uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo.	:	:
naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K ‘21'60, polletna K i0'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za • '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .•	ob	pol	11.	dopoldne.	\	•.	v
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana. ::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo.	:
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemiijo.
 ....  ■	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	———.
Štev. 277.
V Ljubljani, v sredo dne 8. majnika 1912.
Leto II.
Ženska volilna pravica.
V	nedeljo bodo po vsej Avstriji proletarske žene na neštetih shodih demonstrirale za yolilno pravico. Tudi na Slovenskem ne bo ^nsko delavstvo zaostalo, tudi naše sodružice bodo izrazile svojo solidarnost z delavkami in ženami delavcev, ki hočejo sodelovati v političnem življenju aktivno, kakor morajo v njem sodelovati pasivno. Zahtevale bodo volilno Pravico za državni zbor, za deželni zbor, za občine.
Ali je to pametno? Nimajo te ženske nobenega boljšega opravka? Kaj ne tare zlasti Proletarske žene dovolj vsakdanjih, domačih, gospodarskih skrbi? Ni li ves boj za žensko volilno pravico sama moda, nekoliko. prazna in nekoliko komična moda. ki jo najbolje ozna-euiejo groteske angleških sufragetek?
Nekaj novega je to gibanje, vsaj v naših krajih, kamor prihajajo politične ideje šele tedaj. ko so prebredle vsaj že pol sveta. In kar ie novo, sprejema nezaupanje. Vsi primitivni ugovori. ki so jih drugod že davno pometali [ned staro šaro. se potem dvignejo pri nas kakor originalni sadovi našega lastnega duha: ^e»i je prostor v kuhinji; kdo bo pletel in kr-Pal nogovice. če se bo žena ukvarjala s polico? Kako se stirnjajo burni volilni boji s Pojmom o nežnosti ženskega spola? Kaj bo z domačijo, če bosta mož in žena zapravljala eas na shodih, konferencah, nazadnje še v Vsakovrstnih zbornicah ?
Taka vprašanja, katerih se drugod ljudje, ki nočejo veljati za slaboumne, že precej sramujejo, se raznašajo pri nas še kot modrosti; •n tudi ženskih glav je dovolj, ki mislijo, da je 111 ed obema spoloma visok zid: Na eni strani Politika, na drugi pa gospodinjstvo.
Zavedni delavci pa so se naučili drugače misliti, zakaj izkušnja jim je pokazala, da je nepolitična« žena največja coklja v delavskem in demokratičnem gibanju. Človek sovraži največjo dobroto, če je ne razume. Za-radi tega sovraži žena moževo organizacijo, dokler ni sama organizirana; draži jo njegovo sodelovanje v političnem življenju, dokler se Sa sama ne udeležuje; razburja in srdi jo vsak boj. vsaka stavka, vsaka odločnost, če ni bila sanja udeležena, ko se je pripravljal boj in ko Se ie sklepalo o njem.
Sovraštvo nezavedne žene pa ni sama te-or'ia; njega praktične posledice so prav velike in škodljive. Marsikatera stavka je bila jfgnbljena le zato. ker so žene izgubile potrp-1]enje in ker niso mogli možje več prenašati večnega domačega boja. Iz delavskega giba-PJa, iz organizacij izginejo številne dobre in Jako dobre moči, ker jih ovira žensko godrnjanje. Zenska nezavednost vpliva posredno in '^Posredno na politične volitve. Ne glede na f?« da se more v delavskih razredih mož še ve-'iko manj baviti z otroci kakor žena in da postanejo vsled tega sinovi in hčere najboljših, najzvestejših delavcev lahko sovražniki in sovražnice najsvetejših očetovih idej. razdiralci 111 razdiralke njegovega najboljšega dela.#
Ce ne bi bila v načelu vsesplošne enakopravnosti. za katero se bojuje socialna demokracija, obsežena sama po sebi tudi ženska Enakopravnost. bi se moralo delavstvo že iz cisto egoističnih nagibov bojevati zanjo. Delavstvo mora pridobiti ženske za svojo stvar, ^a bo boj uspešen.
Za tako pridobitev pa je ženska volilna pravica najimenitnejše sredstvo. Socialna demokracija. ki stremi za družbo, v kateri bodo vsi člani uživali enake pravice, ne more ženskega spola izključiti iz svojih smotrov. Zenske volilne pravice pa ne smatra le za zahtevo enakopravnosti, temveč tudi za izvrstno sredstvo politične vzgoje in izobrazbe. Zena mora biti aktivno deležna političnega življenja, tedaj šele se bo brigala zanj in ga razumela.
Nezmiselna pa je beseda, da je za žensko itak najbolje, če nima sploh nič opraviti s politiko. Nezmiselna zato, ker vse take fraze ne spravijo s sveta dejstva, da živi tudi žena hočeš nočeš v najtesnejših stikih s politiko. Lahko je, da tega ne ve: ali nevednost ne iz-preminja in ne odpravlja dejstev.
Tudi za ženo so veljavni zakoni, ki jih sklepajo javni zbori. Bremena, ki jih nalaga kapitalistična politika možem, zadevajo tudi žene če mora mož plačevati previsoke davke, si mora utrgavati denar na škodo cele obitelji, če narašča draginja vsled zagrešene carinske politike, vsled slabih trgovinskih pogodb, vsled enostranskega agrarizma, primanjkuje mesa in kruha tudi ženi in otrokom.
Politična vprašanja so težja kakor krpanje obleke in kuhanje cikorije; množica ženskih se bo z njimi le tedaj seznanila, če pride z njimi neposredno v stik. Glasovnica v ženskih rokah pomeni več kakor sodelovanje žene pri voiitvi; glasovnica je sredstvo politične obuditve in politične izobrazbe.
Zaradi tega je ženska volilna pravica moška in ženska zadeva, splošna proletarska zadeva; v boju zanjo bo vse zavedno delavstvo na strani proletarskega ženstva.
Poročila za strankin zbor naj se vpošljejo vsaj do 10 t. m. tajništvu izvrševalnega odbora na naslov uprave „Zarje“.
Zborovanje bolniških blagajn.
Trnjeva je pot socialnega zavarovanja v Avstriji. Pet let bo, odkar je bil predložen načrt socialnega zavarovanja prvikrat poslanski zbornici in deset let, odkar se je vlada na priganjanje avstrijskega delavstva lotila važnega vprašanja. Ampak predloga se ne gane z mrtve točke
v	odseku in delavstvu, ki nestrpno in koprneče pričakuje skorajšnjo uzakonitev svoje zahteve, se nudi netolažilen prizor, kako se iz vsemogočih postranskih namenov in postranskih želja zavlačuje njegova življenska življenska terjatev. Po petih letih si meščanske stranke in vlada še zmirom niso na jasnem o načelih predloge in z upravičenim strahom se delavstvo vprašuje, če bo lani izvoljena zbornica dokončala že davno zrelo vprašanje.
Državna komisija avstrijskih bolniških blagajn je sklicala za minulo soboto zborovanje bolniških blagajn, da zavarovanci po svojih poklicanih in praktično izkušenih zastopnikih še enkrat izrečejo svoje zahteve v interesu delavstva in njegove samousrave.
Neorganična združitev zavarovalnega rizi-ka delavcev in samostojnih, nasilna spojitev obeh zavarovalnih panog in dodelitev upravnih poslov socialnega zavarovanja okornim biro-kraškim okrajnim zastopam so bile predmet upravičene kritike. Enako kaor teoretiki zavarovalne vede so tudi stari, izkušeni praktiki socialnega zavarovanja soglasno označili umetno, nenravno spojitev za nedogleden in neva-
^MlLE ZOLA:
Rim.
Kljub temu je vstala pred njegovim duhom jzredna zgodovina jezuitov. Če sta bila sveti Frančišek asiški in sveti Dominik duša in duh, gospodarja in vzgojitelja srednjega veka, v teni ko je prvi izraža! vso človekoljubno, ognjevito vero preprostih, drugi pa branil dogmo ugotovil nauk za razumne in mogočne, je nastopil Ignacij loyolski na pragu modernih ča-jOv, da hi rešil mračno, ugroženo dedščino.
r'!agodil je vero novim družbam, vnovič ji je Podari; gospodstvo nastajajočega sveta; po-. ! se je zdelo, da se je posrečil poizkus: Bog je imel biti premagan v svojem nepopustljivem j°iu zoper pregrešnost; kajti bilo je dognano, a se more nekdanji namen, da sc premaga oproda v človeku, da se zamori človek s svo-Jlrni poželjenji, s svojimi strastmi, s| svojim srcem in s svojo krvjo, zaključiti le z usodc-Poliiin' porazom. Cerkev je bila na tem, da y?£ine pri tem porazu; tedaj so jo jezuiti revi'! te nevarnosti; vrnili so jo osvojevalnemu ^vlienju, odločivši. da mora hoditi svetu na-!10tj. ker noče svet več hoditi njej naproti. V °ltl ie vse. Oni pravijo, da je z nebesi mogoča 'ogodba; uklanjajo se šegam, predsodkom, e|° grehom; smehljajo se. uslužni so. v nobe-eni. oziru ne strogi, pač pa ljubeznjivi. diplo-atičrn. pripravljeni, da zasukajo največje gr-unje v £asj. jn slavo božjo. Njih vabljivi klic, ■nova popustljiva morala — morala, ki so 11 io vpisovali v greh — je ta, da je vsako
bistvo posvečeno od namena, če je namen j Zji interes, ki se izraža v interesu cerkve.
zatorej — kakšen strašen uspeh! M nože se, n 1,1,111 pokrijejo vso zemljo, postanejo povsod omejeni gospodarji. Kralja izpovedujejo; v?r°mna bogastva pridobivajo; taka zmago-n .a armada so, da ne morejo v nobeno deželo, J bo velika ali majhna, postaviti noge. ne da
ren skok v temo, ki bi zavarovanemu delavstvu prizadjal neizmerno škodo.
Te premišljene, stvarno utemeljene sodbe javnost ne more preslišati in če imajo vlada in ' meščanske stranke kaj vesti, se ne bodo smele od nebrzdanega protidelavskega sovraštva zapeljati tako daleč ,da bi zmrcvarile vzlic ponovnim tehtnim svarilom veliko socialno delo.
'Ob ogromni udeležbi delegatov občinskih blagajn vseh avstrijskih dežel in narodov, 525 po številu .zastopajočih 283 bolniških blagajn in zvez z 1,787.638 člani, ob navzočnosti cele vrste socialno demokratičnih poslancev in gostov iz inozemstva je otvoril sodrug VVidholz V. zborovanje bolniških blagajn.
V predsedstvo so bili izvoljeni: Bartl (Ljubljana), Beer (Dunaj), Otahal (Olomuc), dr. Puecher (T rst), drž. poslanec WidhoIz (Dunaj), in Zulo\vski (Krakgv).
Pozdravni nagovori.
V imenu socialno - demokratičnih poslancev je sodrug Seitz pozdravil zborovanje in izvajal med drugim: Po našem mnenju so bolniške blagajne poleg strokovnih organizacij vogelni stebri zavarovalne zgradbe, ki naj obvaruje delavca najhujših posledic sedanjega gospodarskega ustroja, bede v času bolezni, onemoglosti, brezposelnosti, nezgode in starosti. Ampak takoj, ka je bil predložen načrt socialnega zavarovanja, so se pojavili nazori, ki so našim navzkriž. Vladni organi menijo, da naj bodo bolniške blagajne poslušno orodje vladajočih strank in vlad, preskrbovališča za doslu-žene podčastnike, avtomat, v katerega naj delavec meče tedensko svoje solde in iz katerega bi v gotovih slučajih dobival nmogo manjše podpore. Ta gospoda kaže malo social, smisla, sicer bi bila izbrala za podlago socialnega zavarovanja organizacije, ki so se v svojem dvajsetletnem obstoju izborno obnesle — bolniške blagajne. Kakor mačka mlade prenašajo meščanske stranke načrt socialnega zavarovanja iz odseka v pododsek in iz njega in iz vsega je videti eno: Vlada se je pač udala delavski zahtevi in predložila načrt, sedaj se pa njeni organi zlohotno oprijemljejo ravno tistih pogre-šenih določb, ki onemogočajo njega uzakonitev združitev delavskega zavarovanja zzavarova-njetn samostojnih in birokratična organizacija socialnega zavarovanja. Čim več materiala zoper te določbe spravi zborovanje bolniških blagajn na dan. tem težja bo pasivna rezistenca vlade in meščanskih strank. Na miljone delavcev hoče postati deležnih bolniškega zavarovanja, nad tisoče starcev napeto zasleduje razprave o tem zakonu. Dolgo delavstvo ne bo več s prekrižanimi rokami opazovalo frivolne igre; te pasivne rezistence mora biti enkrat konec. Upajmo, da se pod mogočnim vtiskom Vašega zborovanja zgane vlada, zganejo meščanske stranke in odstranijo očividne ovire, ki zavlačuje uzakonitev socialnega zavarovanja. Z veseljem je treba konstatirati, da so se na to zborovanje zbrali ne le člani ene stranke, temveč vsi, ki delujejo v bolniških blagajnah in ki spoznavajo dalekosežnost vprašanja. Zveza so cialno - demokratičnih poslancev bo natanko upoštevala rezultate vaših posvetovanj in napela vse sile, da se dopolni veliko socialno delo. (Živahno odobravanje.)
V enakem smislu je zborovanje pozdravil v imenu poljskih socialno-demokratičnih poslan-
cev in v imenu poljskih bolniških blagajn drž. posl. Hudec. Za zvezo čeških socialističnih poslancev in čeških bolniških blagajn je govoril sodr. Johanis iz Prage.V imenu ogrskega deželnega zavoda za bolniško in nezgodno zavarovanje je pozdravil zborovanje sodrug Sarkadyi iz Budimpešte.
Nato je zbor prešel k prvi točki dnevnega reda, na
zavarovanje samostojnih in delavsko socialno zavarovanje,
o katerem je poročal sodr. dr. Leo Verkauf: Nedavno je izjavil meščanski politik na zborovanju industrijskih podjetnikov, da je socialno zavarovanje obtičalo na pesku in da vlada v odseku konfuzija. V tej konfuziji vidim napredek, zakaj boljša od prvotnega navdušenja za vse vladne predloge je dvomeča konfuzija. Naša naloga je, da postavimo namesto konfuzije jasnost.
Zakaj vsaka poznejša vladna predloga o socialnem zavrovnju je slbša od svoje prednice. V avstrijski politiki sta bila dva trenotka ugodna socialnemu zavarovanju: pod Korberjem in pod Beckom. Tedaj so se podjetniki le neresno upirali invalidnemu zavarovanju: no-
vi	carinski tarif je srinesel industrijskemu in agrarnemu kapitalu zlat dež in na zavlačevanje zavarovanja ni nihče mislil. Korber je rad blišča! z velikimi obljubami,prijatelj originalnih reči je bil. Upravo je reformiral — na papirju. Tuberkulozo je pobijal — na papirju. Vodne kanale je gradil — na papirju. Zakaj ne bi zgradil delavskega zavarovanja na papirju?
Nemška metoda je bila avstrijski vladi pre-prozaična: tam so delali postave drugo za drugo in jih po potrebi izpreminjali. Sedaj so združili vse v enem zakonu, ki je v enem boljši, v drugem slabši od prejšnjih zakonov, v glavnem pa pušča stare uredbe. Avstrijska vlada je zbrala drugo pot: Vse naenkrat! In ta metoda je ubila socialno zavarovanje pod Korberjem. Enak proces se je ponovil pod Beckom. Sijajna zmaga socialne demokracije je ustvarila rešitvi perečega problema prijazen parlamentarni položaj. Tedaj pa je vlada z nesrečnimi določili o okrajnih zastopih, o skupnosti lizika, s pravnim ropom nad delavstvom v okrajnih zastopih, v invalidni blagajni in v bolniških blagajnah udarila socialno zavarovanje s kolom po glavi.
Ker na uzakonitev popačenega načrta ni bilo misliti, vstaja sklep: da je vlada namenoma obremenila svojo predlogo z nemogočimi rečmi, da je uzakonitev preprečila.
Najhujša nevarnost preti, če se načrt v sedanji obliki uzakoni, iz združitve delavskega zavarovanja z zavarovanjem samostojnih. Pojem samostojnih je silno netočno opredeljen. Statistika poklicev I. 1900 jih je v Avstriji naštela 2,700.000; obrtna statistika dve leti pozneje pa 4,350.000. Tako je nesoglasje v statistiki. Komur življenje ni s sedmerimi pečati zapečatena knjiga, ve da statistična kategorija izgleda v življenju vse drugače. Ni vsak, kdor je v zemljiški knjigi zapisan, samostojen posestnik. Šte-tev iz 1. 1902 je z materialom podprla to trditev; dognala je, da se tri miljone ljudi v poljedelskili obratih peča tudi z mezdnim delom v poljedelstvu. v industriji in v domači obrti. Vlada naij odgovori na vprašanje: Ali velja, kdor je v zemljiški knjigi zapisan, pa dela toliko tednov v letu kot mezdni delavec, za samostojnega ali za delavca ali za oboje? Obveljalo je poslednje, ki je velika krivica. Posestnik pritlikave parcelice ne živi od donosa parcele, temveč od
bi je kmalu posedovali vse, z dušami in s telesi, z njeno močjo in z njenim bogastvom. Predvsem ustanavljajo šole; nedosežni obdelovalci možganov so. ker razumejo, da je moč vedno pri jutršnjem dnevu.; pri naraščajočih rodovih in da je treba imeti te, če se hoče večno vladati. Njihova na potrebi sprave z grehom utemeljena oblast je ta. da so dan 1)0 tridentinskem koncilu izpremenili duha ka-toličanstva, da so se vsesali vanj, da so ga prilagodili sebi, da so postali neizogibni vojščaki papeštva, ki živi zanje in od njih. Od tega časa je Rim njihov — Rim, kjer je njihov general tako dolgo poveljeval, odkoder so tako dolgo izhajala gesla temne, genialne taktike. Slepo jih je ubogala brezštevilna vojska, katere spretna organizacija, katere kakor baržun mehka, v vodstvu ubogega, trpečega ljudstva izkušena roka pregrinja vso zemljo z železno mrežo. Ali čudež pri vsem tem je presenetljiva živa sila neprenehoma zasledovanih, preklinjanih, izganjanih, in kljub temu pokonci stoječih jezuitov. Odkar je postala njihova moč jasna, se je pričela njih nepriljubljenost in se je širila na vse strani. Proti njim se dvigajo kletve brez konca in kraja, grde obtožbe sramotni procesi, v katerih se prikazujejo kot skaze in hudodelci. Pascal jih izroča javnemu zaničevanju. Parlamenti obsojajo njih knjige na sežig, vseučilišča zametujejo njihovo moralo in njih nauk kakor strup. V vsaki državi povzročjo take nemire, take boje. da sc organizira preganjanje jezuitov in jih kmalu povsod izženo. Več kakor stoletje blodijo okrog; pre-pode jih. pa jih pokličejo nazaj; oni hodijo čez mejo tja. pa čez mejo sem, zapuščajo deželo ob grmenju sovraštva, pa se vrnejo, čim nastane zopet mir. Naposled, ko jih je papež zatrl — to je bila največja njihovih nesreč — jih drug papež zopet ustanovi, in od tega časa ji!* še precej trpe; v diplomatičnem zatišju, v prostovoljnem mraku, v katerem namenoma žive,
triumfirajo vendar mirnega, zmagoslavnega obraza kakor vojščaki, ki so za vse čase osvojili zemljo.
Pierre je vedel, da so dandanes, če se sodi le po videzu, izgnani iz posesti Rima. Jezuitske cerkve ne upravljajo več, Collegium Romanum, kjer so včasi obličili toliko duš. ni več pod njihovim vodstvom, in brez lastnega doma so se. uživajoči tujo gostoljubnost, umaknili v Collegium Germanicum, kjer je majhna kapela. Tam še poučujejo in izpovedujejo, ali brez hrupa, brez pobožne, bahave krasote, v kateri se je bleščal 11 Gesti, brez sijajnih uspehov. ki jiii je dajalo Collegium Romanum. Jeli torej treba misliti, da izginjajo iz zvijačnosti, iz posebne spretnosti, da ostanejo na skrivnem vsegamogočni gospodarji, tajna volja, ki vodi vse? Pravili so pač, da je bila razglasitev papeževe nezmotljivosti njihovo delo. orožje, ki so ga skovali sami zase, v tem ko je bilo videti, kakor da oborožujejo papeža na predvečer velikih socialnih preobratov, ki jih je spoznaval njih genij, za bližnje, odločilne naloge. Tedaj je bila morda resnična ona tajna nadvlada. o kateri je pripovedoval don Vigilio s skrivnostnim zgražanjem, ono zaposestvova-nje cerkvene vlade, ono neznano in neomejeno gospodstvo v Vatikanu.
V	Pierrovem duhu so se tajno združevale ideje.
»Monsinjor Nani je torej jezuit?« je nenadoma vprašal.
Bilo je, kakor da je to ime zopet izročilo don Vigilija popolnoma njegovi nemirni strasti. S tresočo roko je napravil kretnjo.
»O! Veliko prezvit je. da bi vstopil v red. Ali Collegium Romanum je bilo vzgojevališče njegove generacije; vsesal je genija jezuitov, ki se je tako imenitno podajal k njegovemu lastnimi. Čeprav je spoznal, kako nevarno se je označiti z nepriljubljeno livrejo, če hoče človek ostati svoboden, je vendarle pravi je-
zuit. O, jezuit vseskozi, do kosti, do dna duše, najpopolnejši jezuit! Očitno je prepričan, da more cerkev ie tedaj zmagati, če se posluži človeških strasti; pri tem jo iskreno ljubi, pravzaprav je zelo pobožen, prav dober duhovnik in služi Bogu brez slabosti za neomejeno moč, ki jo daje svojim služabnikom. Razuntega je očarljiv, nesposoben surovosti in greha, ople-« nienjen je po dolgi vrsti plemenitih Benečanov. ki jo ima za seboj, spozna izvrstno svet, ker je na Dunaju, v Parizu, v nunciaturah mnogo občeval v družbi, ima globok vpogled, spozna vse, ve vse, hvala kočljivemu uradu, ki ga že deset let upravlja kot prisednik pri Svetem oiieiju ... O. vsegamogočen je! To ni pritajeni jezuit, čigar črna suknja se opleta po nezaupnosti, ampak vodja brez označujoče uniforme, glava, možgani!«
Ob teh besedah se je Pierre za mislil, zakaj zdaj ni šlo več za može, ki se skrivajo za zidovjem, za mračne zarote romantične sekte. Četudi se je njegov skepticizem branil teli bajk. je vendar rad priznal, da se je vsej cerkvi vcepila udobna, iz potreb boja za življenje izvirajoča morala, kakoršna je jezuitična, in da vlada v njej. Jezuiti sami lahko izginejo, njih duh jih preživi, ker je bojno orožje, upanje zmage, edina taktika, ki spravi narode lahko zopet pod gospodstvo Rima. V resnici je boj v tem poizkusu prilagoditve, ki se vrši med vero in stoletjem. Sedaj je razumel, kako morajo možje kakor monsinjor Nani dobiti velikanski, odločilen pomen.
»Oh. če bi vedeli, če bi vedeli!« je nadaljeval don Vigilio. »On je povsod in v vsem ima svojo roko. Glejte, tukaj, v palači Bocca-nera. se ni zgodilo prav nič, ne da bi bil našel njega v ozadju, nič, ne da bi bil on, kakor je kazalo, zamotaval niti ali pa jih razmetaval,«
mezde. Težka krivica se bi mu zgodila, ko bi moral ob brezposelnosti plačevati ves prispevek iz lastnih sredstev. Zato smo zahtevali točno in strogo opredelitev.
(Nadaljevanje prih.)
JSOVHJE.
* Skrbni GeBmann. Poročali smo že, kako je poslanec sodrug dr. Ellenbogen osvetlil v proračunskem odseku različne kupčije WeiB-kirchnerjeve in obenem tudi pokazal, kako lepo zna WeiBkirchnerjev drug GeBmann skrbeti za svojo držino. O onem gosp. G. W. GeBmannu, ki je bil v glavnem računskem zaključku označen kot »strokovni pisatelj» in je dobil za fotografije 100 kron, so znane sedaj podrobnosti, ki jih pa seveda ni povedal vladni zastopnik, čeprav je sodrug dr. Ellenbogen prosil za pojasnilo. G. W. GeBmann je nečak bivše ekscelence. Bil je fotograf. V svojem obrtu ni imel sreče in je opustil obrt, pri kateri ni mogel živeti brezskrbno. V tej zadregi se je zatekel k stricu — ekscelenci, ki je bil takrat minister. Sedaj se je izkazalo plemenito srce GeBmannovo. Takoj je bil pripravljen da pomaga nečaku, a seveda tako, da ni bilo treba njemu niti vinarja izdati. Ministri imajo drugačna sredstva. Gospod G. W. GeBmann je postal kar čez noč komisar za tujski promet v Dalmaciji in Istri. Sposobnosti za to službo mu ni bilo treba dokazati, zadostovalo je sorodniško razmerje z ministrom, ki mu je podrejen tujski promet. Ministrov nečak ni znal ne jezikov one dežele, kjer mu je bil od-kazan delokrog, tudi ni imel nobenega pojma o ustroju hotelov in prometa, samo nekaj je znal izvrstno in še zna, namreč: za plačo letnih
10.000	kron nič delati in od države dobivati za dijete in različne »opravke« kolikor največ mogoče. Te sposobnosti so dedne v vsi GeBman-novi obitelji. Gospod G. W. GeBmann še vedno dobiva od vlade tisočake! Ljudstvo plačuje davke, da se razveseljujejo in lenarijo ljudje, ki so sorodniki kateresibodi ekscelence.
* Ponarejeni stokronski bankovci. Avstrijsko ogrska banka poroča, da krožijo na Dunaju, Požunu, Budapesti in Šopronju ponarejeni stokronski bankovci. Od pravih bankovcev se ločijo v tem. da je natisnjen po olivno zelenkastih fotografičnih negativih stokronskih bankovcev iz 1. 1902 in je sedaj primerno iz-premenjen na rdeče pobarvanem velin papirju. Temelj, ki je pri bankovich iz rdečkasto rjavih pik, manjka na teh bankovcih. Oznaka serije in številke je veliko večja kakor pri pravih bankovcih in je natisnjena z rdečo barvo. Črte v risbah so nejasne. Celoten vtis ponarejenih bankovcev je enoličen.
* »Carpathia« v Trstu. V pondeljek ob 6. zjutraj je dospel v Trst. parnik »Carpathia«, ki je bil prvi prišel »Titanicu« na pomoč. »Carpathia« je odplula 11. aprila ob 1. ponoči iz Novega Jorka. Namenjena je bila v Neapolj, Reko in Trst. 14. aprila, nekaj čez polnoč, je prejela od »Titanica« prvi Marconijev brzojav s prošnjo za pomoč. Poveljnik »Carpathije« Rostrom je takoj vse potrebno ukrenil, da dobi ponesrečeni parnik čimprej pomoč. Kar najhitreje je plul parnik proti kraju nesreče. Na krovu so pripravili obveze, gorke odeje, kavo, žganje, da bi se ponesrečeni okrepčali. Bolniški strežaji so postavili postelje. »Titanic« je bil oddaljen približno 66 milj. Noč je bila mrzla, nebo oblačno. Vlekel je zelo mrzel veter, znamenje. da so v bližini ledene gore. Ko je bila »Carpathia« približno še eno uro oddaljena od »Titanica«. so opazili ledene gore. Na »Car-pathiji« so bili prepričani, da je zadel »Titanic« v temni noči ob ledeno goro. Prižigali so rakete. Slednjič so zagledali iz »Carpathije« v precejšnji daljavi zeleno luč. To je bil prvi čoln s ponesrečenci. Hitro so jih spravili na krov. Vsi so bili premočeni do kože, od mraza so jim šklepetali zobje. Zavili so jih v tople odeje, dali so jim gorke pijače in jih krepko masirali. V tem čolnu so bile le ženske z otroci,
od moških le en oficir in trije mornarji. Tudi žene so morale veslati. Rešeni potniki so bili kakor blazni. »Carpathija« je potem iskala še druge čolne, ki so bili razkropljeni na vse strani. Nabrala je 12 čolnov s približno 700 potniki. Na krov so potegnili tudi štiri trupla. Pogreznili so jih zopet v morje, ker jih niso mogli agnoscirati. Izmed rešenih ni bil nihče težko ranjen ali bolan. Pozneje.je dobilo nekaj otrok ošpice, zdravstveno stanje ostalih je bilo ves čas zadovoljivo. Prvi čolni so bili vsi le do polovice zasedeni, ker na krovu »Titanica« ni nihče hotel verjeti, da je nevarnost tako velika in da se bo ladja potopila. »Carpathia« je potem plula še okoli velike ledene plošče, da bi videla, če so na njej ljudje. Videli niso nikogar. »Carpathia« je plula nato proti Novemu Jorku. kamor je dospela 18. aprila ob 8. zvečer. V pristanišču je čakala nepregledna množica ljudi. Pripravili so tudi več sto krst, a na »Carpathiji« niso imeli nobenega mrliča. Izmed rešenih popotnikov je skoraj vsak drugače opisoval nezgodo »Titanicovo«. Oficirji so izpovedali, da je štrlela ledena gora komaj en ali dva metra nad morsko gladino. Razpoka ki jo je dobil parnik pri havariji, je bila kakih 100 metrov dolga. Poveljnik »Titanica« je bil takoj prvi hip prepričan, da je ladja izgubljena in je tudi hitro odredil priprave za rešitev. Nekateri trdijo, da se je poveljnik »Titanica« ustrelil, drugi zopet pripovedujejo, da so ga videli še po potopu v morju. V rokah je držal otroka, ki ga je potem položil na plav. Njega so zgrabili valovi. Ko se je pričela ladja potapljati. in je voda udrla v prostore za stroje, .ie nastala strahovita eksplozija, nakar se je ladja zelo hitro potopila ih povzročila s'ilen vrtinec. Vrtinec je zgrabil dva čolna s potniki, ki so bili pol milje oddaljeni od kraja nezgode in jih potegnil v morsko globino. Nekega starega mornarja, ki je stal na krovu ob dvigalu, je vrgla eksplozija daleč v morje. Posrečilo se mu je. da se je oprijel stola, ter tako plaval na površju, dokler ni dospel do čolna. Na »Titanicu« je bilo 63 avstrijskih in ogrskeh državljanov, od katerih se je rešilo le 8 oseb. Med rešenimi je tudi Slovenec Franc Korun, ki že več let prebiva v drž. Illlinois. Prišel je v Ljubljano po svojo .31etno hčerko, da jo vzame v novo domovino. Ko so častniki zapovedali, da naj zasedejo žene in otroci rešilne čolne, je vzel hčerko v naročje ter jo hotel izročiti nekemu mornarju. Hčerka se ga je pa tako močno oklenila, da se je moral vrniti na ladjo, ker njega niso hoteli sprejeti v rešilni čoln. Na ladji je našel čepico nekega mornarja ter si jo dal na glavo. Stopil je v drug čoln, ker so mislili, da je mornar. Na ta način je rešil sebe in hčreko.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 7. maja 1912.
Zupan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer sejo in konstatira sklepčnost. Overovatelja sta svetnika Hudovernik in Lilleg. Odsotnost je opravičil obč. svetnik dr. Arnbrositsch. Zupan se spominja smrti viteza Gorjupa na Reki in Ludovika Dimica na Dunaju, katerih zadnji je delal za Ljubljano ob potresu. Obč. svetnikom se je predložilo izvedeniško mnenje o dveh glavnih nabiralnih kanalih ob Ljubljanici; župan vabi vse občinske svetnike na razgovor v soboto.
Zapisnik zadnje seje se odobri. Personalnega in pravnega odseka poročila.
Poročevalec obč. svet. Višnikar.
Za častne člane se imenujejo prof. Maks Pleteršnik za zasluge na književnem polju (predlog obč. svetnika dr. Detele) ter Vaso Petričič in Fran Doberlet.
Obč. svetnik dr. Detela ie obširno opisoval delovanje Maksa Pleteršnika. Njegova glavna zasluga je ureditev slovensko - nemškega dela Wolfovega slovarja.
Nadalje predlaga poročevalec Višnikar v
L. N. TOLSTOJ.
Aljoša.
(Konec.)
»To je že res, ali napraviti hoče veliko neumnost. Oženiti se hoče s kuharico — a poročenih ljudi ne bom imel. To ni za nas.«
»Tak tepec, tak tepec! Kaj mu ne pride na misel!« je rekel oče. »Nikar mu ne veruj tega, zbijem mu že te misli iz glave.«
Nato je šel oče v kuhinjo, sedel za mizo in pričakoval sina. Aljoša je imel mnogo opravkov in se vrnil, ves zasopel od letanja.
»Mislil sem, da se vedeš dostojno tukaj,« je rekel oče. »Kaj sa ti je prišlo na misel?«
»Meni? Prav nič!«
»Kako to, da nič? Oženiti se hočeš! Kadar bo čas zato, te bom že jaz oženil in sicer z žensko, ki ti jo jaz izberem, ne pa s tako mestno vlačugo.«
Dolgo je še govoril oče in ga obdelaval. Aljoša je stal in zdihoval. Ko je končal oče, se je Aljoša smehljal. Rekel je:
»Kakor hočeš, pa ne storim tega.«
»No, vidiš!«
Ko je oče odšel, je ostal sam z Ustinjo, ki je pogovoru prislškovala za vrati. Aljoša si je rekel: »Ali si slišala, najina reč je splavala po vodi? Oče je postal hud .prepovedal mi je!«
Ustnija se je tiho jokala v predpasnik.
Aljoša je zacmokal z jezikom.
»Ubogati ga moram pač. Ni drugače, kakor pustiva vse to.«
Ko mu je zvečer ukazala trgovčeva žena naj zapre oknice, ga je vprašala:
»No, ali boste siušali očeta in si to budalost izbili iz glave.«
»Gotovo,« je rekel Aljoša. Smehljal se je, ali tako] nato so se mu vlile solze.
Odslej^ni Aljoša nič več govoril z Ustinjo
o	ženitvi. Živel je popolnoma tako kakor prej.
V	postnem tednu ga je poslal komi na streho, 'da naj skida sneg. Aljoša je zlezel na streho, zmetal sneg dol in pričel še strgati zmrzel sneg, ki se je držal strešnega žleba. Pri tem je zgubil ravnovesje in padel z lopato vred s strehe. Nesreča je hotela, da ni priletel na sneg, ki je bil
na dvorišču, temveč na železno vežno streho. Ustinja je pritekla in za njo šet rgovčeva hči.
»Aljoša, ali si se poškodoval?«
»Kako naj se poškodujem? Nič ni.«
Hotel je vstati, a ni mogel. Smehljal se je. Prenesli so ga v vratarjevo sobo. Prišel je ranocelnik, ki ga je preiskal in ga vprašal, kje ga boli.
»Povsod me boli, a to nič ne de, da le gospodar ne bi bil hud. Očetu moramo poslati kako poročilo.«
Aljoša je ležal dva dni, tretji dan so poslali po popa.
»Kako, ali moraš res umreti?« ga je vprašala Ustinja.
»Kaj pa drugega? Ali naj živimo večno? Enkrat pride pač vsak do tega, je rekel Aljoša hitro, kakor je bila njegova navada. »Ustinja, zahvaljena, da si imela usmiljenje z menoj. Glej, vendar bi bilo dobro, da so nama zabranili poroko. Sedaj bi bila nesreča tukaj — tako je pa vse v redu.«
Ko je pop molil z njim, mu je sledil le z rokami in srcem. V njegovem srcu je živela misel: ako je bilo tukaj vse dobro, ako sem ubogal in nikomur storil kaj žalega, tedaj mora biti tudi ua onem svetu vse dobro.
Malo jc govoril. Večkrat je zaželel pijače in venomer se je čudil nečemu.
Začudenje je bilo na njegovem obrazu, ko se je iztegnil in umrl.
1
Lurška pravljica.
Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. (Dalje.)
Cesarski don je bival ravno takrat v Biar-ritzu. Nekdo je pripovedoval cesarici, ki je slovela vsled svoje španske pobožnosti, o Lurdu. Takoj so premestili prefekta, državnega pravd-nika in policijskega komisarja, da so imeli organizatorji novega kulta svobodno pot.
Komisarjeve ostre besede niso ostale brez upliva na nadaljni razvoj Bernadetine bolezni. Strah, ki se je vzbudil v njej, je povzročil su-
imenu personalnega in pravnega odseka z ozirom na spremembo licejskega statuta, da bodi prva instanca v disciplinarnih zadevah ku-ratorij mestnega dekliškega liceja.
Obč. svetnik dr. Zajc se izjavlja proti poročevalčevemu predlogu, ker ni v kuratoriju zastopnikov manjšine. Predlaga, da se vrne štatut odseku, ki naj ga primerno predela.
Občinski svetnik Kristan se pridružuje dr. Zajčevemu predlogu, čeprav iz drugih razlo-gov.V kuratoriju ni zastopan tisti del, ki je pri disciplinarnih zadevah tudi prizadet. V disciplinarni instanci bi morali biti zastopniki učiteljskega osoboja. kar bi vstrezalo demokratičnim načelom. Iz teh razlogov naj se vrne predlog odseku, da se primerno predela.
Obč. svetnik dr. Triller priporoča, da se sprejme predlog odseka.
Obč. svetnik dr. Zajc odgovarja dr. Trillerju in brani deželni odbor, ker ni dal podpore liceju.
Župan opozarja dr. Zajca, naj ne rabi v govoru vedno le besede »vi«, ampak naj se obrača do občinskega sveta. Dr. Zajc ugovarja, župan protestira, vmeša se obč. svetnik Štete, ki ga pokliče župan med splošnim hrupom k redu.
Dr. Zajčev predlog se odkloni; sprejme se odsekov predlog z liberalnimi glasovi.
V občinsko zvezo se sprejme Matija Malič.
Priziv U. Zupanca in salezijanskega zavoda na Rakovniku proti odloku mestnega magistrata glede na Rakovniško ulico se zavrne.
V deželno zvezo za tujski promet se izvoli za zastopnika mestne občine obč. svet. Roth].
Župan pokliče k redu obč. svetnika Šte-feta zaradi razžaljivega klica, prav tako tudi tistega svetnika od liberalne večine, ki je svet. Štefeta izzval.
Finančnega odseka poročila.
Poročevalec obč. svetnik Milohnoja.
Častniškemu zboru se da 250 kron prispevka za zgodovino 17. pešpolka. Prošnja »Osterr. Biihnenverein« za podporo se odkloni. Akodemičneinu društvu »Ilirija« v Pragi se da 50 kron prispevka za nagrobni spomenik Janu Legu. Pripravljalnemu odboru za IV. jugoslovansko razstavo v Belgradu se dovoli 100 kron podpore. Petru Šterku se še naprej prepusti potresno posojilo. Prošnji Franceta Goloba za zastavne pravice glede na potresno posojilo se ugodi na stroške prosilca.
O računskem zaključku »Kreditnega društva mestne hranilnice« za leto 1911 poroča obč. svetnik Mally.
Predlaga, da se zaključek in bilanca sprejmeta v vednost in da se poveča denarno zalogo od 800.000 na 900.000 kron.
Obč. svetnik Paimner se izjavi proti predlogu.
Obč. svetnik Bonač zagovarja predlog.
Predlog se sprejme z glasovi večine.
Obč. svetnik Reisiier poroča o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani« za izredno podporo.i Izredna podpora naj bi bila
12.000	kron. Poročevalec opozarja na obupen gmotni položaj slovenskih igralcev. Predlaga, da se da podpora 12.000 kron, da se igralci izplačajo in angažirajo, da se postavi za tajnika in blagajnika magistratni uradnik in da se da županu dovoljenje za najetje posojila.
Obč. svetnik dr. Zajc stavi dodatni predlog. Občinski svet je pripravljen dovoliti »Ljudskemu odru« 500 kron podpore za leto 1912, ako uloži prošnjo za podporo in se pooblašča župan za najem primernega posojila.
Obč. svetnik dr. Novak zagovarja podporo »Dramatičnemu društvu« z ozirom na gmotni položaj igralcev. »Ljudski oder« dobiva bogato podporo od deželnega odbora. Razen tega naj vloži »Ljudski oder« preje prošnjo. Izreče se proti podpori za »Ljudski oder.«
Obč. svetnik dr. Zajc pravi, da ne dobiva »Ljudski oder« nikake podpore od deželnega odbora.
Obč. svetnik Kristan je za odsekov predlog. Ne verjame, da je s tem predlogom rešena usoda slovenskega gledališča. Obžaluje, da se rešujejo le posamični momenti. Gre za obstoj slovenskega gledališča s finančnega, umetni* škega in socialnega stališča. Naprošena podpora ima namen, obvarovati gledališče popd' nega propada. To nam ne more zadostiti, pridobiti si moramo najvišji umetniško-kulturni zavod. Tega pa s tako podporo ne moremo doseči. Namerava se sploh na rakovo pot. Škan* dal je. da so igralci brez gmotnih sredstev. Treba pa je postaviti gledališče na podlago, da se more popolno razviti. Gledališče je tudi socialen zavod. Stari so drugače pospeševali gledališče, ker niso poznali še modernega kapitalizma. (Obč. svetnik Pammer se porog-ljivo-zadovoljno smehlja.)
V	gledališču imamo prostore za buržva-zijo. ki ne prihaja v gledališče, nimamo pr°' štorov za proletariat, ki mora ostajati pred vrati. (Dr. Triller: Res je!) Ka se danes pred' laga, je samo provizorična rešitev. To je samo najnujnejša pomoč. Zategadelj, predlagam, naj se naloži »Dramatičnemu društvu«, da sestavi popolno sliko o materielnem, umetniškem *n socialnem položaju ter naj poda tudi tozadeven načrt za rešitev. Kar se tiče predloga dr-Zajca mu principielno ne nasprotujem. Ampak naj se ne dela junktuma z gledališčem! Ljub' ljanska »Vzajemnost« goji tudi dramatično umetnost, osnovala je za delavski pouk v g°' vorništvu in deklamaciji, priredila celo vrsto dramskih predstav in zasluži za svoje kulturno delo podporo iz javnih sredstev. Vendar pe spravljam te zadeve v zvezo z gledališkim vprašanjem, ker se mi zde taki junktumi neumestni.
Obč. svetnik dr. Zajc izjavlja, da ne spravlja svojega predolga v zvezo s prošnjo dramatičnega društva.
Poročevalec Reisner se strinja z izvaja* nji obč. svetnika Etbina Kristana. Tudi prot1 dr. Zajčevemu predlogu nima nič. ker je dr. Zajc izjavil, da ne dela junktima.
Predlogi poročevalca, dr. Zajca in Etbina Kristana se sprejmejo z vsem proti nemškim glasovom.
Poročilo stavbnega odseka.
Poročevalec obč. svetnik Štembov.
Za nujne poprave v mestnem kopališču Koleziji se dovoli 220 kron. Za poprave cesarskega paviljona v Mestnem logu se dovoli 450 kron. Andreju Šarabonu se prošnja za spremembo regulačnega načrta za AhacljeV0 cesto ne ugodi. Prošnji Valentina Acceta za spremembo regulačnega načrta na Trnovskem pristanu se deloma ugodi. Predlog o pro* šnji Franceta Kandareta za razdelitev njegove parcelacije se sprejme. Parcelacija mestnega travnika ob Dolenjski cesti se zdaj ne izvrši-Ob Karlovškem mostu se napravi pisoar. aU' pan naj poskrbi vse potrebno, da se dobe konkurenčnim potom načrti za razpis mostu na Prulah. Trotoarji v Florjanski ulici se popra; vijo in se polagoma nadomeste s porfirnitm ploščami. Ukrene se vse potrebno, da se Pr'" čno pogajanja za odkup sveta v Ilirski in Vr-hovčevi ulici v svrho zveze Ilirske ulice s Komenskega ulico. Ukrene se vse potrebno za regulacijo Martinove ceste. Mestno kopališče v Koleziji se primerno preuredi, preje naj se napravijo načrti.
Obč. svtnik dr. Zajc predlaga resolucij0-naj se postavi vse kopališko vprašanje 1,3 širšo podlago. Resolucija se sprejme. Za delno regulacijo Emonske ceste se dovoli 1150 krom
Sejo zaključi podžupan dr. Triller ob “ zvečer. Nadaljevanje danes ob 6. zvečer. ^
Kupujte „Zarjo“.
gestijo, ki je delovala halunanaciji nasprotno. Ko je šla po onem dnevu, ko je bila pri oblastih, nekoliko obotavljajoče se k jami, ni videla nobene prikazni. Strah pred policijskim komisarjem je bil jačji, kakor pa želja, da bi videla Devico. Gotovo je, da bi se prikaz pojavil, ako bi imel resnično ozadje. Vizija brezmadežnega spočetja bi se vendar ne mogla bati ne prefekta, ne sodnika: sedaj ali nikdar bi se mogla pokazati. Ali ni to nova, zelo mučna opora za dokaz, da so bile vse prikazni le halucinacije, izvirajoče iz bolezni?
XIII.
Sedaj bi bilo pravzaprav končano moje delo o Bernadeti. Ker pa nočem, da bi o Lurdu še kaj obveljalo, zato bi bilo dobro, da dodam še nekaj razjasnil o jami in studencu, ki sta v prejšnjih časih bila tako velikega pomena, in ki sta še dandanes glavni cilj romanja!
Jama, v kateri so se odigravali vsi dogodki, leži ob vnožju massabielske pečine, ki se vzdiguje ob majhnem prekopu, izpeljanem od reke Gave. Jama ali pravzaprav votlina je bila proti reki široko odprta. Sedaj je 4 metre visoka, 4 metre široka in 15 metrov dolga. Svod je zakrivljen od zadnje in leve strani, tako da se dotika tal, desna stran je pa skoraj navpična. Od obeh straneh je v steni dolbina, ki se vzdiguje 2 metra od jamskih tal, v kateri stoji kip brezmadežnega spočetja.. V začetku je bila dolbina v isti višini kakor jamska tla. Skoraj tri četrtine jame je bilo napolnjene s skalami, peskom in ilovico. Bernadeta je torej lahko videla prvi elan, ali v jami, ali pa v Uolblini gospo Xw ne da bi bilo treba tej osebi plezati 2 metra visoko, da se prikaže. V jami je bil 2 metra visok kup sipa, pod katerim je bil na dnu jame studenec, ki sicer še ni prodrl na dan, v katerem se je pa natančno videlo, da eksestira, ker je voda so kapljicah prihajala na površino. Tla so bila tam nekoliko blatna. Bilo je toliko vode, da je uspevala vodna kreša; njune korenine so se namakale v vodi.
Mgr. de Segur in gospod Henri Lasserre sta se očitno lagala. Da bi ljudje verjeli na čudež, sta trdila, da so bila tla v jami popolnoma suh, kakor v plesni dvorani, kakor bi bila iz-
sušena od silne vročine. Eden trdi: »Bila je c‘' sto navadna votlina v trdi skali in tla so b,ia na vse strani suha. Samo v deževnem vremen11 se je mimogrede pojavila od zunaj in na zahod' ni strani vlaga.«
Temu nasproti pa konštatirata abbe F011' carde v svoji kratki monografiji in škof iz 'la^' be v svojem odloku, da je bil v jami studenec^ »V četretk, 18. februarja 1856., se je sojavil P1?' kaz v tretjič. Ko je Bernadeta končala svOJ^ molitev, ji je ukazala Devica naj pije iz stU' denca in se umije z njegovo vodo, in naj j travo, ki raste ob njem.. Slušala je. A mora*‘ je poklekniti in sključena se je plazila na oD mesto. Kako naj pije in se umije? Našla je komaj nekaj kapljic vode. Tla so bila razmočen*}: Z roko je spraskala majhno vrdtino, v kater se je potem nateklo nekaj vode, ki je bila P tako blatna, da jo je otrok komaj požiral. £ se je napila, je pričela jesti nizko travo, neK vrsto kreše, ki je tam rastla.«	v,	f
V	odloku v jami, ki ga je izdal lurški sK» leta 1862., pa pripoveduje naslednji o stu^c.l0 cu: »Otrok je slušal, a našel je le razmočen zemljo. Takoj izkoplje z rokami majhno lukni • ki se napolni z blatno vodo. Pije, umije se in > neko vrsto kresi, ki raste tam. To je pripoveflV, vala Bernadeta sama vpričo komisije, ki J° izpraševala vdrugič.«	g0
Studenec je bil torej v jami, še preden nastopili prizori. To je ugotovljeno, nepop dejstvo. Se preden je prišla Bernadeta pronicala voda na dnu jame, kaplja za kap ^() Tla so bila blatna, iz njih je rastla kreša. J |e tri dejstva, ki dokazujejo, da je bilo tred nekoliko kopati, pa je privrel studenec na
Kopali so.	,irugein
Med ljudmi, ki so obiskali jamo po dr * Q prikazu, so bili nekateri, ki so preiskali J nj. od vseh strani. Prepričali so se, da kaže I ^ canje vode na skrit studenec v gramozu,
iz kraških tal.	.	t,iHenec
Na vsakem romarskem kraju je stuu , neobhodno otreben, to je stvar največ) ^ nosti. Potem se lahko uorabljajo cudod^ . peli in kar je glavno, čudodelna voda sc “ razpošilja daleč naokolo.
Ljubljana in Kranjsko.
— Za agitacijski sklad. Sodruge in zaupnike po Kranjskem, ki jiin je deželno zastopstvo stranke doposlalo nabiralne pole. se ponovno vabijo, da jih uporabijo v smislu priloženega navodila. Organizacije, ki bi ne reflek-tirale na svoj delež, lahko vpošljejo vso svoto in pripade potem njih delež v prid miljonskega sklada »Zarje«. Zneske je vposlati brezpogojno določeni dan, da se tako omogoči popolen in točen izkaz.
— Sodruge na Kranjskem, ki žele postati člani »Vzajemnosti«, vabimo, naj se pismeno obrnejo na naslov:	Zveza »Vzajemnosti« v Ljubljani, ki jim bo doposlala tiskovine za pristop in nabiranje članov. Kakor hitro je v kakem kraju vsaj 20 članov, ustanovi zveza podružnico. Manjšim skupinam se določi zaupnik; kjer to ni mogoče, pa člani lahko plačujejo tudi naravnost centrali. V interesu strankinega razvoja je, da sodrugi razvijejo kar najživahnejšo agitacijo za to izobraževalno organizacijo. Vsak zaveden delavec postani član »Vzajemnosti«.
—■ Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice »Naturfreunde« je privabil snoči brez posebne agitacije lepo četo prijateljev prirode. Po odobritvi pravil je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika sodr. Josip Jandesek, za njego-Vega namestnika sodr. Milan Jaklič, za tajnika sodr. Josip Petrič, za njegovega namestnika s°dr. Roman Stich, za blagajnika sodr. Robert "Ojfensperger, za namesnika sodr. Ant. Bevc, gospodarja sodr. Anton Vičič, za namestnika sodr. Alojzij Slanovec. V društveno nadzorstvo so bili izvoljeni sodrugi: j0s. Breskvar, Fr. Lapajne in Štefan Lehpamer. — Vpisnina znaša 40 vin. letni prispevek se je določil na 3 K; v tem znesku je obsežena že tudi naročnina ^a mesečnik »Der Naturfreund«, ki ga dobivajo elani brezplačno. — Društveni lokal bo v gostilni »International«, na Resljevi cesti, kjer se že doslej zbiralo veselo omizje delavcev-hri-bolazcev; tam bo vsak prvi četrtek v mesecu redno člansko zborovanje, vsak četrtek ob 8. zvečer pa prijateljski družabni sestanki. Dogovorjeni nedeljski izleti, čas in kraj odhoda bodo naznanjeni na društveni deski v lokalu in v. »Zarji«. Vsa pojasnila v društvenih in turistič-*J>h zadevah se dobivajo ob četrtkih zvečer v društvenem prostoru, kamor vabimo vse prijatelje prirode. Želeti je, da se zanimanje za turi-stako med delavstvom še poživi in da v čim-Večjem številu pristopa novoustanovljenemu društvu, ki nudi delavstvu za neznaten prispevek v tem pogledu velike ugodnosti in olajšave. Oelavci-hribolazci, na plan! v — Ženski dan. Pri včerajšnjem sestanku Zenske orgaizacije so sklenile navzoče članice
2	velikim navdušenjem, da se priredi v nedeljo '2. t. m. ob treh popoldne v areni »Nar. doma« genski dim«, na katerem bodo slovenske so-c'alistinje manifestirale za politično enakopravnost zjnoškimi. Sodružice! Agitirajte za Udeležbo! Častna dolžnost vsake je. da pride v^nedeljo na shod ter pripelje seboj tudi znan-
Shod soc. demokratov v Sp. Šiški bo
soboto zvečer pri Anžoku. Začetek ob polu ' «rj zvečer. Dnevni red: Menule obč. volitve oiski. Organizacija. Shod je po § 2. Kdor še ,1 dobil vabila, naj s zglasi v 1. nadstr. hiše *onz. društva.
.	— Popravek. V mojem poslanem naj se
me Maver bere Maurer. Ak.
~ Volitve v Spodnji Šiški. S. Kelec iz ?P- oiške popravlja. Obeša se na pomotico, ki j? 'z grofice Lichtenbergovke napravila gro-lco Aueršpergovko in nam pošilja naslednji P°pravek:»Ni res. da je z ozirom na liberalno Kitacijo nastala na volišču splošna porogljiva J^elost, ko je narodnjaški kandidat g. Kelec r~ Precej sramežljivo — izvlekel iz žepa poob-stii° grofice Aueršpergovke. ki je huda ter-'Jalka in še Nemka povrhu. Res pa je, da ni-
imel od grofice Aueršpergovke nikacega oblasti!, in tedaj tudi nisem mogel tacega °blastila iz žepa izvleči.« Kakor rečeno, je listala na volišču splošna veselost, ko je g. Žr f sraiPežljivo izvlekel iz žepa pooblastilo °hce Lichtenbergovke in tega grofovski ^ajit^ ^ec s sV°^m Popravkom ne more
„ .-7 Novega bojevnika dobi slovensko or-*«nizirano delavstvo s podružnico »Vzajem-te h Za Kranj in okolico, za katero se bodo vr?. ' vložila pravila. Preteklo nedeljo se je
v Kranju mal sestanek ondotnih somišlje-kov ’ ^ so potem napravili majski izlet v Ra-jjVco. kjer je poročal sodr. Kocmur iž Ljub-dru • 0 pomenu izobrazbe za delavstvo. So-kra • So Zljubili zastaviti vse slie. da postane So^ska podružnica vredna sovrstnica svoje Krn 1 v Škofji Loki, ki izvrstno napreduje. ^ anjskemu dekanu Koblarju bo to najprimer-itiah- °^.govor na njegove nečedne zavratne / '»nacije. Kranjskim delavcem pa kličemo: vrlo naprej! te* Počasnost kamniškega polža. Zakaj ponj*. .cela večnost, preden dospe človek s kam-5 K|rn vlakom n. pr. iz Ljubljane v Kamnik? s0 , *..so si že mnogi belili glave; ampak vsi ie ? na krivo pot: tako tisti’ menijo, da Ij^arnali, s katerim se odpravi kamniški »ma-kor t <( na svo^° križevo pot, premajhen, ka-tist °ni, ki trdijo, da so premalo posušene fti0x bl„ltai'iee, iz katerih zajema s hlapom svojo
Skrivnosti smo prišli na sled in uganko
H1a! razrešili. Na uredniški mizi imamo od 4.
^en 1 Preluknjan vozni listek — nerazru-
Pota ^az’ *e sv°ie£a lastnika spravil na cilj
likanja — ki označuje vozno pot takole:
drn rlana i- ž. — Domžale čez Jesenice. In da
ASJ.’ strani: Laibach Siidb. — Domschale iib.
co? ?*:• Ali r'i to prehudo za kamniško mašini-
hj ” A*i bi ne bila mogoča »direktna zveza«, da
Črn *a,t,,|ičan« udaril bližnjico čez Ježico, "Uče? ,
lj0> Nesreča na kamniški železnici. V nede-Uied ,llc t. m., okrog pol 10. zvečer, jc povozil ičt j2 ??stajania Jarše in Domžale vlak, ki odha-tii^o 'nnika °b 9. uri 20 minut, SOlctno slabo-^tr0j |° * ubogo Marijo Kvas iz Spodnjih Jarš.
le nesrečnico uprav razmesaril, kajti odtr-
gal ji je glavo, obe nogi in eno roko. Telesne ostanke odnesli so prihodnje jutro v mrtvašnico v Mengeš. Kako se je zgodila nesreča, se ne more dognati. Domneva se pa, da je nesrečnica, ki je baš v zadnjem času večkrat ponoči nemirna lazila okrog, v temni noči prekoračila železinški tir, ter jo je v istem trenotku pograbil in raztrgal stroj.
— Opozarjamo slavno občinstvo, da je današnji številki kot priloga dodeljen izjemni cenik ur, izrečna birmanska darila tukajšnje domače svetcvnoznane tvrdke Fr. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1, Ta tvrdka, ki obstoja že nad 25 let, si je pridobila s svojo strogo, točno postrežbo in solidnim blagom splošno zaupanje ter isto vsakemu cenjenemu bralcu našega lista najtoplejše priporočamo. Tvrdka pošlje vsakomur na zahtevo svoj najnovejši »Jubilejni cenik“ brezplačno in tudi poštnine prosto.
— Obsojena vlomilca. Pri deželnem sodišču sta bila zaradi hudodelstva vloma obsojena 1892. leta v Podlapcu roj. Grujiča Miekiekovič in leta 1888. v Farkaševcu na Hrvaškem rojeni Ljudovik Sprindič, vsak na 18 mesecev ječe, vrhu tega bodeta po prestani kazni izgnana iz vseh avstrijskih kronovin.
— Ogenj v Šmartnu pod Šmarno gora Včeraj popoldne je po ljubljanski okolici divjala huda nevihta. Okolo 2. ure je treščilo v Šmartnu pod Šmarno goro v Ježarjev škedenj tik pod cerkvijo. Zgorel je škedenj in senik. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi na bližnja poslopja, a se je spretnemu nastopu požarne brambe posrečilo, da je ogenj udušila.
— S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 180 Macedon-cev in 50 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 80 Hrvatov in Slovencev. V Belovar je šlo 90 Macedon-cev, na Ogrsko 160 slovenskih šumarjev, v Novo mesto pa 35 Hrvatov.
— Jako zanimive slike o velikanski pomorski nesreči »Titanica«, o pariških bojih, o bojih policistov in vojakov z avtomobilskimi roparji i. dr. priobči ta teden »Slovenski Ilu-strovani Tednik«. Slike je dobil naravnost iz New Jorka. iz Amerike oz. Londona in Pariza ter doslej še nobeden ene nemški in ne italijanski ilustrovani list ni priobčil teh slik. Jutri bo imela »Zarja« za ljubljanske in ljub-ljansko-okoliške naročnike pridejan poseben letak »Slov. llustrovanega Tednika«, na kar že danes opozarjamo. Sploh pa priporočamo vsem sodrugom. da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki je edini slovenski list te vrste, ter priobčuje mnogo lepih in jako zanimivih slik. Četrletno stane le 2 K. polletno 4 K. Posamezne številke sepa dobe po toba-karnah. knjigarnah in na kolodvorih po 18 v. »Slovenski Ilustrovani Tednik« tudi rad priobčuje slike o delavskem gibanju doma in na tujem ter ga torej vsjein najtopleje priporočamo.
Trst.
— Politični odbor jugosl. soc. demokratične stranke ima svojo redno sejo v petek 10. t. m. ob pol 9. zvečer v Delavskem domu ul. Madonnina 15.. II. nad., vrata 27. Sodrugi odborniki so naprošeni, da se udeleže seje polnoštevilno.
— Pevski zbor »Ljudskega odra« ima pevsko vajo v četrtek 9. t. m. Ker se zbor pripravlja za skorajšnji nastop, so vabljeni vsi pevci, da se redno udeleže te in nadaljnih vaj. Novi pevci so vedno dobrodošli.
— Majniška veselica na VVildijevem zemljišču je bila pretečeno nedeljo pač nekaj sijajnega. Udeležencev je bilo nad 15 tisoč, in so se ob zvokih mladeniške godbe in ob petju vseh pevskih zborov prijetno in nepresiljeno zabavali. Obilna je bila razprodaja listkov za tombolo veseličnega odbora in za tombolo stavkujočih krojačev. Ob 8. se je veselica končala in se je ogromna množica vrnila deloma v velikanskem sprevodu z godbo na čelu. Tej je pa pripravljala naša policija navadne šikane in je prišlo do male rabuke. vsled česar je bil aretiran sodrug Lavrenčič s Katinare, ki mu je prisodila naša moderna policija na podlagi patente iz leta 54. 8 dni zapora. O tem bo treba seveda še neka.i izpregovoriti in storimo to jutri, ko bomo o tej velikanski veselici obširneje poročali.
— Edinost in socialisti. Odkar so prišli na površje v »Narodnem domu« ljudje, ki kupčujejo s svojim prepričanjem, si misli »Edinost«, da ne more živeti brez laži in obrekovanja. »Edinost« vam gre in napiše laž, veliko kakor rodoljubni trebuh. Ničesar ne dokaže, niti ne more ničesar dokazati, pa vam laže in obrekuje. Sedaj bi »Edinost« rada prepričala javnost. da so bili socialistični krojači oni. ki so v času stavke krumirili. samo zato, da bi zvrgla na socialiste svoje krumirsko početje. Torej gospa »Edinost« na dan z imeni! Ako ne objavi »Edinost« imen onih socialističnih krojačev, ki so v času stavke baje krumirili, tedaj ostane »Edinost« falotski list. ki bi hotel s sumničenjem onečastiti ime poštenih in svoje blato zvaliti na druge. Na dan z imeni, gospodje poštenjakoviči!
Delavsko gibanje.
= Mesečni shod ljubljanskih mizarjev, ki
je bil 21. aprila v gostilni pri Levu. je bil razmeroma dobro obiskan. Po otvoritvi je sodr. Pogačnik podal mesečno poročilo, ki se je po kratki debati vzelo na znanje. K drugi točki je sodrug Zore poročal, da je odbor sklenil vpeljati kontrolne listke za brezposelne člane, in je obširno na podlagi skušenj utemeljeval ta sklep odbora ter priporočal, da se ti listki uvedejo. O tej točki se je razvila precej dolga debata. v katero so posegli sodrugi Ilič. Čolnar, Lotrič. Babšek. Pogačnik in Zore. na kar se je sklenilo, da se ti listki takoj upeljejo. lem določbam se ima vsak brezposelni član brezpogojno podvreči. Izrekla se je tudi misel, da naj bi se na prihodnjem polletnem občnem zboru povišali prispevki, kar bi bila tudi nujno potrebno. Z naraščajočo draginjo se širi tudi brezposelnost in bolezen, zato bo treba najti novih virov, iz katerih se bo ysaj nekoliko
ublažila beda prizadetih tovarišev. Upamo, dase ljubljanski mizarji zavedajo resnosti položaja ter da bodo brez godrnanja utrpeli to majhno žrtev, s katero bodo lahko izdatno pomagali svojim tovarišem. Ko so se rešile še nekatere zadeve, je predsednik zaključil shod z željo, da se bodo ljubljanski mizarji prihodnjega mesečnega shoda, ki bo v nedeljo 19. t. m. še v večjem številu udeležili.
1,000.000 vinarjev
::	za tiskovni sklad „Zarje“ : :
1=======	14.	izkaz:	.........
I. K. mesto alkolola 100 vin., Urbanc pri Weissu v Trnovem nabral 100 vin., Iv. Bezeničar, tob, tov. 40 vin., Valo Bratina za skrit klobuk 217 vin., ki sta ga skrili Fanči in Mici, za majski dar vesela družba v gostilni pri Golobu v Š;5ki po sodrugu Maku: M. Zagradnik 50 vin., Mak 30 vin., Goltes 20 vin., Pukrabitz 20 vin., A. Kovač 20 vin., Fr Zanoškar 20 vin, Fr. Prešeren 20 vin., Fr. Bizovičar 10 vin., Podrekar 10 vin., razžaljeni narodnjak 20 vin., Sporn 20 vin., Cerič pl. Ceraj 30 vin., A. Mavec 20 vin, Pavlič Fr. 20 vin, lv. Orehek 20 vin, Iv. Babnik 20 vin, L. Cuz* ner 30 vin., P. Kristan 50 vin., K. Francot 20 vfn., I. Sme-rajc 20 vin.; Kessier v Borovnici nabral 503 vin., Nabrežin-ski sodrugi v restavraciji na postaji 1234 vin., Jagrič nabral pri Tancetu 267 vin., med sprevodom 16 vin, zato ker je obrtno sodišče obsodilo stavb, mojstra Malacreia, so zidarji na isti stavbi 531 vin. nabrali, na zidarskem shodu pri S: M. M. zgornji 660 vin., Žonta 20 vin., Iv. Schaucer, Karlo-vac 20 vin., Just Čeme, Šv. Lucija 180 vin., sodrugi iz Ribnice Štajersko po Pogorevcu 806 vin., neimenovan iz Save pri Jesenicah 100 vin., Udovč za prodano vržinko 10 vin., Svetlin 10 vin., nekateri tiskarji, ker niso mogli 1. maja praznovati 760 vin., Jv. Hrovat po Mihlerju 1000 vin., Vrhove nabral „pri Raku 100 vin., Hlebš 100 vin., Viški BVzaJemnašl“ pri diskusiji 260 vin , Sv. Križ pri Trstu: vesela družba v Sedmakovi gostilni 266 vin., ker niso dali napitnine 100 vin., ker je bil 1. majnik jako živahen 625 vin, I. Caharija 70 vin., A. Hussi 100 vin., F. Ma . . 100 vin., vesela družba po 1. maju v „Del domu" v Trbovljah: P. Grobler 20 vin., A. Topolšek 20 vin., Fr. Ajnik 20 vin., Slavko Puikar 40 vin., A. Mozetič 10 vin., Jož Učakar 26 vin, I. Milanšek 20 vin., Vid Posavec 26 vin., I. Tokan 20 vin, Fani Kokalj 40 vin., Mici Dežnak 40 vin., V. Bahč 30 vin., Jož. Učakar, ker sem župan v Žabji vasi 20 vin., ker mu Mozetič častita 10 vin., ker so nazadnje vsi zato, da nam Učakar županil ne bo 40 vin.; Solkanski socialisti po Fr. Danevčiču 1667 vin., Fr. Frančeškin 20 vin., Jož. Okretič 20 vin., v gostilni pri Raku* 50 vin., gostilna Breskvar na Gmajni 307 vin., peti obrok prov 20 vin , Gnezda 25°/o provizija od srečk 250 vin.. Fr. Gnezda 100 vin., R, Furlan 80 vin , neimenovan 20 vin.
Skupaj 51077 +11691 = 62768 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji‘‘ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Centrala „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima jutri v četrtek točno ob 8. zvečer jako važno izredno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi odborniki. Kdor bi bil zadjžan, naj to takoj javi po dopisnici na naslov: Zveza ..Vzajemnosti' v LjubJ mi
Podružnicam in zaupnikom „Vzajemnosti“ na Kranjskem naznanjamo, da dobe članske knjižice za nove člane, znamke in druge stvari, čim se vrne blagajnik centrale sodrug Lehpamer z Dunaja, kjer se mudi na kongresu avstrijskih bolniških bligajn Prosimo torej potrpljenja.
Nogometni odsek »Vzajemnosti" sporoča, da pride naročeno igralno orodje še ta teden v Ljubljano.
»Družinski koledar" s slikami za leto 1913 izda .Vzajemnost" za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarji , ki je največ pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tndi oglase in se zadruge po Slovenskem uljudno vabijo, da v njem inserirajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi imeli glede na uredniško vsebino koledarja kako željo, so naprošeni, da jo čim prej sporoče.
Državni zbor.
Dunaj, 7. maja.
Kravali.
Današnja seja je bila za izpremembo zopet jako burna. To naj bi nazadnje še bilo; brez nekoliko hrupa si človek skoraj ne more več misliti avstrijske zbornice.Ali po zaslugi nemških nacionalcev, katerim se od dne do dne bolj pozna usodni krščansko socialni vpliv, so postali kravali naravnost sramotni.
Na dnevnem redu so bila poročila legitimacijskega odseka. To poglavje je v avstrijskem parlamentu itak jako žalostno; težko bo dobiti parlament, v katerem bi se z volilnimi protesti tako površno, nedostojno, neresno ravnalo, kakor v Avstriji. Pravi škandal je, da se preiskave protestiranih volitev neskončno zavlačujejo; na volilne ugoyore se polaga tako majhna važnost, kakor da je vseeno, kako je bil ta ali oni kandidat izvoljen, da ga je le komisija proglasila za izvoljenega. Tudi druga razvada se mora označiti za škandal: Poročanje o protestiranih volitvah se odka-zuje skoraj vedno kakšnemu klubskemu tovarišu onega poslanca, proti čigar izvolitvi je vložen ugovor. Taka poročila se potem ne ozirajo na nobene opravičene pritožbe, na nobena dejstva, ampak kar v lahkem tonu priporočajo. da se verificira dotična volitev. Proti temu škandaloznemu ravnanju, ki daje vsakemu volilnemu sleparstvu blagoslov, so danes socialisti protestirali. Zlasti sodruga Winarsky in Seitz sta označila te nedostojne navade, kakor je bilo treba. To pa je speklo nemške nacionalce, ki so psovali kakor žganjarji v kakšni beznici in se vedli, da bi jih učitelj posadil v oslovsko klop. če bi v šoli take uganjali. Seveda jih je bolelo, da se je razkrivalo nemško nacionalno sleparstvo; ali kakor nepošteni način volitve, tako dokazuje tudi njihovo rovtarsko obnašanje, da državni zbor ni pravo mesto zanje.
Seja se je pričela ob 11. dopoldne.
Finančni minister predlaga
proračunski provizorij.
veljaven za šest mesecev, t. j. od 1. julija do 31. decembra.
Predsednik naznanja, da se bo sporazumno z vsemi klubi obrnil do ministra za notr. zadeve, da se razpiše nova volitev namesto
ponesrečenega Silbererja.
ker žal ni več dvomiti, da je postal poslanec Silberer žrtev nesreče v gorah.
Nato sledi
poročilo verifikacijskega odseka.
Posl. Winarsky (socialist) kritizira poročila, ki med drugim smatra za malenkostno
pritožbo, da so se na volilnih oklicih za kandidata Seidla podpisavali župani in občinski odborniki s svojimi uradnimi naslovi. Velikanski škandal je. če se občinska oblast izrablja v prid posameznim strankam. Tudi pri volitvah v Moravski Ostravi se je za (Rotschildovega) kandidata Lichta spravila vsa občinska oblast in ves terorizem na noge. Poročeyalec Stolzl je te reči kar preskočil. V Nemčiji se razveljavi vsaka volitev, če je dokazano, da je le en sam občinski funkcionar podpisal oklic zanjo kot občinski funkcionar. Pri Lichtovi volitvi so se izdajale
nakaznice na golaš in pivo.
To ie porodno orodje nemškonacionalne zveze. (Winarsky pokazuje tako nakaznico). O tej trditvi ni bil v odseku nobenega poročila. Proti takemu postopanju morajo protestirati vsi dostojni ljudje, zakaj drugače se bo zdelo, da se ne upajo Rotschildovega in Gutmannovega varovanca zapoditi iz zbornice. Krščanski socialci in nemški nacionalci, ki so se našli pri tem sleparstvu, so se našli tudi pri ožjih volitvah na Dunaju.
Kršč. soc. Kemetter se jezi nad socialisti, ki bi po njegovih nazorih morali odobriti Sei-dlovo izvolitev, ker je — Nemec!
Med njegovim govorom prihaja do ostrih spopadov. Kršč. soc. Fuchs zakriči nad liberalcem Neumannom: Če ta jed ne drži gobca, mu eno pripeljem! — Neumann plane proti Fuchsu, tako da socialist Seitz in liberalec Kuranda komaj preprečita pretep.
Gen. govornik Seitz
(socialist) pravi: Winarsky je dokazal, da je mnogo članov nemško-nacionalne stranke prišlo do mandata le s pomočjo
sleparstva, javnega nasilstva in uradne zlorabe.
Profesorji in dvomi svetniki, ki sede v načelništvu stranke, pa jim dajejo potuho. Winarsky je razkril sliko
teškega moralnega propada.
Stolzei (nem. nac.): Smešno, če tako deklamirate!
Seitz: To ni deklamacija; to je Winar-sky dokazal z akti! Druge stranke so vsaj tajile. če se je očitalo tako sleparstvo. Nemški nacionalci pa
javno priznavajo zločine, pa jih odobravajo. Niti svojega govornika niso nemški nacionalci poslali v boj. Zagovarjati jih je moral kršč. soc. Kemetter! Ne le da ste se zapisali krščanskim socialcem z dušo in s telesom; prišli ste tudi
pod duševno vodstvo krščanskih sociaicev.
Na Dunaju se je zloglasnemu Pawelki javno očitala zloraba uradne oblasti, državni uradnik je pa dobil nalog, da ne vzame tega očitanja za resno. Dobil ga je očitno od tistega moža. ki je
sramota nemškega naroda, od zločinca Ho-chenburger ja!
(Socialisti ploskajo. Nemški nacionalci se kakor blazni dero: Heil Hochenburger!)
Seitz: Značilno je. da zadostuje, če se v Avstriji imenuje zločinec ... (Nem. nac. zopet kriče »hajl«. Soc. Schlinger: Zločinci aplavdi-rajo!)
Seitz:... pa takoj navdušeno aplavdirajo nemški nacionalci.
Kršč. soc. Fuchs: Heil Njeguš!
Soc. Schlinger: Nikar ne govorite o Nje-gušu, če nočete kaj doživeti.
N. nac. Teufel: Poglejte na galerijo, morda bo zopet kdo streljal.
Winarsky: Da, ne le politično, tudi moralno so nacionalci in krščanski enako vredni!
(Nemški nacionalci prihajajo ob pamet, cepetajo, kriče »Apaši! Razbojiki!« pa »Heil Hochenburg!« — Seitz ne izgubi svojega miru nitiza trenutek, pa briše nacionalce s takim sarkazmom, da se kar zvijajo).
Po Seitzovem govoru se oglaša cela vrsta poslancev za stvarne popravke, pri čemer se ponavljajo hrupne scene in postajajo še burnejše. Zaradi različnih žalitev se skličejo grajalni odseki za dvanajst slučajev.
Prihodnja seja jutri.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? ZADNJE VESTI.
UBOJ V TRSTU.
Trst, 7. maja. Šturm, ki je v pondeljek zabodel kočijaža Misleja, je bil snoči aretiran. Ponoči so ga peljali k ranjenemu Misleju, ki je spoznal v Šturmu svojega napadalca. Mislejevo stanje je zelo nevarno.
VISOKA KAZEN.
Dunaj, 7. maja. Neka tvidka v drugem okraju mora plačati 1 milijon kron kazni, ker je dala napačne izpovedbe za odmerjenje davkov. Tvrdka je vložila priziv.
POTRES.
Trst, 8. maja. Na tukajšnji potresni opazovalnici so zaznamovali predvčerajšnjem seis-mografi močan potres v razdalji 3040 kilometrov. Začetek potresnega gibanja ob 7. uri 5 minut in 21 sekund zvečer, konec ob 10. ponoči.
Breslava, 8. maja. Na potresni opazovalnici so predvčerajšnjem ob 8. zvečer in 5 minut zaznamovali sesmografi katastrofalen potres v oddaljenosti <2600 kilometrov. Gibanje je bilo časi tako silno, da mu aparati niso mogli slediti.
Dunaj 7.maja. Seismografični aparati centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko so zaznamovali v pondeljek zvečer močan potres v oddaljenosti 2900 km. Ob 8. uri 17 minut je bil najmočnejši sunek. Konec proti 10. zvečer.
iZPOR PREDILNIH DELAVCEV.
Bruselj, 8. maja. Ker stavkujoči delavci v petih predilnicah v Bjalicu niso hoteli sprejeti
B. Gotzl, Ljubljana
- Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ————
Urez konkurence!
dela, je sklenila organizacija delodajalcev n a svojem glavnem zborovanju, da izpre vse pre-dilne delavce, Izpor je stopil včeraj v veljavo.
POŽAR.
Kesmark, 7. maja. V Gulzdi je pogorelo 80 hiš. V ognju je poginilo mnogo konj m goveje živine.
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI.
Belgrad, 7. maja. Vzrok odstopa vojnega ministra Stepanoviča je prepir s prestolonaslednikom Aleksandrom. Tudi minister za notranje zadeve Protič bo odstopil, ker je koalicija m, d obema radikalnima strankama nemogoča. Ako odstopi Protič, poda ves kabinet svojo demisijo.
BOLEZEN BAVARSKEGA KRALJA.
Berolin, 8. maja. O duševno bolnem bavarskem kralju Otonu poročajo iz Monakovega : Duševna bolezen vidno napreduje. Kralj je postal popolnoma tih in prebije čas večinoma v topem molku. Druge ljudi smatra za blazne.
KRVAVA STAVKA.
Bruselj, 8. maja. V henegavskem premogovniku je prišlo ob mezdni stavki do krvavih spopadov med orožniki in delavci. Več delavcev je bilo ranjenih.
OBČINSKE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 7. maja. Doslej je znan izid občinskih volitev iz 359 glavnih okrajnih mest. Rezultat izida kaže, da so se izgube in pridobitve posameznih strank izenačile. Ožjih volitev bo treba v 121 krajih.
VLAK SKOČIL S TIRA.
Novi Orleans, 7. maja. Posebni vlak, s katerim so se vozili veterani, je skočil v bližini Hattiesburga s tira. 10 oseb je bilo mrtvih, 26 ranjenh. SR£[)STV0 Z0PER T1FUS<
Pariz, 7. maja. Profesor Mečnikov je naznanil medicinski akademiji, da je razkril uspešno sredstvo zoper tifus in ga tudi že preiskal. Napravljeno je iz Eberthovih bacilov.
13LETNI NAPADALEC.
Pariz, 7. maja. V neki vasi okraja Auvergne se je oborožil 131etni deček s sekiro, puško in patroni. S sekiro je ranil svojega brata smrtno-nevarno, očetu je grozil, da ga bo ustrelil. Sosede, ki so se mu bližali, je sprejel s streli in upil: Jaz sem Bonnot!“ Orožniki so ga prijeli le s težavo (!)•
TURČIJA.
Bolgarski četaši.
Solun, 8. maja. Blizu Ohride so se zapletli orožniki v boj z bolgarskimi četami četaši; dva orožniki v boj z bolgarskimi četaši; dva četaša bila ranjena. Bolgari so metali ročne bombe. Pri Devebogajradanu je bil boj z močno bolgarsko četo in je padlo na obeh straneh več mož. V Papadiji so našli pri hišnih preiskavah pet bomb.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Proti vo]nl.
Rini, 7. maja. V Popoliju je bil velik socialno demokratičen shod — udeležilo se ga je nad 3000 oseb — proti italijansko-turški vojni. Ko je komisar shod razpustil, je ogromna množica, ki je narastla na več tisoč, viharno demonstrirala proti vojni po mestu. Značilno je, da se demonstracij proti vojni udeležujejo tudi odslovljeni vojaki tripolitanske ekspedicije.
Florenca, 7. maja. Na občinski seji je socialno demokratična manjšina protestirala proti vojni, njej se je pridružila tudi galerija.
Dardanele so odprte.
Carigrad, 8. maja. Avtentična poročila zatrjujejo, da so pričeli predvčerajšnjem odstranjevati mine v Dardanelah. Upajo, da bo vožnja že danes možna.
Italijansko brodovje.
Carigrad, 8. maja. Pred Lemnosoni so vi-tleli včeraj deset italijanskih bojnih ladij.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Gomez predsednik.
El Paso, 7. maja. Revolucionarji v Huarezu so v nedeljo razglasili vstaškega generala Emila Vasquez Gomeza za provizoričnega predsednika republike.
POPLAVA MISS1SSIPPIJA.
125.000 ljudi brez strehe.
Novi York, 7. maja. Poplava ob Mississippi-ju je od dne do dne bolj grozeča. V Torros (Louisiana) je voda predrla še en nasip. Prebivalstvo je skoraj povsem ločeno od zunanjega sveta. Pomanjkanje živil je že silno občutno. Več kakor 125.000 ljudi je brez pravega pristre-šja. Nekaj jih prebiva v barakah, večina mora živeti pod milim nebom. Železniški promet je skoraj popolnoma ustavljen. Boje se, da se iz-premeni polje v okolišu v barje. Preden odteče voda, bo gotovo treba najmanj dva meseca.
. ZAROTA PROTI SIAMSKEMU KRALJU.
91 obsojencev.
Bangkok, 8. maja. Vojno sodišče je obsodilo 9i oseb, ki so bili obtoženi zarote zoper življenje siamskega kralja. Tri častnike so obsodili na smrt, dvajset na dosmrtno ječo in 68 na krajše zaporne kazni. Kralj je spremenil smrtne obsodbe v dosmrtno ječo, dosmrtne obsodbe pa y obsodbe na dvajsetletno ječo.
Odgovorni utednls Fran Bartl i*daj» m lai&ga taložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pozor!
50 tisoč parov črevljev
4 pare črevljev za K 8‘—.
Znradi plačevalnih neprilik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevljev mnogo pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev na trakove, usnje rumeno ali črno, galoširano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi podplati, jako elogantni, nova fasona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELB, zvoz črevljev, Krakovo št. Z. 160. Zamena dopustna ali i	denar nazaj.
(T
Mtado, staro,
Vsak
pove:
* m
$' ?< ff
m
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam’!
Varujte se
ponaredb!
Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije ,.F1-QR1AN“ v Ljubljani.
J
Postavno varovano
Št. 13192.
Razglas.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	Majnižfe cene*
Po naročilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 18. aprila t. 1., št. 8372 se opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da je letos takozvano hroščevo leto.
Podzemeljski ogrci rjavega hrošča so napravili zadnja leta po nasadih, njivah travnikih, vrtovih, gozdih in vinogradih veliko škodo, ker so izpodjedali korenine; zdaj pa objedajo hrošči mladozeleneča drevesa, rastline, trte, zlasti pa sadno drevje ter pokončavajo Vse bodoče pridelke.
Zato je v živo korist ljudstva, da pokončuje rjavega hrošča z vso silo in na vse načine. Najlažje se pokončujejo hrošči v zgodnih jutranjih in dopoldanskih urah, dokler	še ni gorkega solnca in dokler sede hrošči leni po vejah	in rastlinah.
Ob tem času je	najuspešneje otresati jih v rjuhe ter jih	zmetati v vreče,	ki
naj se	na to pomešani	z neugašenim apnom namočijo ali skuhajo	in posuše na solncu.
Na ta	način pokončani	hrošči so tečna piča perutnini.
Opozarja se prav posebno, da je treba hrošče pokončavati najbolj prve pomladne tedne, ko začno letati in pa ko nehajo frčati, ker je tedaj med njimi največ babic.
Deželni odbor plača stroške za neugašeno apno in njegovo vožnjo ter daje prispevke za rjuhe in vreče, ki so za nabiranje rjavih hroščev potrebni.
Račune je predložiti mestnemu magistratu do konca junija t. 1. da jih odpošlje deželnemu odboru.
Ljubljansko prebivalstvo se poživlja v lastnem interesu, da pomaga pokončavati škodljivega hrošča in da k temu poslu navaja in vzpodbuja tudi mladino.
ZMIestnl 3ncLa*grIetrsxt
dne 25. aprila 191 '2.
Župan:
dr. Ivan Tavčar, 1. r.
4l
ZA BIRMO!
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman-===== skih daril.
Največja izfeera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K 23'—; sreb. verižica K 3 — ; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K 4 —.
1RV*	Ljubljana,
JL JL o	UL'ML'C/ JIJ.^ Prešernova ulica št. 1
(samo nasproti franc, samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. Precizijske ure Alfa, Union, -----------—------------------- Seeland.
1887jfJubilejni cenik zastonj! 1912
Slavni ameriški iznajditelj Edison hoče živeti 150 let,
in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovoril: „Samo s pravilno prehrano*. Brez dvoma je, da največ ljudi s slabo, nepravilno prehrano šiloma skrajša svoje življenje. Metuzalemovo starost dobimo samo še v pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z rednim načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Prist-ley in Lavoisier.
Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo Nutrigen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane.
Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki vpliva na trenotke, nego je živilo idealne sestave, čigar izbornost je dokazana z analizo poverjenja kemičnega preizkuševališča.
Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena!
Akoprav je spojeno s hudimi materijalnimi žrtvami, smo se vendar odločili, da pošljemo vsakomor
popolnoma zastonj Nutringen na poskušnjo in popol-:::	noma zastonj poučno knjigo	!::
da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živilo, ki se po pravici imenuje kralj živil, spoznati zastonj in brez vsake obveznosti.
Ta izredna ponudba velja samo za kratek čas, zatorej je v vsakogar interesu, da to brezplačno poizkušnjo takoj zahteva z dopisnico.
IPotljetje Nutrigen, Budapešta Vil, Elisabethring 16 abt 172
Ivan Jax in sin, Ljubljana
fl Dunajska cesta štev. 17
h
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin-
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§vetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenes, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. _ Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušr«ik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg
Kuštrin, Drog Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.