m. mm. v Četrtek, 3. oktobra 1901. XL leto. Isnaja vsak^dan z veter, izimši nedelje in praanike, ter velja po poatt prejeman za avstro egrake dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zaf četrifleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt frrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. »Za oinanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Ctednlštva telefon It 34. Mesečna priloga: „Slovenski tehnik". Posamezne številke po 10. k. Tržaško slov. ljudska šola. Slovenska ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu, ki jo je ustanovila in z velikimi žrtvami vzdrževveui j na različne instance, ali pritožbe vendar niso pomagale. V tej veliki stiski so začeli tržaški Slovenci siliti na to, naj vlada vsaj podržavi šolo družbe sv. Cirila in Metoda ali pa naj iz državnih stroškov ustanovi v Trstu novo slovensko ljudsko šolo. ko je vendar sama priznala opravičenost slovenske zahteve. Dasi ima vlada vedno preveč denarja, kadar je treba za Nemce kaj storiti, dasi vzdržuje država Nemcem v Trstu, v Pulju in tudi drugod nemške ljudske in srednje šole, se vendar ni hotela odločiti za podržavljenje šole pri Sv. Jakobu v Trstu in se je šele v skrajni stiski udala. Zgodilo se je to meseca januarja t. 1. Takrat so prejšnjemu državnemu zboru dotekali dnovi življenja. Vsak dan, vsaka ura j«- bila dragocena, zakaj na dnevnem redu je bila še cela dolga vrsta važnih in dalekosežnih zadev, ki jih je državni zbor moral rešiti. Toda prehod na dnevni red je bil zabarikadiran in zadelan in to z različnimi nujnimi predlogi slovenskih naprednih poslancev in čeških radi- kalcev. Dokler niso bili ti predlogi rešeni, ni mogel priti državni zbor na dnevni red. Iz te silne stiske, v kateri je bila vlada in so bile vladne stranke, sta vodili samo dve poti, Vlada je mogla ali poskusiti boj ali pa kompromis, ali v boju premagati rečene nujne predloge ali pa potom kompromisa isposlovati njih umaknitev. Toda boja se vlada ni prav upala. Bilo je pač čisto negotovo, kako bi ta boj iztekel in zato je poskusila svojo srečo s pogajanji v namen, da slovenski napredni poslanci umaknejo svoje nujne predloge. Pogajanja so imela uspeh. Slovenski napredni poslanci so se odločili, da umaknejo svoje nujne predloge pod tremi pogoji in ministrski predsednik Beck je te pogoje sprejel in se zavezal, da jih izpolni. Eden pogojev, pod katerimi so slovenski napredni poslanci umaknili svoje nujne predloge je bil ta, da se mora slovenska ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu podržaviti ali pa ustanoviti cisto nova državna ljudska šola za Slovence v Trstu. Zdaj je ministrski predsednik ta del takrat sklenjenega, pakta izpolnil, na izpolnitev ostalih dveh pogojev pa čakamo še vedno in obhajajo nas zle slutnje, dasi je baron Beek s svojo častjo vezan izpolniti vse tri pogoje z naprednimi slovenskimi poslanci v mesecu januarju sklenjene pogodbe. Ali bo treba barona Becka šele spominjati na njegovo častno dolžnost? Podržavljenje slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu še nikakor ne pomeni rešitve tržaškega šolskega vprašanja, nego je le odpomoč za silo, le hipna odpomoč. zakaj tržaškim Slovencem ena sama ljudska šola nikakor ne zadostuje. Po številu šoloobveznih otrok bi morali imeti Slovenci v Trstu vsaj tri slovenske ljudske šole. Boj za ureditev šolskega vprašanja v Trstu se bo torej nadaljeval, in sicer toliko časa, dokler ne dobe Slovenci v tržaškem mestu toliko slovenskih ljudskih šol, kolikor jih potrebujejo Z OZirom na število šoloobveznih otrok. Deželni zboii G rad ec, 2. oktobra. Posl. dr. Ploj je obširno utemeljeval predlog o regulaeiji Drave v občinah Obrežje in (jrabe, kjer je Drava odnesla že na stotine oralov rodovitne zemlje. — Posl. dr. J u r t e 1 a je poročal o predlogu poslanca dr. H r a š o v c a in R o š a glede regulacije potoka Hu-dinja pri Celju. Oba predloga sta se izročila deželnemu kulturnemu odseku. — Potem je sledila tajna seja, v kateri se je razpravljalo o deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu in o nameščen ju novega ravnatelja na tej šoli. — Poslanca W as t i a n in S t i e g e r sta predlagala, naj se nastavijo za vinorejske dele dežele posebni kletarski nadzorniki. — Posl. dr. H r a š o v e e je vložil slovensko interpelacijo, ki jo je deželni glavar odložil do prihodnje seje, da jo med tem časom prevedejo na nemško. Celovec, 2. oktobra. Šolski občini Trg se je dovolilo 25.000 K prispevka za zgradbo poslopja deške in dekliške meščanske šole. — Kmetijski družbi se dovoli sporazumno z vlado podpora za ustanovitev posredovalnice za kmetijske delavce. Cr novice, 2. oktobra. V včerajšnji seji bukovinskega deželnega zbora so bili zelo burni prizori. Najprej je vprašal posl. O n e i u 1 , ki ga je časopisje hudo napadalo, deželnega predsednika, zakaj dopušča tako časnikarsko gonjo proti njemu. Potem je začel hudo napadati vladi), imenoval razne uradnike tatove in idijote, načelnika solinskega urada je imenoval defravdanta. Od vseh stranij tudi iz vrst lastnih uradnikov se mu je hrupno ugovarjalo, predsednik je zvonil, galerija pa deloma ploskala, deloma protestirala. Na koncu s*\je je razjarjeni Onciul glavnega urednika lastnega glasila z nogo iz-suval iz preddvorane, za kar mu je ta takoj poslal dva poslanca za priči. Dunaj, 2. oktobra. Nižjeav-strijski deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj se začne pogajati z vojnim ministrstvom, naj se uvedejo pri vojakih za kmečke sinove in delavce kmetijski tečaji. — Zasedanje nižjeavstrijskega deželnega zbora, ki je bilo določeno prvotno do 9. t. m., se je podaljšalo do 15. t. m., kar je doka/, da se državni zbor res veliko pozneje skliče. B m o, 2. oktobra« Moravski deželni zbor je sprejel danes soglasno nujni predlog, s katerim se naroča deželnemu odboru, naj takoj posreduje pri vladi, oziroma pri želez, ministrstvu, naj se ugodi upravičenim zahtevam železničarjev, da preneha pasivna resistenea. I* r a ga , 2. oktobra. V današnji seji izvrsevalnega odseka čeških apr- LISTEK. Talent. (Zofka Kveder-Jelovšek) Napisal je triintrideset pesmi, — petnajst o»I njih j<* bilo tiskanih, — štiri feljtone, eno novelo v pismih, dve mladinski črtici in humoresko. Bil je talent, nedvomno. Imel je službo, srednje dobro plačano, — dandanes je vse drago, samo delo je pod ceno. No, ali živelo se je. Celo za dva izleta na mesec, za partijo biljara po obedu, za kakšno ekstra elegantno kravato, za društvo in za dve knjigi vsake četrt leta je bilo njegove plače dovolj. Seveda, moral je sedeti po sedem ur v komptoarju. Sedem ur je dolga doba ali kaj, drugi delajo po osem, po deset in še več ur, pa imajo še manj, kakor je imel on. Odkar je bil talent, se mu je pisarniško delo nekam pristudilo. In pa tudi človeku, katerega so poljubile muze, ne pristoji tako prozaično opravilo, kakor je pisanje računov, trgovskih pisem, opominov in ponudb. Moj Bog, zdelo se mu je dostojne j še njegovih idealov šetati pod Ti vol i jem in iskati v iskrečih očeh mladih go-spodičen novih originalnih lirskih stihov. Prihajal je prepozno v pisar- no. Šef ga je gledal postrani ali Jasnemu — to je bil njegov pesniški psevdonim, — so bili nezadovoljni pogledi starega veletržea ravno toliko, kakor siten komar, ki ga odpodiš čim prej. Njegovi kolegi so ni u nami-gavali, naj se ne šali preveč, da je talent sicer lepa stvar ali, da ga spraviš težko v denar. »O,« je rekel Jasno, — »moj talent ni karkoli. Moj talent je osobit talent, ne tak talent, kakor jih gre dvanajst na tucat.« Ali žalibože, motil se je in njegov talent je bil res od tistili talentov,^ ki jih gre dvanajst na tucat, če ne še več. Odkar je bil talent, je zahajal v nočne kavarne, hodil je ob treh zjutraj spat in l>i 1 je absint. To vse zaradi sižejev. Zaljubil se je v natakarico, pri kateri je bila dokazana stvar, da ima poleg Jasnega še dva ljubimca: Starega hišnega posestnika in mladega, zelo mišičavega korporala. Prvi je bil za denarne potrebe, drugi za navadno ljubezen. Jasno pa bolj za duševno stran njenega prostornega srca. Jasno je vedel vse to, ali ona, Riki, ga je navdušila že za dva soneta in imenitno črtico iz »polsveta«, za katero je dobil pet kron in sedemdeset vinarjev honorarja. Razen tega je bil Jasno vdan v platoničnem obožavanju neki mladi, plavolasi gospodični, od katere je po- izvedel, da je kontesa, prava in pristna kontesa. Pravzaprav, ako hočemo biti odkritosrčni, on se je zaljubil v njo šele ko je izvedel, da je kontesa. Videl jo je vsak dan na ulici, ko je šla s svojo angleško guvernanto proti Laterinanovem drevoredu na predpisani popoldanski izprehod. Tri tedne se je trudil Jasno in zložil je pesem, štiri kitice, ki so opevale zlato muzo, belo vilo, gospodično modrooko, ki stopa po zemlji, kakor angel nebeški in vselej kadar stopi, stopi na srce, krvavo, ki gori za njo, sladkega občudovanja polno. »Kontesi L.« je napisal izpod naslova. Ko je bila pesem natisnjena, je začutil v sebi toliko aristokratskih naklonjenosti, da je še kasneje prihajal v komptoar. Riki je imenoval odslej »moja metresa«, nič več »moja punca« ali slično. Takrat je tudi bilo, ko mu je rekel šef: »Vi, gospod, menda ste pozabili, da so naše pisarniške ure od osmih do dvanajstih in od treh do šestih.« »O,« je rekel Jasno. »Morda ne veste, da je moja pesem »usoda mojega srca«, ki je posvečena kontesi L., natisnjena v zadnjem »Zvonu« — v »Zvonu«, gospod!« (Bila je to nota-bene njegova edina pesem tiskana v »Zvonu«). »Meni nič mar,« je odgovoril šef. »Ampak, če nečete prihajati ob pra- rarcev se je sprejel sklep, da državno-zborski mandat ni združljiv z dežel -nozborskiin mandatom, ker trpi zasedanje deželnih zborov, ako so njih poslanci obenem tudi člani državnega zbora. Za sklep pa je baje bilo mero-dajno tudi državnopravno stališče. S o 1 n o g r a d , 2. oktobra. Deželni predsednik je sprejel deputacijo soc. demokratične stranke, ki je prišla posredovat za deželnozborsko volilno reformo ter jo opozoril na izjavo vlade, ki je simpatična razširjenju sedanje deželnozborske volilne reforme. Konference čeških strank. Praga, 2. oktobra. Minister Paca k je konferiral z vodilnimi možmi mladočeške in češke agrarne stranke v imenu ministrskega predsednika, da bi pridobil te dve stranki za nagodbo. Govori se, da je vlada ponudila češkim strankam za podporo v nagodbeni stiski ustanovitev vseučilišča na Moravskem, podržavljenje severno zapadne železnice in celo vrsto gospodarskih koneesij. Nadalje se je pri tem sestanku razpravljalo o novi zvezi čeških državnih poslancev. Nagodbena pogajanja Budi m p e št a , 2. oktobra. Pri včerajšnjih nagodbenih pogajanjih je ogrska vlada očitala avstrijski vladi, da je zopet privlekla v pogajanje bančno vprašanje, dasi je bila izjavila, da prepusti v tej stvari ogrski vladi proste roke. Ogrskim ministrom, ki pripadajo neodvisni stranki, se je vsled tega stališče zelo otežkočilo, tako da se je bilo že prvi dan bati, da se pogajanja pretrgajo; le prizadevanju obeh ministrskih predsednikov se je posrečilo to preprečiti. Minister K o s s u t h je rekel: »Nagodba je popolnoma gotova. Za Ogrsko ne pomeni materijalne škode. Avstrijci hočejo zvišanje kvote. O tem še govora ne more biti. Tudi na povišanje rekrutov ni misliti.« Današnja pogajanja so se sukala največ okoli banke in kvote. Glede banke se je pojavil nov kompromisni predlog, naj bi se namreč na Dunaju in v Kmlapešti ustanovila banka, a obe bi naj sklenili med seboj nekak kartel. — V popoldanski seji se je raspravljalo o državnopravnih vprašanjih. Jutri dopoldne se vrši konferenca obojestranskih ministrov. Dunaj, 2. oktobra. »Allg. Ztg.« poroča: »Naprodbena pogajanja Upravničtva telefon it 85. so zopet pred krizo, ki ne daje nikake-ga upanja, da bi se glede banke doseglo sporazumljenje. tako da se pogajanja najbrže že jutri prekinejo ter ji i upanja, da bi prišli ogrski ministri pred 10. oktobrom na Dunaj.« Avstrija in Rusija za Ma-cedonijo. Sofija, 2. oktobra. Vsi tukajšnji zastopniki velesil, ki so podpisale berolinsko pogodbo, so dobili od svojih vlad ukaz, naj podpirajo najnovejšo akcijo Avstro-Ogrske in Rusije glede pravega tolmačenja člena 3. v miirzsteškem programu. — Na oficijalne bolgarske kroge je napravila avstrijsko-ruska nota najboljši vtisek. Bolgarija bi bila celo hvaležna, ako bi avstrijsko-rusko tolmačenje omogočilo turški vladi, da bi nastopala odločneje proti grškim in srbskim četam. Z bolgarske strani se je vedno povdarjalo, da Srbi in Grki uhajajo v kraje, ki so v zemljepisno-statističnem. verskem in zgodovinskem oziru Čisto bolgarski, in da bolgarske čete le branijo, posegati nepoklicanim v svojo podedovano last. Ako bo sedaj turška vlada pravilno izvajala 3. točko programa po najnovejšem tolmačenju, opravljala bo posle bolgarskih čet. Carigrad, 2. oktobra. Grško časopisje z zadovoljstvom konstatira, da so velesile svoj opomin glede Ma-cedonije naslovile na vsa balkanska glavna mesta. Oficijozni časopis »Acropolis« svetuje macedonskim Grkom, naj ubogajo nasvete velesil, da postanejo opora reformne akcije. Dnevne vesti V Ljubljani, 3. oktobra. — Osebna vest. Cesar je imenoval privatnega docenta za matematiko na dunajski univerzi g. dr. Jožefa P 1 e m 1 j a za izrednega profesorja matematike na univerzi v ČVnovicah. G. dr. Plemelj je z Bleda doma in v matematiškem svetu znan kot izredno nadarjen strokovnjak. — I. državna gimnazija v Ljubljani. Ministrstvo hoče torej razdelit' I. državno gimnazijo v Ljubljani: začasni voditelj slovenskih razredov naj postane katebet Svetina, začasni voditelj nemških razredov profesor P u c s k o. Ministrstvo hoče najprej Slovencem zadati udarec po glavi potem pa se iz njih še norca delati, zakaj to se pravi norce briti, če vem času v komptoar, potem si pripišite konsekvence sebi.« »O, kakšne konsekvence, gospod ?! Vi ste pozabili, da sem pesnik !« »Nisem pozabil in zato mislim bo najboljše, ako se od prvega dalje popolnoma posvetite dresiranju Pe-gaza.« »Z velikim veseljem,« je rekel Jasno. In čudil se je, da se že prej ni spomnil na to, da bi otresel jarem raz svojih p leč. Talent je, zakaj bi robo-tal po pisarnah'? Prvega se je odpeljal na Bled. Zdelo se mu je najboljše, da gre tja. Potreboval je opis jezera za svojo črtico »Na letovišču«, ki jo je imel v delu in od katere je imel napisanih štirideset vrst. Ostal je štirinajst dni na Bledu in dovršil črtico. Tiskali so jo, slava, slava in imela je stoinosem-deset tiskanih vrst. Ker ni imel več denarja, se je vrnil v Ljubljano. Izposodil si je pri prijateljih »filistrih« nekaj denarja in odpotoval je v Opatijo. Šel je tja, ker ga je mučil načrt za balado o ribiču, ki se vtopi v viharju na morju, a ljubica ga čaka zaman. Pet dni je ostal v Opatiji, potem se je vrnil nazaj in odnesel balado sam uredniku. Urednik pa je dejal, da balade ne bo tiskal, ker je ideja že plesu j iva od starosti, a stihi, da so grčavi, kakor kolovozna pot po občinskem pašniku po neviht i. Razžaljen je bil jako. Denarja ni imel nič več, a filistri niso hoteli posoditi niti pare. Zastavil je zimnik in uro. Prihodnje dni je napisal feljton ali niso mu ga natisnili, čeravno se mu ni zdel tako napačen. Res, tako ženijalen ni bil, ko njegove prejšnje stvari ali vsekakor vreden pažnje. Gospodinja ga je tirjala za najemnino, neki kolega, katerega je prosil naj mu posodi dve kroni — dve kroni, njemu, pesniku! — mu je dejal, naj dela, in da nima navade podpirati lenuhov. Tako ga je razžalil! On, pesnik, ki je bil zaljubljen v konteso, on lenuh!!! Šel je v kavarno, našel tam znanca, komija brez službe in tožil mu je, da nimamo smisla za kulturo, da se ne brigamo niti za umetnost, niti za literaturo in da čisto hladnokrvno gledamo, kako stradajo naši najboljši talenti. »Najboljši, prijatelj! Jaz na primer vidiš sem napisal pesein, pesem posvečeno kontesi L. In tiskana je bila v samem »Ljubljanskem Zvonu«. Ali vendar, misliš prijatelj, da me kdo podpira, da me ti naši filistri razumejo!! Pravijo, da sem lenuh, prosim te! In če hočem dve kroni na posodo, misliš, da jih dobim?!... Služ- 13 se tako neresen maš, kakor je Svetina postavi za ravnatelja. Kar narodno misli in narodno Čuti, mora zdaj vse na noge. Ali bomo mar mirno pretrpeli ta atentat. Ljubljana naj pokaže, da zna vsaj tako dobro varovati slovensko naroduo korist, kakor kako nemško gnezdo nemške koristi. — Klerikalci — izdajalci. Nepregledna je vrsta narodnih izdajstev, ki jih imajo klerikalci na svoji kosmati vesti. Zdaj so kot ponižni hlapci vlade in neniško-klerikalue zveze storili novo izdajstvo. Privolili so v razdelitev I. državne gimnazije, privolili, da se i/, tega zavoda napravi vsenemška trdnjava, slovenski razredi pa od nje odpalmejo, da bodo samostojno vegetirali, dijaki pa iz tek razredov prišli pod nemški nož na višji gimnaziji. Naše razkritje tega klerikalnega izdajstva je spravilo črno bando v veliko zadrego in pomaga si na jako preprost način. »Slovenec« je skoval brzojavko, v kateri pravi lakonično. da je »Narodovo« poročilo neresnično. Tako se je ognil »Slovenec« potrebi zagrmeti zoper nameravano razdelitev. Ker so klerikalci privolili, da se gimnazija raz deli — za to izdajstvo bodo že dobili primerno plačilo od vlade in od Nemcev — ne smejo proti njej nastopiti. Seveda bi pa tudi radi prikrili slovenski javnosti svoj na roti n i zločin. Iz te zadrege si hočejo pomagati s t »mu, da proglašajo naše poročilo za neresnično in lepo molče o vladni nakani. Pa tako ne pojde. Naše poročilo je popolnoma zanesljivo, je vzvišeno nad vsak dvom. Kar smo poročali, to je bilo povedano od najmerodajnejše strani. »Slovenec« se lahko na to zanese in ee ima svobodne roke lahko še vedno stori svojo dolžnost in nastopi zoper vladno nakano. Naj klerikalci zoper to nakano mobilizirajo svoje poslance in naj začno v listih primerno akciji) in verjeli jim bomo, da niso v tej zadevi storili izdajstva, a ee tega ne store, bo to priznanje storjenega izdajstva in krivda za vladni atentat bo padla na klerikalce. — Zadnja sodna imenovanja. Za sodnega pristava v Cerknici je imenovan dr. Josip D r o b n i t s c h . kakor ime kaže. po rojstvu Slovenec, po mišljenju pa strasten zagrizen nem-škutar. Dasi je obiskoval gimnazijo v Celju, vendar ni vešč slovenskega jezika niti v govoru niti v pisavi. Po-sečal je pri okrožnem sodišču takozvani slovenski kurz. ki usposoblja kurzovce za službovanje na Slovenskem, dasi se niti eden izmed njih ne nanči slovenskega jezika. Da se tudi Drobnitsch ni naučil slovenščine, ki jo mrzi iz dna duše, toliko, da bi mogel uspešno opravljati službo sodnika v okraju, kjer menda ni nobenega Nemca, je več nego gotovo. A vkljub temu je bil imenovan za pristava pri tem sodišču, dasi je bilo za to mesto na razpolago več slovenskih avskul-tantov, ki imajo že takisto sodni izpit in ki so vrhu tega tudi jezikovno popolnoma usposobljeni. A ti so se pri imenovanju preterirali, a ne morda samo to pot, ampak že opetovali o. Tukajšnjemu okrajnemu sodišču sta prideljena dva slovenska avskul-tanta, ki imata sodni izpit že več ne go eno leto, a sta bila še dosedaj pri vsakem imenovanju preterirana. Ker je kvalifikacija tajna, ne vemo, kako sta kvalificirana, to pa vemo, da sta vsaj toliko, ako ne boljše usposobljena za pristava v Cerknici, kakor kurzovec Drobnitsch. Avskultant V e h o v a r , ki se mu brez dvoma ne more odrekati dobre kvalifikacije, je gotovo za pristava pri docela slovenskem sodišču bolj sposoben, kakor bo sem pustil, da bi se laglje posvetil svojemu talentu, ali prizuanja ne najdeš. Žrtvuje se človek za domovi no, ali naši ljudje so indolentni. Hoteli bi pesnike in pisatelje, ali zastonj, prijatelj! Mi nimamo mecenov, to je, to. O, talent, vidiš, talent je uso-depoln dar. Usodepoln . . . Jaz vem.« »Kaj bo to,« je ugovarjal komi j brez službe, »slava je pa vendar. In kadar pesnik umrje, zakopljejo ga z veliko častjo.« »Da, da, to je še moje upanje. Vsaj po smrti me bodo razumeli! Pijva, prijatelj! Slivovice naroči, jaz vidiš sem pesnik in nimam groša . .. Pijva! Tudi Prešeren je pil.« In gospod Jasno, ki je imel talent, priznan talent, gospod Jasno, ki je spel kontesi L. pesem, imenitno pesem, ta gospod je postal pijanec. Navaden pijanec, bogme. Spisal je še tri pesmi in šest feljtonov, — šest feljtonov, ljudje moji! In v treh letih ga je vzelo. Umrl je od bede, od stradanja, zakaj naši talenti propadajo navadno tako. Zato pa pravim, ljubši naj ti bo počen groš, kakor talent; počen groš je originalnejši od tistega talenta, ki jih gre dvanajst na tuca t ali pa se več. Če misliš, da imaš talent, pogledaj ga dobro; človek misli, da je cekin, pa ni drugega, ko hlačen gumb — pardon! Kakor gospod Jasno, ki je umrl pred štirinajstimi dnevi. kurzovec Drobnitsch, ki jedva lomi slovenski jezik. A tudi avskultantu Mencingerju se ne da odrekati usposobljenosti, dasi je res, da ga je neki sodnik, kateremu je bil začasno prideljen v službovanje, kvalificiral tako škandalozno in krivično, da je vzbudil splošno nevoljo in ogorčenje v krogih vseh pošteno mislečih sodnih uradnikov. Žalibog moramo priznati, da je ta sodnik, ki je s kruto roko uničil bodočnost svojega kolege v sodni službi, — Slovenec. Krivice, ki se gode slovenskim avskultantom, ni torej samo kriva nam nasprotna justična uprava, ampak tudi mi sami, to se pravi posamni naši slovenski sodni uradniki. Potem se seveda ni čuditi, ako se naši ljudje dosledno zapostavljajo in da zasedajo mesta, do katerih bi imeli izključno in edino pravico samo domačini Slovenci, — tujci, ki niso niti vešči našega jezika. Tako se postopa pri naših sodiščih s slovenskimi avskultanti, dočini se Nemcu nihče ne upa skriviti lasu. Nemce se izvrstno kvalifikuje, ako tudi niso niti najmanje sposobni za službovanje med nami. Posledica tega je, da plezajo ti protezi ranci po lestvi nevzdržno navzgor, dočim morajo njihovi slovenski kolegi, ki so bili po krivici slabše kvalifikovani, da si so desetkrat bolj sposobni za službo, leta in leta gladovati, predno se jim vrže skorjiea kruha z domače mize, ki je menda zgolj v to, da se pri njej maste tujci in odjedajo kruh domačinom. To je zlo, ki nam škoduje prav tako, kakor notorična sovražnost justične uprave napram nam in našim težnjam. Treba je nam najprvo iz korenin izruvati to zlo, potem ho demo z justično upravo žt laglje oh-račanali! — Iz Celovca se nam piše: Nov škandal se je zgodil te dni zopet v Ce-loveu na glavnem kolodvoru e. kr. državne železnice. Družba sv. Mohorja je pričela z razpošiljanjem svojih knjig za tekoče leto ter se je v to svr-ho poslužila, enako kakor prejšnja leta, dvojezičnih voznih listov. Službujoči uradnik pa je sedaj ne oziraje se na to, da so te pošilja ve namenjene vse v izključljivo slovenske kraje, naenkrat začutil v sebi potrebo, zahtevati, da se mu mora poleg slovenskega besedila napisati vse tudi v nemškem jeziku, ter je kratkomalo sprejem bal z družbenimi knjigami zavrnil z značilno opombo, da smatra on tako postopanje za izzivanje i provokacijo). Odbor se je na to predrznost pritožil pri ravnateljstvu e. kr. državnih železnic v Beljaku, odkoder pa do danes ni dobil še nika-kega odgovora ter bode podvzel potrebne korake, da pride ta zadeva v razgovor tudi v državnem zboru, na kar opozarjamo vse naše čč. gg. državne poslance obeh slovenskih klubov s prošnjo, da se blagovolijo z vso odločnostjo za stvar zavzeti, ker si vendar ne smemo pustiti kratiti naših pravic po kakem nadutem neniško-nacionalnem uradniku, kateremu je treba enkrat za vselej povedati, da naj pusti politiko doma ter naj je ne zanaša v urad. Pa tudi to naj se mu pove, da je on tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi njega. Za prevažanje družbenih knjig plačujemo ogromne vsote denarja raznim železnicam vsako leto, in zato naj se nam delajo težkoče in sitnosti od strani uradnikov?! Kaj tnkega ne bomo trpeli. — C1č. gg. poverjenike družbe sv. Mohorja torej vljudno prosimo, da blagovolijo za knjige potrpeti toliko časa, da se ta zadeva končno reši. — Obenem prosimo vse slovenske liste za ponatis teh vrstic. — »Slovenčeva« družba. »Slovenec« je začel v zadnjem času navajati mnenja uglednih listov, ki podpirajo »Slovenca< v njegovi zasramo-valni polemiki proti tržaškim Slovencem sploh in »Narodni delavski organizaciji« posebej, češ, glejte kako svet o vas sodi. No, poglejmo si malo te slavne avtoritete, na katere se »Slovenec« tako zmagoslavno šopiri. Razen »Vaterlanda«, ki ga »Sloven-čevi« ljudje sami informirajo, vidimo v lepi družbi neki tržaški »Novi List«, »Hrvatsko Pravo« in »Slovensko Misao«. Gratuliramo »Slovencu« na takih avtoritetah. Tržaške Slovence pa ne bode zbegal ni »Slovenec«, ni compagnia bella. — Naše zavedno ženstvo. Farji so si izmislili zopet novo sredstvo za ulovitev naprednih krogov recte žen-stva v svoje zanjke. Ustanovili so slovensko kongregacijo žen — dosedaj je bila samo nemška — vsaj povabilo na nekako tako glasečo prireditev sem dobil pri svoji ženi. Seveda sem jo vzel pošteno v roke, izgovarjala se je, da je to slovensko, da je še več odličnih dam izmed naprednih krogov tam, in da baje tega ni potreba možu povedati. Daleč smo prišli — duhovnik, ki sklepa zakon, zabičava, da si morata biti zakonca v vseh stvareh odkritosrčna, da mora biti žena možu pokorna in tu — ker je za farški malin, tega ni potreba. Res žalostno je, da ima pri izobraženih ženah far toliko veljavo, kakor pri terci jalnih kuharicah. Zadnjim pač ne moremo tega zameriti, vsaj nimajo nikake izobrazbe in jih far lahko na-farba kakor jih hoče. Ali izobražene žene naprednih mož! Skoraj si ne upamo dotične dame staviti kar se tiče duševnega obzorja v eno vrsto s tercijalnhni kuharicami, ali vendar ne vidimo nikake razlike. Za danes toliko, drugič bodemo pa navedli vsa imena teh »zavednih naprednih žena«, da bodo vedeli možje pri čem da so in pa tudi mi. Potem naj pa nikar ne bodo razžaljene, ako bodo pri narodnih prireditvah namenoma prezrte. Dandanes je prva stvar značajnost in konsekventnost, in kdor je tam, tega pri nas ni potreba, naj bo X. ali V. — Vse pride na dan. V času volilnega boja za državni zboj ni nobena stvar socialnih demokratov okrog »Rdečega praporja« tako jezila, ka kor naše poročilo, da so socialni de-mokratje dobili z Dunaja 3000 K za volilno borbo. »Rdeči Prapor« je bil radi tega kar besen in se je radi lega cele tedne v nas zaganjal m proglašal naše poročilo za izmišljotino, laž in obrekovanje. No, zdaj je pa resnica vendar prišla na dan in izkazalo se je, da je bilo le res, kar smo mi pisali. Te dni je bil lia^Dmiaju shod nemške socialno-demokratične stranke i»i na tem shodu je lulo povedano in v »Ar-beiter-Zeitung« natisnjeno, da je dunajska centrala dala slo\enskim socialnim demokratom 3000 K za volilno borbo. Čemu je to svoj čas »Rdeči Prapor« s tako jezo tajil, nam je res neumljivo in nas tudi ne zanima. — ('ml u o stališče socialne demokracije glede volilne reforme za istrski deželni zbor. V nedeljo so imeli julijski socialisti shod, pri katerem se je tudi razpravljalo o volilni reformi. Tržaški sodrug Tuntar, ki je poročal o tem predmetu, je podal sliko o narodnostnem boju v Istri in ožigosal stališče laške meščanske stranke, ki se brani upoštevati dejansko razmerje med obema narodoma v Istri. Slovani da tvorijo večino in nojeva politika laške gospodujoče stranke utegne biti nji le v pogubo. Obenem je protestiral proti nameravanemu skrutiniju po listih, po katerem bi Istra glede splošne kurije, tvorila le dva volilna okraja s 3 mandati za vsakega, ter zahteval posebni mandat za Pulj. Ako laška večina ne bode hotela odjenjati v tej točki, napovedal je boj na nož od strani socialne demokracije. Ta njegov radikalizem iti njegovo pozitivistično presojeva-nje narodnostnega razmerja pa ga nikakor ni oviralo, da je ž u g a 1 Slovanom, ako bodo s pretiranimi zahteva mi hoteli preprečiti volilno reformo. Socialisti so pač nepoboljšljivi. Ako so v teoriji enkrat pravični, morajo takoj v praksi pokazati svoje pri stransko stališče in označujejo zahteve večine prebivalstva, ki noče več biti prezirljiva manjšina, za — pretirane. — »Slovenec« se baba, da mu jena njegov poziv došlo od slovenskih trgovcev vse polno daril za srečolov klerikalnega pevsk. društva »Ljubljane« na nedeljski veselici v »Union u«. Da dokaže to svojo trditev, je »Slovenčevo« uredništvo razstavilo nekaj teh daril v izložneni oknu »Katoliške tiskarne«, oziroma bukvarne. To je vse prav lepo, toda čemu ni Slovenčevo« uredništvo priložilo k darilom še imena darovalcev! S tem bi bil izključen vsak dvom, tako pa si lahko vsakdo upravičeno misli, da je pretežno število razstavljenih daril kupilo društvo samo, da preslepi javnost o svoji »priljubljenosti«. T o-rej z imeni darovalcev na dan, sicer bo vedel vsakdo, da je stvar z darili zgolj bumbug! — Mestna višja dekliška šola v Ljubljani. Da prevzame vodstvo na tukajšnji višji dekliški šoli. je dobil profesor na II. državni gimnaziji g. dr. Lovro Požar dopust za šolsko leto 1907./08. — Kipar Zajec, stvaritelj Prešernovega spomenika, ki se je bil nedavno tega preselil v Ameriko, kjer se mu je posrečilo dobiti izvrsten zaslužek, se vsled bolezni vrre v «vojo domovino. — Šolske vesti. Absoh irana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Z h o r s k y pl. Z h o r ž e je imenovana za provizorično učiteljico v Dovjem. Pomožni učitelj g Fran Hladnik je nameščen kot suplent v Zagorju. Koncert Koeian. Znameniti virtuoz na gosli, J a r o s 1 a v Koeian, ki si je vzlic svoji mladosti pridobil že odličen ugled kot umetnik, je priredil snoči v dvorani boiela »Union« koncert, ki je podal obiskovalcem izreden umetniški užitek. V noticah, ki smo jih priobčili pred koncertom, je bilo o Kocianu povedano toliko, da bi bilo čisto odveč, še kaj o njem pisati, zlasti ker so bile citirane sodbe naj-kompetentnejših kritikov o Koci a novi umetnosti. Kar je bilo tam rečeno, velja tudi za snočni konceit, dodano je samo, da se je Kociauov klavirski spremljevalec v vsakem oziru izkrzal kot odličen pianist. \ Iz Preserja nam pišejo: Naše domnevanje se je izpolnilo. Dobili smo novega župana v osebi Janeza Roglja p. d. Teglja iz Preserja v dan 21. septembra t. 1., na praznik evangelista sv. Matevža. Tisti dan je bila pa tudi polna luna; trditi pa ne moremo, da bi bila »trkala« može, ki so pri »pristnem« AnžiČevem vinu volili starejšinstvo. No, sedaj so »Tehlova« mama lahko »kontent« in se postav i-jo, ker je njihova boljša ali pa slabša polovica dosegla župansko čast — ki ni karsibodi. Gotovo so »Tehlova« mama, ki so postali županja, skuhali možu v čast »holaž«, ker ga znajo tako »fajn skomandirat« — pa ne vemo ali moža ali »holaš«. Tegljev oče pa tudi rad kaj dobrega poje, o tem bi morda lahko povedal »Cerkveni Lovriček«, ki je baje videl, kako je Tegelj snedel kar 5, reci pet mesenih klobas en pot. Seveda, če so bile klo-hase zastonj, so bile še boljše. Pa ne, da bi oče župan to tajil?! Vsak človek ima kako slabost, in oče župan menda tudi ni brez križev in težav. Ko je ta mož, namreč Tegelj (vsaj moža ga pa že moramo imenovati, ker je »purgermajster«) nastopil svojo službo, je imel takoj dela čez glavo. Na dan županove volitve so se klerikalni »veljaki« pri Anžičn tako nasr-kati »dobrega« (o joj!) vina, da so potem vso noč rogovilili (če je kdo sv. Drha klical ne stoji v farni kroniki) po vasi in prigodilo se je. da so njihovi mlajši, nadebudni fantički, zlasti iz Kamnika, napadli mirne fante iz Preserja in Brezovice. Ti so se morali braniti in so vračali milo za drago. Nekaj klerikalnih pobcev je zaznamovanih. »Jernejčkov Šuštar« jo je pa po nesreči izkupil (kaj se meša med otrobe/!} s sekiro po roki od nekega klerikalnega falota. ki jo je popihal v Ameriko. Tegelj je v svoji ljubezni do bližnjega brž poslal pO orožnike, da so oklenili tiste, ki so se branili. Sodišče jih je izpustilo. Zadnji del te žaloigre se bo vršil pred sodiščem in tu se najbrže m4 bo klerikalcem prav dobro izteklo, ker so sami krivi tepeža. Pravijo, da se je tudi Trojarček nekaj postavljal in vlekel iz hlač. Tudi oni odbornik, ki je rekel, da ne bo več vozil farških j . . . je bil zraven. Pa ne da bi kdo mislil, da je bil ta človek »Končevc«. ki tako ve povedati v »Domoljubu« ali »Sinradiljubu« o Erjavčkovem kozolcu, sam bi bil pa dne 19. septembra skoraj pogorel. Sedaj ljudje popra mi-jejo, kdo bo županil. ali Tegelj sam. ali tudi »Tehlova mama«, ali pa celo kapelam ki se zna pridušitj in je Teglju desna roka, njegov tajnik. Že-gen pa lahko dajo »gnadljiv<: gospod fajmošter in potem bo že vse dobro (Aha!). Odborniki novega občinskega odbora so pa že taki možje, da jih bo treba večkrat fotografirati. Še celo nekaj takih Rakitčanov je zraven, ki so se v komiku vozili. Sicer je pa prav »fajn« za vse. Kimovcev dosti, hlač veliko, mož malo. Gospod urednik. Vam se pa zahvaljujem za pri-občenje teh vrstie in Vas prosimo, da nam še kaj prostora prihranite in Vas lepo pozdravljamo čez hribe in doline in pa tje čez »morost« do bele lepe Ljubljane, ki ima okoličane zaspane. Adijo no! Zdravi! Naprednjak! p rese r ške o b-č i n e. Nove kraške podzemeljske jame. Za časa XII. in XIII. ekspedicije v podzemeljskih jamah je preiskal g. G. And. Perko zlasti ravnino pri Materiji v severni Istri. Ta ravnina je pravi Dorado za raziskovalca podzemeljskih jam. Takoj pri železniški postaji Herpelje-Kozina je preiskal tri globoka brezna in eno lahkodo-stopno pečino. V okolici Tublje se nahaja 104 m globok erozijski rov, široka Golubina in ozka razpoka brezna; vse te tri jame je raziskal ir. Perko. Na sedlu med kotlinama pri Brezovici in Odolini se nahaja več majhnih jam, od katerih ima »sovja jama«, taborska Pečina in brezoviška Pejca kseolitične naselbine. Pečina pri Pansani se rabi za ledenico in pri vhodu se vidi natanko, da je to vdr-tina. Na hribu »Slavnik« leži jama »Vreber«, ki je sestavljena iz dveh velikih dvoran, dolg. nizek predor veže ta dva prostora. V podnožju predhribja južno pri Markovšini je bilo brez števila jam in breznov temeljito raziskanih. Največja je pečina v Zjatib; to je impozantna votlina, katera se pa vsled vdrtine »Grde jame« ne da dalje raziskovati. »Medvedova jama« je lepa, 580 m dolga jama, za katero se rabi pri raziskovanju 50 m vrvne lestve. V glavni dvorani se nahajajo belobarvni, krasni stalagmiti. Martinova jama pri Gradišču je največja in najlepša kapniška jama na Krasu. Ko je tukaj po večmesečnem napornem delu razstrelil g. Perko več razpok ter odpravil groblje, se mu je posrečilo, da je našel v nekaterih galerijah zvezo med neštevilnimi votlinami, v katerih se nahaja nebroj kapnikov, med drugimi tudi krasne oblike zagrinjal, ki so edine svoje vrste. G. Perko je upal, da se mu bode posrečilo zaslediti tukaj glavni vodni tok tržaškega Krasa, a kmalu je moral opustiti to idejo, ker je uvidel, da bo odprava preobilne ilovice in premnogega grob lja provzročila velike stroške. Gornje nadstropje te jame do sedaj še ni raziskano. Do sedaj znani prostori te votline so mnogo večji nego So prostori v podzemeljski jami »Dimnice« pri Markovšini, katero je našel g. Perko v jeseni 1. 1904., in katero bode umetnim potom odprlo slovensko planinsko društvo za širšo javnost. Južno od preje imenovane votline se je našel na dnu Skalonove jame, ki je 123 m globoka, močan vodni tok. Tudi tukaj je bilo treba napornega dela, predno je bilo mogoče raziskati ozek rov. V tej votlini priteka in odteka Voda skozi cedilnike. Geologično važna je Toncetova jama pri Materiji. V tem, 192 m globokem rovu se nahaja 102 m pod vhodom močan studenec, ki se izliva z velikim šumom navpično, 00 m globoko v zadnji rov. Tukaj še danes lahko opazujemo moč padajoče vode, ki je nekdaj se nahajajoče razpoke kraških tal povečala in s tem provzročila tisoče breznov in jam. Zgornji jamski del je jako drobeč in sicer tako, da je pristop Belo nevaren in je bilo mogoče Šele po več poizkušnjah priti do jamskega dna. Jenčereska jama pri Skadanšini je 214 m globok, erozijski rov, ki se slepo konča, hotiške Ponikve, ki požirajo vso padavino ravnotako imenovane kotline, so bile preiskane do konca, pri katerem delu je bilo treba premagati velike nevarnosti, tako n. pr. pristop v zadnjo veliko dvorano, kjer se izliva vsa jamska voda v 35 metrov globok, cevi podoben rov. Padajoča voda tvori močen in širok vodopad, vsled katerega je plezanje po vrvni lestvi prav neprijetno. Podobna podzemeljska vožnja po vodi je bilo raziskavanje požiralnika v kot-linski votlini pri Slivju. Pri Obrovu so bile raziskane 250 m dolga pečina na hribu Orlik, 92 m globoka Vida-lova jama na Velikih Grižah in 82 m globoka Grinca jama. Razven tega je bila na novo preiskana tudi 321 m globoka Lindnerjeva jama pri Treh-čah, deloma je bila ta jama tudi dalje raziskana. V celem je g. Perko raziskal za časa zadnjih ekspedicij 72 neznanih jam. Iz gledališke pisarne. Jutri (za abonente: nepar) se uprizori prvič na bubljanskem odru Massenetova štiridejanjska opera rManona kot slavnostna predstava v proslava godu Njega veličanstva cesarja. Naslovno vlogo poje g08pioa Collignon, Des Crrieuxa g. Jastrzebski. Ostale vloge so v rokah dam: Skrdlikove, Groszove in Borzewsk§ t t gospodov: Kondrackega, Hajeka, Kratochwila, Valvarja in Buk-šeka. Slavno občinstvo se opozarja, da vstop med ouverturo in med igro ni dovoljen. Začetek točno o polu-osrni h Pol lože v pritličju ali v prvem nadstropju se išče. Kdor bi jo hotel odstopiti, naj to blagovoli naznaniti gledališkemu vodstvu. »Matica Hrvatska". Slovensko gospodo, ki bi hotela pristopiti k „Matici Hrvatski", vljudno vabim, da to stori Čim preje. Članarina za Slovence znaša samo 3 K na leto, za to neznatno vsoto dobe letos člani lep književni dar, sedem krasnih del, med njimi Skabičevskega povest noveje ruske književnosti I. del in „Kolo hrvatskih umetnikov" II. zvezek z dvanajstimi umetniškimi reprodukcijami v barvah. Na novo vstopivši Člani dobe poleg tudi še hrvatsko -slovenski slovarček kot nameček. — Izven Ljubljane bivajoči Člani naj pošljejo hkratu s članarino še 40 v za upravne stroške, nakar dobe svo* ječasno publikacije franko po pošti. — Fran Podkrajšek, poverjenik „Matice Hrvatske" za Ljubljano, Resljeva cesta 21. Na Zalem logu je utonil v torek popoldne triletni sinček v Ameriki bivajoČega Janeza K e u d e. Otrok je šel v dražbi drugih k žagi po drva in je idoČ po čez slabo brv padel v vodo. Potegnil ga je sicer takoj na žagi bivajoči hlapec iz vode, a je bil že mrtev. Podelitev patenta za novo iznajdbo. Domači firmi J. Spale k, tovarna za železninsko blago v Kamniku, je podelil c. kr. patentni urad na Dunaju patent (patentni list številka 129 899) za postopanje pri pri-trjanju nasadil k pripadajočim štek-ljem. Državna subvencija, Živinorejska zadruga v Selcih je dobila 600 K državne subvencije. V Novem mestu se je nastanil dr. Josip S t r a š e k kot zasebni in zdravnik okrajne bolniške blagajne ter ordinira od 11. dopoldne do 1. popoldne. Nt meščanski soli v Po-stoini, kjer se je pričelo 1. oktobra šolsko leto, se je vpisalo 57 učencev. Da se je vzlic legarju, ki je marsikoga odvrnil od Postojne, vendarle prijavilo toliko Število učencev, je pač najboljši dokaz, kako potrebne so nam meščanske lole. OtNk utonil. V Dragi pri Studencu je utonil triletni sin Luoije Spizzo, žene opekarja, v gnojnici. Smrten padec z lestve. Ivan Mer lak je snažil v tovarni na Savi na Gorenjskem električno napravo. Pri tem je padel z lestve več metrov na tla tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Trgatev v Sv. Krtin pri Trstu je bila odločena za dne 2. oktobra t. m., vsled slabega vremena se je odložila za dne 7. oktobra. Torej ku-povalci vina prosekarja toliko na znanje, da bode letos res dobra kapljica prosekarja in tudi črnega brzen-cina. Prosekarja se bode dobilo od dne 14. oktobra naprej. Križani. „Narodne čitalnice11 v Hrastniku občni zbor bo v nedeljo 6. okt. ob 3. pop. v deški Soli. »Sfidosier reiehische Stimmen" t Mariboru so radi pomanjkanja naročnikov prenehale izhajati 1. t m. Ta list je jel lansko leto izhajati mesto „Stiđsteirische Presse". Urejeval ga je Slovenec dr. Somrek v — nemškokl eri kalnem duhu. Dasi so poslali dr. Somreka ncit se Časnikarstva v Švioo, vendar je bil list kaj slabo nrejevan in si ni mogel pridobiti zadostnega števila naročnikov. Zato je iudi umrl. Slovenci za tem listom, ki so ga izdajali mariborski kanoniki, ne bodemo žalovali, saj je bil slab in nevreden naslednik nekdanjega odločno narodnega in dobro urejeva-nega Časopisa „Siidsteirisohe Postu. Boj z medvedom. V Beljaku je v nedeljo zvečer napadel v menažeriji pri predstavi krotil ko vzhodno-indijski medved, ki je pred kratkim raztrgal neko žensko. Ves divji se je vrgel nanjo in ji zasadil zobe v nogo, potem pa v jamo, kjer jo je silno Tazmesanl. Šele, ko so divjo zvez pritisnili z železnimi palicami t strani, so megli izvleči nesrečnico iz kletke. Podružnica, Slo v, planinske ga društva" v Cerknem priredi v soboto in nedeljo izlet na Blegaš, Odhod iz Cerkna v soboto, dne 5 t. m. ob 5, pop. Na Robidenskem brdu ob goriško-kran,ski meji bo v gostilni večerja in prosta zabava in se bo tam tudi prenočilo. Ob 5. zjutraj odhod na Blegaš, kamor se dospe okoli 7. zjutraj. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrši. Treščilo je te dni med nalivom v Pevmi na Goriškem v neko hišo. Strela je šla skozi dimnik. Škode ni posebne. Veliko obeta 161etni Jožef TJmek iz Kostanjevice na Goriškem, štirikrat je bil že zaprt zaradi tatvine, zdaj je pa spet kradel in pobegnil. Klati se po Krasu nekod. Sredi Novela in Kostanjevice na Soriškem se odpira jama. Sluti se, da se po isti črti steka škocijan-ska voda. GrloboČina je najbrž velika; preišče se, ali je voda notri. Staro ustno izročilo pravi, da je nekdaj padla noter deklica in par volov. Deklica je prišla ven z vodo v Štiranu pri Devinu. Na Terezijanišču na Dunaju je imenovan za učitelja prof. kand. Fran Skok, doma iz Št. Pavla v Savinski dolini. Nečloveška mati. Karo lin a K o bal v Trstu je imela svojega 12-letnega sina na rokah in nogah zvezanega cel teden skupaj. Pri tem ga je vsak dan pretepala naravnost grozovito. Nečloveški materi je policija preprečila nadaljno mučenje. Okraden. V Trstu je bil okra-den trgovec gosp. Fran Dimnik iz Udmata pri Ljubljani. O kradel ga je tovani, s katerim sta skupaj pila. Ustrelil se je v Trstu 301etni magis,tratni uradnik Karel O. v usta, a krogla mu je švignila mimo, da si je le osmodil ustnice. Bil je zelo pijan. Iz zapora so izpustili v Trstu onega Rudolfa Gracnika, o katerem smo poročali, da je bil na sumu, da je umoril kočijaža Praznika in Mohoroviča. Nova ladja aa preiskovanje ttOrja. V Kopru so spustili v morje novo avstrijsko ladjo, ki bo služila za preiskovanje morja. Hrvaška zmaga. V Boljuncu v Istri so pri zadnjih občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali Hrvatje. Ves rilec je razrezal neznan hudobnež svinji Marije Šetinc v Zagrebu, tako jo je morala lastnica zaklati, sicer bi ji bila poginila. Trojčke je porodila žena delavca DisareviČa v Oseku in sicer dve deklici in enega dečka. Ena deklica je drugi dan umrla. Sad ga je pičil v glavo. V Grbavcu na HrvaŠkem je pifiil 1 kletnega mladeniča Štefana Mihi č a gad trikrat v Čelo, ko je nabiral suh-ljad v gozdu. Dasi je po pika preteklo tri ure in je bil MihiČ že tako otekel v glavo, da ni niČ* več videl, vendar ga je zdravnik še rešil smrti. Železniška nesreča. Blizu Pakraca na Hrvaškem je za vozil tovorni vlak v bližnji kamnolom, kamor je bila speljana proga, ter zadel v vozove, na katerih so delavci peljali kamenje iz kamnoloma. Ravnatelj železniške proge, Josip Majer in delavec Josip Pavkner sta prišla pod kolesa in sta jima bili odtrgani glavi. 16 drugih delavoev je dobilo večje in manjše poškodbe. Samomora V Sarajevu si je pred zrcalom prerezal vrat z mesarskim nožem mesar Josip Mikolašek. Naj -brii se mu je omračil um. Kinematograf Edison na Dunajski eestl nasproti kavarni „Evropa" ima od včeraj do vštetega petka sledeči zanimivi spored: Moderni hotel (dolga humoristična projekcija), pustni korzo v Nioi na Francoskem (interesantna projekcija po naravi posneta na pustni dan 1907), dobrosrčni mornar (žaloigra v 10 slikah), pretkani starčki (jako smešno). Kakor vsi dosedanji sporedi, tako je tudi ta izredno zanimiv, krat-kočasen in poučen. Opozarjamo zlasti na točko „Pustni korzo v Nioi", ki se je na zahtevo mnogih obiskovalcev obdržala na sporedu. Ker so slike vse jako dolge, traja predstava čez tri četrt ure. Naj ne zamudi nihče obiskati to krasno serijo. Miro z O v. . Društvena godba u priredi jutri v petek ob poluosmih mirozov po sledečih ulicah: „Mestni domu, Poljanska cesta, Sv. Petra most, Sv. Petra cesta, Resljeva cesta, SlomSkove ulice, Kolodvorske ulice, Sodnijske ulice, Dunajska cesta, Selen burg ove ulice, Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Sv. Jakoba trg, Stari trg. Franc Jožefa trg, „Mestui domu. Mirozov se vrši pri lepem vremenu. Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 703 konj in volov, 235 krav in telet, skupaj 938 glav. Kupčija je bila pri goveji živini sreioja, pri konjih pa dobra. Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 15. do vštetega 22. septembra 1907: t>6 volov, 9 krav, 6 bikov, 1 konj, 156 prašičev, 161 telet, 29 ko-štmnov in kozlov; zaklane živine se je vpeljalo: 7 prašičev, 8 telet, 1 ko-štruu in 823 kg mesa. Pogrebno podjetje ustanovi na Grlincah pri Ljubljani posestnik in mizar g. Anton MalavaŠič z dovoljenjem deželne vlade. Delavsko gibanje Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Maoedonoev, v Vratislavo seje peljalo 82 domžalskih deklet na delo v tovarno za slamnike, 30 Hrvatov je prišlo iz Pruske," SO Macedonoev pa iz Pavorja. Izgubljene in najdene reči. Ana Jancova, prodajalka, je izgubila dve srebrni ovratni verižici. G-ospa Lea Knezova je izgubila rjavo denarnico s približno 53 K. Ivanka Traun je izgubila prost bankovec za 20 K. G-ospa Josipa Langova je izgubila rjavo usnjato torbico in zeleno denarnico s 6 K. Neža Jordanova, služkinja, je izgubila mašno knjigo in bankovec za 10 K. Jakob Novak, posestnik v Krakovskih ulicah Št. 33, je našel dežni plašč, dobi se pri njem. Grdč. Justina Muršičeva je našla srednjo vsoto denarja in ga oddala pri magistratu. „Društvena godba ljubljanska priredi danes v četrtek v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. Koncert se vrši pri vsakem vremenu. * Drobne novice- — Pasivna resistenca železničarjev je do-sedaj le na nekaterih postajah avstrijske severo-zapadne železnice, a bati se je, da prestopi tudi na drž. železnico; v tem slučaju se opusti več osebnih vlakov. — Za izročitev princezi-n j e Monike d r a ž d a n s k e m u dvoru je sklenil saški ministrski svet takoj uvesti sodnijske korake. NihČe ne misli na to, da bi se odvzelo Tosellijevi otroka s silo. — Nemški turnarji. Na postaji pred Stettinom je napadlo 50 atletov vlak, v katerem so se pripeljali atletje nekega druzega kluba. Svoje „kolege" so napadli z gorja-Čami in noži, da so bili vsi potniki v smrtni nevarnosti. Strojevodja je moral naglo odpeljati na prihodnjo postajo, ne da bi bil vlak mogel odpraviti in sprejeti pošte. — Kotel se je razletel. V Jožefovu na Češkem se je pripetila v hotelu „Ottotf strahovita eksplozija, ki je ubila hotelirja in nekega gosta ter razrušila ves hotel. — 1000 srbskih volov so baje utihotapili preko Bosne na Dunaj. — Saški kralj se zopet oženi? Draž danski časopisi poročajo, da se saški kralj kmalu poroči z neko prusko princezinjo, ker je papeška kurija pripravljena, da iz izrednih državnih ozirov razveljavi njegov zakon s sedanjo ženo Tosellijevo. — O drugi ženi Leopolda Wolflinga prinašajo Časopisi naj-raznovrstnejše vesti. Njen oče je bil baje delavec; tudi njen očim in njena mlajša sestra delata v tovarni za užigalice. Marija Magdalena Ritter je baje prišla pred leti v Berolin služit za deklo, posneje je bila v neki trgovini, a ko jo je spoznal Wolfling, je bila zaročena z nekim mesarskim pomočnikom. Temu je izplačal "VVolf-ling 10.000 mark, da mu je odstopil De ves to. — Napad na vlak. Blizu Odese je 15 oboroženih roparjev ustavilo kurirni vlak. Na vlak so streljali z obeh strani ter dva potnika ubili. Potem so razstrelili blagajno ter se odpeljali na lokomotivi, dočim so vlak s potniki pustili na mestu. — 320.000 frankov sežgal. Inkasant Loyson pri bruseljski banki je poneveril 320.000 frankov terj jih sežgal iz maščevanja, ker je bil njegov sin na zahtevo te banke zaradi malega prestopka obsojen v trimesečno ječo. — Pisatelj Roda Roda, ki je nadporočnik v rezervi, izgubi šaržo, ker je častni svet izrekel, da je žalil stanovsko čast. — „P o 1 i t i ka — „Union". Uredniki praške ^Politik" so prevzeli s 1. oktobrom list v svojo last ter mu dali ime n Union". — Kuga v Marži lj i? V francoskem ministrstvu ne vedo ničesar o kugi v Marzilji. * Conska ln ura. Neki nemški filozof pile: Deklice so podobne starim uram, ker vedno prehitevajo. Dekleta, ki se držijo preveč mode, so podobne uram na zvonikih, vse jih gleda, ne vzame pa nobeden. Lepe in brhke so podobne uram z muziko; nekaj časa so zabavne, potem se jih naveličamo. Bogate dekleta so podobna zlatim uram. Komaj se jih vidi, se že vpraša, koliko so vredne. Klepetulje so podobne budilniku, ker trgajo ušesa. Iu tako dalje. * Prava in neprava lena. v Chicagu se je pred par meseci John Kiimowicz oženil. Kar mu je pred kratkim žena ušla. Iskal jo je, a nikjer je ni bilo dobiti. Ko se je nekoč Klimowicz peljal v tramvaju, videl je v nekem kotu sedeti damo, ki je bila do pičice podobna njegovi ženi. Skočil je k njej, jo objel in s solzami v očeh vpraševal, zakaj ga je zapustila. Dama pa ni odvrnila njegovega objema, ampak ga pahnila od sebe češ, da je prismojen. Ker je Klimowicz trdil Še dalje, da je njegova žena, dala ga je ta aretirati. Po ameriško ga je še občinstvo pošteno premikastilo. Tudi pred sodiščem je za gotovo trdil, da je ženska njegova žena, in tudi priče njegove so potrdile to. Ker so pa priče ženskine potrdile nasprotno, sodnik ni mogel napraviti sodbe in je pustil stvar nerešeno. Tu si je dozdevna žena Klimowiczeva pomagala na drug način. V nekem listu je pozvala pravo ženo Klimowiczovo, naj ji pošlje Čevelj, ker ima gotovo tako veliko nogo, da bo ona (pozivateljica) lahko obe svoji nogi vtaknila vanj. To je imelo uspeh. Prava žena Kli-mowiczeva je ogorčeno odgovorila, da bi bilo gotovo nasprotno res. Tako je Klimowicz našel srečno svojo ljubljeno ženo. * Ali naj ženske kade ? Na to vprašanje odgovarja neka dama, da ne. Dejstvo, da je dandanes ves svet Če ne ravno bolan, pa vsaj bolehen, je ljudi pripravilo do tega, da se pečajo z razmotrivanjem o zdravju in zdravljenju. Bolezni se izogibati je lažje nego bolezni zdraviti in žena kot poklioana čuvarica zdravja v družini bi se morala varovati vseh škodljivih navad, ker le potem more biti v resnici prava vzgojiteljioa svojih otrok, pred vsem sinov. Moški se kajenja odvadijo le redkokrat, četudi spre vidijo njegove škodljive posledice. Cuje se včasih izrek: „Rajši sem lačen, kakor da bi ne kadil", ali : „Rajši bi umrl, kakor če bi ne imel zjutraj najprej cigarete v ustih". Vsled neprestanega draženja živcev se eneržija tako manjša, da se le moški, ki so posebno trdne volje, odvadijo kajenja. Ženske naj puste kajenje, ker provzroća srčne bolesti, ki nastanejo zlasti od kajenja cigaret. Kdor kadi, se mu hoče kmalu tudi alkoholnih pijač. Ženske naj torej skušajo vplivati zlasti na mladino, da ne kadi in tako ne koplje zgodnjega groba ali vsaj razrušenega zdravja sebi in potomcem. * Nov stroj za letanje. Kakor poroča londonski »Daily Telegraph«, je iznašel v pokrajini Ahole na Škotskem polkovnik Capper nov stroj za letanje. Izumitelj je že parkrat zletel s svojim zrakoplovom v zrak in plul po njem več milj daleč. Stroj je treba še spopolniti in Capper upa, da bo jako praktično uporabljiv. * V Zvezne države ameriške se je julija 1907. izselilo 97.132 oseb, za 12.729 vee nego julija 1906. Iz Av-stro-Ogrske se je izselilo 21.813 (4710 več kot julija 1906.), iz Italije 19.477, Rusije in Finske 23.971, Angleške in Istre 8479. Iz cele Evrope se je izselilo 88.702 osebi ali 10.688 več nego julija 1906. V primeri z julijem 1906. se je izselitev povečala za 15%, v Avstriji sami pa za 31%! Književnost — „Slovenski Sokol1* ima v št. 9. naslednjo vsebino: 1. Spomini na zle t v Pragi. 2. Občni zbor „Slovenske sokolske zveze. 3. Ve stoik slov. Sokolstva. 4. Zahvala. Izpred sodittn. Kazenske obravnave pred deželnim god iščem. Svojo amater pretepa val. Kaj- žar Janez Bele iz Mavčič je zelo surovo postopal s svojo materjo, in sicer zaradi tega, ker ji je moral vsled izročilne pogodbe dajati živež. Rad bi se bil starke iznebil, zaradi tega jo je tudi dejansko trpinčil s tem, da jo je večkrat vrgel na tla, ji pulil lase in tolkel z desko po glavi. Drngokrat jo je zopet suval z obuto nogo in nekokrat tolkel s ključem po glavi. Obdolženec ne taji navedenih dejanj, zagovarja se le s pijanostjo. Obsojen je bil na en mesec ječe. Tuje fante Izzivali v šmidovi gostilni v Rudnem izzival je domače fante hlapec France B e r o e iz Rateč. Zabavljal je navzočim ter imenoval Jerneja Berganta „muckau. Na pripombo Martina Bizjaka, da ne bo domačinov „rihtalu, zasveti se v Ber-cetovi roki nož. V tem strahu pograbi Bizjak steklenico na mizi in udari Berceta po glavi. V tem ga je pa že obdolženec z nožem sunil v leve spodnje lehti ter ga nevarno poškodoval. Berce, ki svoje dejanje priznava in se le zagovarja, da se je hotel Bizjaka ubraniti, je bil na 5 mesecev težke ječe obsojen. Prisilienec žalil cesarja. Jožef Urši ž, 44 let star, bivši delaveo v Trstu, sedaj prisiljenec, je na Javor« niku z nekim drugim prisiljencem pobegnil od dela. Posrečilo seje pazniku Berdajsu vjeti JrSiča, dočim je drugi prisiljenec ušel. 2e ko je Uršič prekoračil most čez Savo, preklinjal in grdil je Avstrijo in cesarja. Kasneje je pa vpričo orožnika in dveh paznikov ponovil te žaljive besede. Pred sodiščem se je zagovarjal s tem, da se je pritožil, da nikjer tako grdo ne ravnajo z ljudmi, kakor v tej prokleti Avstriji. Obdolženec je bil že trikrat zaradi enakega hudodelstva kaznovan. Predkazni ima trideset, in sicer zaradi raznih hudodelstev in prestopkov. Ni torej čuda, če prostosti ne mara in si sam želi priti v Gradiško. Njegovi želji se je ustreglo, kajti obsojen je bil na 4 leta težke ječe. Tatvina. France Jonkar, hlapec v Tuhinju, je 25. avgusta t. 1. vrata stanovanja Antona Levca šiloma s sekiro odprl in si potem prilastil znesek 31 K 60 v. Jonkar je bil na 6 tednov ječe obsojen. Zaradi hudodelstva »nravnosti v smislu § 129. k. z. in oskrumbe je bil 15 let stari Alojzij Šmit, hlapec iz Domžal, na 3 mesece težke ječe obsojen. K naboru ni prišel France Lenarčič, posestnika sin v Nada-njem selu. Bival je namreč v Ameriki in zamudil dve naborni stavi. Zagovor, da ni imel potrebnega denarja za pot, ni obveljal. Obsojen je bil na 12 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Telefonsko m Brzojavni noroflta Dunaj, 3. oktobra. Deželni predsednik kranjski S c h w a r z pride semkaj, da sprejme navodila centralne vlade glede razpusta deželnega zbora kranjskega in glede končne ureditve ljubljanskega gimnazijskega vprašanja. Dunaj, 11. oktobra. Z ozirom na dementi »Slovenca«, tla vest o razdelitvi I. ljubljanske gimnazije ni resnična, Vam Vaš informator sporoča, da stvar odgovarja od konca do kraja resnici. Vse a-paralelke se odcepijo in se iz njih osnuje samostojna nemška gimnazija, kjer se bodo seveda nastavljali za profesorje sami Nemci. Dunaj, 3. oktobra. Prvotno je nameravala vlada gimnazijsko vprašanje rešiti na ta način, da bi bila nemške spodnje razrede odločila od gimnazije in jim dala samostojnega voditelja, ki bi bil podrejen slovenskemu ravnatelju matice. Zakaj je ta projekt zavrgla, ni znano. Menda s to rešitvijo niso bili zadovoljni Nemci. Da se osnuje samostojna nemška gimnazija, je sad sporazumljenja med klerikalci in Nemci. Dunaj, 3. oktobra. Po informacijah na merodajnem mestu ne bo vlada delala nobenih zaprek, ako se slovenščina uvede kot učni jezik tudi v višje razrede gimnazije. Dunaj, 3. oktobra. Dvorni svetnik N e u s s e r , profesor interne medicine, je bil danes poklican k cesarju. Prihodnje dni izostanejo vse avdijence pri cesarju. Iz tega se sklepa, da je cesarjevo zdravje precej omajano. Budimpešta, 3. oktobra. Nagod-bena konferenca je trajala danes od devetih do treh. Sporazumljenje se ni doseglo, ker obe vladi odločno vztrajate na svojem stališču. Praga, 3. oktobra. Predsednik nadsodišča vitez W e s s e 1 y gre v pokoj. Na njegovo mesto pride predsednik brnskega nadsodišča dr. R. vitez R e g n e r. Petrograd, 3. oktobra. Finančna komisija finskega deželnega zbora je dovolila 20 milijonov za vojaške potrebe ruske države. Gospodarstvo. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu septembru 1907 je 106 strank vložilo na hranilne vloge 22.061 K 04 v, 21 strank vložilo na tekoči račun 11.903 K 77 v, 54 strank dvignilo na hranilne vloge 15.590 K 93 v, 18 strank dvignilo na tekoči račun 12.865 K 85 v, 3 strankam se je izplačalo posojil 6.300 K, stanje hranilnih vlog 870.475 K 22 v, stanje vlog v tekočem računu 42.308 K 75 v, stanje posojil 765 388 K 58 v, denarni promet 129 220 K 30 v. Izjava. Koroški akademiki zbrani v društvu „Grorotan" na občnem zboru dne 24. septembra 1907 v Oelovou obžalujejo, da je „Miru v zadnjem času popolnoma neopravičeno smešil narodno delo akademikov z neprikritim namenom, Škodovati jim na ugledu in zaupanju pri ljudstvu, kateremu so posvetili svoje pošteno in resno delo. Nečuveno žaljivo je očitanje da so se akad emiki s kazali v javnosti samo s prošnjami za podpore in da se grozi podpirati samo akademike gotovega mišljenja. Zato pri bij ej o koroški akadamiki to nepoštenost in opozarjajo na posledice te pisave ne samo za akademike, ampak tudi za vso koroško politiko. Slov. akad. fer. društvo „Gorotan". Celovec, 2. sept. 1907. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Pojasnilo.*) Cuje se, da se v naši občini združujejo nekateri ljudje in izdelujejo načrt, kako bi se pri nas napravila še ena nova šola poleg one v zadnjem času zgrajene, ker je le-ta preveč od občine Moste oddaljena. V pomirjenje onim, katerih misel je popolnoma opravičena, naznanja podpisano županstvo, da pride ta zadeva v kratkem pri občinski seji na dnevni red in bode gotovo boljše izpeljana, če jo prevzame občina na svojo odgovornost. V takem slučaju nam bode g. Elija Predovič kot veleposestnik in odbornik naše občine gotovo znatno podporo naklonil, ker je on že pred par tedni naročil obč. tajniku, da naj pride ta zadeva pri prvi občinski seji na dnevni red. Sioer je pa to misel sprožil omenjeni gospod že tudi v seji. Županstvo Moste dne 5. septembra 1907. M- Marenčič, župan. • Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. učinkuje izredno krepilno na ves organizem, celi in jači pljuča. I 3363—1 naj bo še take dolgotrajnosti in trdovratDOBti, SCOTTOVA emulzija hitro premaga. Celo jetičnim nudi SCOTTOVA emulzija olajšav ter za slučaj, da se je lečeoje moglo pričeti pravočasno, pogosto celo popolno in trajno ozdravljenje. Izvirna steklenica 2 K 50 h. Naprodaj po vseh lekarni can. Pristna samo s to znamko — ribićem — kot jamstvenim znakom Scottoveoa ravnanja! Umrli so v Ljubljani. Dne 28. septembra: Fran Zaje, občinski uradnik, 40 let, jetika. Dne 30. septembra: Franja Leuz, Resljeva c 1 Mvodegeneratis. - Ivan Kapler, prejemnikov sin, 3 dni. Dunajska cesta 31. Catarrh. intestni Dne 1. oktobra: Tomaž Pajsar, strojar, 66 let. Radeckega cesta 11. Jetika. Cvetko Miklavc, trgovčev sin, 5 mes. Kopališke ul. 11. Ecclampsie. V deželni bolnici: Dne 29. septembra: Ivan Habjan, kovačev sin, 13 let, Schlegmonae c ras is. — Marija Manilli, delavka. 67 let. Vsled raka. -Ivan Dolčic, dninar, 44 let Spiidenje jeter. Dne 30. septembra: Martin Cerar, dninar, 47 let, Jetika. 9994 Se doki povsod f neobhodno potrebno zobno Creme vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave. Borzna poročila Ljubljanska , Kreditna bank« v Ljubljani" .Urtdn* rurarf clun. t»or*» 3. oktobra ' WJ7 *4 majska renta a? srebrna renta . . avstr. kronska renta. . zlata » , »grška kronska renta zlata y62) 98 40 ' 1 30 93 r 110 J»b 98-30: 10 40 99* x b BU? 98 60 96 ftu lift-M) S3 35 110-55 tfc-3 I 1U-6J l00"30 99 20 96*20 97- 100 — li 4 — posojilo dež. Kranjske ♦*/,•», posojilo mesta Spljet *k% . . Zada« 4*rf,», bos.-herc. železniško posojilo 1902 ... 9820 4*i, čeka dež. banka k. •. 96- . I. o. 96-60 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 99 — Pežt- kom. k. o. t 10° 0 pr......i h 3 50 s,"', zast. pisma Innerst jj hranilnice. . . . 97*50, 98 50 #«¥,•;, zast. pisma ogr. eanv dež. hranilnice . . ^'•*'<> z- P,s- °Sr- niP- ban •Si*. obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... t*-it• , obl. češke ind. banke M, prior. lok. želtz. Trst- Poreč..... prior, dolenjskih žel F1/, prior. juž. žel. kup. V/// •M/ avstr. pos. za iti. p. « Srečk*. fc-ecae od 1. 18601/, . . . . od 1. 1864 . . . m tizske...... . zem. kred. I. emisij 9 ogrske hip. bank* 9 srbske a frs. 100"- turške..... srečke . . 9675 9936 98 5 J 99 76 ¥9 90 294-75 99 20 97 76 9950 lt u 76 r aasftika Kreditne laemoške , . . . Krakovske , . . ljubljanske , . . . Avstr rdeč. križa , . . . Ogr. 9 mm • « Rudolfove , . . . Salcburške , • • . r>majske kom. , . . Delata* Rižne železnice . . t » uržavne feieznice . . . . Avstr.-ogrske bančne faA*.. Aystr. kreditne banke v-jTSke * r • itvncstenske » Premcgokcp v Mostu (Br3.x) Aipin.-ke mcntan . . Praške že] i'?4ce tladkorve ^r**^ 99'7f 296-76 10025 149 - 15f— S 46-50 250 60 143 - 147 - 27325 279 25 270 — 277— 238 25 244-25 99- 105 — «84 55 185 56 Su aa- — -40 450*— 90 88-- 90 50 9650 60 —1 66- - 45 50| 47-50 *6 25 28 25 21 ~ 22 — 2 6- 214-- 466 — j 4i6 - j :55-80| lf6*80 I 66"» 25 661 25 ;i79d - 1809'-J r42 —1 643 — 754 50 765-5fJ 3*1 -I 726— V'9— 613-75 614 76 1647 - 2657 -543-50! 544 50 i63 -i 266 -468 - j 472 — 147— 149 — sr. cekin..... 11.5 jb franki ....... I 19 1«! 3C marke . ,.....j a*«H **rk%......! 117-37 Lf-ik; baafrdve* . . . »eoij?...... ft-ftt i: 39 1919 23 62 24 03 117-57 9596 114 v fstft* 6§ii4< v ffiidfiti<*$Iti One 3. oktobra 1 C:. Pšenica » » Bi Komi* Otoc za za ■ oktober ■ april « , oktober . mm 19J8 . . » oktober . . ^ B*«2atlir. 5—10 v višje 50 tO AO n 1128 11 90 9 6S 6-80 7 80 Meteofolosično poraiHo. ":™ omd morl«ts 30« Sr«dsjl umi« tlak 7R«C mik u a a m Cas opazovanja Stanje barometra * mm S° c »> Vetrovi Nebt 2 9. .v. 533 4 14 6 i al. jzah. pol. oblač. 3. 7. 733 0 13-2 brezvetrno oblačno 8. pes. 732 4 19 7 slab j zahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura- 14 9° nor-•ale 12 6 . — Padavina v mm 0 7. Ura z verižico za samo K 2m—■ Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-zijska razpošiljal d i ca : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo ML 9*— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-Slezijska rmzposlllevalnica F. WI1TDISCH v Erakovu TJ/38. NB. Za nengajajoče denar nazaj. 3357 tinaii in hišni M64 se odda u nool mestni olSJl dekllJkl foll. Frožuje je vlagati do 8> L m. pri mestnem magistratu. Sprejema zavarovanja človeškega tiv- Uesja p<» uyrasnomtnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena diuga zavarovalnica Zlasti je Bgodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rez. fondi: 34,788.837'76 K. Izplačane odškodnine in kepitalije 87,176.383'76 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na$e države x v»cMlM»4l HletiinKiko.nurodne uprave. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v LJubljani, čigar pisarne so ▼ lastnej bančnej hiši nlicala M S. zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih oeaah. dkode oenjaje takoj in najkalantneje, 1'živa naJboUSi »loves, koder posluj«. Dovoljuje iz JUatega dobiika izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Pelcariia z vso opravo v h. Vidu pri Zotičina Dolenjskem. Več nove Fran Zore, trgovec v Ljubi ani, Sv. Petra cesta. 3327-2 s«»a»at"«fr izai*jeize3aa rojaškega pomočnika sprejme takoj v stalno delo Josip Kertel o AJdovttlnl. 39*3— t dobro izvežban v vseh mlekarskih poslih in vojaščine prost, teli službe voditelja mlekarne v kaki v« Čii parni mlekarni. PoDudhe pod UZ. M. L." poste restante Obrov, Istra, 33U~3 odda sledeče časopise: Neue Freie Presse, Fremdenblatt, Die Zeit, Arbeiter Zeituog, Grazer Tagblatt, A^ramer Tagblatt, Tagespost, Politik, Novi List, Pokret, Moderne Ennst, Osterr. Illnstnerte Zeitung, L' Illnstra-tion, Illustrazione Italiana, Zlata Praha, Prosveta, Dom i Sviet, Uber Land nnd Meer, D as Interessante Blatt, Wiener Bilder, Osterr. Rundschau, Die Wage, Meggendorfer Bliitter, Neue Fliegende Bliitter, Ljubljanski Zvon, Wiener Carri caturen, PscLiitt, Sect, Neues Wiener Witzblatt, Slovenski Narod, Edinost, Soča, Gorica. 3552 3 Št, 2820 O. S. sv. Sr6J Razglas. Oziraje se na tu ura dni razglas z dne 4. septembra 1907 št. 2636 objavlja se z dovoljenjem doli imenovanih projektantov, da je konkurenčni projekt za meščansko šolo v Postoiui z geslom „Jugend"* izdelal gosp. Eoail Schmied, stavbni tehnik v Ljnbljani, onega z geslom „Jngendheil" pa g. A. Brazda, arhitekt v B ucku na Muri, Dotična projekta sta pri podpisa nem uradu na ogled. C. kr. okrajni šolski suet v Postojni, dne 29. septembra 1907. Velika papirnica išče za takojšnji nastop k papirniškemu stroju (Hollander) dalje delavce za kalander, oamakaloi stroj in rezalen papirja. Ponudbe s prepisi izpričeval na uoravništvr* „Slovenskega Naroda** pod „fitev. 8361". 3361 1 Večje število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta št. 40. ifitse 19 V najem se daje radi družinskih razmer izvrstno idoča gostilna v Črnem Vrhu nad Idrijo in sicer najraje takoj. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Vid Bratovi S«. Jakoba nabrežle 25 priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 2C6-40 razno- Kron 50 do 100 dam vsakemu, ki mi pripomore h kj.ki Sltlibi 7sl pisarno ali kaj enakega, najraje na dez>k>. 8yf>>— 2 Pisma f*e prosijo pod šifro „Takoi'"! na upravništvo „Slov. Naroda-. pohištva po najnižjih cenah. Engiish lady gives lessons. Miss Lnurence, B3S9 t Kongresni trg 8 32*1—4 sprejme tako] u trajno delo J. Žužek, klepar na 3?edu. Istotam j»o ^pi*ejiu€3 za klepaxstvo. Za izvrševanje elegantnih kakor tudi 3334-2 preprostih toolet za jesensko dobo po najnovejšem modernem žurnalu se priporoma s posebnim spoštovanjem 3(atinka Eapajne stanujoča v hiši okr. pos. in hranilnice, II. nadstropje, Idrija. JVlUSgraveja originalne irske peči. Najboljše in najbolj hranljive trajnogorilne peči. \ Izredno dobro kurilno«. Cenovnihi zastonj. CHR. GARHS Podmokli (Bodenbach) 32?5 4 tvornica za železne pc či. Tvorniška zaloga pri ŠTEFAMU IVACil ■ m^9m"^1**jju"V*^* ^mf^mtJ"9^^ ^^^^^^Ul|l^%^^^l^^^>^^^^^^^^^^> X JVajcenejše in najboljše kurivo So :©! velenjski salonski briketi. 1000 kosov K 13- 500 kosov K T— 5 Lepa suha bukova drva S in mehek les za podnetivo S o b 1 v m 33C0-2 >: $ Si & C. Tauzher v Ljubljani, X ^gjr Dunajska cesta štev. 47. Telefonska štev. 152. hnuorne. S tem vljudno naznanjam (astitim gostom ter nlav. občinstva sploh, da sem i A, i: »AVSTRIJA" z daoaŠDJim dnem oddal gosp. Ivanu Stritarju. Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno izkazano mi zaupanje ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi mojemu nasledniku. 3324 2 Z odličnim spoštovanjem o ti naoililon asflub ; PRANC KRVARIČ. Prevzetje bovorne. Vsem castitim gostom ter si. občinstva sploh vljudao naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel KAVARNO m AVSTR IJ A" katero bom vodil z isto vestnostjo kot moj prednik. Obenem se zahvaljujem za zaupanje, ki se mi je izkazovalo v moii trgovini na Valvasorjevem trga ter prosim, da me si. občinstvo počasti tudi na novem prostora. Postrezal bom vedno točno in solidno. Z odličnim spoStovanjem IVAN STRITAR, lepo meblovana, s posebnim vbodom, v pritličja, »e takoj odda na Gruberjevem nabrežju št- 6 3341—2- Poldnevne službe Uie absolvent ljubi]. t& iole vešč v govoru in pisavi slovenskega nemSkega in brraSkega jezika. 33'7—3 Već se izve pri rvrdai: A« Dow»i-celj, Zagorje pri Št. Petru, Notr 3^CixenL, lep 33:9 2 In C> 1tl j je naprodaj pri Bratih Reininghaus v Spodnfl Hiša v Ljubljani z dobro idočo gostilno, ki stoji ob veliki eesti, se zaradi boleh-nosti gospodarjeve takoj ood jako ugodnimi pog ji poceni proda ali da v najem gostilničarju s kavcijo. Pismena vprašanja uod fi'fro ,A B-1 na npravništvo „Slov. Naroda-. S'62» 2 Išče se vojaščine prost tfpisti ifiiflčml dobro iznrjen v manufakturni, špecerijski in železninski stroki, izučen v kaki boljši trgovini na deželi. Vstop takoj. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 3362—1 so lin 3332 2 = odda ceno, = ker jih namerava opustiti, Ulndlschsriitzoo gozdni urad, Plani a pri Rakeku, Kranjsko. Pisarja z lepo pisavo, tudi začetnika, sprejme s 15. oktobrom notar 1. 3[ogej v £ožu. Plača 50—70 kron. 83"5—3 Prva konjska mesnica na ©grrslsem pošilja debrecinske izvrstne salame po 40 kr. kg, prekajeno meso po 40 kr. kg. litin l §• ». poštnin« prosto. ^ 3 V. Hamak, Koloivar, Ogrsko. SUKNA 287 9 lb Tvornlske cene. In modno Moto za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno Jf JtnmpoUtt na Ceikem. Vzorci Iranko. Isdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pnstoslemšek. Lastnina in tisk .Narodne dakarne' 8911 53 67 21 5 3004