Poštnina plačana v gotovini. MLADI BORCI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 18 DIN, NEDIJAŠKA 36 DIN, PODPORNA VEČ KOT 36 DIN. — POSAMEZNA ŠTEV. 75 PAR. UREDNIŠTVO IN UPRVA: LJUBLJANA. POLJANSKA C. 4. (ALOJZIJEVIŠČE). ČEK. R. ŠT. 16.078. LETO V. LJUBLJANA, PETEK, 13. SEPTEMBRA 1940. ŠTEV, 1. KOMINTERNA NA DELU NOVA ODKRITJA Q KQMUI\IZMU V JUGOSLAVIJI »Bilten jugoslovenskog antimarksističkog komiteta« priobčuje v svoji številki z dne 10. sept. t. 1. zanimiv članek pod naslovom »Nova otkriča komunističke akcije«. OSEM PROFESORJEV ODPUŠČENIH ZARADI KOMUNIZMA Koncem avgusta so prinesli listi imena osmih gimnazijskih profesorjev in štirih uradnikov prosvetnega ministrstva, ki so bili odpuščeni iz državne službe. Vzroka odpustitve listi niso navajali. Kakor poroča »Bilten« so bili aretirani zaradi komunistične propagande. Obenem z njimi so bili aretirani še trije uradniki »Direkcije za prehrano«, referentka iz »Centralnega zavoda za ribogojstvo«, gimnazijka iz notranjosti države, slušatelj ekonomske komercijalne šole. Končno je bil aretiran tudi tajnik »Studentskog doma«, ki je bil član Oblastnega odbora »Komunistične stranke Jugoslavije« za Črno goro in je pošiljal tja materijal za komunistično propagando. VODJA TE KOMUNISTIČNE AKCIJE — UNIVERZITETNI ASISTENT Glavni vodja te akcije je bil nek asistent veterinarske fakultete, ki je s svojo ženo organiziral v zadnjem času delo za širjenje komunizma med mladino. Pri njem so našli številne letake in propagandne brošure. Pod njegovim vodstvom se je širila komunistična propaganda. Šolska in akademska mladina pa je bila za to delo organizirana. V teh krogih je obstojala »Nabavljačka zadruga mladih devojaka«, katere razdiralno delo je sedaj razkrito, ki pa je zasledovala popolnoma komunistične cilje. Ta pokret je organiziral grupo mlajših komunistov, kateri je prav tako načelovala nastavnica neke gimnazije. Pod njenim vodstvom je bila 17. avg. t. 1 v paviljonu »Cvijete Zuzorič« na Kalimeg-danu prireditev, ki je imela značaj manifestacije mladih komunističnih sil. Propaganda se ni vršila samo med dijakinjami, ampak tudi med uslužbenkami veleblagovnice Ta-Ta. TAKTIKA KOMUNISTOV Celokupni akciji je načeloval »Radni odbor omladinskih organizacija« v Beogradu, ki je razposlal poziv organizacijam cele Jugoslavije, in to organizacijam kmečke, delavske in intelektualne mladine ter mladinskim organizacijam drugih slojev, nato kulturnim, športskim, zadružnim, sindikalnim, strokovnim, gospodarskim in ostalim združenjem, da prisostvujejo v pripravi in poteku prvega mladinskega kongresa v Jugoslaviji, ki bi se moral vršiti v Beogradu ali Zagrebu v avgustu t. 1. KDO VSE SE JE DAL ZAVESTI? Ta proglas so podpisala naslednja mladinska združenja: »Omladina seljačkog kola«, beograjski športni klub »Jadran«. »Zadružna omladina Jugoslavije«, »Udruženje študenata Ekon. komercijalne visoke škole«, jevrejsko društvo »Magen David«, delavski športni klub »Tek-stilac«, mladinska sekcija »Istra-Trst-Go-rica«, delavski športni klub »Figaro«, časopis »Mlada kultura«, združenje gojencev beograjskega Gajreta »Osman Djikič«, »Sekretariat mirovnog kongresa študenata Jugoslavije«, »Udruženje lekara stražera in volontera«, na-meščenski športni klub »Polet«, »Udruženje advokatskih pripravnika«, »Prosvetni klub Pri- vrednikove omladine«, »Udruženje studentkinja Beogradskog univerziteta«, »Udruženje diplomiranih filozofa«, »Akcioni odbor stručnih študentskih udruženja na Beogradskom Univerzi-tetu«, in mladinski organ »Beogradski študent«. Dvoje ugotovitev nam stavljajo pred oči ta dejstva: Prvič, kako velik del srbske mlade in- teligence je okužen s komunizmom; drugič, ta komunistična gibanja ne vodi proletariat, ampak presita mlada srbska inteligenca. Ah ne bi bilo potrebno, da bi tudi pri nas v Sloveniji ugotovili, kdo vodi prav za prav razne podobne akcije, od pobiranja podpisov do organiziranja raznih »draginjskih« štrajkov! »Mož se mora držati načela. — §j Pot načela je sicer ozka in težav-na, pot načela je dolga, toda čast- jj na, zmagovita. Usoda krščanskega g načela je usoda Onega, iz katerega ■ to načelo izhaja, Jezusa Kristusa, jj NaČJlo vodi po poti zatajevanja in |§ trpljenja, po poti križa. Kristus ni iskal trenutnega uspeha, oznanjal j je resnico, dopadaj ali ne, grajal, H bičal ja napake, dasi je videl, m da bo moral radi tega v smrt Jj — a njegov evangelij je končno jj le prodrl in svet si vpokoril. jj Tako moramo tudi mi, bodi ust- jj meno ali neisstmeno, všeč ali jj nsvšeč, pred vsem izpoznavati §j pravo krščansko načelo, z njim jj moramo zvesto vztrajati, tudi da jj bi ne dosegli najmanjšega uspeha, u Uspeh ne izostane; krščansko na- ■ čelo je božje načelo, je božja Jj moč; 0110 zmaga počasi sicer, a |j gotcvo, kakor je gotovo Bog, nje- jj gov vzor. To je zmaga, ki prema- Bj ga svet, vera naša, recimo: načelo ■ naše!« (RK VII 430) Dr. Anton Mahnič. J KATOLIČANI V USA | Catholic Directory za leto 1940. || prinaša o ameriškem katolicizmu H sledeče podatke. Katoliško pre- jj bivalstvo Združenih držav šteje B 21,403.136 duš. Tu so všteti katoliki §j iz Aljaske in Havajskih otokov, jj Imajo 19 nadškofij in 97 škofij, jj Hierarhija šteje 136 članov, to je 6 jj več kot lani. Duhovnikov je 33.912. jj Prirast od lani znaša 370. Župnij in j| misijonskih postaj je 18.733. V 202 jf semeniščih študira 17.087 bogoslov- II cev, t. j. 871 več kot lani. Moških |1 kolegijev in akademij imajo 143, a jj ženskih 683. Višjih katoliških šol jj imajo 1.411. število vpisanih dija- g kov v vseh teh katoliških vzgojnih S zavodih znaša 480.483 s prirastom = 39.210. župnijskih katoliških ljud- 3 skih šol je 7.587 (36 prirasta) z jj 2,108.892 učenci (1.922 prirasta), j Sirotišč imajo 303, v katerih vzdr- j| žujejo 33.624 sirot. Zavetišč za one- a mogle imajo 171, a bolnic 703. V M preteklem letu se je spreobrnilo j| 73.677 oseb. Študijski tečaj hrvatsl Odbor »Zagrebačkog biskupijskog okružja Katoličke dačke omladine« je v bivšem salezijanskem zavodu sv. Ivana v Medmurju letos avgusta priredil študijski tečaj. Dnevni red tečaja je bil: Ob 6.30 jutranja molitev, premišljevanje in sv. maša, ob 7.15 zajtrk. Ob 7.45 se je začelo redno delo, katero je vsako dopoldne obstajalo iz idveurnega predavanja in enourne praktične vaje v organizaciji. METODOLOGIJA IN TEOItlJA KATOLIŠKE AKCIJE Prvo uro je bilo redno predavanje iz metodologije dela dijaške KA. Predavatelj tov. Franjo Rubina je v svojih predavanjih podal koristne in potrebne misli za delovanje katoliških dijakov. Snov za svoja predavanja je črpal iz del vodilnih svetovnih organizator jev: Dale Car- neggia, Grossmanna in Cassona. Drugo uro so bila redna predavanja duhovnika Okružja Pavla Mušaka o Katoliški akciji. Predavatelj je v teku predavanj podal ves problem, strukturo, cilj, sredstva in metode KA po znanem priročniku monsi-gnora Civardia. Predavanja so bila tem zanimivejša, ker je predavatelj zelo vešče spravil v zvezo teoretična izvajanja s konkretnimi primeri iz hrvatskih razmer. Tako so dijaki sistematično preštudirali vprašanje KA, ki je danes tako važno. Predavatelj je poudarjal, da ima KA danes mnogo prijateljev, pa tudi mnogo nasprotnikov, med temi pa je največ takih, ki navadno niti ne vedo, kaj je KA. DELO PO SEKCIJAH Sledilo je organizacijsko delo. Tečajniki so se porazdelili v več sekcij. Programska sekcija je izdelovala program dela hrvatske dijaške KA za šolsko leto 1940-41 in se ba-vila z vprašanjem pridobivanja novih članov. Sekcija za nižješolce se je živahno bavila z idelom za naraščaj mladih članov. Sekcija za sestanke je izdelovala programe sestankov. Sekcija za statistiko je izdelala grafikone o položaju na šolah. dijaške K A IDEOLOGIJA HRVATSKE DIJAŠKE KA Popoldne so bila predavanja iz ideologije hrvatske dijaške KA. Zelo zanimiva so bila predavanja An-tuna Matasoviča, ravn. trg. akademije v Čakovcu: »Literarno ustvarjanje v organizacijah katoliške dijaške mladine« in »Odraz evropskih mladinskih gibanj v hrvatski književnosti«. Predavatelj je z veliko pažnjo in ljubeznijo obdelal vsa ta vprašanja. Moral je dvakrat prehoditi 14 km, da je mogel imeti predavanja. PRAKTIČNE VAJE IZ ORGANIZACIJE Drugo uro popoldne je bilo zopet organizacijsko delo. Navadno je bilo to delo sekcij ali pa vaje v organizacijskem delu. Posebna pažnja je bila posvečena organizacijskemu knjigovodstvu, vaji v korespondenci in v vodstvu društva. Močno zanimiva je bila tudi anketa o problemu neuspeha dijakov v šoli. Vsi tečajniki so pri anketi sodelovali ter prišli do zelo praktičnih zaključkov, katere bodo pri svojem delu upoštevali, da se bodo tako izognili neuspehom. Razpravljali so tudi o vprašanju časopisa hrvatskih katoliških dijakov, ki je tako zelo potreben. Ob 7.30 je bila večerja. Večerji je sledil večerni program: vesela pesem, ki je odmevala daleč proti jugu in severu med hribčke in nad Muro. Prijetna izprememba je bilo pečenje mlade koruze. Kakor hitro se je zaslišal tečajniški znak za počitek, so opravili tečajniki pod drevjem pred cerkvijo večerno molitev in se odpravili k počitku. LEP USPEH TEČAJA Ob zaključku tečaja je komisija, kateri je načeloval ravnatelj trgovske akademije v Čakovcu, Antun Matasovič, ugotovila zelo lep uspeh. Več kot polovica tečajnikov je z odličnim uspehom napravila izpit. Bratski hrvatski dijaški KA, s katero vzdržuje slovenska dijaška KA prisrčne stike, k lepemu uspehu iskreno čestitamo! Oh dijmkem Sejmu a Jl juhl jm i i Zopet je na Bregu vse živo. Pisana množica valovi od čevljarskega mostu tja do Blaznika. Reklamni vzkliki se mešajo s prahom in starimi listi. Vse se giblje, vse govori, prodaja in kupuje. To je naš dijaški sejem, kjer prodaš za primerno ceno svoje knjige in kupiš star »špeh« še dovolj poceni, seveda, če te ne osleparijo. Sejem ima za seboj že celo zgodovino in je posebnost ljubljanskih študentov. Včasih se je sejem vršil na Krekovem trgu Ta tradicionalni dijaški sejem je včasih imel. svoj prostor pred Mestnim domom. Tega že marsikdo ne pomni več. To je bil direndaj prav sredi mesta! Ob cesti so naredili z ,vrvjo ograjo, da se. ni kaka skupina spozabila in od vnetega barantanja prišla pod tramvaj. Vendar je bilo kljub ograji še vedno precej prodajalcev na ulici. Že pred Šenklavžem te je ustavil prekupčevalec in pobaral, za katero prodajaš. Posebnost tega sejma s>o bili vozički mlekaric in prodajalk. Študentovska iznajdljivost jih je uporabila za stojnice. Marsikdo je lepo in po svojem okusu razstavil »Špehe« na vozičku in ga nato porival v množico. Jasno je, da so včasih tudi koga naložili in ga kam odpeljali, ter prevrnili na tla. Nato pred klasično gimnazijo Meščani tega živžava niso mogli prenesti. Saj je živilski, trg dovolj za ušesa, kaj še dijaški! Pa tudi tramvaj se je pritoževal. Zato je oblast sklenila, naj se dijaški sejem preseli na prazno parcelo ob klasični gimnaziji. To je bilo pa za študente le prehudo. Policija jih je potisnila na travnik, ki so ga kmalu steptali, in med hiše, ki so dajale soncu lepo torišče. Sladoledar je dobro zaslužil in tudi lubenice so se dobro prodajale. Policija je marala kmalu od j en jati. Sonce je prisililo množico, da je našla zavetje pod kostanji ob cesti. Naposled so študentje zasedli v boju za življenjski prostor gornji del Cajeve ulice. Ker trije stražniki niso mogli narediti reda. je prišla konjenica. Sledila je aretacija petih študentov. Največ razburjenja je pa povzročil škropilni avto, ko je dijake kar polil z vodo. Tudi komunisti so večkrat izrabili priliko za agitacijo. Večkrat so bile zelo ostre debate. Sedaj na Bregu Če bi šlo vsako leto tako kol zadnji dve leti, bi imela policija preveč posla in bi bil v septembru ljubljanski promet »oviran«. Zato so odkazali dijaštvu tržišče na Bregu. Tam je pod kostanji več sence, prometa pa manj kot sredi mesta, torej nalašč za nas. Draginja, draginja . . . Letošnji sejem ni tako buren kot lanski. Zadostuje en policaj in še ta nima kaj dela. Morda je tudi policija kaj popustila. Lani se je mnogo govorilo o vojni. Posebne izdaje so motile kupčijo. Letos pa vsega tega ni. Vendar ima letošnji sejem tudi svoj pečat: pečal draginje. Dijaški trgovski slovar je narasel zopet za eno frazo: »Saj je vse dražje!« Tam pod kostanjem baranta, precej priletna gos im z nekim prodajalcem. »Petindvajset dinarjev za tako slabo knjigo je pa preveč/« »Gospa, morate pomisliti! Letos je vse dražje kot lani. Jajca, maslo, moka .. .« Ne daleč od mene se jezi nekdo nad visoko ceno francoskega »Špeha«: »Za tak špeh da bi toliko dal, nisem na glavo padel.« »Špeh! Letos so prašiči dragi.« Zdi se mi, da bi morali tudi za knjige ustanoviti odbor za pobijanje draginje. Mislim pa, da bi bil vsak za to in vsak proti. Vsak se namreč drži načela: »Prodaj mastno, kupi zastonj/« Tako je prav! Grem po sejmu in prisluhnem tej in oni kupčiji. Neki petošolec hoče dobiti veroučno knjigo od neke deklice skoraj zastonj. Ko dekletce ne da, se začne šaliti iz verouka. Dekle mu pa nato pokaže K hrbet in zabrusi, da knjig takemu neotesancu sploh ne proda. Tako je prav! Agitator Tam pri klopeh, ki so letos nove, počivajo utrujeni prodajalci. Pri eni se pogovarjajo o profesorjih in o tovariših. Pri drugi so pa precej glasni. Bogve koga hočejo oslepariti. Ko se približam, spoznam, da debatirajo. Nekdo s polno torbo knjig v naročju govori o kapitalistih in zatiranju proletarcev. (Bogve koliko dijakov in dijakinj je že danes osleparil in jim knjige tako-rekoč izsilil, zdaj pa čveka o pravici . . .) Duhovniki so mu klero-fašisti, Ušeničnik pa reakcionarni filozof. Okoli stoječi mu nekateri kimajo, drugi ugovarjajo. Kmalu privleče na dan staro frazo o kapitalistični Cerkvi. Pobaha se tudi s svojo logiko in začne izvajati: »V Slovencu je pisalo, da je Cerkev največja posedujoča družba. To se pravi, da je največji kapitalist sveta. Družba sestoji iz posameznikov. Torej so farji največji kapitalisti . . .« Začeli so se njegovi logiki smejati in stavka ni mogel končati, ker mu je začel nekdo ugovarjati. Končal, bi pa najbrž takole: »Kapitaliste je treba pobiti, torej pobij vsakega farja . . .« Nato začne drugod. Tudi tu mu ne gre dobro. Kmalu ga osmešijo. V jezi. začne vpiti nad nasprotnikom: »Kaj ti veš o komunizmu. Si že bral Marksa v izvirniku? Torej, če ga nisi bral, nimaš sploh nobene pravice soditi., kaj je komunizem in kakšen je.« Na odgovor, češ da ga najbrž on niti videl ni. kaj še. da bi ob šolskem znanju nemščine študiral tako zapleteno in nejasno knjigo kot je Marksov kapital, se je hitro izgubil z vročih tal . . . — NAŠA POT — XXI. Ur. Alc.Š Ušeničnik Quadragesinio anno z obširnim komentarjem Obseg: 287 strani. Cene: 30.—, 45.—, GO.— din. G. A. Lutterbeck S. J.: /W kg oJtoluk 1. RONINI. Jesen leta 1632. je. V žarki, brezskrbni lepoti vstaja iz modrih, penečih se valov Japonskega morja sonce in njegova mlada luč se razliva na cvetočo honšujsko obalo. V teh blagoslovljenih pokrajinah prihaja zima pozno in sonce sije ob setvi, v dobi cvetenja in ob žetvi. Na ravnih obalah stoje čudoviti bori in vsako jutro se morski veter igra :s njihovimi vejami. Med mnogimi otoki, s katerih se tu in tam zasvetijo ukrivljene strehe svetišč, plujejo štiri hitre ladjice. V jadra se upira veter. Na pol gole postave veslajo in se potijo kljub hladnemu jutru. Ronini so. Divja tovarišija, ki je vešča samo enega posla, vojne in ropanja, in je sedaj pač za masten plen v službi bogve katerega gospodarja. Njim je vseeno, koga zasledujejo, samo da opravljajo svoj krvavi posel. Med veslaškimi klopmi leže čelade in meči. Možje veslajo nemo, s topim obrazom in stisnjenimi zobmi. V prvem čolnu, na čigar jamboru vihra rdeča zastava brez kakih okraskov, stojijo trije možje. Dva izmed njih sta v polni bojni opremi, preko obraza imata poveznjen naličnik, kakor da bi se pripravljala na boj. Samo temne oči se svetijo iz oklepa, edino to izdaja, da je življenje v teh grčavih postavah. Tretji je preprost mož in ima okove na rokah. S skrbjo gleda vedno naprej pred hiteče ladjice. »Koreva šimata!« kolne eden izmed oboroženih. »Hudič naj ga vzame! Danes nimamo sreče, Kenkacuki.« »Temno je še, Haraguro-dono,« mu ta odvrne, »saj je tudi dva dneva pred nami. Toda daleč vendar več ne more biti. Saj bomo kmalu v. ..« Zaradi temnega Haragurovega pogleda utihne in pogleda boječe proti ujetniku. »Ampak ujeli ga pa le bomo, starega bon,ca krščanskega Boga!« Ko se prva ladja pripelje izza nekega otoka, stoji nenadoma v polni sončni luči. »Hei-Ho!« kliče Haraguro prihajajočim ladjam in kmalu vsi kleče v ozkem čolnu. »Amaterasu, boginja, mati našega naroda. Pozdravljamo te, ki prihajaš! Daj nam danes zmago in plen!« Vsi so se vrgli na tla. Samo eden ne: uklenjeni je stal še dalje. Zaprl je oči in njegove ustnice so se lahno premikale v molitvi Zdrave Marije. Molil je zase in za svojega ljubega padre-samo. Haraguro ga vidi stati, iztrga kratki meč iz nožnice in zavpije: »Boš klečal, krščanski pes!« Ta pa se ne gane in gleda svojega nasprotnika mirno v jezne oči. »Ha! Ti veš, da te ne bom sedaj ubil. Bilo bi te tudi preveč škoda. Pekli te bomo! In to hočem videti in te slišati, ko boš pel. Pekli ti bomo lepo ud za. udom. Mojega meča pa ne boš oskrunil s svojo krščansko krvjo . . . Prav za prav pa te prav nič ne potrebujem. Vem dovolj. Morda več, kot bi mi ti mogel izdati.« Jezno ga pogleda in vpraša, ne da bi opazil, da je njegovo ravnanje v nasprotju z njegovim govorjenjem: »Ali mi hočeš končno odgovoriti?« Kristjan gleda mirno ven na morje, kakor da ne bi bil nič vprašan. »Varoval te bom, če mi preskrbiš svojega bonca.« Kristjan se ne gane. Haragurova potrpežljivost pa ne traja dolgo, zato govori dalje: »Povej svoje ime!« »Purancisuko!« »Nočem tega tujega imena! Kako se imenuješ kot Japonec?« »Furancisuko. Nikoli nisem imel drugega imena. Imam ga od svojega očeta, ki ga je krstil veliki mož, takrat, ko je bil v Jamagučiju.« »Ti kristjani imajo neupogljiv tilnik,« si misli Haraguro in poizveduje dalje z vprašanjem: »Kdaj se je krščanski bonec odpeljal iz Jamagučija?« »To veste sami. Dva dneva pred vami. In mi smo sedaj že dve noči in en dan na poti.« »A kam?« »Tega ne bom povedal!« »Ha! Z usti ne. Toda tvoje oči te izdajajo. Že vidim, da smo na pravi poti. In . . . vemo tudi, kje je. Saj se dobijo tudi še pri vas izdajalci, ki povedo vse, da bi si obvarovali življenje. Povej odkrito .. ., on je . . . pri ribičih v vasi Higo!« Rahel strah spreleti njegove poteze. Toda odgovora ne da. Samo tiha molitev vstaja k njegovemu Bogu. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKI ŠKOF BARAGA MED NAJZNAMENITEJŠIMI ŠIRITELJI KATOLICIZMA V AMERIKI Apostolski delegat v Združenih državah msgr. Amleto CLcognani je izdal zbirko življenjepisov svetniških osebnosti, ki so odločilno vplivale na razvoj katoliške Cerkve v Severni Ameriki. Med temi opisuje msgr. Cicognani tudi življenje in delovanje slovenskega misijonarja, škofa Baraga, ki je bil prvi škof novoustanovljene škofije v Marquot-te. PRAVOSLAVNI TEOLOG PREVAJA TOMAŽEVO SUMMO Pravoslavni profesor bogoslovja. Ivan Karmiris se je lotil prevajanja Tomaževe »Summae theologicae« v moderni grški jezik. Leta 1835. je izšel prvi zvezek, letos pa že drugi. V uvodu tega velikega dela je profesor Karmiris napisal življenje sv. Tomaža na 54 straneh. To zanimivo podjetje je vzbudilo pozornost tako med katoličani kakor med pravoslavci in bo tako, kakor poudarja »Osservatore Romano«, služilo daljnemu zbližanju, katero se že nekoliko let opaža. KATOLIŠKI ŠKOF — JUNAK NA FRONTI Msgr. Lucien Lebrun, škof Autu-na, je zapustil Lyon, kjer je bil mobiliziran s 6. armado in se je vrnil v Sens. »La Croix« prinaša fotografijo škofa v talarju, s križem na prsih v vojaški čepici. Pod fotografijo citira izvleček iz povelja generala Touchona komandanta 6. armade, ki pravi o škofu med drugim: »Vojni kurat armade, žrtvoval se je brez meje, vršeč dolžnost celo v prvih linijah, pod ostrim bombardiranjem, s hrabrostjo in požrtvovalnostjo brez napake.« DIJAŠKI KONGREGACIJSKI KOLEDARČEK ZA LETO 1940-51 Izšel je Dijaški kongr. koledarček. Uredil ga je šentviški profesor Jernej Pavlin. Posvetilo je to pot napisal ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Oblika je taka kot prejšnja leta, novo pa je to, da so odpadle tabele francoskih in nemških glagolov in matematične formule, ki so dijaštvu dosegljive itak v številnih drugih priročnikih in starejših koledarčkih. Mesto tega je prišla v koledarček cela vrsta drugih zanimivih člankov, kot na primer »Kongregacija v očeh Cerkve«, »Slovanski svetniki«, prelepe »Slomškove misli«, »Izreki latinskih pisateljev« s prevodi. Koledarček stane 9 din, brez svinčnika 8.50 din. Toplo priporočamo! -c*ant■» m • Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj).