili, da se jim ne pripeti slična ntzgoda. moio z vzpireiain ilorjei, P. S. 1*84, Volt 115. Amp. 16, število obratov 2010, se poceni proda. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod: „Dinamo". Pojasnila daje tuđi Narodna tiskarna. Zanesljiv pomocek za nego las Z rabo oa ftovo uoajdeoc fc^acoske pomade »MlSCL« te ostavi teptđanjt in sivlnje las, povm«}o %€ izsubUeoi lasje. ođstraoljo se vs) pojavi, kj uradi ajib Usje tepađajo k) sive. Uspeb Je zanesljiv pri 60 do 160 eramih, Inko« so so U koma daH Časa siveS aE tepadal la«ic Cene t dostavitvijo vsakemn oaroČoiko na dom: 60 cr 115 Din. S0 tr. 150 Dio, 100 er 185 Om. 160 zt 290 Din. Vsakemo o aro čila priloikno caranotk) ta popola uspeh ta ta tek. Za stoČaL da bi ot btto aspeba, vrnemo dcBar lo poravnamo vie sirotice. V tuzemstvo pošilja po povzethi Depo sa Jojpo«l*vi}o po ma da »M1ŠEL« Beograd Vasina S. — V Beogradu prodala lekarn» Dcflni. Knez Mlhailova I Makulaturni papir k9 š Din 4-orodaia uornua "Slov Naroda** >%Aia1i og1asi< Vsaka beseda 6O par. Plača wc lahko tuđi v znamkah. Za odgovor snamk&l — Sa trpraianja brez znamkz ne ••• nd^o9oHawwu> Nafananjii oglas ni« 5*—* «m* Nabiralci znamk dobe za Din 10.—. 25—100 : az!<:£-nih z«najDk cd držav, Iti jih želajo. Avjust Potu^k, Kranj S0. 1533 Železnih cevi veČtje kotičin«, rabljenih, od 10 do 25 mm. lahko tuđi mešan€ dimea-mye, kU'P;m. Ponudbe P. Heinrhar, Boh Imsk a B \m rica. 1532 Bn^aca in žagarja veSčeza tuđi šivanja iermenov, takoj s-prejmem. — Ponudbe z naveđ-bo plače je poslati na naslov: Hartner, Murska Sobo-ta. 1531 Puškarja samostojinega mojstTa, veSiega v?eh iKisbv, sprejmem. Na stop t*» ko'j. Ponudbe na BoSfeo Dvmitrite* v:ća. tr*. orožja, Senta (Bafika). 1530 Prodam jaik-o dobro -ohran.Hjji »ChevroJet«-auto. Ndtan^. podatki po-d *2. M. 1510« na up»ravo tejra !:sta. 1510 Malinovec z najfinejŠim s! a diko r .tem vkuhan, brei vsake kemične p-rimes:. za- raotirano oaraven, se dobi v lekarni Dr* G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri ve&jem odjemu ceneje. RjzpoSifta se po po§ti in železn-ic'. Dražba v Stožicah pri £ ubijani Na ponedeijek dne 29. julija ob II. uri dopoldne se bo na licu mesta v Stožicah št. 79 pri Ljubljani prodala na prostovoljni dražbi dvodmzinska hBa umrlesa posest-nika Ludvika Smuca. Hša ubstoji iz d\eh stanuvanj po dve vel ki sobi, kuhinje in pritiklin ter cne sobe v kleti. Vodovod v h.š:, 650 m? vrta. Izklicna cena S6.-S60 Din. Dražheni Pokoji so razvidni pri okr. sodiiču v Ljubljana soba Št. Št. Okrajno sodišće v LJubUani. soba 37 dne 16. jul-ija 1920. II hiš lemi iDUji želim so defovat? z iaipo, a ^inescl bi gotovine za raxiir3«i>e pas-k>vam>ja. Prednost imajo poetja, ki imajo osiguran les *a ve^k Stevilo iet in hnafo zvezo z ž«!ernioo Pocudtoe na: Pubiicitas d. d.. Zagreb, Ourvđuf>-oeva 11, po<3 -Za — 20252- 1534 Grazer VVaggon- und Maschinen Fabriks Actengesellschaft vorm. JOH. WEITZER DIESELOVI MOTORJI S KOMPRESORJEM Ali BREZ NJEGA. 00 30-2000 HP Izvrstni stroji - Najboljše reference Brezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOGRAD, Knez Mihajlova 49 * . Ing. O Meinhard ZAGREB, Gajeva ulica štev 32 „SXOP*t Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga Kreditni zavod za trgovino in industrijo —===5= LJUBLJANA Preiernova ulica itev. SO (\ lastnem poslopia) --^-^-=— OI«r»st0T»aja vl«g, aak«p im prada|a v«ait« vrstoib Trt-doo^tDib papirj«vt deris ia valut borzna oar^ila, predaj mi iD krediti *uU vr«le, e"fc"—^t Kbm to«ifk» -^ Zm ogmvo la Jotcfsftti dei liiU: Otoo CJ>fH"tl — Vii ? Ljubljani