Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
f'
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
156.
Avstralec.
Ni ga naroda Da zemlji, kateri bi stal na tako nizkej stopnji naobraženja, kakor stoji Avstralec. Ta narod bode gotovo preje ali sleje do celega izginil s površja zemlje, ker ne more kratko in malo dohajati kulture, katero so mu Evropejci prinesli. Pri prastanov-nikih avstralijskih se najbolje vidi, na koliko je človeški napredek in razvoj navezan na zemljišče, na katerem stanuje, in na okolico, katera ga obkoljuje.
Avstralija je v velikem Oceanu na južnej strani pod ravnikom. Ondi je poletje, ko imamo mi zimo in narobe. Podnebje je podobno onemu v južnej Španjol-skej. Cela Avstralija je samo za šestinko manjša od Evrope. Obale niso posebno vdrte, in plovnih rek ima zelo malo. Notranjost Avstralije je velika in žalostna pustinja in samo obale so prikladne gospodarstvu.
V Avstraliji ni bilo ne ene živali, katero bi človek mogel ukrotiti  in  kot  domačo  žival rediti.  In tako je
84
priroda sama zavirala Avstralca, da se ni mogel doko* pati do pastirja ia poljedelca. Edina domača žival bi še bila avstralijski pes (dingo), ki je lisici močno podoben. Od sesavca nahajamo tu posebno vrečarje, ki imajo oa trebuhu vrečo, v katerej nosijo mladiče. Avstralec jih mnogo lovi radi hrane. Spomina vreden je tu še čudoviti kljunaš; sesavec je to najnižjega u^trojstva, pri katerem se je gobec razvil kot ptičji kljun. Ptičev, želv in drugih nižjih živalij je v Avstraliji dosta.
Tudi   rastline   ni  v   Avstraliji   nobene,   katero   bi mogel človek vzgajati, da ga hrani.
Avstralec je radi slabe in neredne hrane slabo razvitega telesa. Zelo je mršav, nevisokega stasa, debelih in zabreklih usten in sploščenega nosa. Koža mu je na-vadno temnorujava ali črna, in izpiravanje njegovo je zelo zoprno. Las je črnih in po nekoliko kodravih. Avstralci hodijo radi blagega podnebja brez obleke ia samo v hladnejših krajih se ogrinjajo po zimi s kožami. Vsa njihova moda je to, da si glavo lepšajo s peresi, zobovi ali repom kake iivali, da si tetovirajo telo in je na-mažejo s prsteno bojo. Stanovanja avstralčeva so naj-jednostavnejša, ki si jih misliti moremo. Skriva se v podmole, votline, potika se po gostem grmovju ia po votlih drevesih. Ako si vendar postavi kolibo, zgradi jo od skorje drevesne. Hrana avstralčeva je zelo slaba, je vse, kar se samo jesti dade. Njemu se nič ne gabi. Oa se nasladjuje s podganami, netopirji, gošaricami, kačami, pticami, črvi in gosenicami. Hrano navadno opeče, ali na snažnost nič ne gleda.
Z jednostavnim načinom življenja je v najožjej zvezi tudi ta okolnost, da Avstralec nima pravega orodja in orožja. Nož in sekiro si napravlja od kremena, s takim orodjem seka drevje in reže meso. Za lov ima dolgo kopje, in na vrhu kopja naveže ali nasadi ojstrih zob od katere živali, in s tem ribe ubija, dočim za zver zabije na kopje ostre ribje kosti ali trd kamen.
Da se Avstralec ni bolje razvil, temu ni on sam toliko kriv, kolikor priroda, kajti ni neumen. Ob takih okolnostih ni se on se ve da mogel duševno razviti, ali vendar pokazuje v svojem jednostavnem življenju velika urnost in prebrisanost. Glad je glavna in edina spodbuja, ki Avstralca na delo vodi. Kedar se je nasitil, potem ne pozna drugega dela, kakor spavanje. Avstralec strada ali lovi, je ali spi. Kedar ima obilne lovine, ae spravi je za prihodnji dan, ker on ne ve„ kaj se pravi skrbeti za drugi dan. On ti je, kolikor vauj gre, in česar sam ne more pod streho spraviti, pomagajo mu bližnji sosedje. Ples je edina zabava, ki jo Avstralec še pozna, ta ples pa ni drugo kakor divje skakanje, ki pri polnej luni traje vso drago noč.
Vse življenje avstralčevo se suče poglavito samo v obitelji. Oženi se tolikokrat, kolikor žen se upa pre-rediti, ali radi siromaštva ima navadno le po dve, tri. Žena je možu prava robinja. Mož poje najboljše kosove lovine, a žena mora od daleč sedeti pa čakati na slabe
85
ni prikladna poljedelstvu, tem bolje pa živinarstvu. Kar se tiče množine in lepote cvetja, ima Avstralija prvo mesto za Kapsko, katera ima najlepše cvetice na vsem svetu. Ali rastline avstralijske ne razvijajo hranivih plodov. Pa še drugo posebnost ima Avstralija. Če primerjamo rastlinstvo in živalstvo avstralijsko z onim ostalih delov sveta, prikazujejo se nam avstralijske oblifee mnogo starejše. Vidi se nam, kakor da se nahajamo v prastarem svetu, ki je v poprejnih geologijskih dobah po ostalih krajih živel in izumrl. Med sesavci nahajamo v Avstraliji zlasti vrečarje, kateri so se na zemlji pojavili uže v jurskej formaciji. Rastlinstvo v Avstraliji je iako podobno onemu, ki je pri nas raslo za tercijarne dobe. V Avstraliji razlikujemo tri razne oblike: slano pustinjo, grmovje in gojzde.
V avstralijskih gojzdih rasejo največ evkalipti, ki so v rodu z mirtami. V gojzdu stoji evkalipt od evkalipta precej oddaljen, in ker pod njim ne rase malo drevje, zato je v takem gojzdu dosta planote, na katerej se ob deževju razvija bujna tratiua, bogata paša premnogim čredam, pa tudi posejana je z najkrasnejšim cvetjem. Cvetnati svet pa je kratkega življenja. Nahajamo pa tu zlasti orhideje in liliaceje, to je take rastline, kakor ob suši pod zemljo nadaljujejo življenje svoje v gomolih in čebulah. EvKaliptov gojzd nas izredno iznenadja z nenavadno razdelbo svetlobe in sence. Perje na evkaliptu je kakor mrtvo, in ni položeno ploskama, temveč je obrnjeno gori s svojim robom. Radi tega s j ga solnce ue prijema tako, in ob največjej vročini ne izpari mnogo vode. No radi tega so ti gojzdi brez sence, kar nas najbolje iznenadja.
Po rečnih dolovih (nazivajo jih creek),  kateri niso močvirni, pa imajo pod zemljo dovelj vode, tam je go>zd nekoliko   raznoličnejši.  Evkalipti brzo   rasejo in se potegnejo   do nenavadne višine. Na   vsem svetu je to najvišje  drevo.  Ob  deževju se pokažejo veliki cvetovi.    Na slabej zemlji zrase evkalipt komaj po 7 do 10 ^ visok Z   evkalipti   v  družbi   rasejo  trnjeve akacije, katere so mu   taRo  podobne,   da jih prvi hip skoro   ni moči razločiti. Imajo ozko perje in živo cvetje. Razen tega drevja rasejo po  Avstraliji jako čudne kazuarine, katere stoje v tistem  razredu,  kakor naše vrbe, topoli in breze.  Na močvirnej   zemlji  rasejo  razne  palme  po   18  do 24 '^y visoke; drevesaste praproti, potem cedre,   bombaževci in razno drugo  drevje najkrasnejše oblike. Zelo nenavadne oblike  v  avstralijskem  gojzdu  so  lesnate  trave.   Naše trave   so male,  drobne,  dočim  trave avstralijske imajo stebla  po  3   do  5, pa tudi po 10 *y visoka, katera  so cesto  proti vrhu na dvoje razcepljena in na vrhu nosijo gosto grivo dolgega in ozkega perja.
Avstralijski z grmovjem skriti svet je suh in neprijazen, in zato tudi za kulturo neprikladen. To grmovje seza človeku do vratu in je tako gosto, da se tažko skozi prodira. Na tem svetu rasejo vrlo razne vrstne rastline, največ mirte, akacije, proteaceje i. t. d. Pa vsega tega grmovja perje je trdo, sivo in skoro brez
t)8tanke. Ako j« preveč dece, zlasti deklic, pobijejo jo koj po rojsteh. Mrtvece svoje navadno zakopljejo. Izkopljejo jamo, mrtveca zamotajo v skorjo in posade v jamo, potem ga pokrijejo z vejami in prstjo, da ga ne morejo divji psi izkopati in požreti. Samo po nekodi starejše ljudi na grmadi sežigajo. Ako žena na porodu umrje, sežgo jo z živim detetom. Ime mrtvečevo ne sme Dobeden v misel vzeti, in če ima kateri isto ime, mora je z drugim zameniti.
Verski nazori avstralčevi so zelo slabo razviti. Verujejo samo na hude duhove, kateri človeku vsak zleg in bolezen napravljajo. Druge kake vere ne poznajo. Nimajo podob, katerim bi se klanjali, nimajo duhovnikov. Mesto duhovnikov imajo čarodejnike. kateri morajo s svojim čaranjem uničiti upliv hudih duhov. Odkar so se l)elci v Avstraliji naselili, od takrat menijo Avstralci, da 80 v belcih oživeli njihovi predniki, in da se vsak črnec 2)0 smrti spremeni v belca.
O kakem državnem urejenju Avstralcev ni da bi zinil. Po več rodbim ima navadno enega glavarja, no njegova moč je zelo neznatna. Razodeva se največ na vojski, ki jo vodijo pojedina plemena in rodbine. Ker -Avstralci nimajo imetja in posesti, zato se vojskujejo navadno samo takrat, kedar jim je bila ženska ugrabljena, mrtvec izkopan, ali pa če menijo, da je ta ali oni iz druge rodbine katerega urekel, pa je radi tega obolel, ali celo umrl.
V Avstraliji so samo mala plemena, a vsako pleme govori drugače. No vsi ti jeziki so si po nekoliko podobni, niso pa podobni nobenemu drugemu jeziku zunaj Avstralije. Jezik jim vrlo ugodno zveni, pa je zelo siromašen. V njem se pokazuje cela duševna slika avstral-'čeva. Svoja zapažanja zLa ti slikovito narisati, ali zato ne pozna nobene besede za pojmove, katere si človek -z duševnim premišljanjem stvarja.
In to je mala slika človeka, ki stoji na prvej stopnji človeškega razvoja. Človek je to, ki živi samo od danes do jutri, ki ne zna,   kaj je   obleka, kaj je urejena hiša, ki pozna samo glad in nič drugega.  Ima na novej Gvi-Dcji,   na avstralijskem   in azijskem Otočju   tudi   drugih divjih narodov, ali ti vsi stoje po nekoliko višje od Avstralca. Papuvanci na novej Gvineji grade si hiše, imajo domačega prašiča in psa, imajo palmo; tudi po nekoliko kupčujejo. Malajci na azijskih in avstralijskih   otokih so uže mnogo bolje razviti od Papuvancev.  Priroda jim je dala raznih   koristnih  rastlin  in živalij.   Imajo urejena stanovanja, kupčujejo in tudi s poljedelstvom se ukvarjajo.   Med Malajci   stoje   najvišje Javanci.   Oni so se v svojej kulturi, poljedelstvu  in   trgovini   uže do dobrega približali kulturnim  narodom   azijskim, s katerimi so v ^ednej dotiki.
157.
Rastlinstvo v Avstraliji.
Avstralija  ima svoj rastlinski svet; samo z Indije -se je nekoliko tropskih rastlin priselilo. Zemlja v Avstraliji
86
sijaja; spominja nas lovorik, oleandrov, a cesto tudi Tresja. Pojedine vrste je težava razločevati, dokler se cvteje ne pokaže. In vse to cvetje je vrlo krasnih boj, ali brez duha.
(Dalje prihodnjič.)