Številka 178
TRST, v nedeljo 30. junija 1907
Tečaj XXXif.
'JtfF Izhaja 7Mkl dan ^MB tudi ob nedel^h in praznikih »ta 5., «b ponedeljkih ah 9. zfutraj
PofiuniJŽoe Številke ne prodajajo po 3 nvč. (6 stotinki v mnogih tobakurnsh v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici. Kranju, ct. Perru, Sežani. JšubreŽini. Šv. Ladji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. * ENE OGLA SO V se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke 2 Vi mm i; zh trgovinske in obrtne oglase po. 30 stotink ; za o aortnice, za hvale, potusirice, oglase denarnih zavodov p<» 50 stot. Za, ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-«i?.ijna trst? K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, najmanj pa to 40 stot. — Oglase sprejema Tnseratni oddelek uprave iidinoati". — Plaćuje Be izključno le upravi ..Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost1
za Primorsko.
V edinosti je moč!
Narofinina snaia
ta vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 me«ece 6 K n» naiočbe brez doposlane naročnine, se uprava De o?irn,
laiečaita aaledeljsto izdanje .Edinosti'stane: celoletno i 5-20,po! leta 2-eo
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista Nefrans vrine
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista OREDNLŠTVO: ul. Glonrlo Galattl 18. (Narodni doin1. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konBorcij lista „Edinost*. — Natisnile viskarna koT sorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti »t. 18. csssssci Poštno-faranllnlSnl račun 5t. S41*6.VX - TELUrO« štev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

BRZOJAVNE VESTI.
Vsecokolska slavnost v Pragi.
PRAGA 29. Bolgari, Srbi, Črnogorci so prišli včeraj zvečer. Zagrebška in ljubljanska deputacija sta bili navdušeno pozdravljeni. -Tugoslovanskih poslancev je prišlo mnogo. Francoski gimnasti so lrili najbolj aklarairani. Slovenci so prišli še le ob sedmih. Beneška noč je vspela sijajno. Vreme je prekrasno.
PRAGA 29. Ministra Fort in Pacak sta prišla oficijelno k sokolskim slavnostim.
PRAGA 29. Na vsesokolsko slavnost je prišel tudi Colyuhoun, glavni uredaik naj-večega angleškega lista „Times"" zastopat eu-f-eško časnikarstvo.
Predsedstvo poslanske zbornice pri cesarju. DUNAJ 29. Predsedstvo poslanske zbornice je bilo danes predpoludne vsprejeto od cesarja v posebni avdijenci. O tej priliki je imel predsednik poslanske zbornice dr. Weiss-kirebner nastopni nagovor: „Vaše Veličanstvo! Pred9edstco novoizvoljene zbornice se udano predstavlja Vat emu Veličanstvu. Predcedstvo je pcobleščeno od zbornice, da izrazi Vašemu Veličanstvu najudanejo zahvalo za sankcijo volilne reforma, in tudi zahvalo za vznesene veledušne in dalekovidne besede, s katerimi je Vaše Veličanstvo v prestolnem govoru pozdravilo poslance nove ljudske zbornice. Predsedstvo se gotovo potrudi, da bo upoštevalo namene Vašega Veličanstva ter da si bo prizadevalo, da bo poslanska zbornica mesto plodonosnega delovanja za vse narode naše ljubljene domovine. Predsedstvo izraža •jutstva neomajane zvestobe in najglobokeje udanosti poslanske zbornice".
Ogrska kvotna deputacija. BUDIMPEŠTA 29. Ogrska kvotna deputacija je imela danes predpoludne pod predsedstvom Koloman Szella sejo, na kateri se je deputacija podrobno bavila z renuncijem avstrijske kvotne deputacije. Deputacija je takoj sklenila odgovor na renuncij, v katerem vzdržuje svoje dosedanje stališče in vse predloge. Temu stališču je dala deputacija izraz v energičnem in kategoričnem odgovoru, v katerem se zlasti povdarja, da ne more pri določbi kvote nikakor služiti za ključ relativno število prebivalstva in da ni ob takih okolnostih nikakor možen sporazum. Nato je deputacija zaključila razprave ter je izrazila zahvalo toliko predsedniku kolikor poročevalcu. Odgovor ogrske kvotne deputacije je bil izročen delegatom avstrijske kvotne deputacije. Poslanska zbornica bo stvar o kvoti razpravljala bržkone na torkovi seji. Avstro-ogrski poslanik v Belemgradu.
BELIGRAD 29. Avstro-ogrski poslanik baron Czikann je izročil kralju svoje od-pozvalno pismo.
Srbska skupščina. BELIGRAD 29. Skupščina je razprav-i vladno predlogo glede zakonitega po-iščenja za provizorično ureditev trgovinskih ošajev do 31. decembra 1907 z onimi ivami, s katerimi ni bila do 1. julija njena nikaka trgovinska pogodba. Vladi izni poslanec Gavrilović se je izjavil proti pu trgovinskega provizorija z Avstro-ugrsko. Srbija ima sedaj za izvoz komaj 1000 komadov volov in komaj 10 do 15.000 prašičev; Avstro-Ogrska bi pa zamogla za čas provizorija uvesti v Srbijo blaga za 20 milijonov dinarjev.
Francoska zbornica. PARIZ 29. Zbornica je vsprejela zaupnico vladi z 90 glasovi večine. Predlog, da imenuje zbornica posebno komisijo, ki naj bi preiskala različne dejanske okolnosti, ki so za časa zadnjih nemirov na jugu ostale nepojasnjene, je bil odklonjen, ker je ministerski
predsednik Clemenceau pripomnil, da popol-<predlogu. Posl. Pernerstortf'er je proti temu noma zadostuje v to swho uvedena sodnijska, protestiral ter predlagal poimensko glasovanje preiskava.	' o tem vprašanju.
francoski puntarski voja'ii. v Tunisu, i Posl. Pergelt je ob neprestanih protestih GAFSA 29. Uporniki 17. pešpolka soj socijalnih demokratov izjavil, da nista nujni danes popoiudne dospeli semkaj ter so bili! predlog in predlog Rennerja v nikaki zvezi, takoj nastanjeni v vojašnicah.	i priporočil je pa vendar skupno glasovanje.
Mirovna konferenca v Haagu. ! Zbornica je na to v poimenskem glasovanju HAAG "29. Kraljica Viljelmina vsprejme i s 178 proti 142 glasom sklenila, da se ima v ponedeljek predp. v slovesni avdijenci vse: o dodatnem predlogu posl. Rennerja razprav-prve delegate držav, zastopanih na haaški : ljati kakor o samostojnem predlogu. Na to je , mirovni konferenci. — Popoiudne bodo na j bil vsprejet nujni predlog Gessmanna. Zbor-vrtni veselici predstavljeni drugi delegatje in j niča je potem pričela posvetovanje o nujnih njihove soproge.	i predlogih glede discipliniranja uradnikov.
Iz Indije.	i Vtemeljevaje nujne predloge so predlaga-
KALRUTA 29. Privatna poročila iz j telji Glockel, Stransky (svobodni vsenemec) in Vztočne Bengalije javljajo, da je vedenje \ Hock precizirali discipliniranje uradnikov ter Hindov nasproti Evropejcem postalo zopet j so izavili za uvedbo pravične službene prag-1 zelo izzivalno. Agitacija med urojenci zopet i matike ter za reforme disciplinarnega posto-narašča ter t-e razširja tajno mnogo bolj i panja, ki naj temelji na moderni pravni pod-nego prej.	: lagi.
Panamski kanal.	j Na to je bila razprava prekinjena. Pri-
LONDON 29. „Morningpost" poroča iz| hodni* seja v terek. Dnevni red: Volitev v Waehingtona: Na panamskem istmu vlada, j kontrolnu komisijo državnih dolgov in prvo kakor javljajo, skoraj splošna zmešnjava. Dela'čitanje proračuna i pri gradnji kanala so skoraj ustavljena. Vo-j	Kvotni deputaciji,
jaški inženir, polkovnik Grothal, ki je bil po Z Dunaja poročajo, da je avstrijska odstopu civilnega inženirja imenovan vrhnim kvotna deputacija sporočila predsedniku ogrske inženirjem, je izrazil baje željo, naj ga od- j deputacije Szellu, da ne želi ustmenih poga-puste iz službe.	ijanj, marveč le pismenih. To poročilo je ogr-
Froti Japoncem ▼ San Frančišku, ske kroge silno ozlovolilo. LONDON 29. Neko časnikarsko poročilo iz New-Yorka pravi, da je policija v San j ! Frančišku odklonila pet prošenj Japoncev v j katerih so prosili, da se jim podaljša dovo- i ljenje za izvrševanje posredovalnega urada; : za službe. To postopanje se pokaže bržkone 1 | §e ne varneje nego izklj učenje japonskih otrok j iz šol.
Pismo iz Prage.
(Od cašega posebnega poročevalca.)
VIL
K
Rusija. Napadi teroristov.
Dne 27. junija 1907. latemu mestu — vers la ville d* or. — Ameriški Čehi povabljeni v Češke Budjejovice. — Razstava slik o IV. sokolskem sletu v panorami „Narodni jednoty Pošumavske. — Dopolnilo k včerajšnemu poročilu o prihodu Rusov. — Zastopniki ruskega tiska v Pragi. -— Delegacija mesta Pariza na potu v Prago. — Zastopnik avstrijskega naučnega ministra na zletu. — Poslanci ruske dume na vsesokolskem
PETROGRAD 29. Danes poročajo o velikem številu terorističnih napadov. V Tom-
sku je sedem oboroženih oseb napadlo poŠto, j 8^tu. — Ruski ^imnazijej iz Kijeva^ v Pragi^— Za-ugrabilo 10.000 rabljev ter umorilo sprevod- ~ *"	~	~
i ??opniki ruske metropole Petrograda.
vanju šol in šolskih vrtcev. Vemo da boste do utrujenosti siti najraznejših slavnosti, ki se Vam na čast v domovini vrš«'*, vzlic temu vendar še prihajamo mi in Vas prosimo : Po-setite Češke Budjejovice dne 7. julija, razveselite vse naše vernike in okrepčajte nas z Vašo prisotnostjo v našem boju. Dan 7. julija bo vsled Vašega prihoda za nas pomenljiv praznik, ki bomo nanj v težkih trenotkih naših bojev vedno z navdušenjem gledali. Vi pa, dragi prijatelji, boste zaživeli v Čeških Budje-jovicih trenotke nepozabnega oduševljenja in spomine, radostne za celo življenje ponesete seboj z našega narodnega bojišča. Vabimo Vas iskreno v našo sredo in prosimo Vas znova: pridite nas okrepčat, pridite sebe in nas potolažit. V Č. Budjejovicih 23. junija 1907. Za Matico šolsko: Dr. Aug. Zatka.
Slovence, ki pridejo v Prago, opozarjam na prekrasno razstavo slik o IV. zletu sokolskem 1. 1901. ki jo je priredila „Narodni jednota P o š u m a v s k a41 v palači zavarovalnice „Praha** Ferdinandova trida blisu Narodnega divadla.
Včerajšnje poročilo o prihodu Rusov moram še nekoliko dopolniti. Med ruskimi gosti se nahajajo tudi zastopniki največjih ruskih dnevnikov. Vsi večji petrograjski in moskevski dnevniki so zastopani. Ruski časnikarji so prišli pod vodstvom c h e f - r e d a k t o r j a „Novoe Vremja" J. Pr o k o f j e v - o m. Ob navdušenih pozdravih občinstva je ru^ke goste pozdravil podpredsednik slavnostnega odbora dr. Novotny, ki je posebno povdarjal, da na letenski planjavi hoče sokolstvo podati dokaz, h kakšnim vspehom vodi vstrajno delo in disciplina, ustanovljena na velikih idejah ljubezni k očetnjavi, ki gre za konečnim najvišjim ciljem, za srečo in svobodo naroda. Želel je ruskim gostom, da bi jim bivanje v Pragi ostalo vedno v spominu. Na to jih je imenom praškega občinskega sveta pozdravil d r. V r a t. Č e r n y, kot zastopnik praških ruskih krožkov je pregovoril dr. Vlast.
nika, — V Krasnojarsku je bil ustreljen ravnatelj jetnišnice. — V Samari so skušale oborožene osebe opleniti banko. Prišla je še pravočasno policija. Napadalci so streljali ter težko ranili nekega policista in dva orožnika. Aretovanih je bilo pet o*eb. — V Astrahanu je bila napadena pisarna neke trgovine, pri čemer sta bila ustreljena dva redarja in ena ženska. — Tndi v Odesi je bil ** z vršen terorističen napad.
Državni zbor.
(Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 28. Ko so bile izvršene volitve v odseke, je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede saniranja deželnih financ. Generalni govornik Abrahamovicz je izjavil, da ni dodatni predlog posl. Rennerja glede uvedbe splošne enake pravice za deželne zbore v nikaki zvezi z nujnim predlogom, marveč da je razpravljati o njem kakor o samostojnem predmetu ter zahteval, da o tem odloči zbornica,
Posl. Diamand se je temu mnenju uprl, pobijal je včerajšnja izvajanja ministerskega predsednika in izjavil, da bi vlada izpostavila dežele hudi notranji krizi, ako vstraja na tem stališču. Govornik je hudo napadal poljski klub, ki vodi v gališkem deželnem zboru golo razredno gospodarstvo ter je predlagal poimensko glosovanje o dodatnem predlogu posl. Rennerja.
Podpredsednik Začek je izjavil, da predsedstvo prepušča odločitev zbornici, hoče li razpravljati o dodatnem predlogu Rennerja kakor takem, ali pa kakor o samostalnem
o, ,	u i . t ^	^o'il-' Klima ia imenom narodnega sveta d r.
Slovakov na vsesokolskem zletu. — Prihod Belgi-	°
PODLISTEK.
VOHUN
99
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
Zaman je napenjala oči, v nadi da zagleda kako lučko, ki bi ji pokazala pot do tiste koče in vspodbudila njeno plaho srce... Vedno še ji je donel v ušesih pogovor častnikov in jo priganjal naprej. Ali tiha samota okrog in okrog, ta nočna ura, nevarna pot pred njo, negotovost, da najde zdaj kočo, in še hujši strah, da najde tam tuje ljudi, morda ljudi najhujše vrste — vse to ji je pošepe-tavalo, naj se vrne.
V tem trenutku je zapazilo njeno oko slaboten migljajoč svit v smeri, kjer je morala stati koča. Takoj pa ji je ta up zopet zibnil, kajti, ko se je nebo zopet zvedrilo, je spoznala, da je bila le zvezda, ki je bila po-migljala izza oblakov.
Naenkrat je stal mesec za vrhom gore in njegova prijazna luč ga je razsvetlila. Ali kakor je bila tudi potrebna ta razsvetljava za dekličino pot v goro, vendar je ni ohrabrila: kajti, kazajoča ji cilj njenih želja, ji je kazala obenem tudi vse težave, s katerimi se ji bo boriti. Ko se je v tem hipu slučajno ozrla, je odskočila, kakor da jo je pičil gad, od stvari, na katero se je bila naslonila, misleč, da je drevo. Bile so vislice, postavljene za njenega brata.
Zdaj ni Fanika več pomišljala, ampak je zletela kakor veter čez poljano in kmalu dosegla vznožje skalovja, kjer je upala najti kako pot navzgor. Res je tudi našla ozko stezico, in z zadnjim pogledom za seboj je pogumna deklica nastopila svojo pot.
Lahkonogo, nevtrudljivo se je popenjala više, vedno više in kmalu je iz gozda dospela na goličavo, kjer ni bila pot več tako strašno strma in se je položno vila v goro.
Ngvo upanje je pre"^;1o Faniko, toda steza se je začela obračf	"M ^ strani,
da jo je kmalu morala z;	ner
čanov; črno-rumena-rudeča belgijska narod, zastava.
—	Prvi gostje iz Afrike. — Historične dijaške slavnosti na razstavišču. — Sokoli iz Hamburga v Prago.
Pariški dnevnik „Le Matin" prinaša v ponedeljkovi številki navdušen članek pod naslovom „Vers la ville dJ or", v katerem se toplimi besedami spominja predvsem velikih simpatij, ki so jih uživali Francozi pri zadnjem obisku Prage, popisuje slavnost, prirejeno na čast ameriških Sokolov pod pred-sedništvom starega prijatelja češkega naroda g. Sansboeufa in poživlja ognjenimi besedami Francoze k obisku zlate Prage. V tem članku čitamo tudi zanimivo epizodo. Francoz vpraša ameriškega Sokola: „Zakaj nazivate Prago zlatim mestom?* Sokol mu odgovjri: „A zakaj zovete vi Pariz mestom luči — ville Lumier?
—	Mi Cehi in Čehinje, ki prihajamo iz Amerike obiskat našo Prago, ljubimo svojo metropolo ravno tako, kakor Vi Vaš Pariz. In zato imenujemo Prago zlato. Je to po prilici eno in isto, kakor če dete, ki ljubi svojo mater jo naziva „zlata mamica !*
Predsedništvo Matice Šolske v Čeških Budjejovicih poslalo je amerikanskim Čehom, ki so prišli na sokolski zlet v Prago sledeče vabilo k veliki matični slavnosti v Češ. Bud. na dan 7. julija spojeni s taborom juž-n o-č eškega ljudstva, za koji se delajo velike priprave; „Ljubljeni rojaki! Dragi prijatelji! Dne 7. julija t. r. vrši se v čeških Budjejovicih velika narodna slavnost, spojena s taborom naroda iz celega južnega Češkega. Namen te slavnosti: okrepčati Čehe češko-buajejevičke v krutem boju, ki ga bijejo za pridobitev tega mesta, kakor tudi pridobiti Matici češkobudjejoviški sredstev k vzdrže-
naravnost vkreber, takorekoč čez drn in strn — dokler ni obstala slednjič pred globokim prepadom.
Utrujena je sedla na kamen, da si odpočije in preudari položaj. Mesec je razsvetljeval prizorišče pred njo. Beli šotori infan-terije so svetlikali kakor snežne lise ob njenih nogah. Okno njene tete je bilo razsvetljeno, in Fanika si je lahko mislila, da gleda ona zdaj v strahu in plahem pričakovanju sem proti gori. Po hlevih so se premikale sem-tertja luči leščerb ; Fanika si je rekla, da se pripravljajo dragonci na svojo nočno ekspe-} dicijo proti benguncema — in pri tej misli; je urno zopet skočila na noge.
Tam na desno se je bočil ozek skalnat: greben čez goro; tam nekje je morala ležati koča... Še kako uro dolgo se je morala bojevati z neštetimi težavami. Večkrat je upe- j hana popolnoma obupala, večkrat je hudo padla, a slednjič se ji je posrečilo dospeti na vrh gore.
Onemogla se je zgrudila na skalo, a že čez malo hipov se je zopet vzdignila in šla
P r u s i k. Ruski gostje so odgovorili na usta Sokola Lorencena, ki je tolmalčil neizmerno hrepenenje, videti uspehe sokolskega dela ter kulturni napredek češkega nnroda, ki nanj cela Rusija zre s toplimi simpatijami. Navdušenimi besedami se je zahvalil tudi ruski dijak Viktor Buvašev, ki je zaklical: „ Živio ves svobodni narod češki!
Fr. Lampue, podžupan mesta Pariza, ki vodi pariško delegacijo v Prago k slav-nostim zletovim, je poslal danes zjutraj praškemu županu d.ru Grošu iz Draždan sledeči brzojav: Delegacija glavnega mesta Pariza pošilja presvitlemu gosp. županu kralj, glavnega mesta Prage prijateljske bratske pozdrave. L a m p u e vicepresident pariškega municipi-jalnega sveta." Praški župan mu je odgovoril takoj brzojavom sledeče vsebine: »Župan mesta mesta Prage, globoko ginjen se iskreno zahvaljuje za poslani pozdrav in se veseli, da bo mogel pozdraviti dane3 na kolodvoru slavno pariško delegacijo. Na svidenje! Dr. Groš. c
Avstrijski minister za nauk in bogočastje dr. Marchet je imenoval kot svojega oficijel-nega zastopnika pri zletovih slavnostih profesorja češke medicinske fakultete d ra J a-n o Š i k a.
Bivši ruski državni poslanec dr. Ciril Trilovskij je danes zjutraj brzojavno sporočil iz pogranične postaje Podwoloczyska, da se z mnogimi poslanci bivše ruske duuie nahaja na potu v Prago.
Danes zvečei ob 6. uri 50 minut dospe iz Kijeva na Ruskem državni svetnik in ravnatelj tamošnjega gimnazija s 35 učenci svojega zavoda na sokolski zlet.
iskat kočo. Stopila je ven na majhen skalnat pomol, a okrog in okrog ni mogla najti ničesar, kar bi bilo le količkaj podobno kaki koči. Zaman je pregledavalo njeno oko sleherni kotiček v skalovju — nikjer sledu o koči, o kakem živem bitju... Tu naenkrat, ko se je ravno iztegnila naprej, da bi pogledala v dolino, ji je zableščala v oči svetla luč in ji je gorak dih zraka udaril v obraz.
Ko je minulo Faniko prvo presenečenje, se je pazljivo ogledala in spoznala, da je stala ravno nad kočo, katero je tako silno iskala. Iz luknje v strehi se je kadil dim, in ko ga je ostra sapa, ki je vela čez goro, od-pihala, je videla Fanika goreti spodaj ogenj. Ozka steza se je vila dol po skali in jo pripeljala k vratom koče, ki je bila zgrajena iz tramov in se je z zadnjo steno naslanjala na skalo. Streha je bila iz drevesne skorje, katere špranje so bile zamašene z mahom in vejami. Eno samo okence z majhno šipo se je nahajalo v sprednji steni.
(Pride še.)
• t ran II
>EDINOSTc Štev. 178
V Trstu, dne 30. junija J 907
Zastopniki ru«ke metropole Petrograda pod vodstvom profesorja vojaške pravniške fakultete generalleutnantom Vladimirjem Mihaljevičem-Volodimirovom in generalleutnantom Nikolajevič A z a r-j e v e m pridejo zajedno s pariškimi delegati danes popoludne ob 3. uri preko Draždan v Prago.
Z ogrskega Slovaškega pridejo na zlet tudi voditelji Slovakov: Milan Hodža, poslanec in urednik slov. Tyždennika v Pešti, dr. P. 6 1 a h o poslanec iz Skalice, dr. D e-rer iz Presburga, Jan F e j a advokat z Maiacke, Metod Bela poslanec z Liptov-skega sv. Mikulaša.
S francoskimi gimnastiT ki bodo imeli poseben vlak, pride tudi mnogo B e 1 g i j c e v, ki so iskreni prijatelji Čehov ter se v velikem številu vdeleže mednarodnih borb in sokol-skega sprevoda, pri čemer bodo nosili tudi svoje zastave. Slučajno pa so barve belgijskega praporja analogične s praporjem veliko« nemcev (frankfurtarica), ker tudi one so črno-rumeno-rdeče. Upamo, da ne pride do kakšnega nesporazumljenja vsled tega, ker Belgičani so prijatelji Cehov.
Prva dva gimnasta iz Alžira sta prišla zvečer po 7-dnevnem potovanju preko Mar-seille in Strasburka v Prago. Sta to Omar ben Mahmoud, predsednik društva L' A-vant-Garde d'Algerut in Dris ben Mahmoud, načelnik tega društva. — Naj-oddaljenejši gostje zletovi vzbujajo v svojem slikovitem arabskem kroju veliko pozornost praškega občinstva. Društvo L' Avant-Garde d' Alger šteje 180 členov, kojih je polovica Francozov in polovica Mohamedanov. Ostali . afrikanski gimnasti pa pridejo jutri skupno s francoskimi.
V dneh sokolskih slavnosti bo proizvajalo praško visokošolsko dijaštvo stare historične slavnosti: promocije, bakelarije i t. d.
Člani Sokola v Hamburga po Številu 21 in 4 sokolke pridejo danes zvečer v Prago.
F. K.
iu Lahi.
Gorica, 2/. junija.
tem
x Kakor hitro se je seznalo, da je deželni šolski svet sklenil premestiti možki oddelek slovenskega učiteljišča iz zagriženega laškega gnezda Koper (kar je, mimogrede bodi omenjeno, med slovenskimi listi „Edinost" prva priobčila) zagnali so laški listi, tako skrajno-liberalni kakor klerikalno austriacanti, huronski klic proti tej nameri. List stolnega i tudi na državna prosta goriškega in s slovenskimi glasovi dr- i žavnega poslanca furlanskega pošilja učite-Ijišče v grališčansko kaznilnico, organ go- i oziru pojavljajoča se sporna vprašanja rešiti riskega župana in z glasovi goriških laških za Hrvatsko enostransko in nasilno. Mi ho-socijalistov tudi državni poslanec mesta Go- čemo le, da se pri ustanovljenju osebne kva-rica, pa pošilja naše učiteljišče v Tolmin ! lifikacije železniških uslužbencev zahteva znanje Pur nobile fratrum — vredna eden drugega! madjarskega jezika. (Živahna pohvala). Ako V sovraštvu do Slovencev se jednačijo vsi imamo sedaj vkljub največi postrežljivosti in Lahi, naj bodo že irredentisti ali pa tako pravičnosti, in vkljub naši želji, da se še imenovani avstrijfki patriotardi a la Faidutti.: druga načelna vprašanja, ki so med nami, ne Počenjanje neodrešencev je kolikor toliko1 rešijo enostransko, vendar-le pred seboj opo-umljivo ; zahrbtnih napadov laških klerikalcev | žici]o, moramo iz tega sklepati, da ni naše pa ne more nikdo umeti: studijo se vsakemu poštenemu človeku, naj bo te ali one narodnosti.
Predenj označimo neumno, neumestno in brezznačnjno postopanje stolnega prošta in po pritisku ordinarijata ter po kratkovidnosti; Bricev tudi državnega poslanca v dovoljujemo si na kratko opisati
hrvatske poslanske kolege dovelo do tega čutstvo opravičenih zahtev, marveč stremljenja, segajoča preko kroga našega državnega prava, ki stavljajo v nevarnost državno sigurnost, (Pohvala in ploskanje).
Ravno radi tega moramo sanirati zlo ne tej stvari, i pri rešitvi sedanjega vprašanja ampak pri zgodovino globokejih virih. (Pritrjevanje). Nas vodijo v
goriškega učiteljišča.	i našem političnem delovanju načela pravičnosti
Ko je nepozabna cesarica Marija Terezija in enakega postopanja; ista hočemo uvesti izdala ..Allgemeine Schulordnung" 1. 1774., \ tudi na Hrvatskem, ker smo trdno prepričani, je v tej določila, da se ima vstanoviti nor-; da ob dosledni uporabi teh načel uvidi vse m al no šolo v vsaki deželi, in sicer v: javno mnenje Hrvatske pravičnost in resnična e s t u, ki ima svojo „Schulkommission"., nost našega stališča. (Pritrjevanje na levici). Na tej šoli se imajo kakor uzorni šoli! Mi idemo na vsak način z veliko odločnostjo (Musterschule) vzgajati učitelji za vse druge j za tem, in ako bo potrebno, Z VSO strogostjo, šole v deželi. In to mesto je bilo za! da ne bodo hrvatske aspiracije stavljale dr-Goriško-Gradiščansko ravno! žavne jednote v nevarnost, marveč da bodo Gorica.	i upoštevale jednotnost države. (Dolgotrajna
Leta 1805 izdala se je glede šol nova'pohvala in ploskanje na levici), naredba pod imenom „Politische Schulver-; Eden glavnih vzrokov v spremembi osebe fa>isung", po kateri so se vstanovili na nor- bana je, da želimo tudi od hrvatske vlade, malnih šolah preparandijski tečaji za uči-1 da naša tozadevna stremljenja z vso odloč-telje na trivialnih šolah. Ti so trajali za nostjo podpira. (Živahno pritrjevanje;. Vzrok bodoče učitelje na trivialnih šolah tri mesece hrvatske vladne krize ni uveljavljenje jezikovni za učitelje na glavnih šolah (Hauptschulen) nega vprašanja, o katerem se razpravlja. Ban
njo magistrat o vcev proti slovenskemu življu v Gorici.
Zbrani laški obrtniki in trgovci so se v sredo izrazili, da ne umejo, iz kakšnega vzroka more mestni svet protestirati proti premestitvi učiteljišča v Gorico, kajti to bi bilo za mesto velik dobiček. Vsi bi imeli korist, največo pa mestne finance. Ker se mestni očetje temu protivijo, je znamenje, da hočejo mesto spraviti v konkurs. Mestne do-klade so tako visoke, da jih ni možno več zmagovati. Nekateri so se izrekli, da z bodočim šolskim letom pošljejo svoje otroke v slovenske šole!
Zdaj pa poglejmo, kaj dela v tej stvari stolni prošt Faidutti kakor državni poslanec na Dunaju. On in njegov pobočnik dr. Bugatto, oba izvoljena tudi s slovenskimi glasovi, sta podpisala bedasto interpelacijo na ministerstvo, vloženo pod Maranijevim imenom, akoprav on dotični dan še na Dunaju ni bil. „Profondo malcontento" laškega prebivalstva, o katerem se govori v tej interpelaciji, je gola Faiduttijeva izmišljotina. Zakaj pa se ta italijanski [uhajač nivdeležil dotične seje deželnega šolskega sveta, da bi sena tem mestu oglasil?! Ker je brez političnega značaja. Tudi deželni glavar dr. Pajer ni bil v omenjeni seji, spoznavaje korist, ki bi jo imela Gorica od premestitve.
Zakaj se poteguje stolni prošt tudi za italijansko univerzo v Trstu ? Ali ga je mari njegov osebni prijatelj Ricciotti Garibaldi v to najel ?!
Zadosti, da-si imamo še polno vrečo. Stolnemu proštu Faiduttiju svetujemo le, naj pusti svojo velikoitalijansko propagando, drugače mu zagromimo, da bo odmevalo tudi v škofijski palači.
Dogodki na Ogrskem.
Izjava dr. Wekerle.
Ministerski predsednik dr. \V e k e r 1 e je odgovoril na interpelacijo Rakov-skega nastopno: diference, med Ogrsko na eni in med navzočimi poslanci Hrvatske na drugi strani so se pojavile (živahni klici : Tako je! — Posl. Czizmazija (stranka neodvisnosti) Izdajice so !) radi jezikovnega vprašanja v železniških predlogah. Mi smo šli v spornih točkah v mejah opravičenosti do skrajne periferije pravičnosti. (Pritrjevanje). Mi nismo seveda smeli opustiti ogrskega stališča, da se zamore določba § 57 zak. člena XXX. iz leta 1868 glede jezika raztegniti podjetja, ki so privatnega značaja m ki ne spadajo v krog državne uprave. (Pritrjevanje) Vendar nočemo v
skupnem državnem zboru, ki pripadajo hrvat- strativno, da bi s tem pokazali, da nikakor ski in srbski koaliciji, ne le da nikdar ne do- ne mislijo delati za zbližanje med vladarjem puste, da se naravna in uzakoqjena pravica in socialno demokracijo. To dosledno stališče jezika tako potepta, marveč odrekajo skupni nemških sodrugov moramo mi avstrijski bo-vladi in skupni zbornici tudi kompetenco, da cialni de nokratje le odobravati, kajti tam ni samovoljno in številno premočjo izigrata na krona zamudila nobene priložnosti, da ne bi ravnopravni podlagi sklenjeno pogodbo dveh dala izraza najostrejšemu odporu proti socialni kraljevin, ki se zamore menjati samo potom, \ demokraciji.
predvidjenim v zakonu.	! Avstrijska socialna demokracija pa dela
Poslanci hrvatske in srbske koalicije sto- ravno narobe, kajti nekaka demonstracija bi rijo o tej priliki samo to, kar jim nalaga na- ! bila najneugodnejša pri tej priložnosti, ko je rodna čast in patrijotična dolžnost nasproti poražena velemoč birokracije in nastopa pravo narodni svetinji. Ker ni Ogrska vlada za- ljudsko zastopstvo. Torej ne velja odločilni mogla zlomiti odpora hrvatskih poslancev, moment nemških socialnih demokratov tudi za vrgla se je na hrvatsko narodno vlado, ki je J nas. Javno moramo celo proglasiti, da je zapala kakor žrtva spletk in enostranskih in- vzela krona v boju za splošno in enako vo-formacij. Za bana je postavljen uradnik, ki j lilno pravico naravnost občudovanja vredno je bil pred 20 leti pozvan v Hrvatsko, da1 stališče. Priznati moramo, da je tudi cesar postane eksekutor tuje volje in tujih namer, ostal v tem boju trden in neomahljiv in zato Ob njegovem imenovanju se je prezrlo naj-! nam je postala oseba cesarjeva tudi simpa-primitivneja načela ustavnosti in parlamentar- j tična".
nosti, kajti, ako daje sicer temeljni zakon \ nnjiflHlf ■ nji RiilLilih ogrskemu ministerskemu predsedniku pri ime- ; a*Il||wllHI Vlcl nllaKCiiii
novanju bana pravico predlaganja, dela ta	N otranje posojilo Rusije,
isti temeljni zakon bana odgovornim hrvat-1 Carskim ukazom izda finančni minister
' štiriodstotno rento z nominalno glavnico 50 mil.
skemu saboru, a za mnenje tega sabora se ni ob reševanju te banske krize niti vprašalo.
Iz tega je jasno, da ne bo položaj novega bana položaj ustavnega bana, marveč da bo njegova naloga obstojala v tem, da bo skušal v domovini zlomiti narodno zastopstvo,
ono narodno zastopstvo, ki se ne more več ; prišel tjakaj na kongres zemstva. umakniti v boju za obrambo narodnih pravic.
Novi ban hoče uničiti narodno zastopstvo in '	»robite politične Vesti.
rublje v.
Grof Heyden umrl.
Iz Moskve javljajo, da je tamkaj umri grof Heyden, bivši poslanec prve dume in ustanovitelj stranke mirnega razvoja, ki je
narodno voljo, da si za izvedbo te svoje misije zagotovi parlamentarno stafažo, da na ta način oživi stari režim, ki smo ga v minolem letu složnim narodnim delom zlomili. Po tem takem čakajo hrvatski in srbski narod v kraljevini Hrvatski novi in težki boji v katerih bo izključno gospodstvo njegovega materinega jezika in njegovo stremljenje za svobodnim ustavnim življenjem izvojeval sijajno zmago, ako bo znal narod pritisku in obljubam nove nenarodne vlade odgovoriti s slogo, značaj -nostjo, stanovitnostjo svojih sinov.
V tem trenotku ne sme narod pozabiti niti to, da se je glavna moč vsake proti-narodne vlade na Hrvatskem opirala na neslogo med Hrvati in Srbi. Verojetno je, da tudi protinarodna vlada, ki pride sedaj na krmilo, zopet poskuša razbiti oni sporazum med Hrvati in Srbi, ki edini je bil v stanu zlomiti protinarodno in protiustavno vlado in ki je prinesel narodu eno leto ustavne svobode in Čistega parlamentarnega življenja.
Vse to naznanjajo hrvatski in srbski poslanci narodu z bojišča, na katerem se sedaj bojujejo za narodne pzavice. Mi apelujemo na narod, da kakor je od svojih poslancev zahteval, naj ustrajajo v boju, da ta boj sedaj tudi sam ustavnim potom in zakonitimi sredstvi mirno in dostojanstveno vsprejme in do kraja dovede.
Živela sloga Hrvatov in Srbov! Živela Hrvatska!
Budimpešta, 28. junija 1907.
Proglas je podpisalo 31 poslancev.
Čehi in jezikovno vprašanje.
Praška „Politika" ima nastopno poročilo o seji češkega kluba od minolega četrtka, na katerem je bilo sklenjeno, da se vstrajno dela na to, da bodo v zbornici stenografi rani češki govori, interpelacije in nujni predlogi. Razprava je bila živahna. Soglasno so bili vspre-jeti nastopni trije predlogi: 1. Klub bo moral zahtevati enakopravnost češkega jezika z nemškim kakor razpravnega jezika v zbor-
Knez Ferdinand ne želi kraljeve krone. Iz Sofije dementirajo vest, ki se je razširila v unanjih listih, češ, da se namerava knez Ferdinand proglasiti kraljem.
Sestanek Aehrenthala in T i t-tonija, „Pol. Corresp." javlja iz Rima, da se avstrijski minister za unanje stvari baron Aehrenthal in italijanski minister unanji stvari Tittoni sestaneta sredi meseca julija. Baron Aehrenthal se iz letovišča Tittonije-vega v Desiju poda v Racconigi, kjer bo predstavljen italijanskemu kralju. Tittoni povrne obisk še tekom poletja na Seineringu, kjer bo Aehrenthal letos na letovišču. Od tamkaj se poda Tittoni v Išl k cesarju.
Francoski puntarski vojaki v Tunisu. Iz Sfaksa v Tunisu poročajo od 28. t. m,: Križarja „Chaj le" in „Desaix" sta se v tukajšnjem zalivu vsidrala ob 2. uri popoludne. Torpedovke in čolni so se približali vojnima ladijama, da prepeljejo vojake na kopno. Za vzdržavanje reda so prišli spahi in policijski vojaki. Zbralo se je mnogo radovednega občinstva, ki je gledalo izkrcavanje puntarskih vojakov.
Pasivni odpor vinogradnikov na južnem Francoskem. Iz Narbone poročajo od 29. t. m.: Včeraj so de-legatje odbora vinogradnikov imeli v Argil-liersu shod, na katerem so sklenili, da ustanove ligo štirih departementov, da ne plačajo davkov, da pozovejo municipije na odstop in da bodo zahtevali, naj se izpusti na svobodo aretovane osebe.
Zaroka v nemški cesarski hiši. Kakor javljajo iz Berolina, bo nemško cesarsko dvojico spremljal v Kodanj tudi princ Adalbert. Govori se, da je to potovanje v zvezi z zaroko tega princa z dansko prin-cesinjo Tiro. _
Dnevne vest L
Slovenci v Pragi. Vseh Slovencev in
Slovenk se je odpeljalo na sokolske slavnosti
XT . . - ,	,	,	,v Prago, nad 500. K 432 prijavljenim treba
rnci; 2. Naimanje, kar se bo moralo zahte- dodati> da je odšlo precejšnje število takih,
je našel dovršene odnošaje. On more naravno stati le na stališču, da ni možno glede pre-pornega jezikovnega vprašanja odločiti enostransko. Nadejam se pa in na to bomo pazili, da nas bo, vzdrževaje to stališče, tudi hrvatska vlada glede državne jednotnosti in glede omejevanja hrvatskih stremljenj najodločneje podpirala. Prosim, da se vzame moj odgovor na znanje.
Odgovor ministerskega predsednika je vsa zbornica vsprejela ob živahni pohvali in plo-! skanju, izvzemši hrvatskih in narodnostnih slovenskemu šolstvu, kakori poslancev, nakar je bila seja zaključena.
je vedno ponižen sluga tr-j proglas hrvatskih pOSlailCeV.
Kakor smo že poročali včeraj izdali so
ti mesecev. In ti tečaji so bili v Gorici in sicer od leta 1815 — 1822, oziroma 1823. Leta 1844 so se podaljšali ti tečaji na eno leto, od 1850—1870 na dve leti; po novem šolskem zakonu iz leta 1869 na štiri k ta. V Gorici je pa bila pripravnica od leta 1871 —1875 samo triletna in šele 1874, ko se je po prizadevanju takratnega deželnega šolskega nadzornika premestilo učiteljišče iz Gorice v Koper, se je podaljšalo izobraževanje ljudskih učiteljev na štiri leta. Ta nadzornik, da-si kobariški Slovenec, je škodoval vsemu
nikdo drugi. Bil je vedno ponižen sluga tržaškega namestnika. Da ni bil nikdar Slovenec iz prepričanja, je dokaz dejstvo, da se i ,. , , , - . , _	, je z upokojenjem naselil v zagrizenem laškem j hrvatski delegatje v ogrskem državnem zboru gnezdu Gradiški. j na hrvatski narod proglas, ki ga tu pnobcu-
Preidimo k laškim protestom proti pre-; Jem0 : mestitvi učiteljišča. Odpor mestnega sveta
vati, je, da pridejo v zbornici v zapisnik češki govori, interpelacije in nujni predlogi, in da predsedništvo vsprejema in da tiskati predloge sestavljene v Češkem jeziku; 3. Dokler se ne reši vprašanje parlamentarnega jezika, bo možno ulagati v češkem jeziku le interpelacije, kakor se je to dogajalo še v bivši zbornici, ne pa predloge.
Na to je klub z vsprejel predlog nekega agrarca, da se členi češkega kluba ne smejo udeležiti parlamentarnih razprav, dokler se uprašanje ne reši. Klub je nato pooblastil posebno deputacijo, ki naj te sklepe priobči vladi.
Ministerski predsednik baron Beck, kateremu se je deputacija predstavila ter mu priobčila zahteve češkega kluba, je izjavil, da
ki so se odločili zadnji hip in ki niso imeli časa se vpisati.
Mnogo jih je šlo z raznimi brzovlaki že nekaj dni pred oficijelnim odhodom, in sicer preko Dunaja.
Naj bo že vendar konec! Tukajšnji
mestni magistrat si dovoljuje toliko in takih 38 proti 27 glasom i šPas0V z državljani slvvenske narodnosti, da
bi bil že skrajni čas, da bi osrednja vlada ukrenila kaj proti tem vsegamogočnežem. V zadevi domovinske pravice je ta Venezia-nov magistrat reševal celih 6 let prošnje s i slovenskim redarstvenim potrdilom o 10-letnem ; prebivanju. Pred nekoliko meseci si je ta ! „liberalni" urad izmislil — da ne razume [slovenskih potrdil! Jel je vračati prošnje
potem, ko so že ležale 6 in več mesecev v vprasauit; uieue vsurejtiuaiiia. cesKiu premo- * m t	. .. _	_ .. .
gšv lahko reši, da je pa zelo težavno vspre- ^gistratmh shrambah! Prvo so zavračali le jemati v zapisnik češke govore, interpelacije slovenski pisane prošnje, reševali pa so laske
J	,	,.	_. u	1	1 . i i j nrnjnm c clrttToiicl/imi nrilniromi Sortfll 1P tft
in nujne predloge, vzhc temu bo skusala vl&da odstraniti tudi te težkoče o tem obvesti nemške stranke. Sicer se bo o vprašanju razpra-
vljalo tudi na konferenci načelnikov klubov, ki bo sklicana prihodnji teden.
„Politik" meni. da je položaj provzročen po jezikovnem vprašanju zelo nevaren. Vse češke stranke so se izjavile solidarnimi in so pripravljene izvajati logične posledice, ako se njihovim željam ne ugodi. „N. fr. Presse"
drugače in ako bodo ti zagriženci nadaljevali tem potem — bodo danes jutri zahtevali od slovenskih županstev laške domovnice! Mi vemo, da je občina avtonomna in da določuje ona jezik v katerem ima odgovarjati in ura-dovati — vemo pa tudi, da je po zakonu primorana sprejemati i a reševati vloge v vseh deželnih jezikih. Ako torej ta občinski urad zavrača slovenske prošnje in celo tudi slo-
goriškega se nekoliko umeje. Zagrizeni laški naduteži, ki v njem sede in ki imajo župana j na špagi, hočejo s svojimi puhlimi frazami rešiti svoj politični ugled, potem, ko jim so dali volilci na zadnjih dopolnilnih volitvah odločno nezaupnico, ker jih niti četrtinka ni volilo. Sploh pa goriško občinstvo, posebno trgovci in obrtniki, o b s o
Hrvatskemu narodu!
Zakonskim načrtom o železniški pragina-tiki, ki gre za uzakonjenjem madjarskega je-visokodonečimi zika na ozemlju kraljevine Hrvatske, a po tem takem tudi .za kršenjem jasnih določb državnega zakona, prišlo je med poslanci kraljevine Hrvatske in Slavonije na skupnem državnem zboru in madjarsko koalicijsko vlado državnozborsko večino do hude borbe in
!t , . J	.i" .	,, i venske priloge, bi morala vlada storiti odlo-
Dise, da ima omenjeni sklep češkega kluba ., : . 1. ° ' ,
- • cilni korak s tem, da postavi na mesto sedanjih ultra-lahonskih fanatikov — vladnega komisarja, ki naj uredi te turške razmere !! !
Otroški vrtec v Rocolu je vže javil na tem mestu, da ima danes v nedeljo 30. t.
Mej posameznimi
jasen namen, da povspeši rešitev vprašanja, o katerem bodo najprej razpravljali načelniki ; klubov.
Nemci se niso še izjavili o zahtevah Čehov in se bodo s tem vprašanjem bavili, ko
pride dotični predlog na dnevni red v zbornici, m. svojo otroško veselico, j	■	točkami svira godba.
Soclalui demokrat o cesarja.
m
Zakaj so se tudi socialni demokrati udeležili prestolnega govora, nam osvetljuje socialni demokrat Seliger na shodu v Toplicah :
„Na Nemškem se socialni demokrati od
jajodo skrajnosti politično g o-' preloma. Poslanci kraljevine hrvatske na daljujejo enakim slavnostim. To delajo demon
Kako velikega pomena je ta otroška veselica, toliko za nežno mladino, kakor za naš prebujajoči se Rocol ni treba mnogo razla-Čeških gati. Pomislite, da se v tej skromni trdnjavici, namreč v vrtcu, mora uničiti, vse, kar je slabega, ter vzbujati v nežni mladini narodno, pošteno zavest. Ta trdnjava ne sme pasti, vsi
r r
V Trstu, dne 30. junija 1907
»EDINOST« štev. 178
Stran Tir
jo podpirajmo, če ne drugače, vsaj o poseb-	delo izvršil, a predvčerajšnjim sta prišla ona
nib prilikah. In baš danes se nudi ta prilika,	dva po kočijo ter sta zahtevala, naj jima da
Nadejamo se torej, da se slavno občinstvo v	kočijo, ne da bi njemu plačala 9 kron, ki
ogromnem številu odzove temu vabilu. Saj je	jih je računal za svoje delo. Ker jima pa
vrtec potreben vsestranske podpore.	on ni hotel dati kočije brez denarja, mu je
Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstop-	oče grozil s polenom, a sin z nožičem. Sled-
nina 40. vin. sedeži 20 stot.	njič sta nasilnim nsčinom odprla njegovo
Tamburaški Zbor „Kola" vabi vse gg.	delavnico in odpeljala iz iste svojo kočijo.
tamburaše in tamburašice da pridejo danes	Smeinioa. Nekdo je bil dejal: „Će;bi vsi
oh 3. uri popoludne v društvene prostore novc} mbi svfn vladala grozna tišina!« v	„ r 1	— A prijatelj mu je odgovoru: „Tedaj bi pa rno-
ulica S. Francesco.	ral ti ^ ^u^ti u
Kolesarski Sprevod seje vršil včeraj Koledar In vreme. — Danes: Spomin sv,
popoludne po tržaških ulicah. Vdeležilo se ga Pavla Pavlimir; Gojslava. — Jutri: Teobald. opat;
je kakih 1000 kolesarjev in štirje avtomobili. ■ ^^ ffifr če J™*-'^mfvlff lepo"
TRŽAŠKA MALA KRONIKA. | ZasedaDje porotnega sodišča.
Vzgledna zakonska dvojica. 69-letm Dya svedrovca pred porotniki.
Ivan Potokar m njegova 52-letna žena Ma-1 y sobotQ je Mo zaključen0 IL letošnje rya sta ze 6 let ločena soctaijsfam potom., zased^e tuk šnj porotnega sodišča, in Mož, ki stanuje v ulici dei Giuliani št. 12 sicer z	avo ti Angelu Dovier in
bi moral na podlagi sodmjskega odloka dati Ivanu p^ & ju ie v no5i od i0. na n. ženi vsaki teden 5 kron a on ston to le	t , redar jIafcej Antomi zasa5il? ko
redkokedaj. Presinočn]im ko je prišel iz skla- i gta ri§la k hi§e gt 2 y ulici de, Belveaere. dišča neke trgovske tvrdke v ulici treppa, kjer, Redar Matej Automi je re5ene
noči ob 2.
je v službi, ga je čakala na ulici pred skia-; uri ^ , ^ M {z ^ gt 2 y ^ dd
disčem žena m zahtevala, naj ji da njej pri-	Belvedere 3 sumijive 0sebe. Prišedši iz rečene
sojenih 5 kron od tedenske place, ki j o je	-e ona krenila Rojan a
bil ravnokar dobil. On je pa izjavil, da jej	ko sq do ulice gv Anastazija sta dva ne da niti stotinke, na kar je ona zacela vpiti ^^ tej ^ dočim je tretji nadaljeval
kakor zbesnela. On je pa pobral kamen in 10	t ti R anu. Redai. ie sledil onima
z istim treščil preko butice, da je bila ta, ^^	ulici sv> Anastazija do ribjega
takoj krvava. A ona se m zmenila za to,	Ker ju je dobrQ ^ in ker je tudi
marveč je sla vedno vpi]0ca za ni im do trga	v* da nigta y oni ^ y uHci del Belve.
Carlo Goldoni, kjer je pristopil neki redar,	dere imela nikak poštenega opravila, je
ki je odvede oba na policijo. Tu so Poto-	skočU k njima in jiel enega> dočim je dru.
karja pridržali v zaporu, a megovo zeno so	ijel neki finančni stražar, kateremu se
odvedli v bolnišnico, da ji bodo tam zdravilr bpa ^^ iztrgal iz rok in pobegnil. A v
načeto glavo.	i igti -e prjgei ge drufci redar in ga slednjič
Ta bo tudi štrajkal z gladovanjem, j vstavii jn aretoval. Prvi aretovani je bil 36 Predsinočnjim ob 10. uri in pol je bil v ulici jetni jvan petje, ki je imel že večkrat opra-delia Raltineria aretovan Ivan Kozman, ki je j ^ se sodiščem radi tatvine. Drugi je bil pa izgnan iz Trsta. Kozman je bil pijan, pri- 95-letni Angel Dovier. Na mestu, kjer je bil dirjal je bil iz neke krčme z nožem v roki aret0van Petič, so našli 2 vetriha za angležke in zabol prvega človeka, ki ga je srečal. In ključavnice, amerikanski sveder in pa ključe
ta nesrečnež je bil 20-letni slikar Ivan Fiegel,! j>iše štev. 2 v ulici Belvedere. V žepih Do-
stanujoči v ulici Rigutti št. 35, ki je šel tam viera so pa našji ve& ključev in en vetrih. mimo se svojo zaročenko. Kozman ga je zabol	Ro .	e uradnik 8 poUcije šel v
z nožem v hrbet pod desno ramo. Ranjeni je : m ^ g	del Belvedere, je našel, da
.»n^Ai n o -7 H unic Lr r» nncrflin Ln or mil 1P .... -	_ .	.
moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejo pomoč in mu potem svetoval, naj gre v bolnišnico. — A Fiegel ni hotel ^bogati zdravnika ter je šel raje domov. — Kozman je bil pa malo pozneje aretovan in odveden v zapore v ulici Tigor, kjer je pomnožil število tam zaprtih izgnancev in bo lahko ž njimi štrajkal z gladovanjem — če niso še končali Štrajkati, o čemer pa domovino.
Sleparski agent. 31-letni mešetar Avrelij V., stanujoči v ulici Chiozza, je bil aretovan predsinočnjim ob 11. uri v svojem stanovanju, in sicer na zahtevo Ivana Gržina, ki stanuje v Rojanu št, 205. Avrelij se je namreč izdajal za agenta raznih trgovskih tvrdk ter je sprejemal razna naročila, a je pri teh naročilih zahteval povsod nekaj denarja na račun. Na ta način je osleparil več oseb — in mej temi tudi Ivana Gržino — za razne svote denarja, a naročenega blaga ni nihče vdobil. Pridržali so ga v zaporu.
Vtonil je v kopališču „Excelsior" v Barkovljah včeraj popoludne ob 2. uri in pol 16-letni Josip Žuttioni, ki je stanoval z materjo Josipino v neki hiši za rojansko cerkvijo. Mati je vdova in ima še druge tri otroke, a Josip je bil najstareji. Redarstveni nadzornik se stražnice v ulici del Belvedere ie imel žalostno nalogo, da obvesti vbogo mater o nesreči, ki jo je zadela. Sel je torej k njej in ji dejal le, da je nje sin obolel, na kar je ona hitela v Barkovlje in tam našla sina že mrtvega. Na njeno željo so prenesli mrtvo truplo pokojnega mladeniča domov.
Zadavil se je na kosu mesa. Smrt pri obedu. 66 letni Ivan Zotta je bil prišel predvčerajšnjim iz Buzeta — kjer je bival — v Trst, da tu obišče svojo hčer, ki na trga pri rudečem mostu prodaja jajca. Ko je hči prodala vse jaica, kar jih je imela, sta šla sJcupaj obedovat v neko krčmo na istem trgu. Mej obedom se ie pa staremu Zotti zaletel koš mesa in mu obtičal v grlu. Revež je na vse načine skušal, da bi se rešil, a oni kos mesa mu ni šel več ne naprej in ne nazaj. Hči njegova in tudi drugi gostje krčme so mu skušali pomagati, a ko so videli, da so vsi njih poskusi brezvspešni, so odpeljali starca na zdravniško postajo, kjer 6ta si dva zdravnika dala toliko časa opraviti, da sta mu slednjič res izvlekla iz grla oni nesrečni k<K mesa. — A bilo je prepozno: starec je bil že izdihnil. — Mrtvo truplo nesrečnega st:.rca so prenesli v mrtvašnico pri sv. .Tustu.
Cel VOZ lesa so neznani u zrn o viči v kradli izpred skladišča Svllos trgovcu z lesom Marco Demetrio, ki ima svoio zalogo v ulici del Coroneo.
Nesrečen tat je 19-letni težak Josip Z., stanujoči v ulici Giuliani. Predsinočnjim je brskal po žepih 37-letnega Josipa Peterka, 'stanujočega v ulici del Moiino a Vapore št 9, ko je ta spal pred kavarno rBizantino" v ulici della Barriera. Josip Z., je bil že pograbil Peterkovo novčarko, v kateri je bilo za 4 krone drobiža. A v istem hipu se je Peterka zbudil, pograbil Josipa za roko in pozval redarja, ki ga je aretoval in ga tiral na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu.
Nasilneža. 29-letni lakirar kočij Santo j Secondo, ki ima 6vojo delavnico na Campo; Marzio 14, je prijavil včeraj na policiji sledeči j dogodek : Lastnika jasnih kočij št. 129 in 131, j oče in sin, katerima pa on ne ve imena, sta mu bila izročila neko kočijo, da jo lakira. On je
j je bila odtrgana žabnica z vrat pisarne trgovske tvrdke Schenker & Ci., ki je v IL nadstropju iste hiše. Obe ključavnici vrat sta bili odklenjeni, a blagajna v pisarni je bila navrtana. Tatovom se je bil pa na delu zlomil sveder in tako niso mogli priti do denaija. V blagajni je bilo 5816 kron, 1589 frankov in 45 markov.
Oba toženca sta na razpravi trdovratno tajila, da bi bila ona dva prišla iz hiše št. 2 v ulici del Belvedere. Skušala sta dokazati, da sta bila aretovana po pomoti. Dovier je trdil, da je okolu 2. ure in pol slučajno i srečal v ulici della Stazione Ivana Petič. Ta
izlet društva „Pravnik dne 7. julija t. 1., ne pa, kakor je vsled prvotnega odborovega
Slovenskem Pravniku u, Glavna agen ija za Trst in Primorsko
zavarovalne družbe
JElemeiitai"
sprejme akviziterje
Bellini 13, I. nad., nasproti zakristiji Antona novesa.
sklepa objavljeno v dne 14. julija.
•Vspored izleta: Odhod iz Ljubljane : ob 7. uri 5 min. zjutraj z južnega kolodvora; prihod v Bohinjsko Bistrico : ob 10. uri 18 min. dopoldne; po prihodu v Bohinjsko Bistrico je zajutrek v Grand hotelu „Triglav" ; na to se odpeljejo izletniki k Bohinjskemu jezeru; ob 2. uri povratek z jezera v Bohinj- j agente in zastopnike za Istro pod jako sko Bistrico. Ob 3. uri banket v Grand ho- ugodnimi pogoji. ^ — Ponudbe naj se pošlje telu „Triglav" ; kouvert za osebo 5 K. Za gosp. Enrico Giberti, glavni zastopnik za odhod z Bohinjske Bistrice so jako ugodne Trst in Primorsko in usposobljeni zavarovalni železniške zveze.	agent na podlagi dovoljenja štev. 14245 slav-
Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti iz- nega magistrata. TRST, ulica Vincenzo leta, se znova poživljajo, da to prijavijo najkasneje do 3. julija 1907 g. notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani.
V Radovljici nameravajo uvesti električno razsvetljavo. Stroški so proračunjeni na 30.000 kron. _
Vesti iz Štajerske.
Kobilice so se letos zopet pojavile v gozdih med Laškim trgom in Celjem, in sicer takrat še na obeh bregovih Savine. Objedle so vse listnato drevje in grmičevje, da stoji skoro popolnoma golo. Le kostanjem prizanašajo. Posestniki so v hudih skrbeh, ker ne vedo nobene pomoči pr<:ti tej nenavadni nadlogi.
Velikanski požar. 36 posestnikom vasi Mihovci in Draženci pri Cirkovcili na Dravskem polju je zgorelo 60 poslopij. Zažgali so otroci pri igri. En otrok je zgorel, zgorelo ie tudi mnogo živine. Gasilo je 6 požarnih hramb.
Išče se uradnika in trg. poto-
■	Velika, na novo osnovana tovarna Buro-
Vrtlt»w» gatov na Ogrskem, išče mladega uradnika, kateri je popolnoma vešč v govora in pisavi : slovenskemu, italijanskemu, nemškemu in po možnosti tudi hrvatskemu jeziku Ustop s 1. avgustom t 1. Ponudbe s zahtevano plačo naj se naslovi v omenjenih jezikih na administracijo „Edinosti" pod šifro „URADNIK". Ista tovarna sprejme ob enem stalnega potovalca, kateri zna slovensko, italijansko, nemško in po možnosti tudi hrvatsko. Prednost imajo oni, ki so v trgovskem potovanju že izvežbani. Plača in dijete po dojrovoru. Ponudbe v nemškem jeziku na „lnseratni oddelek Edinosti" pod šifro „POTOVA-
LEC".	753
Primerno za delavce. ^V^
atelj v dveh sobah (K 1'40 na teden) in 1 sobiea (K 8 na mesec) &korklja. Via Panorama Štev. 5i76.
(756)
VTnmoill Priredi „Pevsko in bralno dru-I UllldjU Štvo" danes dne 29. in nedeljo 30. t. m. ples v korist društvene knjižice._
Novi zavod
za likanje na svetlo in brilantno ulica Gioachino Rossini (704
TRST, ulica Giuliani št. 25 Trcovina jestvin, sveže blatro, 719
Proda se
voziček z oslom vred v Dolini št. 10.	755
pridirjal do njega, da ga je aretoval. Dovier |/n|la| finfnr. je bil pa pobegnil takoj, koje zagledal re- IVUIiai MIIIUIS darja.	cene zmerne.
Bilo je zaslišanih več prič. mej temi j tudi d;e predlagani po branitelju odvetniku
dr.u Pincherle, ki je branil oba toženca. Ti i ■ fl*nuiXiiQ-;om 8e oddft Pod ug°dDlmi P°-dve priči bi bili imeli dokazati — ena za LclUVIoCarjcIll goji nova hiša v Štanjelu Doviera a druga za Petieda sta bila do 2. pri drž. postaji. Termin i. julija t. 1. do konca šepure in četrt one noči drugje, in sicer v na- tembra. Nadaljne informacije daje lastnik A v g , ,	, . . *i-i • „„ - ^u^rvo i k t a r c — Nabrezina.	'-o
sprotnem delu mesta. A ta alibi se je obema
sijajno izjalovil. — Obsojena sta bila: Petie na 6 let, a Dovier na 3 leta težke ječe, | poostrene s postom vsake 3 mesece.
Vesti iz Goriške.
Na svilodnem trgu goriškem vladajo; čudne, neznosne razmere. Municipij je sicer j izdal že omenjene določbe za to trgovino, a' kaj pomaga, ko se nikdo po njih ne ravna. ! Organi, ki bi morali nadzorovati, da se te i določbe po nikomur ne krše, se ne zmenijo za njih dolžnost, marveč se obrnejo v stran ali se pa odtegnejo, ko se kak prodajalec; upre slepariji kupcev, večinoma znane laške babure z našmiranim jezikom in brez poštenja. Pri tem trpe seveda le slovenski prodajalci, posebno pa ženske, katere omenjene babe hitro o3trašijo z različnimi pretenji. V četrtek je prinesla na trg Jožefa Furlan iz Vipave št. 19 svilode v teži 29*60 kg. Ko se je z neko prekupovalko zedinila z\ ceno K 3*50, iztrgala ji je ta tehtni listek in jej plačala samo 22 kg. Ko se je ženica tej slepariji vprla, začelo je furlansko babše nad njo kričati, žugaj e, da jo pusti zapreti, ter mečkati kokone. Ker ni bilo ne tržnega komisarja ne nobene straže poleg, se ie uboga ženica vdala furlanski furiji. ki jo je pošteno osleparila za za K 26*60. — Takih slučajev se dogodi mnogo in umestno bi bilo, ako bi nastavila politična oblast na trgu državnega stražnika, potem bi furlanske prekupčevalke gotovo izgubile svojo korajžo in naši ljudje bi ne bili oškodovani.	_
Tovarna pohištva
ulica della Cesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Z2!qis in mirnm vin, špirita in liSerjei
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via deii'Acque štv. 6. (naspiotl Kale Ceitiaie).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezerti ifc italijanskih in avstro-ogrskin vin. Bordeaux, Kui gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli i? dotičnih krajev. Vsaka naročba »e takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo m franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. Čermak»g. Tuscher
TRST
ulica della Cassrma štev. 13, II. naitt
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, nnle oglase in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme „lnseratni oddelek" v ulici Giorgio Galattl 5t. tZ (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. p p. po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost'
Civilna in vojaška krojacnka
Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred- ™ ^ ===== meiov spadajočih v krojaško obrt.	~
Odlikovan dne 5. aprila 1 906
na XXVH. mednarodni razstavi v Parizu s ča3tno diplomo, Častnim križcem in zlato kolajno in na Ji. mednarodni razstavi v Brujelles u z nijvečo odliko „GRAND PRIXU diplomo.
Maročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
'i	Z odličnim spoštovanjem
AVGUST STUUil
Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici šb 6, I. nadst.

Vesti iz Kranjske.
..Slovenskim pravnikom^ izletnike društva „Pravnik" se opozarja, da se priredi
'PETER VERČON
autoriz. pečarski mojster
Trst, ulica Chiozza št. I8-!4!V
TELEFON štev. 19-32
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov.
Uf ZALOGA
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah, s vpostavijanjem v mesta ln na deželi po lastnih, zato izurjenih ironteijlh.
POkladanje zidov z belimi Email ploščicami za kuhinje, kopeljne sobe, Rlosete Itd.
glinastih peči
»i
G>
Pi P
(R
O^
M-
A P O m
i
DOBITA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvcpešseje sredstvo preti
DOBIVA SE V VSEH LEKABSAH-
5
revmatizmu in pz*otixi'
h TEK0f'MB
stane K 1-4».
oni KI R prireje1* v Trsta fe'aela grtuu, tekam M#U Jbtauta deUa SahrtT pri UUinn Od lekarnarjev : SV. 3lkofett in Josipa 6odUU,Utona JIN IfU', fa«Cte4.
riiija manje od 4 steklaste proti pofifc. povae^« ali prati maticjpetni poCljmtvi zaeek* 7 Kfrmafcej potone in
• 1
»iiDi^OSi« št?. 178
V Tiaiu, dne 30. junija, ltf
BOTI51L, KAJ
i	JiOTEL !5.\LKA\
ggf~ STfior JJE«"e služb., ali kakoršno-boli zapo-flenjt ; kdor iSče uraenike ali službeno osobje ; kdor 'ir.u za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor iuiu za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor teli posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd., raj se posluži MALIH OGLASOV ..Edinost!". ki
in najbolj pripravni v dosero namena.
I I I I I I t I I I I I I t i I I I I 1 I I I I I I I I I I I I ! t I I t t I I I I I I I I I |i
Prodajapod ceno.
Radi selitve je na prodaj so najeeneji, najveć črtanii ob novi železniški progi Trst
Celovec popolnoma urejen Hotel-Restavrant in blizu tega različne prodajalne. Naslov se izve pri „Inserat-sokom v konzervi. inem oddelku Edinosti".
Uolouske vampe
z mesnim sokom v
Nova vrsta hrane. |
Zadostuje segreti s paro in jed je pri-' pravljena.
Kravji gobec na kislo (Ochsenmaulsalat)
Mrzla pripravljena jed
pripravna za zajutrek in večerjo v poletju.
Dobi se v glavnih prodajalnicah jestvin in slanin.
GLAVNA ZALOGA:
c. HAAS, Trst
ulica Giorgio Vasari štev. 14
Sveže vampe za mesarje
po 24 krajcarjev kilogram. V prodajalnici manufakturnoga blaga
L. G. Colombani
ulica Vincenzo Bellini št 18
Ker je zimska doba kmalu končana, proda se cela zaloga blaga in fuStanja
po nizkih cenah.
Specijaliteta : bluze in obleke za gospe
ii i.i-mt ih i. w i-i > i i I,III»W.M » i i i i i iii i i i in.iii i i inm-ii.tm
Čevljarska
francesco Cucagna
▼ia dci Bacchi Št. 17, mezzanin.
Izdeluje obuvala točno po meri in tudi xa bolne noge.
I
S Umetni
f otogra/ični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo št 42 (pritličje) T B S T.
IzvrSuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost pokalo v,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in Jih Izvršuje u domu ali zunaj mesta.
Posojila:::
osebam vsakega stanu po
61
o 2 |0
obresti v 5, 10 in 20 letih. Na razpolago veliki in mali kapitali na prve in druge dobre vknjižbe na stavbe in zemljišča od 4■1/4 do 6°/„. Kupava in prodaja stavb, posestev, hiS, zemljišč, prodajalnic itd. Menjava nepremičnin v mestu z onimi v okolici, ra
Krasu in Istri. — Za natančneja pojasnila obrniti se pismeno ali ustmeno do zapriseženega zvedenca
jjiovanni Spanghero, TRST, ulica Carlo Gliega št. 3.
Andrej S|tsdešf mizar
mm- in izdelovaleo pohištva -va
(ulici Ireneo delil crtice 4, in ulica Sem 8)
Ima vedno ▼ salogi zakonske in obeđovalne aeb» Mjflnejle 1« trdno delane v lastni delalniel. Posebna izbera kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Sprejemlje kakorSno-koli naročilo ca ta in m eno »j, kakor tndl poprave.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod ==
Angelo Devetak - Trst
ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448
Pozor gospe !
Čast mi je javiti svoji cenjeni klijenteli^ da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Burriera vecchla st. 2I>, I. n:id%t.
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biskoU najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh.
Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin.
as Pivo v steklenicah.	—
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omiiu v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AIi'Adria* ulica jSnova St. 11 in „Al fratell dalmati,, ulici-Zndecche žt. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhegs jalovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
Lorenzo Lasorte
TRST, ulica Fondares St. 7
Prodajalnica kovčegov in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja.
Restavracija Berger
pod gradom -
Senčnati yrt — krasen razgled
MODERNO KEGLJIŠČE.
Velika dvorana za društva in za zabavne sestanke je na razpolago.
S spoštovanjem Marija Koller.
MIRODILNICA
gustavo jtfarco
ulica Giulia št. 20
(roge, barve, pokosi« petrolej, čopiči, iCetke, mila, parfumi itd. — Zaloga «p ta 1 i ■ steklenin. —
Filijalka : ulica Molin grande 38
O^ISeiTE!!
Velika zaloga čevljev
Cuigi Uoltan
TRST, ulica Bar-riera vecchia 33
Največa trpežnost in eleganca.
IT CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence.
Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan
500 parov čevljev
katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki.
Delo popravljivo
Izvršuje se popravljanja!
v zalogi
Josip Vishovit^
TRST, ulica Dante Alighieri št. 3
Razpošilja se tudi na deželo.
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
ic VELIKA IZBERA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lišpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov lil Izbrana zaloga krasnih razglednic »
Via Farneto štev. 3
SflttKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79.
Račun poštne hranilnice štev. 837.315.
A. SEMULIC
Bogata izbera pohi&tva
Trst, trg Belvedere štev. 3
Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna.
Poprava in komisijska zaloga 9vokoles
pri
Batjel-u
GORICA, via Duoino 8
Prodaja tudi na mesečne obroke
Ceniki od Waffenrad, Diirkopp-Diana itd. franko.
£
m ©
i
Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, čane, da sem naročil
veliko izbero izgotovljenih oblek
in zamorem vsled tega prodajati obleke
po jako nizkih cenah.
Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. 1
Vittorio Piscur, &st, ulica frcala št. 1. j
š
__aj
ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Biuseppe g«
Caprin št. 9 (ex ulica Erta)	gj
najde se veliko izbero sladčie in vsak dan svežih
prepečene! (biškoti) za ladiie, g
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907 :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 °/0 Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpo-; vedjo 1 leta po dogovoru. R^ntn« dr. ve k ' plačuje pos. sama. ^■j Hranilne vloge se sprejemajo J sa -posebno okoli- ^ Posojila dajejo zadružnikom 1 v r.
po 5Vs°/o» na varščino ali zast.i'. in n ■ menjice po 6°/0-
Glavni deleži obrestujejo se koncem leta po 5Vskostanje 31. decembra 1906. : Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790"— kron. — Hranilne vloge: 2) 1,675.188 82. — L'o-sojila ; 3) 1,617.190-37. — JReservni zaklad 82.38263. — Vrednost hiš: 112.26523'—
ZALOGA PIVA

V pekarni s prodajo sladčie in likerjev
M. Stop par. Trst
STEINFEL
iz tovarne
Bratov Steiningfkaus
===== v Gradcu	=
NSUenlčnili blšKotou.
kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan.
Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev.
in iz meščanske tovarne
„Filsner Urquell
» v Plznu
v sodčekih kakor tudi v buteljkah
££
Telefon !464.
ZALOGA
ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2.
X TOVARNA CEVI IM PREŠANIH PLOŠČ. K
~ Xe boji se koukureiiee.
MsisaGiessbubler
vedno sveže kisle vode pri
ANTONIO OEJAK junior
Trst, via degli Artisti št. 9 in 10
TELEFOH it. 505.