informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje Št. 26. — Leto XVI. — Velenje, 20. 7. 1981
22.JULIJ-
40.OBLETNICA VSTAJE, 40. OBLETNICA UPORA PROTI FAŠIZMU
Pot, na katero smo krenili pred štiridesetimi leti in ki smo ji trdne osnove dali s prvim in drugim zasedanjem A VNOJA, jo z ustavami še jasneje začrtali, postaja širša. Na njej ne manjka ovir in zatikanj, vendar jo premagujemo še vedno z isto odločnostjo kot pred štiridesetimi leti. S sabo nosimo izkušnje preteklosti in vizijo prihodnosti, z nami so misli dragega maršala Tita. Gradimo domovino in ona gradi nas. Domovina pa smo mi vsi, jugoslovanski narodi in narodnosti; in sebe ne bomo izdali nikoli.
Beseda narodnoosvobodilni boj bi bila samo fraza in celo prevara, če ne bi poleg splošnojugoslovan-skega pomena imela tudi nacionalen pomen za vsak narod posebej, to je, če ne bi poleg osvoboditve Jugoslavije hkrati pomenila tudi osvoboditve Hrvatov, Slovencev, Srbov, Makedoncev, Muslimanov itd., če narodnoosvobodilni boj ne bi imel vsebino, da zares prinaša svobodo, enakopravnost in bratstvo vsem narodom Jugoslavije. Prav v tem je bistvo narodnoosvobodilnega boja.
Tito
OCENA POSLOVANJA V i. POLLETJU 1981
V	prvem polletju 1981 smo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje proizvedli izdelkov v skupni vrednosti 5,1 milijarde dinarjev (petsto deset starih milijard). Operativni plan proizvodnje je bil dosežen z 84 odstotki, letni pa z 39 %! Kako so temeljne organizacije izpolnile svoje proizvodne načrte v prvem polletju, smo že poročali v Informatorju številka 24, 8. julija 1981.
V	prvem polletju smo prodali izdelkov v skupni vrednosti 5 milijard 33 milijonov dinarjev (petstotri stare milijarde), kar je 39 % letnega plana. Izvozili smo blaga v vrednosti 1.591 milijonov din (159 starih milijard), kar je 36 % letnega plana.
Vrednost proizvodnje v prvem polletju 1981 je za 20 % višja kot v enakem obdobju leta 1980. Po sedanjih ocenah pa to pomeni, da bo finančni uspeh veliko slabši, kot je bil pred letom dni. Že v prvem četrtletju letošnjega leta smo imeli izgubo okrog 16 starih milijard dinarjev. Glavni vzroki so bili v velikih podražitvah reprodukcijskega materiala domačega izvora ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta. V januarju in februarju 1981 smo zabeležili porast cen materiala za 22 odstotkov! Izdelke bele tehnike pa smo prodajali po starih, nespremenjenih cenah. Takšnim nesorazmerjem v cenah materiala in končnih izdelkov se je pridružila še čedalje slabša preskrbljenost z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom (el ek-tro—termični materiali, grelci in črna metalurgija). Operativne plane smo dosegali v poprečju le z 82 odstotki, kar je vplivalo na izpad dohodka.
Nadalje smo se še vedno soočali s težavami glede uvoza, saj prilivi od izvoženega blaga niso zadostovali za pokrivanje sprotnih potreb za nabavo reprodukcijskega materiala. Razmerje med uvozom in izvozom se slabša še zaradi plačila obveznosti za kredite in participacije dobaviteljev. (Devizno situacijo smo zboljševali s terminskimi nakupi deviz, kar nas je pripeljalo do razmerja 0,90).
V	drugem četrtletju letošnjega leta so se cene reprodukcijskega materiala nekako umirile. Pri postopku za pridobivanje in uveljavljanje cen naših gotovih izdelkov pa je prišlo do znanih zapetlja-jev in vznemirjanja slovenske javnosti. Postopek je trajal od aprila do junija in tako v prvem polletju nismo mogli pokriti s prodajnimi cenami vse višje cene reprodukcijskega materiala, kar nam je še bolj načelo dohodek in večalo izgube.
Količinske plane v temeljnih organizacijah smo sprejeli v decembru 1980. Zaradi stalne rasti cen reprodukcijskega materiala ter uvajanja novega programa izdelkov smo naše plane v mesecu juniju 1981 popravili in uskladili tako, da so temeljni cilji poslovanja v letu 1981 ostali enaki
(dohodek, čisti dohodek, akumulacija). V plane smo vgradili vse možne stabilizacijske dejavnike: skrajno varčevanje pri potrošnem materialu, poostrena kontrola nad gibanjem cen materiala, proizvodnja najboljšega možnega asortimenta, uvajanje novih, cenejših konstrukcijskih rešitev pri novih izdelkih. Osnovna naloga nas vseh pa bo še bolj izpostavljena: dosledno izpolnjevanje fizičnih planov proizvodnje!
ZASTOJI V PROIZVODNJI
Ob razpravah o poslovanju v prvem polletju 1981 bomo morali znova spregovoriti o zastojih v proizvodnji. V proizvodnih temeljnih organizacijah se je nabralo za precej delovnih dni zastojev, ki so posledica zunanjih in notranjih vzrokov.
Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala na domačem tržišču so največ zastojev imeli v tozdu Elektronika Velenje (7 dni), Kuhal ni aparati 6, Štedilniki 4, Elektronika Ptuj 5, Zamrzovalniki 2, MG A Nazarje 5, Pralna tehnika 2, Hladilniki 1. Zaradi uvoza je bilo največ zastojev v proizvodnji elektronike — Elektronika Velenje 45 dni, Elektronika Ptuj 15, Zamrzovalniki 10, Kuhalni aparati in Štedilniki po 2 dni, Pralna tehnika 1 dan. Zaradi odpreme blaga, pomanjkanje vagonov in podobno, so prav tako nastali zastoji v tozdih: Zarmzovalniki 9, Pralna tehnika 2, Štedilniki 1.
Zaradi notranjih vzrokov — menjave tipov izdelkov, pomanjkanja ljudi in podobno — je bilo skupno kar za 37 dni zastojev, od tega v tozdih Elektronika 15, Štedilniki 4, Zamrzovalniki 6, Kuhalni aparati 4, MGA Nazarje 2, Pralna tehnika 1, Hladilniki 4, Pohištvo 1.
Pogoste menjave pa so bile potrebne spet zaradi tega, ker je manjkaI material. Tudi o teh problemih bo treba spregovoriti v vseh samoupravnih delovnih skupinah, ko bomo obravnavali poslovanje v prvem polletju letošnjega leta.
PO M A NJKA NJE P LOČ E VINE
Zaskrbljujoč je podatek o izgubljeni proizvodnji zaradi pomanjkanja pločevine. Pločevino nam dobavljajo domače železarne, prav tako pa jo moramo še uvažati. Zaradi pomanjkanja pločevine je bilo skupaj 573 ur zastojev, kar pomeni okrog 30 tistoč manj izdelanih proizvodov bele tehnike. Toliko izdelkov bi pomenilo vrednost okrog 230 milijonov din. Takšen izpad pa pomeni izgubo tudi pri dohodku. Tu bi lahko povedali: ura izgubljena, ne vrne se nobena!
Poglejmo še podrobno, kje so bili največji za-šbji! Štedilniki 207 ur zaradi domače nabave in 91 ur zaradi uvoza, Zamrzovalne skrinje 10 ur domača nabava, 124 ur uvoz, Kuhalni aparati 29 — 6, Pralna tehnika 29 — 30, Zamrzovalne omare 12 — 26.
kako v bodoče?
Še pred kolektivnim dopustom moramo podrobno analizirati pogoje poslovanja in si začrtati jasne poti za dosego vseh postavljenih ciljev.
Možnih vprašanj, kako izboljšati poslovanje, je resda še veliko. Za razpravo naj navedemo nekaj od njih:
—	kakšne bodo možnosti prodaje na domačem trgu v jeseni
~ možnosti uvajanja novih programov glede na nizko akumuiativnost in druge omejitve.
—	sanacijski program — kratkoročni in dolgoročni ~ reorganizacija
—	večja učinkovitost strokovnih služb.
Ob koncu lahko poudarimo še to, da se število zaposlenih v Gorenju TGO še zmeraj manjša in je danes zaposlenih okrog 6.740 ljudi (lani pred prvim polletjem 7.100).
Razvoj delitve po delu
kako bo potekalo delo
Doslej smo o delu na področju nagrajevanja že nekaj povedati. Delo skupine je še vedno v začetni fazi, zato je prav, da se seznanimo, kako bo potekalo. V grobem ga lahko razdelimo na tri dele: (1) priprava razvida nalog, (2) vrednotenje zahtevnosti dela in (3) ugotavljanje delovne uspešnosti.
Kot zahteva zakon, moramo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela imeti razvid nalog. V kolikor bi nam šlo le za to, da formalno zadostimo zakonu, potem bi z delom lahko hitro končali. Če pa hočemo, da bi bil razvid Podatkovna baza na nadaljnje delo, da bi vsebovali opisi nalog podatke za potrebe vrednotenja zahtevnosti del in ugotavljanja delovne uspešnosti, potem se je treba opisov lotiti bolj podrobno, bolj popolno. Razvid nalog bodo sestavljali opisi nalog, samoupravni akt o razvidu nalog in o razporejanju na delovne naloge. Opisi nalog so podobni opisom delovnih mest, vendar pa je med nalogami in delovnim mestom velika pomenska razlika. Ko govorimo o delovnem mestu, mislimo na skupino nalog različnih zahtevnosti, ki jih opravlja človek. Večkrat je razlika v zahtevnosti posameznih nalog precej velika, naloge so nehomogene, pogosto so naloge na delovnih mestih z enakim nazivom precej različne — ali pa je precej različen delež v katerem se posamezne naloge pojavljajo.
Pojem delovno mesto je tudi neprikladen, če hočemo planirati delo. Da izvršimo neko delo, je treba opraviti te in te naloge. Vsaka naloga pa ima svojo stopnjo zahtevnosti in sestavljenosti, svoj čas trajanja. Na osnovi teh podatkov pa lahko potem ugotovimo, koliko in kakšne "izvajalce" potrebujemo. Poskusimo zdaj opredeliti pojem naloga, delovna naloga: naloga (elementarna naloga) je najmanjši smiselni element naloge posamezne organizacijske enote, ki jo lahko vežemo na posameznega človeka. Nastane v trenutku dogovora, da bo delavec opravil delo v določenem roku, v določeni kvaliteti in gospodarno ter preneha v trenutku Popolne izvedbe. Oblikovana mora biti tako, da jo je moč
planirati in spremljati njeno izvajanje ter toliko celovita in tako zaključena, da se lahko nanjo veže odgovornost delavca (osnove organiziranosti dela in izdelava razvida nalog — skripta). O tem, kaj je naloga, bomo spregovorili še kasneje in to ponazorili z nekaj primeri.
Druga faza dela bo vrednotenje zahtevnosti dela oziroma nalog. Tudi do sedaj nismo bili brez takšnega vrednotenja zahtevnosti, le da smo vrednotili delovno mesto kot celoto. Biro za industrijski inženiring je pripravil sistem vrednotenja, ki ga je sprejelo že kar precej TOZD in delovnih organizacij v Sloveniji. Vrednotijo se zahteve:
(1)	strokovnost (znanja, organizacijska raven, duševna spretnost, telesna spretnost)
(2)	odgovornosti (osebna, za delo drugih, za varnost drugih)
(3)	obremenitve (živ čni, umski, telesni napor)
(4)	"človeško" okolje (sodelovanje, vodenje, usmerjanje)
(5)	stvarno okolje (vplivi fizične okolice).
Tretja in morda najbolj zahtevna faza bo priprava meril za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki bodo morala zajemati vse osnovne kriterije. Kvaliteto, količino in gospodarnost dela. Pri tem morajo biti merila uspešnosti "nastavljena" na tiste faktorje, na iste pokazatelje, na katere posameznik lahko vpliva. To pa pomeni, da bo treba izdelati vrsto specifičnih meril za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki bodo od skupine do skupine delovnih nalog različne. Primer: uspešnost delavca v neposredni proizvodnji se bi ugotavljala po številu izgotovljenih aparatov, njih kvaliteti, ob upoštevanju doseganja ali preseganja predvidenih normativov materialov in energije. Pri ugotavljanju uspešnosti dela vzdrževalca bi morali upoštevati čas zastojev zaradi popravil, kvalito vzdrževanja ipd. Za vodjo organizacijske enote ne bomo upoštevali le doseganje norme, temveč predvsem doseganje plana, zmanjševanje deleža režijskih ur, izboljševanje izkoriščenosti delovnega časa itd. Skratka — za vsakogar bo treba ugotavljati delovno uspešnost na osnovi tistih elementov dela, na katere lahko vpliva s svojim delom. Le na takšen način bo imelo ugotavljanje delovne uspešnosti tudi svoj učinek v smeri boljšega dela vsakega posameznika in pravične delitve po vloženem delu.
Seveda bo moralo biti iskanje najustreznejših kriterijev uspešnosti pri delu naše skupno delo. Gotovo je, da enaka merila za vse ne pomenijo, da so tudi najpravičnejša. Nekoga lahko postavijo v priviligiran, drugega v zapostavljen položaj. Nekje je važna predvsem količina, drugje kvaliteta, ali pa gospodarnost. Za določena dela lahko učinke ugotavljamo dnevno, za druga šele skozi daljši čas. Resnično je torej treba poiskati za vsako skupino nalog ustrezna merila delovne uspešnosti, ki izhajajo iz cilja posamezne naloge. Prav zato pa bo postavljanje kriterijev uspešnosti dela naša skupna naloga.
OBČANI SJ^SLOVENIJE!
Udeležite se osrednje proslave 40-letnice vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju v torek, 21. julija, ob 2o. uri na Trgu revolucije v Ljubljani!
Na proslavi bo govoril predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher.
Predsedstvo RK SZDL Slovenije
GORENJE NA RAZSTAVI KARDIOLOŠKE OPREME V SARAJEVU
Od 22. do 26. junija letos so imeli v Sarajevu kongres jugoslovanski kardiologi, istočasno pa je bila tam razstavljena tuja in domača oprema, ki jo kardiologi potrebujejo pri odkrivanju in zdravljenju bolezni žil in srca.
Gorenje je na razstavi predstavilo dve novi napravi, ki sta rezultat domačih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj, to sta mikroprocesorski analizator elektrokardiogramov, imenovan MAE 101, ter monitor. Prva naprava je majhen računalnik, ki ga zdravnik vključi, ko pregleduje delovanje bolnikovega srca. Računalnik — analizator nenehno spremlja in kontrolira srčne utripe, svoje ugotovitve pa sporoča zdravniku, tako da jih izpiše s tiskalnikom, ki je v analizator vgrajen. Monitor, ki je bi! razstavljen z analizatorjem, je prikazovalnik s televizijskim zaslonom, na katerem zdravnik opazuje bolnikov srčni utrip. Analizator in monitor se lahko uporabljata vsak zase, oba skupaj pa dajeta še neprimerno več informacij in omogočata, da je pregled srca objektiven, natančen, hiter in učinkovit.
Razstavni prostor Gorenja v Sarajevu je zbudil veliko zanimanje. Predvsem sta kardiologe pritegnili novi napravi, kakršnih doslej ni bilo moč dobiti pri domačih proizvajalcih, za EKG analizator pa lahko rečemo, da je po svoji zasnovi in funkcionalnosti trenutno v samem vrhu svetovne kardiološke opreme. S pomočjo kardiološkega oddelka iz bolnice v Krapinskih toplicah je bilo organizirano prikazovanje analizatorjevih funkcij v živo, tako da so kardiologi, udeleženci kongresa, lahko nazorno videli, kako poteka kardiološki pregled z EKG analizatorjem. Vsi so si bili edini, da je naprava izredno uporabna in koristna, hkrati pa so ob pomembnem dosežku izrekli vsa priznanja Gorenju in sodelavcem, ki so pri razvoju novih aparatov sodelovali.
Čeprav bo treba do trenutka, ko se bosta EKG analizator in monitor pojavila kot standardna izdelka Gorenja, storiti še marsikaj, ne bi bilo prav, ako bi se ne spomnili na prehojeno razvojno pot. Prve ideje za avtomatično analizo elek-
trokardiogramov so se pojavile na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani že skoraj pred desetimi leti. Stekle so raziskave, pri katerih so sodelovali znani jugoslovanski kardiologi. Pred približno tremi leti se je v razvojno—raziskovalni program vključilo Gorenje. V sodelovanju z Laboratorijem za sisteme, avtomatiko in kibernetiko z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, s kardiloškim oddelkom v Bolnici za rehabilizaciju iz Krapinskih toplic in s Kliničnim centrom v Ljubljani je nastala razvojna skupina, ki je v celoti, brez kakršnekoli tuje pomoči ali licence zasnovala mikro-računalniško aparaturo in programsko opremo za EKG analizator, dala pe je tudi pobudo za izdelavo monitorja. Realizacija obeh naprav je potekala v Gorenju in pri tem je bil dosežen svojevrsten rekord, ki bi nam ga lahko zavidala marsikatera tuja firma. V pičlih petih mesecij je bilo treba oblikovno zasnovati zunanji izgled naprav, napravi skonstruirati, tako elektroniko kot mehanske dele, uvoziti potrebne elektronske komponente in aparaturi izdelati ter pretestirati. Priznati je treba, da po utečenih poteh to še zdaleč ne bi bilo izvedljivo. Le zaradi izjemne osebne zavzetosti zunanjih sodelavcev, predvsem s Fakultete za elektrotehniko in iz bolnice v Krapinskih toplicah ter posameznikov v Tehničnem sektorju TGO, Industrijski elektroniki, RKS Elektronika, Tehnologiji elektronike. Uvozu in Design centru je bila naloga pravočasno in uspešno opravljena.
Izjemen uspeh ob predstavitvi v Sarajevu je dokazal, da lahko zaupamo v svoje sposobnosti in da se domače znanje lahko brez sramu meri z vrhunskimi dosežki tuje tehnologije. Zato bi bilo prav, da bi s smotrnejšo organiziranostjo in zrelejšim odnosom do ustvarjalnega dela podprli širša razvojna prizadevanja.
Damjan Zazula
EKG ANALIZATOR so naši strokovnjaki pred časom že razstavili in predstavili doma, v Gorenju, sedaj pa je izpopolnjen vzbudil še večjo pozornost na kongresu jugoslovanskih kardiologov v Sarajevu
V PETEK REFERENDUM
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik:	mag. Jože Zagožen, namestnik
predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jenčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
PREJELI SMO...
knjige z nami na dopust
Dopustniški čas je za mnoge redka priložnost, ko vzamejo v roke knjigo in v brezskrbnih, lenobnih poletnih dnevih tudi kaj preberejo. Prav zato so se v naši knjižnici odločili, da bodo v tednu pred dopustom, to je v času od 28. do 31. julija, vsak dan od 10. do 12. ure izposojali leposlovne knjige. Torej vsi, ki imate radi dober roman, ki kdaj pa kdaj preberete tudi kakšno pesmico, pa se niste udeležili bralne akcije v Gorenju, imate zdaj priložnost, da si izposodite katero od naslednjih knjig:
Osvoboditev Slovenije, Tekavec. J.: Dnevi preizkušnje, Bra-jovič P.: Konec II. svetovne vojne v Sloveniji, Svetina T.: Ognjeni plaz I. in II. del, Svetina T.: Ukana /., II. in lil. del, Strle F.: Veliki finale na Koroškem, Ževart M.: Narodno osvobodilni boj v Šaleški dolini, Zupančič B.: Noč in dan, Zupančič B.: Grmada, Zupančič B.: Sedmina, Mihelič M.: Tujec v Emoni, Suhodolčan L.: Trenutki in leta, Grabeljšček K: Nioba, Ka/eb V.: Čudoviti prah (Divota prašine), Božič P.: Očeta Vincenca smrt. Zidar P.: Pandorine sence, Kavčič V.: Pustota, Kolar M.: Zvezde in križi, Kosmač C.: Pomladni dan, Taylor: Biološka bomba, Jurčič-Kersnik: Rokovnjači Rolland R.: Miklavž Breugnon, KislingerJ.: Debele zgodbe Petra Fuleža, Ingolič A.: Delovni dan sestre Marje, Cankar l.j Martin Kačur, Tavčar I.: Visoška kronika, Kranjec M.: Čarni nasmeh, Max von der G run: Blodni ogenj in plamen, Baldvvin J.: Pesmi črnske ulice, Vipotnik J.: Enainštiridese-to, Režek B.: Cesta na mejo, Jakovljevič S.: Velika zmeda, Pesmi Minattija, Pavčka, Menarta, Tauferja, Šalamuna, Fritza, Snoja, Košute, Krakarja, Strniše.
Pa še nekaj, čeprav smo prepričani, da to že veste, samo, da vas spomnimo. Knjige so naše, namenjene predvsem branju ne morejo pa nam zamenjati krožnika, vzglavnika ali celo pepelnika. In ne pozabite nanje, ko se boste vračali z dopusta. Vrnite jih nazaj v knjižnico, kjer bodo varno spravljene čakale, da jih prelista še kdo.
VOZNIŠKA ŠOLA ZA DELAVCE GORENJA
Vozniška šola pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje organizira tečaj cestno prometnih predpisov, tehnike vožnje in motoroznanstva za kandidate, ki želijo opraviti vozniški izpit katerekoli kategorije. Kandidati organizirano opravijo tudi tečaj iz prve pomoči za voznike, organizirajo se tudi skupinski zdravniški pregledi.
Po končanem tečaju se lahko kandidati takoj pričnejo učiti praktične vožnje na sodobno opremljenih vozilih 126 P, Z 750 Z 101, kandidati za višje kategorije pa na dveh tovornih avtomobilih in avtobusu.
Delavcem Gorenja, ki še nimajo vozniškega dovoljenj a, nudijo priložnost, da opravijo tečaj med dopustom. Organiziranim skupinam nudijo 20 % popusta pri plačevanju tečaja. Tečaj se začne 30. 7. 1981 ob 16. uri v sodobno opremljeni učilnici na Efenkovi 61, kjer ima šola tudi poklicno vozniško šolo.
Prijave za delavce Gorenja sprejema tovarišica Portičeva na interni telefonski številki 435, kjer dobite tudi ostale informacije.
Janez Atelšek
III. KOLESARSKI MARATON
KOLESARJI V GORENJU
V počastitev dneva borca, 4. julija in v spomin na tragično preminule borce legendarnega Pohorskega bataljona je bil v nedeljo, 5. julija organiziran III., zdaj že tradicionalni, kolesarski maraton okrog Pohorja. 150 kilometrov dolgo pot je tokrat prekolesarilo tudi 92 navdušenih kolesarjev, delavcev Gorenja. Pripravljenosti in moči jim na tej progi ni zmanjkalo, saj so jo nekateri prevozili v 5 urah. Naši kolesarji, ki se med drugim vneto pripravljajo na ustanovni sestanek svoje, kolesarske, sekcije, so si namreč v tem letu v okviru trimske akcije prekolesarili kar lepo število kilometrov, ki povezujejo posamezne kontrolne točke, o njih smo že pisali, in si tako nabirali kondicijo. Škoda le, da na tem maratonu niso vozili oblečeni v majice z gorenjskim znakom. Menda seje zataknilo nekje v naši službi za rekreativno in kulturno dejavnost in tako so šli pač, na pot oblečeni vsak po svoje, čeprav bi, o tem smo prepričani, dvaindevedeset kolesarskih majic z imenom Gorenje predstavljalo za nas že kar precejšnjo, in to brezplačno reklamo. Pa dovolj o tem. Naj povemo še to, da so imeli naši kolesarji organizirano tudi spremstvo, v katerem je bil tudi mehanik, ki pa ni imel veliko dela, saj fantje svoja kolesa dobro poznajo in jih kot dobri kolesarji tudi redno vzdržujejo. Na Vrholah, malo pred ciljem, vsaj za tiste, ki so štartali v Vitanju, jih je čakala tudi malica in nasploh je, kljub strminam in ovinkom ta maraton prijetno in športno minil. Jeseni pa se bodo udeležili še enega in sicer bodo šli na pot iz Kokrice, njihov cilj pa bo kraj blizu Trsta, kjer je kolesarsko društvo, s katerimi imajo Kokrčani prijateljske stike. Upajmo, in to si želijo tudi naši kolesarji, da bodo takrat že kolesarili v majicah z znakom Gorenja.
SEZNAM UDELEŽENCEV KOLESARSKEGA MARATONA
Start v Vitanju: 1. Kranjc Marjan, 2. Žagavec Vinko, 3. Korošec Drago, 4. Balant Janja, 5. Jelen Marjan, 6. Iršič Sonja,
7. Pušnik Ernest, 8. Deželak Vinko, 9. Mravljak Rudi, 10. Kovač Boris, 11. Čeplak Jože, 12. Hernus Alojz, 13. Založnik Stanislav, 14. Friškovec Miroslav, Pogorevc Ivan, 16. Jan Jože, 17. Ravljan Andrej, 18. Koželj Marjan, 19. Potočnik Milan, 20. Sovine Darko, 21. Korber Sandi, 22. Kozjak Jože, 23. Lušenc Zlatko, 24. Sablatnik Jože.
Start v Mislinji:
1. Stropnik Branko, 2. Šlemer Franc, 3. Štorman Janez,
4. Potočnik Alojz, 5. Borovnik Ivan, 6. Pečečnik Drago,
7. Petre Janko, 8. Kos Franc, 9. Brunet Ivan, 10. Javornik Jovan, 11. Hoger Milan, 12. Tisnikar Franjo, 13. Sušeč Alojz, 14. Rotovnik Marjan, 15. German Rudi, 16. Božič Janko,
17. Tamše Franjo, 18. Slivar Branko, 19. Pristovšek Janko, 20. Cojhter Milan, 21. Puncer Franc, 22. Centrih Milan, 23. Kušer Ervin, 24. Kolarič Marjan, 25. Tanšek Gorazd, 26. Jančič Milan, 27. Planko Zvone, 28. Vodep Edi, 29. Vodep Jožica, 30. Škrt Zvone, 31. Vrečer Bojan, 32. Pečnik Drago,
33. Oder Jože, 34. Krajnc Srečko, 35. Orešnik Bojan, 36. Fortin Grega, 37. Novak Slavko, 38. Vogrin Mirko.
Start v Slovenj Gradcu:
1. Vrhanjak Marjan, 2. Vrhanjak Tomaž, 3. Vrhanjak Mojca, 4. Vrhnajk Metka, 5. Toš Branko, 6. Haberman Vilijem, 7. Stopernik Slavko, 8. Zobec Janko, 9. Mihajlinec Štefan, 10. Sterkuš Janez, 11. Tanjšek Branko, 12. Knez Dani, 13. Čas Jože.
DELO MLADIH
ORIENTACIJSKI POHOD
V petek, 10. julija so mladinci TOZD Pohištvo organizirali orientacijski pohod. Udeležba je bila lepa, saj so se ga udeležili tudi starejši delavci s svojimi družinskimi člani.
Na začetku so s svojimi lastnimi predavatelji pripravili predavanje. Slušatelji so se seznanili o načinih orientiranja na nepoznanem zemljišču, o čitanju in merjenju na zemljevidih ter topografiji in o tehniki merjenja in hoje po azimutu. Nato so se z zemljevidom in kompasom odpravile skupine na pot do kontrolnih točk. Med potjo so skupine odgovarjale na vprašanja iz topografije in prve pomoči, na zadnji kontrolni točki pa so skupine opravile streljanje z zračno puško in si nabrale dragocene točke.
Za zaključek so si udeleženci ogledali še muzej na Velenjskem gradu. Komisija za ocenjevanje pohoda pa je na osnovi doseženih točk za pravilne odgovore izbrala najboljše tri ekipe. Prvo mesto je dosegla ekipa: Milosavljevič, Urtelj, Lavbič, drugo mesto: Gorenak, Klobasa, Lesjak, Aužel in tretje mesto: Kotnik, Bolka, Veršec.
Osvojeno znanje bo udeležencem nedvomno koristilo, posebno še pri utrjevanju koncepcije SLO, saj je spoznanje domačega terena in znanja o orientiranju osnova vsakega branilca domovine.
Foto: L. O. - Slavko Pižorn
VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA MLADIH TOZD MGA NAZARJE
Mladi delavci so se zbrali v prostorih jedilnice TOZD, da bi ocenili svoje delo v preteklem obdobju ter podali predlog delovanja v novem mandatnem obdobju.
Iz poročila, ki ga je podala predsednica mladine je razvidno, da je bila dejavnost mladincev nadvse pestra, saj so posebno pozornost namenili izobraževanju in informiranju, delovnim akcijam ter rekreativni dejavnosti. V sami razpravi je bilo zaznati premajhno povezanost osnovne organizacije ZSMS TOZD s koordinacijskim svetom ZSMS DO Gorenje, saj bi boljša povezanost bila odraz še večje aktivnosti mladih v TOZD MGA Nazarje.
Izvoljeno je bilo novo predsedstvo, za predsednico osnovne organizacije ZSMS TOZD MGA Nazarje je bila izvoljena Irena ŠPEH.
S. Š.
CENTER KAKOVOSTI: NABAVA, rezultat 4 : 10
V sredo, 8. julija, sta se v povratnem srečanju v Dolini meseca (Topolšica) , pomerili v malem nogometu ekipi Centra kakovosti in Nabave. Rezultati 4 : 10 za Nabavo zgovorno priča o kvaliteti igre in tehnični dodelanosti v igri, ki jo je vzpodbujala čista amaterska želja po rekreativnem tekmovanju (in brez premij za strelce ter podkupnin za sodnika). Ker ekipa Nabave ni veljala za favorita, je jasno, da je tolikšni razliki botrovalo podcenjevanje nasprotnika, nikakor pa niso jasni, niti sprejemljivi izpadi in živčnost poražencev, saj gre nazadnje le za prepotrebno rekreativno sprostitev delovnega človeka. Športna igra in borbenost igralcev Nabave je sprožila val ponudb za srečanja na nogometnem polju, omeniti pa moramo, da hoče tudi Center kakovosti oprati svojo čast in po rezultatih 4 : 4 in 4 : 10 napoveduje novo srečanje, ki bo za ljubitelje te športne zvrsti prav gotovo poslastica.
POSLOVANJE S TEKOČIMI RAČUNI
KAKO BO Z IZPLAČILOM OSEBNIH DOHODKOV MED KOLEKTIVNIM DOPUSTOM?
Delavci Gorenja prejemamo osebni dohodek preko tekočega računa. Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenja, pri kateri imamo tekoče račune, nam je pojasnila, da bo ekspozitura v Gorenju odprta tudi med kolektivnim dopustom.
Tisti pa, ki bodo odšli kam ob morje, lahko izstavijo čeke od 12. avgusta naprej, seveda če ni prihrankov od prejšnje plače.
Pri vodenju stanja na tekočih računih prihaja do razlik in večkrat tudi do negativnega stanja. Zato Ljubljanska banka opozarja, da je izdaja čeka brez kritja kaznivo dejanje.
Pri izplačilu osebnih dohodkov dvanajstega v mesecu so dolge vrste v ekspozituri in drugih delilnih mestih v naši tovarni. Sodeč po vrstah, je veliko tistih, ki prvi dan dvignejo gotovino v celoti. Tekoči računi pa nudijo tudi drugačno poslovanje in predvsem sodobnejši način plačevanja blaga, storitev in drugo. Potrebno je nekoliko natančnosti pri vodenju evidence o porabljenih čekih in zneskih, pa je vsa bojazen o negativnem stanju odveč.
VZAJEMNA POMOČ
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI MED KOLEKTIVNIM DOPUSTOM
Blagajna vzajemne pomoči bo poslovala" tudi med kolektivnim dopustom in prejemala prijave za samopomoč prve tri dni po izplačilu osebnih dohodkov. Seveda ne bomo hodili v tovarno zaradi tega, ker bo blagajna tokrat izjemoma sprejemala prijave tudi prve tri delovne dni po vrnitvi delavcev s kolektivnega dopusta! Torej, brez skrbi! Tudi za samopomoč bo poskrbljeno, seveda pa je vprašanje, koliko prijav bo, saj bo dopust marsikomu izpraznil žepe, po avgustu pa se začenja šola in tudi že skrbi za ozimnico!