/Mtarti ^ __ _ _ -A ^ _ Št. 135 (16.480) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7 - n v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadn : tiskani partizanski DNEVNIK v za- iCE ' TRST VL '786300, fa* 040 772418 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO '<■ VOK. _' jol-rel.0481 533382,(0X 0481 532958 ■l v' ilistori 28 - Tel. 0432/731170___________ xvoet: hnp/www.phmorsl>Seda) se bode nbko begunci s Kosov: nuli v svojo domovino > postnih pogojih. To n« abko in jim bomo mo 1 Pomagati tudi ob vr a to bo lažje ii letnejse, kot jim nudit nioC v begunskih tabo 91.« je povedal D’Ale storil1 d°dal’ da ie Ttaliil snlm9 sv°)e »tudi gledi smldarnosd<<’ »Dokazal j^,0'no samo, da je Italiji 0cjama, kar se je navse da 11 e vedelo, a tud tal-*6 Ucinkovita, saj sme Uior * Poskočili na po ski ie Povedal Italijan ^ premier. chaelom Jacksonom nadaljevala danes, ko se je sinoči ob 20.30 v Kumanovo vrnila srbska vojaška delegacija in dobro mo po vrnitvi podpisala sporazum. General Mike Jackson, ki je vodil vojake Nata, je po podpisu izjavil, da je »to dogovor, ki omogoča konec bombardiranj«. »Zmagala je politika miru, politika Jugoslavije, torej politika Miloševiča,« je s svoje strani komentiral srbski general Marjanovič. Svet zveze Nato se je takoj po novici o podpisu, sinoCi sestal v Bruslju, da bi preučil novo stanje. 2e pred tem je potrdil operativni naCrt za mirovne enote Kfor, ki bodo na Kosovu zagotavljale varnost in skrbele za vračanje beguncev v pokrajino. Enote, ki bodo štele okrog 50.000 pripadnikov, bodo na Kosovo odšle »takoj ko bo možno«, da bo Časovni zamik med načrtovanim umikom jugoslovanskih sil in namestitvijo Cim manjši. Kot je potrdil tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea, bodo pripadniki mirovnih sil v pokrajino zaceli prihajati še preden bo iz nje odšel zadnji jugoslovanski vojak. Glavnino pripadnikov enot Kfor, okrog 44.000, bodo prispevale zavezniške države, ostalo pa partnerske, vključno s Slovenijo, ki bo predvidoma v teh mirovnih silah sodelovala s šestimi Častniki za zvezo. Največ elanov, okrog 13.000, bo za sile Kfor po načrtih prispevala Velika Britanija, Nemčija okrog 8.000, okrog 7.000 ZDA, Italija pa okrog 5.000. Enote bodo delovale pod skupnim zavezniškim poveljstvom, sicer pa bo Kosovo predvidoma razdeljeno na pet sektorjev. V vsakem izmed njih bo za koordinacijo delovanja skrbela posamezna država Članica zveze Nato. Tako naj bi Francozi nadzor prevzeli na severu pokrajine, na zahodu Kosova Američani, Nemci na jugu, na vzhodu Italijani, v najveejem, osrednjem sektorju pa naj bi delo vodili Britanci. Rusko sodelovanje v mirovnih enotah Kfor za zdaj uradno ni potrjeno. O načinih sodelovanja pri mirovni operaciji na Kosovu se mora zavezništvo z Moskvo še dogovoriti. Rusija je medtem napovedala, da je pripravljena za mirovne enote prispevati okrog 10.000 pripadnikov. Nato v svojih načrtih ni predvidel, da bo Rusija koordinirala delo v ločenem sektorju pokrajine. SinoCi se je ponovno sestal Varnostni svet OZN, ki je razpravljal o osnutku resolucije o Kosovu, ki jo je sprejela skupina G-8 v Kol-nu. Kitajska delegacija je po posvetovanju z vlado v Pekingu pripravila predloge o Črtanju dela besedila, ki govori o delovanju mednarodne prisotnosti na Kosovu v skladu s 7. poglavjem Ustanovne listine OZN, ki predvideva uporabo sile pri izvajanju mandata. Kitajska naj bi po virih iz Varnostnega sveta predlagala tudi Črtanje določila, ki govori o potrebi po sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Položaj v Varnostnem svetu pa je za zdaj tak, da si večina ne želi sprememb v osnutku resolucije, ki so ga pripravili zunanji ministri držav G-8 in da je potrebno Cimprej z resolucijo dati legitimnost iz- vajanju mirovnega sporazuma. Kitajska ne napoveduje veta, Četudi njeni amandmaji ne bi bili sprejeti, pri Čemer naj bi se v naj slabšem primeru ob glasovanju vzdržala. To so bile navsezadnje ob vrnitvi jugoslovanske vojaške delegacije in DjukanoviCevi izjavi, da bo Črna gora mirovnim enotam »ponudila vsakršno logistično podporo za njeno delovanje na Kosovu,« še kar spodbudne vesti. S Kosova so namreč prihajali zaskrbljujoči signali. Predstavniki srbske pravoslavne cerkve in beograjske opozicije so na Kosovu živeče Srbe vCeraj pozvali, naj »za nobeno ceno« ne zapustijo pokrajine. V središču Prištine se je v opoldanskih urah na zborovanju, ki so ga beograjske oblasti prepovedale, zbralo več sto Srbov in Črnogorcev. »Tukaj živimo že stoletja, tukaj bomo ostali in nikomur ne bomo dovolili, da nas pred lastnim pragom kolje kot ovce,« je dejal vodja Srbskega odporniškega gibanja MomCi-lo Trajkovič. Tisti, ki bodo ob predvidenem umiku srbskih varnostih sil zapustili pokrajino, se ne bodo mogli nikoli veC vrniti, je posvaril Trajkovič. Za srbsko ljudstvo je to trenutek »zgodovinskega biti ali ne biti«, je dejal prizrenski škof Artemije. Zapuščanje domov pred prihodom mednarodnih mirovnih sil bi bil napačen korak, ki ga ne bi mogli veC popraviti, je menil škof. Vsi srbski predstavniki so Združene narode in Nato pozvali, naj iz varnostnih razlogov nemudoma razorožijo Osvobodilno vojsko Kosova. (STA/CR) Zračni napadi še včeraj popoldne BRUSELJ, BEOGRAD - Natov predstavnik za tisk Jamie Shea je vCeraj popoldne demantiral dopoldanske trditve nemškega obrambnega ministra Rudolfa Scharpinga, da je zveza ob 9. uri »dejansko« prekinila zračne napade na ZR Jugoslavijo. Scharping je še dodal, da bi bil to pohticni znak za jugoslovansko stran, ki bi pospešil sklenitev sporazuma. Tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart je v VVashingtonu zatrdil, da se napadi zveze Nato na Jugoslavijo nadaljujejo. »Zračna kampanja se nadaljuje,« je poudaril Lockhart in dodal, da bo Nato ustavil napade po preverljivem umiku srbskih enot s Kosova. Da so te izjave točne, pričajo vesti, da so vCeraj na 78 dan zračnih napadov na Jugoslavijo po trditvah jugoslovanske agencije Tanjug bombardirali južna območja Kosova. Trije izstrelki naj bi zadeli predmestje Grahovca, druge tri pa vas Dragaš. Prav tako naj bi odjeknili dve eksploziji na območju vasi Plajnik in Kosovce nedaleč od Dragaša. Tanjug je tudi navedel, da so »albanski teroristi« v ponedeljek v vasi Trgovac pri Grahovcu ubili tri srbske civiliste. O noCnem bombardiranju bodo vesti kot vedno znane šele danes. Za sedaj je precej jasno, kaj se je dogajalo v noči na sredo. Natova letala so bombardirala le nekaj ciljev na Kosovu, kar potrjuje, da je Nato spet nekoliko zmanjšal svoj vojaški pritisk na ZR Jugoslavijo. Beograjski elektronski mediji so tako poročali, da so letala zahodnega zavezništva predsinoci s štirimi izstrelki bombardirala cilje na območju občine Ped. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug omenja tudi napade na območju med Uroševcem in krajem Stimlje, vendar drugih podrobnosti ne navaja. Na območju vasi Planija pri Prizrenu je bilo okrog polnoči slišati tri detonacije. Natov predstavnik za tisk Shea je povedal, da so zavezniška letala izvedla 523 poletov, od katerih 186 bojnih, od teh se je 130 nanašalo na razne cilje, 56 pa proti jugoslovanski protizračni obrambi. Napadi so bili osredotočeni na območja Djakovice, Prištine in Prizrena. Pri napadih na vojaške cilje so uničili osem topov, dva oklopna transporterja, osem tankov in več vojaških vozil. Napadli so tudi vojaške objekte v Cupriji in Svetozarevu in protiletalsko baterijo na Kopaoniku. V tednu od sprejetja mirovnega načrta posrednikov Cemo-mirdina in Ahtisaarija je Miloševičeva vojska izgubila 29 tankov, 93 oklopnih transporterjev, 209 topov, 11 protiletalskih baterij in »ogromno vojakov«. Vojaški predstavnik zveze, nemški general Walter Jertz pa je sporočil, da srbske enote nadaljujejo s plenjenjem in požiganjem hiš kosovskih Albancev. Jertz je tudi navedel, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi v Bosni in Hercegovini. Vojaški predstavnik za tisk je tudi sporočil, da so v ponedeljkovem napadu na beograjsko vojaško letališče Batajnico uničili tri jugoslovanske mige 29, najsodobnejša bojna letala, ki jih ima jugoslovanska vojska. Po Jertzovih besedah ima sedaj od prejšnjih 16 migov 29, ZRJ le še dve taki sodobni letali. Zveza Nato sploh ne vodi računa o reaktivcih galeb in jastreb, ker se ta letala v nobenem primeru ne morejo primerjati z letali zveze Nato. Jertz je vCeraj navedel, da so zavezniške sile izgubile še eno iz-vidniško letalo brez posadke. Beograjski vojaški izvedenec Miroslav Lazanski pa je za tednik Nedeljni Telegraf navedel podatek", da je jugoslovanska vojska v 77 dnevih izgubila le 315 mož tretjega armadnega korpusa in 14 tankov, tako da Nato ni premagal jugoslovanske vojske. JUGOVZHODNA EVROPA / NA POBUDO EVROPSKE UNIJE POBUDA / MEDIJEV IN RAZNIH ORGANIZACIJ Danes ustanovitev pakta za stabilnost Na konferenci prisotne vse države nekdanje SFRJ razen ZR Jugoslavije Ob Dorjanskem jezeru bo nastala slovenska vas za kosovske beguce BRUSELJ - Na pobudo Evropske unije bo na mednarodni konferenci na ministrski ravni danes v Kolnu ustanovljen pakt za stabilnost na jugovzhodu Evrope. Za Slovenijo, ki po besedah najvišjih predstavnikov kot demokratična in stabilna država, kandidatka za članstvo v Evropske unije, lahko prispeva k reševanju problemov v sosednji regiji, se bo konference udeležil vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. Poleg slovenskega ministra bodo od držav iz ožje in širše regije na konferenci tudi ministri iz Madžarske, Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Romunije. Kot pobudnica bo na ministrski ravni zastopana Evropska unija, na konferenci pa bodo tudi predstavniki zveze Nato, Združenih narodov, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Zahodnoevropske unije, Rusije, Turčije, ZDA, Kanade in Japonske ter mednarodnih finančnih ustanov kot tudi predstavniki že obstoječih po- bud za sodelovanje na Balkanu. K sodelovanju v paktu za stabilnost, v okviru katerega bo mednarodna skupnost državam, ki jih je prizadela kosovska kriza, nudila pomoč pri demokratizaciji in gospodarski obnovi, bo »takoj ko bo možno« vabljena tudi ZR Jugoslavija, predpogoj za razmišljanje v tej smeri pa je politična rešitev kosovske krize. V osnutku dokumenta, ki ga bodo danes v Kolnu predvidoma potrdili udeleženci ministrske konference, je ZR Jugoslavija omenjena kot ena od naslednic nekdanje SFRJ. Možnosti za takojšnje sodelovanje mednarodna skupnost ponuja Črni gori. Osrednji cilj pakta je zagotavljanje dolgoročnega miru in trajne stabilnosti na Balkanu preko spodbujanja demokracije, spoštovanja Človekovih pravic ter gospodarskih reform in sodelovanja. Na ta naCin bo po mnenju nemškega predsedstva Evropske unije, ki je začetni pobudnik ustanovitve pakta za stabilnost, drža- vam Balkana omogočeno, da se bodo kasneje lahko vključevale v evro-atlantske povezave. Kot je znano, je na podlagi te zamisli na pobudo Evropske komisije EU pred kratkim omenjenimi državam ponudila možnost za sklenitev novih tipov pridružitvenih sporazumov, ki bi dolgoročno lahko vodili do Članstva v povezavi. Pakt za stabilnost na Balkanu bo koordiniral poseben koordinator, ki ga bo v posvetovanju z ostalimi udeleženci imenovala Evropska unija. Sam pakt bo praktično deloval preko regionalnega omizja, ki bo vodilo delo več delovnih omizij. V osnutku dokumenta, s katerim bodo ministri danes pakt ustanovili, so predložena tri: omizje za demokratizacijo in človekove pravice, omizje za gospodarsko obnovo in omizje za varnostna vprašanja. Za koordinacijo finančne pomoči, ki bo omogočila izvajanje projektov v okviru pakta, bodo zadolžene mednarodne denarne ustanove.(STA) LJUBLJANA - V skupni akciji slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije za pomoC pregnancem s Kosova, ki se je začela z predvčerajšnjo veC kot dveur-no oddajo Televizije Slovenija, sredstva pa so zbirali vse do polnoči, so zbrali dobrih 34 milijonov tolarjev (približno 340 milijonov lir). Na brezplačno telefonsko številko 080 22 44, ki bo odprta ves Cas akcije - to je do konca tega meseca - je poklicalo skoraj 4.000 ljudi, njihove klice pa je sprejemalo 40 prostovoljcev osrednjih človekoljubnih organizacij Slovenije -RdeCega križa, Slovenske Karitas in Slovenskega odbora za Unicef, ki se še ponoči vse položnice poslali na naslove darovalcev. Večina darovalcev je akciji namenila med 1.000 in 10.000 tolarjev, nekateri pa tudi precej višje zneske, celo do milijon tolarjev. Pobudniki pričakujejo, da se bodo pravne osebe v večjem številu oglasile v nadaljevanju akcije, saj jih je neposredno v oddajo poklicalo le nekaj deset, naj-vecja darovalka pa je bila s 5 milijoni tolarjev TobaCna Ljubljana. Televizija Slovenija je kot pobudnica akcije k sodelovanju povabila tudi banke in Pošto Slovenije z željo, da bi pri okencih v vseh poslovalnicah lahko namestili obvestila s številkami žiro računov človekoljubnih organizacij, zagotovili ustrezno število položnic ter da storitev občanom ne bi zaračunavali. V Združenju bank Slovenije so prošnji naklonjeni; tako je konkreten odgovor že poslala Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je prošnji povsem ugodila - v vseh poslovalnicah NLB (94 jih je po vsej Sloveniji) bodo tako v naslednjih dneh obvestila s številkami žiro računov, potrebne položnice, storitev pa ne bodo zaračunavali. Z doslej zbranim denarjem bo mogoCe ob Dojranskem jezeru v jugovzhodni Makedoniji na meji z Grčijo postaviti slovensko vas, ki bo oblikovana iz najmanj 30 bivalnikov. (ST A) LJUBLJANA / KOMISIJA DZ ZA SLOVENCE PO SVETU PRUSST / SKLOP NAČRTOV ZA PROMET IN DELO Logarjeva o postopku finančne pomoči manjšini V OMO minister Frlec o postopku za zaščitni zakon Za učinkovit pristop do velikih javnih del Tržaška občina je prva predstavila predlog za sodelovanje z zasebnimi investitorji LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je vCeral seznanila s kriteriji in načini delitve sredstev za financiranje dejavnosti organizacij Slovencev v zamejstvu, zaradi nesklepčnosti pa bo razpravo in sklepe sprejela na naslednji seji. Državna sekretarka za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je pojasnila, da so načela del celotne ureditve financiranja Slovencev v zamejstvu, praktično izvajanje pa sicer poteka že dve leti. Nad načeli naj bi bil zakon ali odredba, pod načeli pa pravilniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in pogodbe s krovnimi organizacijami ali izvajalskimi organizacijami. Logarjeva je Se zlasti poudarila, da v letošnjem letu financiranje manjšine poteka redno in da so z vsemu ustanovami podpisali pogodbe, ki se redno izvajajo. Pravila igre so bila torej določena in manjšinske organizacije se morajo ravnati po teh pravilih. Nihče torej ne more trditi, da ne ve, koliko sredstev bo prejel iz Slovenije v letošnjem letu. Seveda pa je možno, da z razdelitvijo nekateri niso zadovoljni. Enak način razdeljevanja sredstev bo veljal tudi za naprej in, v kolikor bi državni sporazum ne bil pravočasno sprejet, bo urad prispevke dodeljeval na osnovi proračuna prejšnjega leta. Sicer pa dolgoročna zagotovila niso možna, ker postavko dolioča državni zbor v proračunu na letni osnovi. Na vprašanje poslanca Hvalice o televizijskih pretvornikih je Logarjeva pojasnila, da je vlada že nakazala RTV Slovenije sredstva za okrepitev televizijskih pretvornikov, vendar kot Ikaže RTV teh del še ni izvedla. Komisija se je seznanila tudi s poročilom o obisku članov omenjene komisije pri slovenskih izseljencih v Avstraliji, maja letos. O vprašanju manjšin pa je včeraj razpravljal tudi Odbor za medna- rodne odnose. Na vprašanje poslanca Boruta Pahorja v zvezi z zaskrbljujočim položajem Slovencev v zamejstvu, sprejemanju globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in nekaterih kritik v zvezi z domnevno neuravnoteženim financiranjem organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem, je zunanji minister Boris Frlec odgovoril, da stvari v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom napredujejo dobro. Predlog zakona je končno prišel iz ustavne komisije in je uvrščen na dnevni red za obravnavo v italijanskem parlamentu, tako da obstaja velika verjetnost, da bo parlament o njem razpravljal še pred počitnicami. V zvezi s financiranjem zamejskih organizacij na avstrijskem Koroškem pa je minister pojasnil, da vlada ves čas vztraja, da mora financiranje temeljiti na konkretnih projektih in da je popolnoma transparentno (poročila o financiranju so že bila predstavljena v komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu). ______LJUBLJANA / NOVELIRALI ZAKON O POSLANCIH______ Za poslance ugodnejši pokojninski pogoji Hude kritike na račun Državnega zbora - Član Državnega sveta predlaga veto LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor (DZ) je po hitrem postopku z 41 glasovi "za" in 25 glasovi "proti" (73 prisotnih) sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, s katerim je določil pogoje za predčasno upokojevanje poslancev z najmanj 30 leti delovne^ dobe; v zadnji obravnavi je DZ na predlog poslanske skupine socialdemokratske stranke (SDS) sicer s tesno večino (33 proti 31) iz zakonskega besedila črtal določbo, po kateri poslanec v prihodnje ne bi smel opravljati funkcije župana. Pred glasovanjem o zakonski noveh je proti "in- validnim spremembam", ki naj bi se žal zreducirale zgolj na možnost predčasnega upokojevanja, nastopil Roman Jakič (LDS). Poleg njega sta podporo zakonski noveli odrekla še Marija Pozsonec (madžarska narodnost) in Branko Kelemina (SDS). Po sprejetih rešitvah v zvezi s predčasnim upokojevanjem bodo po--slanke in poslanci po prenehanju mandata lahko uveljavljali pravico do predčasne pokojnine, če bodo opravljali mandat polno mandatno dobo, dopolnili 58 let (moški) oziroma 53 let (ženska) in imeli najmanj 30 let pokojninske do- be, vendar pa se jim bo za vsako leto opravljanja poslanske funkcije v polni mandatni dobi priznalo znižanje te starosti za eno leto. Pravico do pokojnine pa bodo lahko uveljavih ne glede na čas prenehanja mandata. Odmevi so bili skoraj takojšnji. Sindikat kulture Slovenije - GLOSA je v sporočilu poudaril ostro nasprotovanje ravnanju poslancev, ki so si uredili predčasno upokojevanje, tistim pa, ki so v državnem zboru glasovali za svoje privilegije, izraža zgroženost in gnev. GLOSA jim odreka spoštovanje, je v protestu zapisal sindikat kulture. Državni svetnik in predsednik komisije DS za politični sistem Branko Grims pa je na predsednika državnega sveta Toneta Hrovata naslovil predlog, naj državni svet izreče veto na danes sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih in v skladu z ustavo od državnega zbora zahteva ponovno odločanje o omenjenem zakonu. Uzakonitev takšnega upokojevanja v času, ko se zmanjšujejo socialne pravice delavcev, je po Grimso-vem prepričanju v posmeh ustavnemu določilu, po katerem je Slovenija pravna in socialna država. Po desetletnem zastoju melonarsko-demokrščan-skih občinski uprav je bil Trst brez vrste osnovnih razvojnih smernic: od urbanističnega do prometnega načrta, od vrste novih struktur, kot sta sodobni bazen ali velik komercialni center, do prepotrebnih parkirišč. Tisti, ki so vodili tržaško občino od časov pokojnega inž. Marcella Spaccinija do sedanjega župana Riccarda Illyja in njegove ekipe, niso v bistvu načrtovali nobenega večjega posega. Tudi to pa lahko ima svojo pozitivno plat, menijo na tržaški občini, saj pravzaprav nudi edinstveno možnost vsklajevanja širše zaslovanega razvoja. Prousst je kratica programa za mestno prenovitev in znosni razvoj teritorija, s katerim se je spoprijela tržaška občinska uprava: gre za razpis ministrstva za javna dela, ki pravzaprav ne dodeljuje izredno velikih finančnih sredstev, pač pa uvaja pomembno novo načelo sodelovanja med javno uprav in zasebnimi investitorji. Vse italijanske občine so povabili, naj predstavijo svoje načrte za strateški mestni razvoj, ki naj z izboljšanjem urbanističnih struktur in infrastruktur nudijo možnost za ekonomsko uveljavitev. In tržaška uprava je takoj zagrabila za priložnost in v kratkim predstavila svoj predlog: ni samo prva od vseh občin v Italiji, ki so v glavnem tako počasne, da je moralo ministrstvo podaljšati rok do prihodnjega 27. avgusta, pač pa je nalogo opravila tako zgledno, da bodo predstavili tržaški predlog na mi- NOVICE KRŠKO / ZARADI ODPOVEDI VENTILA Haider spet opozoril na nevarnost JE Krško CELOVEC - Koroški deželni glavar Joig Haider je včeraj spet opozoril na nevarnost, JEK za Koroško in Štajersko. Ob tem je ostro kritiziral avstrijskega zveznega kanclerja Viktorja Klimo, ki je sklical »krizni vrh« avstrijske zvezne vlade in zveznih dežel Nižja Avstrija, Zgornja Avstrija in Dunaj o problematiki jedrskih elektrarn v vzhodnoevropskih državah. Haider je ob tem opozoril, da na sestanek nista bili povabljeni deželi Koroška in Štajerska, čeprav jih neposredno ogroža JEK, saj je po njegovem nuklearka Krško vsaj takšno nevarnost za Koroško in Štajersko kot npr. nuklearka Temelin na Češkem za ves severni del Avstrije. Novi koroški deželni glavar je zato zahteval, naj zvezna vlada čimprej skliče tudi krizni vrh z deželami Koroška in Štajerska o problematiki jedrskih elektrarn na jugovzhodu Evrope. (IL) Ukrepi kriminalistične policije v času turistične sezone LJUBLJANA - Ministrstvo za notranje zadeve v pričakovanju turistične sezone opozarja na povečano gostoto kaznivih dejanj, značilnih za to obdobje. Lani julija je bilo namreč 375 tatvin, kar je 46% nad letnim povprečjem, 53 vlomov v avtomobile in 56 tatvin iz avtomobilov, kar za 43% presega letno povprečje. Tudi avgusta je bilo tovrstnih kaznivih dejanj kar za 100% več, kot jih je povprečno v celem letu. Kriminahstična pohcija bo tudi letos poostrila nadzor v vseh turističnih naseljih, kriminalističnih žariščih in nad sumljivimi osebami. S pomočjo pohcistov bodo skušali na meji odkriti ukradena motoma vozila ter storilce takšnih dejanj. Zaposlene v menjalnicah, bankah in poštah pa bodo opozarjali na samozaščitne ukrepe, saj so ti objekti v tem času najbolj na udaru. NEK se je samodejno ustavila Dovoz nizkoradioaktivnih odpadkov, ki so jih sež gali na Švedskem KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško se je v torek, 8. junija, ob' 23.10 samodejno zau-' stavila. Vzrok je v odpovedi glavnega regulacijskega ventila za uravnavanje nivoja napajalne vode v uparjalniku. Kot so sporočili iz nuklearke, bodo za popravilo predvidoma potrebovali dva dni. Do zaustavitve je prišlo pri obratovanju 85 odstotkov moči elektrarne. Ob zaustavitvi so bili vsi odzivi sistemov normalni in brez vplivov na okolje. Elektrarna se nahaja v stanju vroče pripravljenosti, trenutno pa potekajo dejavnosti za odpravo napake. Vnuklearko pa bodo dalnes dopoldne prispeli radioaktivni odpadki, ki so jih iz elektrarne konec lanskega leta poslali na sežig v švedsko podjetje Studsvik Radwaste. Strategija NEK na področju radioaktivnih odpadkov je namreč zmanjševanje nastajanja radioaktivnih odpadkov in zmanjševanje prostornine že nastalih. Za zmanjševanje prostornine radioaktivnih odpadkov s sežiganjem, kar je v svetu običajno, so se v NEK tokrat odločili prvič. Na sežig so poslali 228 standardnih 200-li-trskih sodov, v katerih je bilo 19.285 kilogramov neto nizko radioaktivnih odpadkov, in sicer v zadnjih letih uporabljenih zaščitnih oblačil, plastike in lesa. V švedskem podjetju so sežgali 12.457 kilogramov odpadkov, izločili pa so 6826 kilogramov odpadkov, ki jih ni bilo moč sežgati. Gre za plastiko v obliki PVC in kovinske ostanke. Pepel in filtrski prah, katerih skupna masa je 2.083 kilogramov, so zapakirali v 33 sodov prostornine 110 litrov. Posamezni 110-litrski sod pa so zalili z betonom v večji 200-litrski sod. Odpadki so solidi-ficirani po postopku družbe Studsvik Radvvaste in v skladu z zahtevami Uprave RS za jedrsko varnost. Izločen material, kovine in PVC, bodo vrnili v nestisnjeni obliki v 115 standardnih sodih in ga bodo prepakirali v NEK. Ta material lahko v NEK stisnejo v okviru predelave radioaktivnih odpadkov na količino 50 do 80 sodov. Pepel in izločene nizkoradioaktivne odpadke bodo v NEK vrnili v enem industrijskem kontejnerju preko Nemčije in Avstrije. Prevoznik je specializirano nemško podjetje za tovrstne prdvoze. (STA) Odbornica za teritorialno načrtovanje inž, Ondina Barduzzi lanskem zasedanju zdmčenja občin Anci. Ministrstvo bo izbralo po en načrt za vsako deželo, sprejeli pa bodo tudi 15 najboljših na vsedržavni ravni. »Nagrada« je navidezno omejena, okrog 4 milijarde lir za izvedbo operativnih načrtov predloženih predlogov, v resnici pa je sam mehanizem zasnovan tako pametno (po zgledu predpisov Evropske unije), da sprosti oz. privabi velika finančna sredstva. In prav to kaže, da je v Trstu uspelo. Občinska odbornica za teritorialno načrtovanje Ondina Barduzzi, po poklicu sicer univertzitetni profesor inžiniringa, pravi, da se je kar začudila, kako hiter in velik je bil odziv med podjetji, bankami in zavarovalnicami, da bi pristopili k finansiranju vrste javnih del, s katerimi bi se »uporabnost« mesta znatno izboljšala. V načrtu, ki so ga izdelali za natečaj Prusst, so pravzaprav zaobjeti skoraj vsi najpomembnejši urbanistični posegi zadnjih časov, ki merijo v prvi vrsti k valorizaciji območja mestnega nabrežja in k izboljšanju prometnega pretoka. Začnimo pri gradnjah: predivdena je preureditev območja rojanske tovarne Stock in bližnje vojašnice prometne policije, preureditev velike ribarnice v kongresno-razstavni center, obnovitev bližnjega opuščenega skladišča vina, odstranitev sedanjega zastarelega bazena (z izgradnjo novega na drugi lokaciji), ureditev termalnega bazena, novih poslopij ob vhodu v novo pristanišče, preureditev območja sedanje tržnice na debelo z gradnjo vrste novih poslopij ter z ureditvijo nove tržnice na območju nekdanje tovarne Gašlini pri lesnem pristanišču, gradnja komercialnega centra pri Ul. Svevo in preureditev območja sedanjih bolnišniških struktur pri Magdaleni. Drugi veliki sklop javnih del zadeva promet: predvidenih je devet podzemskih parkirišč (od Ru- osta do Drevoreda septembra, od obskega trga in Triler do samega na-, dva velika pod-predora (od Brole- □ 'Annunziovega ida, točneje od Ul. no do Trga Mioni, >d Ul. Revoltelia ide pri bošketu), 0 še veliki načrt dmorske?) pove-d Starim in No-taniščem. Parki-norala razbrerne-ik vozil na mest-predora bi ustva-cšno vzhodno vabi obšla mestno podmorska po- 1 bi razbremenila velike načrte, za potrebnih okrog jard investicij, za ) zasebniki poka-c interes. Seveda izgradnji ten ktur in infra-azalo pa se je> d računati na kot polovico „„00tinlh ov v zameno aa povračila: uebuuoL,— , učinkovit dja z zado-ornica Bar-Loni več na i or- i.Tien«« uprava preden :ončana; edvidenj i estetska >gov prf nje bodo la v vred- VOLITVE V DOLINSKI OBČINI NEDELJSKE VOLITVE Pangerc (Skupaj): Naša volilna lista je res edinstvena Kako to, da ste se aktivno vključili v volilno kampanjo Sele potem, ko so se vse stranke in komponente liste Skupaj-Insieme opredelile za VaSo kandidaturo? To sem naredil iz spoštovanja do strank in obenem, da potrdim svojo neodvisnost. Bal sem se namreč, da bi moje direktno sodelovanje pri začetnih Pogajanjih ustvarilo težave, saj je v začetku celo obstajala nevarnost razkola in razbitja liste, ki je štiri leta vodila Občino. Razkol, ki ga v resnici nihče ni želel, bi predstavljal pravo katastrofo. Kaj se je potem zgodilo? Med pogajalci sta prevladali razsodnost in zlasti skrb za skupne koristi. Listo, ki me spet predlaga za župana, sestavlja kar sedem strank in komponent. To predstavlja uspeh in za sedanje čase najbrž tudi edinstveno izkušnjo. Gre seveda za pisano zavezništvo, ki pa ima nekatere temeljne skupne točke, kot so npr. enakopravnost, sožitje in uravnovešen razvoj celotnega občinskega ozemlja. Kakšna je najpomembnejša točka programa Vase liste? Sožitje. V naši občini je bilo na tem Zupani bodo po novem spet na kr-Področju storjeno ogromno delo, mar- milu uprav pet let. Je to dobro ali ne? sikaj pa bo treba še narediti. Občina bo Odvisno pač od zornih kotov. Ce morala priti naproti občanom Italijan- hočeš docela izvesti programske obve-ske narodnosti, ki se hočejo približati ze do volilcev je štiriletna mandatna slovenskemu jeziku in kulturi. Pri tem doba najbrž prekratka; glede na trud, mislim zlasti na tečaje slovenščine, ki ki jih župani, odborniki in svetovalci v so pri nas že utečena praksa, a tudi na glavnem vlagajo v upravo, pa so štiri druge pobude (npr. predstavitev knjig leta več kot dovolj, m podobno), ki bi še dodatno zbližale Kaj Vam je človeško gledano pome-Ijudi obeh narodnosti. Naš program pa nila štiriletna izkušnja na županskem seveda obravnava tudi konkretne mestu? Upravne probleme. Ogromno. V teh štirih letih sem Kakšni so najbolj pereči? morda pridobil več kot v prejšnjih Ce bom izvoljen, bom absolutno dal dvajsetih letih. Res edinstveno doži-Prednost javnim delom. Nekatere načr- vetje, ki mi bo vedno ostalo v spomi-te smo že zastavili, za druge se bo mo- nu. rala odločiti nova uprava. Sledijo Kaj bi za zaključek povedali Se piščenje cest, kanalizacija, vodovod in občanom. javna razsvetljava. Naj v nedeljo pojdejo na volišča. Ra- Kaj pa regulacijski načrt? zumem malodušje do politike in do To je bil pravi Damoklejev meč nad politikov, gre pa vendarle za upravne Uašo upravo, stvar pa se je potem, volitve, za izbiro ljudi, ki ne bodo od-Lljub nekaterim težavam, vendarle ločali o t.i. visoki politiki, ampak o Srecno iztekla. S skupnimi močmi smo konkretnih vsakdanjih problemih. dosegli zastavljeni cilj, tako da bo varianta urbanističnega načrta čimprej romala na pristojna nadzorna telesa deželne uprave. Dolinsko zavezništvo sestavlja kar sedem strank in komponent s skupnim programom Pangerca podpirajo LD, SKR, SSk, SIK, LS, Zelena lista in Dolga krona Dolinsko zavezništvo »Skupaj-Insieme«, ki podpira županskega kandidata Borisa Pangerca, sestavlja kar sedem strank in komponent. Volilni dogovor so podpisali Levi demokrati, Slovenska skupnost, Stranka komunistične prenove, Stranka italijanskih in slovenskih komunistov, zeleni, Ljudska stranka in skupina Monte D’oro (Dolga Krona), ki združuje prebivalce tega zaselka na meji z miljsko občino. Na listi »Skupaj-Insieme« je, poleg Pangerca, še petnajst kandidatov za občinski svet. Levi demokrati so za nosilca liste izbrali dosedanjega načelnika svetovalske skupine in člana glavne skupščine Kraške gorske skupnosti Sandyja Kluna, Slovenska skupnost dosedanjo občinsko svetovalko Fulvio Premolin por. Zeriul, Stranka komunistične prenove pa Mau-rizia Sigonija, tajnika strankine občinske sekcije, za katerega je to prva kandidatura za občinski svet. V Dolini bo v nedeljo neposredno za župana izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov, v nasprotnem primeru bo čez dva tedna (27.junija) balotaža med prvo in drugo uvrščenim kandidatom. Občinski svet sestavlja šestnajst svetovalcev. Župan ima za seboj trdno številno večino (odvisno od odstotkov glasov njegove liste). Fulvia Premolin (SSk) Maurizio Sigoni (SKP) rP SWG / OD VČERAJ h PRIPRAVE NA VOLITVE Na internetu dostopne raziskave o volilnih izidih Program SSk za kraški občini No srečanju v Soležu je sodeloval tudi prof. Jože Pirjevec Podjetje za javnom-nenjske raziskave SWG, ki ima sicer sedež v Trstu, je pa Uveljavljeno na vsedržavni ravni, je od vCeraj dostopno prek svetovnega spleta inter-Uut, in sicer na naslovu jvvvvv.swg.it. SWG nudi lavnosti zanimive stra-ui predvsem z izsledki raziskav, glede katerih j® Priznano kot eno naj-bolj verodostojnih raziskovalnih podjetij: poulični trendi in predv-?em napovedi volilnih izidov. Tako so na omenje-niu straneh že dosto-Pui izidi volilnih anket, kar so jih zabelili v zadnjih mese-. do pred nekaj dne- *’ko je za nap0vedi olilnih izidov stopil v eljavo predvolilni °lk. Na novem splet-ern naslovu, ki so ga i redstavili včeraj, je na Sled tudi nekaj jav-oninenjskih raziskav i Prejšnjih let, med a erimi je še posebej aktualna anketa iz leta 1992 o razpadu Jugoslavije, iz katere izhaja, da je samo 28 odstotkov Beograjčanov imelo kritično mnenje o Miloševiču: odločno premalo, da bi ustavili pogubni skok v prepad srbskega naroda! Se zlasti zanimivo pa je dejstvo, da bodo v nedeljo samo minuto po zaprtju volišč, to se pravi ob 22.01 na razpolago vsej javnosti, in to brezplačno, podatki o volilnih izidih za evropske volitve. Točneje, šlo bo za t.i. in-tention poli oziroma za statistično napoved z možnostjo enaodstotne napake na podlagi telefonskih izjav dvati-soč volilcev, ki so že glasovali. Nedeljsko pobudo in celotno internetno pobudo sta javnosti predstavila direktor za raziskave Maurizio Pessato in odgovorni za prisotnost na svetovnem spletu Diego Martone'. Sekciji SSk iz Zgonika in Repenta-bra sta na srečanju z volivci na sedežu Rdeče zvezde v Saležu predstavili volilni program. Županska kandidata Jožko Gruden in Andrej Škabar sta govorila o lokalnih problemih, ki jim je treba posvetiti večjo pozornost. Pokrajinski tajnik Peter Močnik pa je obžaloval, da so volilna potrdila tiskana samo v italijanščini in je napovedal, da se misli strankp pritožiti na evropske institucije zaradi nespoštovanja pravic slovenske manjšine. Kandidat za evropske volitve na listi SVP (simbol planike) Jože Pirjevec se je zaustavil pri važnosti izvolitve slovenskega člana v evropski parlament, kar bi omogočilo, da se pokaže tako Rimu kot Ljubljani, da želimo Slovenci biti protagonisti krajevne stvarnosti, kot smo to bili do prve svetovne vojne. Na sliki (FOTO KROMA): županski kandidat SSk Gruden z nekaterimi kandidati za občinski svet. VOLILNA KRONIKA Danes predstavitev kandidatov LD Podpredsednik deželnega parlamenta Miloš Budin in pokrajinski tajnik Levih demokratov Stelio Spa-daro bosta danes predstavila strankine kandidate za občinske volitve v Dohni, Zgoniku in v repentabrski občini. Predstavitvena tiskovna konferenca bo ob 13. uri na novem sedežu LD v Ul. Geppa 9. Zaključno zborovanje SKP Stranka komunistične prenove bo drevi končala svojo volilno kampanjo za Strasbourg. Ob 19.30 bosta na Trgu Sv. Antona govorila kandidat za evro-parlament Igor Canciani in poslanec Edo Rossi, načelnik poslancev Bertinottijeve stranke v parlamentarni komisiji za industrijo in proizvodne dejavnosti. Shoda SIK v Bazovici in Gropadi Kandidatka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Bruna Zorzini Spetič bo imela danes ob 18. uri volilna shoda v Bazovici, ob 19.30 pa v Gropadi. Na včerajšnjem zborovanju v Naselju Sv. Sergija je Zorzinijeva opozorila, da je v državah EU trenutno kar 20 milijonov brezposelnih; 13. junija se mora roditi Evropa dela in pravic delavcev. Novinarska konferenca SSk Pred nekaj dnevi je deželno tajništvo Slovenske skupnosti poslalo pismo vsem italijanskim poslancem in senatorjem, s katerim jih obvešča, da Slovenci v Italiji že desetletja čakamo na odobritev zaščitnega zakona. Obenem jih je tajništvo seznanilo z »Deklaracijo o podpori uveljavljanju zaščite slovenske manjšine v Italiji«, ki jo je državni zbor R. Slovenije soglasno sprejel 1. aprila 1999. Z namenom, da bi pojasnili pomen in cilje tega pisma, prireja SSk danes tiskovno konferenco, ki bo v Vilfanovi dvorani Ul. Gallina 5., z začetkom ob 11. uri. Pangerc drevi v Boljuncu Dolinska lista Skupaj-Insieme županskega kandidata Borisa Pangerca se bo drevi, ob 20.30, predstavila v Boljuncu, in sicer na sedežu KD F. Prešeren. Koalicija je v preteklem tednu predstavila svoj program in svoje kandidate pri Domju, v Borštu, Ricmanjih in Gročani. Koalicija se ob tej priložnosti zahvaljuje društvom navedenih vasi, ki so ji nudile uporabo prostorov. Večere je uvedel županski kandidat, ki je tudi predstavil program; temu je sledila razprava med kandidati koalicije in občani, ki so izrazili željo po pogostejših stikih z občinsko upravo. Podobne želje so izrazili tudi predstavniki nekaterih kulturnih društev in srenj. Na dan so prišli še drugi pereči problemi, na primer vzdrževanje cest in vodovoda in grezničnega omrežja ter razni problemi, ki so povezani s storitvami nasploh in še posebej s smetarsko službo. Ovadia podpira Matvejeviča Znani pevec in gledališki ustvarjalec Moni Ovadia je pozval volilce, naj v nedeljo za evropske volitve glasujejo za Predraga Matvejeviča (SIK). Gre za človeka, je podčrtal Ovadia, ki s srcem in z razumom pooseblja večkulturno in multietnično Evropo. O Matvejeviču podobno razmišlja tudi novinarka in nekdanja odgovorna urednica TG3 Lucia Annunzia-ta. V volilni izjavi je Matvejevič podčrtal, da si združeno Evropo zamišlja od Atlantika do Uralov; v primeru izvolitve v Strasbourg se bo med drugim boril za zbližanje celinske in sredozemske Evrope. Guerra o usodi mejnega terminala Županski kandidat Pola Svoboščin v Občini Repen-tabor Franco Guerra (NZ) je na volilne shodu opozoril na nejasno usodo tovornega postajališča pri Fernetičih. Občina Repentabor, je dejal, mora kot delničar terminala pozorno spremljati razvoj dogajanj v zvezi s postajališčem. Srečanja z volilci sta se udeležila tudi kandidata M. Argenti in C. Frommel. Severna liga o Kraškem parku Županski kandidati Severne lige v Dolini (Danilo Slokar), v Zgoniku (Luca Novak) in v Repnu (Stefane Bellafontana) menijo, da v zvezi s Kraškim parkom ne gre ustvarjati neke nove »državne šare« ali podobne javne ustanove. Nihče ne sme Krasu in Kraševcem vsiliti svojih pogledov na zaščito teritorija. Kraški park je odlična zamisel, a pod pogojem, da ga bodo upravljali krajani in krajevne organizacije, kot so npr. srenje in jusarski odbori. Županski kandidati Bossijeve stranke odločno nasprotujejo centrom za sprejemanje prebežnikov, ki bi jih boteli nekateri urediti na kraški planoti. Dolina: kritike Pola svoboščin Dolinski županski kandidat Pola svoboščin Gior-gio Cesar je na volilnem shodu kritiziral dosedanjo upravo župana Borisa Pangerca, češ da se je poslovila s previsokim proračunskim preostankom (milijarda lir). Pangerc se je za to javno pohvalil, v resnici, meni Cesar, pa to ni nikakršen »podvig«, prav nasprotno, saj bi morala Občina učinkovito in smotrno potrositi proračunska sredstva. Preostanek je upravičen za zasebna podjetja in nikakor ne za javno upravo. NOVICE Od jutri zaprta Reber na Greti: novosti ACT Jutri bodo zaceli z deli na Rebri za Greto in ta ključni del pomembne vpadnice bo zaprt za tri mesece. Promet bodo preusmerili po Ul. Perarolo (pri svetilniku) navzdol proti Miramarskemu drevoredu in z Miramarskega drevoreda navzgor po Rebri Ma-donna di Greta (pred železniškim nadvozom). Javno prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem uvedli nekaj sprememb pri avtobusnih progah, ki sicer peljejo prek Grete: proga št. 26 bo peljala od Kjadina samo do Rojana po Videmski ulici do Ul. Stock; proga št. 38: od Trga Oberdan po Videmske ulice in UL Barbariga do Miramarskega drevoreda, po Šaliti Madonna di Gretta, Ul. Aqui-leia, Trgu Osoppo do Sanatorija, nazaj pa po Trgu Osoppo, Furlanski cesti, Ul. Perarolo do Miramarskega drevoreda, nato po Ul. Barbariga in Videmski ulici nazaj do Trga Oberdan; proga št. 42: redno od Proseka do Opčin, potem po Novi openski cesti in Ul. F. Severo do Trga Oberdan; proge št. 44, 45 in 46: s Proseka po državni cesti 202 do križišča, potem po Novi openski cesti in Ul. F. Severo do Trga Oberdan. Uvedli bodo začasno progo št. 42/, ki bo peljala od Proseka po Furlanski cesti do Trga Osoppo in nazaj: potniki avtobusov št. 42, 44, 45, 46 in 38 bodo rabili eno samo karto tudi za prevoz s tem avtobusom. Adlerju tokratno priznanje Dirac V mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Mira-maru »Abdus Salam« bodo danes podelili Diraco-vo nagrado za leto ’98 ameriškemu znanstveniku Stephenu L. Adlerju, ki je zaposlen na slovitem znanstvenem inštitutu v Princetonu. Nagradu mu je tržaški znanstveni center podelil za raziskavo, ki jo je opravil v sodelovanju z Romanom Jackivvom z ustanove Massachusetts Instutute of Technology. Jackivv je priznanje že prejel marca letos, danes pa ga bo direktor tržaškega centra Miguel Virasoro izročil še Adlerju. Današnja slovesnost se bo začela ob 11.30. Razstava »Morje« V hrvaškem kulturnem klubu Matrix Croatice na Trgu San Giovanni 6/n bodo danes ob 19.30 odprli likovno razstavo »Morje«, pri kateri sodelujeta hrvaška umetnika Antun Grdič z Reke in Ana Boško-vid-Freund iz Splita. Razstavo bo odprl Juliano Sokolič, ki bo nato predaval na temo Kulturno bogastvo jadranskih otokov, možnost turističnega razvoja. VeCer, ki ga je pripravil tržaški center hrvaških študentov, bo zaokrožil nastop folklorne skupine »Rusuhce« z Reke. Sergio Zaveli jutri v muzeju Revoltella Na pobudo gospodarsko-socialnega študijskega krožka »Luigi Einaudi« in občinskega odbomištva za kulturo bo jutri ob 18. uri v dvorani muzeja Revoltella srečanje s Sergiom Zavolijem, avtorjem knjige Cera una volta la prima Repubblica. Srečanje bo vodil Roberto Finzi, profesor ekonomske zgodovine na tržaški univerzi. PRI PADRIČAH / SREČANJE Minister Zecchino in raziskovalna dejavnost v Trstu Minister orisal smeri posegov Minister za univerze in znanstveno ter tehnološko raziskavo Ortensio Zecchino, ki ga je spremljal predsednik deželnega sveta Antonio Martini, se je včeraj na območju raziskovalnega območja pri PadriCah sestal z odgovomimi pri glavnih tržaških raziskovalnih inštitutih ter ustanovah. Minister je tako dobil ustrezne in neposredne informacije o problemih ter potencialu enega najpomembnejših italijanskih znanstvenih središč tako glede števila osebja kot nivoja raziskovalne dejavnosti. Kot je povedal Zecchino, se Murst drži dveh smernic: po eni strani gre za spodbujanje ukrepov, ki bi pospeševali vlaganje podjetij v raziskovalno dejavnost, po drugi strani pa za določitev mehanizmov, s katerimi bi ob javnih raziskavah primemo ocenjevali rezultate, na katere bi bila vezanja vlaganja, tako da bi spodbujali tekmovalnost med raziskovalci na najvišji ravni. Srečanja so se udeležili še Manuel Virasoro (mednarodni center za teoretsko fiziko), Ezio Accerboni (geofizikalna eksperimentalna opazovalnica), Francesco Pizzio in Stanislav Miertus (International Centre for Science and High Techno-logy), Fabio Mardirossian (astronomska opazovalnica), Daniele Amati (SISSAJ, Margherita Hack (konzorcij za pospeševanje študija fizike). Aldo Baldini (laboratorij za morsko biologijo), Carlo Rizzuto, Massimo Altarelti in Francesco Anto-nangeli (sinhrotron), Francisco Baralle (mednarodni center za genetsko inženjerijo in biotehnologijo), Lucio Susmel in Mira-no Sancin (konzorcij za raziskovalno območje). REPENTABOR / OBČINSKI SVET Zadnja seja pred volitvami Odobritev obračuna za leto 1998 V torek zveCer se je zadnjic pred voht-vami sestal repentabrski občinski svet. Na dnevnem redu je bilo le nekaj upravnih obveznosti, s katerimi je občinska uprava zaljuCila svoj mandat. V svojem uvodnem poročilu je župan Aleksij Križman seznanil skupščino z nekaterimi manjšimi finančnimi premiki iz rezervnega sklada, nakar je svoj poseg zaključil z zahvalo tako svojim odbornikom kot celotnemu občinskemu svetu za konstruktiven doprinos pri upravljanju občinske stvarnosti. V zvezi s minulim odbobjem je nato načelnik svetovalske skupine SSk Renzo Milic vprašal župana o razlogih, ki so privedli do tega, da je občinska uprava posredovala Dežali splošne smernice glede perimetracije kraškega parka ne da bi bil s tem seznanjen občinski svet. Po Miličevem mnenju naj bi s tem samovoljnim sklepom uprava prezrla mnenja in stališča, za katera so se svojčas izrekli razni dejavniki. Izhajajoč iz tega je SSk zahtevala, naj Zupan svoj sklep enostavno preklice. Župan Križman je opozicijskim sveto- valcem pojasnil, da je uprava posredovala le okvirne smernice, saj se bo o dokončni perimetraciji parka dokončno izrekel bodoči občinski svet. Sicer pa je župan izrazil sum, da je očitek SSk Cisto »predvolilnega« značaja, kar pa je Milic odloCno zavrnil. V nadaljevanju je občinski svet sprejel obračun finaCnega leta 1998, za katerega so glasovali svetovalci večinske kaoali-cije, proti je glasoval svetovalec desne opozicije Guerra, medtem ko so se svetovalci SSk vzdržali. Minulo finančno leto je repentabrska uprava zaključila s preko tristo milijonskim pozitivnim saldom, ki ga bo prihodnja uprava lahko namenila finansiranje raznih razvojnih načrtov. Občinski svet je soglasno potrdil še sklep o prevzemu posojila pri državni hranilnici in posojilnici, ki bo namenjeno izrednim vzdrževalnim delom v osnovni šoli na Colu. Stališče Kraške gorske skupnosti v zvezi z zakonskim osnutkom deželnega odbora o preureditvi krajevnih ustanov pa je bil prenesen v obravnavo prihodnjega občinskega sveta. (igb) GLEDALIŠČE / OB KONCU SEZONE Zavidljiv obračun Contrade Med načrti za prihodnjo sezono tudi dve Cecchelinovi farsi kulturo Franco Franzutti, umetniški vodja Francesco Macedonio in organizacijski direktor Ivaldo Vemelli, je zlasti poudaril splošno rast gledališke hiše, ki je nastala kot »rajonsko« gledališče in se svojim prvim obiskovalcem nikoli ni izneverila, Čeprav ima sedaj popolnoma drugačno razsežnost. Odbornik Franzutti se je zaustavil pri usmeritveni vlogi Dežele na področju gledaliških dejavnosti, ki so ji vse dosedanje uprave posvečale veliko pozornost. Macedonio je spregovoril o uspehih in težavah gledališča v tržaškem narečju, ki kljub solidnim avtorjem ne prodrejo dlje od Gradeža; vsekakor Tullio Kezich že piše novo dramo, ki jo bo La Contrada uprizorila Cez dve leti, v naCr-tu pa je prava Kezicheva trilogija. V prihodnji sezoni bodo uprizorili dve Cecchelinovi farsi v priredbi Roberta Damianija. (bov) Na včerajšnji tiskovni konferenci v gledališču Cristallo je vodstvo La Contrade z vidnim zadovoljstvom podalo obračun komaj minule sezone: poleg rastočega števila zadovoljnih abonentov so se letos lahko pohvalih še z drugimi zavidljivimi dosežki, saj so se med najbolj obiskanimi gledališči po vsej Italiji uvrstili na petnajsto mesto, kar sicer priča o izredni ljubezni do gledališča pri tukajšnjem občinstvu, saj je Rossettijeva dvorana že leta med prvimi petimi (letos je peta), velik uspeh na vsedržavni ravni je doživela tudi predstava Le so-relle Materassi, ki so jo postavili letos. Na turneji po Italiji si jo je ogledalo veC kot poldrugi milijon gledalcev, tako da je po gledalosti na šestem mestu. Uspešna in pomembna pa je tudi dejavnost za otroke in mladino. Predsednik Orazio Bobbio, poleg katerega so sedefi še deželni odbornik za PRI SKLADU MITJE ČUKA Poletni »Vsegamalo za srednješolce« NA SEDEŽU RAI / LAŽNI ALARM Ne duha ne sluha o bombi Blizu osnovne šole pri Sv. Ani odkrili sumljiv ukradeni avtomobil Včeraj zjutraj je neznanec mobiliziral osebje policije, karabinjerjev in finančne straže, ki so v iskanju domnevne bombe izgubili precej Časa. Alarm so sprožili okrog 9.30, ko se je nekdo po telefonu oglasil na številki 117 finančne straže, dejal je samo, da je bomba na sedežu Rai, ter odložil slušalko. Agenti so podrobno pregledali celotno poslopje, vendar niso nic našli. Okrog 13. ure pa so policijski agenti v Ul. Fianona pri Sv. Ani, nedaleč od osnovne šole »M. Gregorič - Stepančič«, odkrili avtomobil fiat uno, ki je bil ukraden v Trevisu. Iz previdnosti so poklicali tudi minerce, ki so ga odprli in pregledali. Cesto so začasno zaprli za promet, malčki v šoli pa po kosilu niso mogli oditi na odmor na dvorišče ob stavbi, ker so bili agenti v bližini tedaj še na delu, tako da so odšli na sladoled. Kasneje se je pouk normalno nadaljeval. SEDAJ JE ZA ZAPAHI Prekupčevalec z mamili in tudi pohlepen nizkotnež Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so 56-let-nemu Giovanniju Gher-siniju iz Ul. Ireneo delila Croce 5 pobliže stalno sledili nekaj dni, ni jih poznal, kar jim je zelo olajšalo delo: naposled so mu stopili na prste prav v trenutku, ko je nekemu dekletu odstopil manjšo količino heroina, tako da je sedaj za rešetkami, kjer bo tudi ostal nekaj Časa. Ghersini je namreč znan kot prekupčevalec z mamili, oskrboval je tukajšnje odvisnike, posebno aktiven je bil na območju Drevoreda XX. septembra. Prav zaradi svoje dejavnosti, s katero se je okoriščal na raCun nesrečnih odvisnikov, ga je policija stalno imela pod kontrolo. Tokrat so ga zasačili na Trgu Euro-pa, pred univerzo. Tam se je srečal z dekletom, ki so ga sile javnega reda prav tako poznale, bilo je v krogu tistih, ki jem- ljejo heroin. Policaji so lahko pobliže opazovali, kaj se dogaja: najprej je dekle Ghersiniju izročilo nekaj denarja (okrog 200 tisoC lir), nakar jo je poljubil na usta. Takoj zatem pa je na asfalt izpljunil ovojCek in dekle povabil, naj ga pobere, kar je tudi naredilo in ga skrilo pod obleko na prsih. Tedaj so agenti posegli in zasegli ovojCek. Ko so ugotovili, da je v njem heroin, so Ghersi-nija aretirali. To je že drugič letos, da se znajde za rešetkami. V začetku leta so ga namreč že zaprli, vendar pod drugačno obtožbo, tedaj so ga dolžili opolzkih dejanj na škodo nekega dekleta, ki ga je sreCal na Drevoredu XX. septembra. Kot je razvidno iz njegovega početja, pa se tudi tokrat ni omejil le na prodajo mamila, temveč je nizkotno izkoristil stisko dekleta, ki se je do njega obrnilo. V mesecu avgustu prirejamo pri Skladu Mitja Cuk Poletni Vsegamalo za srednješolce. To je letos novost, saj smo se do sedaj osredotočili le na poletno varstvo in klasična poletna središča, ki so ponavadi le za predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolci pa so imeli do sedaj bolj malo možnosti za take počitnice. Društva, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za mlade v tej starostni dobi so povečini športna, in srednješolec, ki se noče opredeliti za noben šport, nima kam. Za poletna središča je prestar, za samotojne počitnice pa še premlad. Vendar je prav v tem obdobju združevanje za mladostnika zelo pomembno. Zato smo se odločili, da poskusimo pripraviti prav za te mlade dvotedenski program v dveh izmenah, ki bo zaobjemal veC dejavnosti. Vse te dejavnosti so tako organizirane, da so za tako starost primerne, a tudi privlačne. Delovale bodo štiri mešane skupine, ki se bodo vrstile v šplošno-športnih igrah in tekmovanjih, likovnih, plesnih in glasbenih delavnicah ter izrarnih urah, kjer sta določeni temi soočanje z gledališkim uprizarjamenjm in spoznavanje tujih jezikov. Izmenično je na programu tudi kopanje pri morju. Program, ki je delo Petre Križ-manCiC, je podrobno izdelan na podlagi zanimanj mladih, ki so ponavadi v tej starostni dobi zelo raznolika. Vse zamišljene dejavnosti imajo kot cilj pridobivanje znanja in izkušenj, pa tudi pogla- bljanje medsebojnih odnosov in integracijo v družbo. Glavni cilj pa je seveda zabava. Kot pri' mer naj navedem tečaj reševanja iz vode: otroci se naučijo pravilnega obnašanja v slučaju nevarnosti, krepijo samozavest, odgovornost in pogum, istočasno paje to prav zabavna lekcija-Tudi skupinska orientacijska igra bo zahtevala določene sposobnosti, kot so sprejemanje pravil, spoštovanje in zaupanje soigralcem, izr^' ne ure pa bodo temlji'6 na urjenju domišljij®, govornih sposobnostih in premagovanju treme-Tu so še teCaj informatike in vrsta drugih kratkočasnih dejavnosti. Vsak se bo lahko preizkusil s tem, kar ga najbolj zanima, skuša J pa bomo spodbuja 1 spoznavanje samega se^ be, dopolnjevanje in iTj boljševanje lastnih zm° gljivosti. Predvsem želimo toda so mladi aktivni-obdobju odraščanja 1 naša najveCja dolznos-da jim nudimo niožn st, da se svobodno sp primejo z različnimi s ' tuacijami in da P°® • nejo bolj samostoj Vzgojitelji so vsi s kovno usposobljeni imajo veC izkušenj s P dobnimi središči m j mladimi nasplošno, ^ to lahko zagotovimo, bodo otroci v do ^ rokah. Dokaz za zaključna predstaV,:pea koncu dvotedens ciklusa. . infor- Za podrobnejše in ,e macije in vPlS°telefo-lahko pridete al g M. nirate v urad a st- Cuk, narodna ui D_ 77 na Opčinah, t ska številka 040 2124 ^ B ŠOLSTVO / V ROJANU Zadnja prireditev na šoli Bazoviških junakov Nastopili trije vpisani učenci - Šolo bodo zaprli Bili so pa res pogumni, mali Valentina, Fabio in Kristian, ko so se danes dopoldne v večnamenski Soli rojanske osnovne šole Bazoviških junakov predstavili staršem na zaključni šolski prireditvi. Bili so samo v treh, ker so letos le oni obiskovali rojansko šolo. V prihodnjem šolskem letu jih bodo starši - prav zaradi tako skromnega števila - vpisali na druge šole (Valentino v Romjan, Fabia v Bar-kovlje, Kristiana morda v Trebče). Tako se bo rojanska šola popolnoma izpraznila in bo po več kot petdesetih letih delovanja zaprla svoja vrata. Včerajšnja zaključna prireditev trojice učencev je bila tako sploh zadnja osnovnošolska predstava v Rojanu. Žalostnemu epilogu so sledili starši otrok (mamice in nona) ter seveda Učiteljici Marija Flori dan in Ariella Vertovec, pa tudi sluginja Marija je Pokukala v razred ob tem slovesu. »Kljub težavam, ki jih ustvarja tako majhno število otrok na soli, smo šolsko leto Uspešno speljali do kon-ca,« je povedala učiteljica Marija. »Danes je posebno lepo, ker nismo na ^°li sami,« je nadaljevala. »Učenci so bili skozi vse šolsko leto takorekoč stalno pod nadzorom, sedaj je čas, da se na počit-Uicah sprostijo,« je svetovala ob koncu pozdravnega nagovora. Na zaključni priredit- vi so se prepletali slovenska in angleška beseda, recitacije in petje. Otroci so (po angleško' Prikazali, kako so se še ZSKD Nova pobuda za otroke in odrasle Ustvorjolno-vzgojno poletno dejavnost Da bi poletje ne bilo posvečeno samo sicer potrebnemu oddihu, si je Zveza slovenskih kulturnih društev zamislila zanimivo pobudo, pri kateri ima glavno besedo pravzaprav ustvarjalnost. Gre za enotedensko bivanje v prijetnem okolju Zelenega centra pri Vrhpolju (čisto ob meji, na slovenski strani), med katerim bodo otroci od 7. do 11. leta starosti lahko uživali ob ustvarjanju lutk in posebnem odkrivanju glasbe. Mentorsko delo bosta vodila priznana strokovnjaka, in sicer Jelena Sitar za delavnico lutk, Igor Cvetko pa za delavnico glasbene animacije. Ob vsem tem je še posebnost: vzporedno z otroškima delavnicama, pri katerih se bodo otroci zbirali v dopoldanskih in popoldanskih urah, se bo namreč odvijal še izobraževalni seminar, namenjen odraslim mentorjem, ki bo ponudil odlično priložnost, da se pristopov in načinov naučijo kar ob soudeleženem opazovanju dejavnosti v obeh otroških delavnicah. Z razliko od otrok, ki bodo v Zelenem centru teden dni tudi prenočevali, se bodo odrasli iz dneva v dan vključevali v dejavnosti: prostora namreč ni dovolj, da bi lahko v poslopju prebivali mlajši in starejši udeleženci. Otroška delavnica za lutke in glasbeno animacijo bo potekala od pone-deljl^ 30. avgusta do sobote 3. septembra:'za natančnejše umike prihoda bodo udeleženci že pravočasno zvedeli. V tem trenutku je važno, da se za to prijetno izobraževalno pobudo odločijo. Cas je do konca tega meseca, razpoložljivih mest pa ni veliko, zato treba kar pohiteti s prijavami. Za vsa dodatna pojasnila in seveda za vpisovanja vam je na razpolago tržaški urad ZSKD (Ul. S. Francesco 20, tel. 040 635626). zaspani spravljali v šolo; zapeli so zahtevno angleško abecedo, prikazali so dogodivščine Muce Mače pred ogledalom. Duo fantkov je ob Valen-tinini glasbeni spremljavi zapel pesem o mucku, ki je splezal na drevo. Učenci so tudi dokazali, da so se naučili računati, nato pa so povabili starše, da so se jim pridružili pri petju pesmi o lužah. Bila je to prava pesem za kondicijo, saj so se morali starši (in tudi nona) pošteno sklanjati vse do nog v ritmu glasbe. Prireditev se je tako nagnila h koncu. Pred slovesom se je Valentini-na mama Natalina še zahvalila učiteljicama za trud, ki sta ga vložili, da sta v tako težkih pogojih izučili trojico učencev. Danes jim bodo podelili še spričevala, zadnja na slovenski osnovni šoli v Rojanu. ŠOLSTVO / OBISK V TRNOVCI Učenci so se zazrti v Spacala... Zadnja ekskurzija šolarjev šaleške in zgoniške osnovne šole Učenci celodnevne osnovne šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda iz Saleža in 1. maja 1945 iz Zgonika so se pretekli torek v prijetni poletni vročini podali na obisk slikarske galerije zakoncev Škerk v Trnovci, kjer so si ogledali razstavo del tržaškega likovnega umetnika Lojzeta Spacala. Pred kraškim borjačem jih je z njenim nasmehom, polnim radosti, pričakala gospa Zora Skerk. Toplo je pozdravila vse učence in učiteljice ter jih povabila v domačijo. Razposajeni a vendar spoštljivi učenci so si ogledali novejša dela Lojzeta Spacala in od blizu videli njegovo veliko kulturno bogastvo. Otroci so sicer malce začudeni zrli v viseče slike ter skušali po svoje razumeti umetnikovo ponazoritev. Ni jim bilo tako težko razbrati kraške motivike, ki navdahne slikarja vsakič, ko se loti nove slike. Osnovnošolci iz zgoniške občine so nato veselo zapeli nekaj pesmi in s tem razveselili prijazno gostiteljico, ki je otrokom in učiteljicam ponudila sveže pijače in kaj za pod zob. Kraška domačija, popolnoma zatopljena v poletno zelenje, je z otroškim vrvežem, pristnim smehom in otroško igro na mah zadobila drugačen značaj. Tako se je tik pred koncem letošnjega šolskega leta zaključila še zadnja ekskurzija malih šolarjev iz zgoniške občine. Po obveznem vpisu v spominsko knjigo obiskov so se učenci in učiteljice poslovili. Skerkova jih je prijazno povabila na bodoče srečanje v prihodnjem šolskem letu. Tudi ta obisk pomenljivega kulturnega središča v Trnovci je osnovnošolce obogatil in jih ponovno spomnil, kako važno je nuditi mladim čut do domače kulture, ki ima svoje korenine daleč v preteklosti in prav z očmi najmlajših zre daleč v preteklost, (m.m.) PRI SEKRETARJU D. LAHU Zveza invalidov NOB na obisku v Ljublani Predstavništvo Zveze vojnih invalidov NOB in Združenja slovenskih aktivistov NOB iz Trsta je v torek v Ljubljani obiskalo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vlade R. Slovenije Damjana Laha. Predstavništvo so sestavljali Nevenka Pečar, Stojan Udovič in Jože Koren, spremljala pa ga je vicekonzul Generalnega konzulata R. Slovenije v Trstu Zdenka Simonovič. Namen obiska je bil osebno se spoznati z novim državnim sekretarjem za ta sektor, mu prikazati vlogo in dejavnost Zveze vojnih invalidov in Združenje aktivistov NOB v deželi Furlaniji - Julijski krajini in ga seznaniti z vprašanji, ki zadevajo uveljavljanje pravic svojih članov v zamejstvu, kot izhajajo iz zakona R. Slovenije o vojnih veteranih in žrtvah vojne in ki se nanašajo na pokojnine, zdravstvo in socialno skrbstvo. Državni sekretar g. Damjan Lah je pokazal veliko zanimanja in odprtosti za prikazane probleme in je zagotovil, da si bo v mejah svojih pristojnosti v največji možni meri prizadeval za konkretno uveljavljanje omenjenih pravic. Rade volje je tudi sprejel povabilo, da bi se v jesenskem Času ponovno srečali pri nas v zamejstvu, (jk) ŠOLSTVO / BOLJUNEC NABREŽINA / IZGUBA ZA GODBENO DRUŠTVO Krpan na podelitvi bralnih značk Prireditev za učence šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva rav Cenci šol dolinskega didaktičnega (jr eBstva se zadnje čase pogosto ^rij,1 ° ^retekli teden so se zbrali na '®nci na tradicionalni zaključni 2dr,"fPmeditvi, včeraj pa so se spet ^ ■ Zl11 v boljunškem občinskem gle- solski zdrvi Franceta Prešerna, da bi sle-ZUg Pr^reditvi ob podelitvi bralnih oSn ' Gosta dolinskih in miljskih vnošolcev sta bila gledališka igralca Danijel Malalan in Vojko Belšak. Na odru sta odigrala odlomek iz Martina Krpana, ki so ga mladi gledalci poznali, ker je bila Levstikova povest vključena med obvezno branje. Sledilo je podeljevanje bralnih značk, s katerim so mladi bralci prejeli priznanje za pozornost, ki so jo med tekom šolskega leta posvetili slovenskim knjigam. Vojku Pertotu v slovo Prejšnji teden so se v Nabrežini poslovili od godbenika Vojka Per-tota in ga z žalostinko v izvedbi domače godbe, na katero je bil tako navezan, pospremili k zadnjemu počitku. Vojko Pertot se je rodil 15. junija 1937 v Nabrežini, kjer je v domačiji v stari vasi živel vseskozi. Uslužben je bil v štivanski papirnici, dober del svojega prostega časa pa je ob družini najraje posvečal vaškemu družbeno-kultur-nemu življenju. Vojko je bil znan po svojem vedrem značaju, tako da je bil prav dobrodošel pri vsaki pobudi, kjer je s svojo prisotnostjo vselej zagotavljal tudi vedrino in dobro voljo. Pred leti je bil še aktiven v kulturnem društvu Igo Gruden, bil je predsednik nabrežinske srenje, bil je med najbolj navdušenimi organizatorji pustnih prireditev. Predvsem pa je bil godbenik. Pravzaprav je bila Vojkova družina skozi generacije ena od nosilnih stebrov nabrežinske godbe ter v njej in z njo rasla. 2e njegov ded je bil med prvimi člani Nabrežinske godbe, ki je nastala daljnega leta 1897. Vojkov oče Herman je bil letnik 1909 in je k godbi pristopil kot šestnajstletni deček že leta 1925. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Milanom Pernarčičem in peščico drugih sovaščanov dal godbi novega zagona. Herman je igral klarinet, dokler mu je starost dopustila, nato se je posvetil bobnu in elan društva ostal do smrti, ki ga je doletela pred tremi leti. Vojko je svojo glasbeno oz. godbeno kariero začel leta 1950, ko so pri godbi ponovno uvedli glasbene tečaje. Leta 1978 je bil izvoljen za predsednika godbe. Ta leta so predstavljala velik mejnik v delovanju godbenega društva, saj so se v tistih letih začeli kazati prvi večji uspehi. Na pobudo nekaterih elanov je bilo društvo formalno registrirano na sodišču. K godbi je obenem pristopilo veliko mladih telantov, tako da je lahko posodobila svoj repertoar in vanj vključila tudi zahtevnejše skladbe, kar je veliko pripomoglo k umetniški rasti celotnega ansambla. Svojo tubo je nato Vojko igral še do pred tremi leti, ko ga je zahrbtna bolezen prisilila k počitku in kruto oddaljila od priljubljenega glasbila. Svojo ljubezen do glasbe in navezanost na godbo je Vojko posredoval tudi potomstvu, sinu Milivoju, ki predstavlja tako že četrto generacijo Nabrežini zapriseženih godcev. »Vse je večno, kar nastane«, je pisal Edvard Kocbek. Tako je z ljubeznijo do lastne kulture, tako je z navezanostjo na lastno zemljo in ljudi. Ženi Darinki in sinovoma Milivoju in Nevenku naj ostane svetel spomin na priljubljenega moža, očeta, godbenika, Slovenca. (igb) VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 10. junija 1999 BOBO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 3.15 in zatone ob 16.38 Jutri, PETEK, 11. junija 1999 SREČKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1023 mb raste, veter 40 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s skunki do 55 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (040 271124). Seljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »La maschera di Zorro«. Loterijo BARI 45 CAGUARI 65 FIRENCE 45 GENOVA 41 MILANO 32 NEAPELJ 77 PALERMO 72 RIM 35 TURIN 83 BENETKE 6 EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Romance«, r. Catherine Breillat, i. R. Siffredi. Prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Lhnfernale Quinlan«, r. Orson VVelles. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.45, 22.00 »Ed tv«, r. Ron Howard, i. Elisabeth Hurley. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.40, 20.25, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Paltrow. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in love«, i. Gwyneth Paltrow. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hil-lary & Jackie« i. E. Wat-son, R. Griffith. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II sesso e servito«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Costner. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Harem sua-re«, r. Ferzan Ozpetek, i. Marte Gillain, Alex De-scas, Valeria Golino, Lu-cia Bosb. Sl PRIREDITVE SKD VIGRED vabi na zaključno prireditev otroškega pevskega zbora, plesne skupine in domačih glasbenikov danes, 10. junija ob 20. uri na Šolskem dvorišču v Sem-polaju (v primeru slabega vremena bo prireditvev »pod streho«), ucenci Šentjakobskega IN ROJANSKE-GA ODDELKA SREDNJE SOLE IVANA CANKARJA vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 10. junija ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaro-li 29). Na sporedu bodo nagrajevanja, splet dijaških spisov o idealni Soli, pevske in plesne točke in igra Joška LukeSa UPORNO OROŽJE. Vabljeni starSi, profesorji, bivši dijaki in vsi prijatelji šole (Opozarjamo, da je bilo zaprtje Ulice Corda-roli preklicano). SKD LIPA gosti jutri, v petek, 11. junija ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici dramsko skupino Slovenec in pevski zbor Slavec-Slovenec iz Boršta. Predstavili se 60 80 76 44 72 56 17 87 16 21 86 1 89 73 83 72 87 3 90 59 13 46 82 62 87 18 34 26 67 66 8 42 45 54 33 28 34 3 68 61 nam bodo z glasbeno igro OBLEKA NAREDI ČLOVEKA? Režija Boža Her-vatic. V slučaju slabega vremena bo predstava v kinodvorani. Vabljeni! SDD JAKA STOKA -mladinska skupina vabi na ogled muzikala Svetlane Makarovič SHOVV STRAHOV jutri, v petek, 11. junija ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. JUNIJSKI VEČERI -SKD Valentin Vodnik vabi jutri, v petek, 11. junija na srečanje z najprist-nejšim zvokom istrske ljudske glasbe: z nami bo TRIO KRAS. ZaCetek koncerta ob 21. uri na dolinski KTuži, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani. Ne zamudite priložnosti! DRAMSKI ODSEK SKD CEROVLJE- MAVHINJE vabi na premierno uprizoritev Linhartovega dela v režiji M. Lapornik TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki bo v soboto, 12. junija ob 21. uri na Terčonovem dvorišču v Sliv-nem. 73 OBVESTILA GOS FINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s SKD PRIMOREC, vabi na odprtje razstave »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekarice iz tržaške okolice«, ki bo danes, 10. junija v 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: jutri, 11. in soboto, 12. junija od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 13. junija, od 10. do 12.in od 18. do 20. ure. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obveSCa, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta Se danes, 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do jutri, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.3Q od 19.30. RAZSTAVA MARIA-NO ČERNE se nadaljuje Se 11., 12. in 13. junija 1999 v dvorani KD I. Grbec v Skedenjski ulici 124. Urnik razstave: v petek, in soboto od 18. do 20. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure. ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, v petek, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora. KD LIPA sprejema posnetke za fotografski natečaj še v soboto, 12. junija od 20. do 21. ure v Bazovskem domu. KD FRAN VENTURINI prireja od 12. do 14. junija Sagro na Krmenki. Spored: v soboto, 12. junija od 20. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet; v nedeljo, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek, sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, od 20. ure ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 14. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Status symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domaCo kaplico. {muli Nagradni sklad 13.778.229.265-lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 32.102.337.601 - lir Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 5.792.042.200-lir 23 dobitnikov s 5 točkami 119.810.700-lir 3.152 dobitnikov s 4 točkami 874.200 - lir 128.576 dobitnikov s 3 točkami 21.400-lir NAROČNIKOM PRIMOR5H6GF) DNČVNIHR ki želijo prejemoti časopis v kraj letovanja, priporočamo, do nos obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom no počitnice no telefonsko številko 040-7786300 - vsak dan od 14. do 19. ure FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane orga-nizra 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99 v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tempore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo DVODNEVNO TABORJENJE v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija. Zbirališče v soboto ob 9. pred spomenikom na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 14. junija na kulturni veCer, na katerem bo JOŽE STRLE z besedo in sliko predstavil monografijo o zgodovini snežniškega, gradu. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja tradicionalno vaško Sagro od 18. do 21. junija. Spored: 18.6. - ob 20.30 nastop dua MARKO in PETER in veseloigra dramskega odseka PD Slovenec »An Ijep spomin in tu-de...« v režiji Ingrid Verk; 19.6. - ob 14.30 na Jami ex tempore za otroke, ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom; 20.6. - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol; 21.6,- ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. UPODOBLJENO TELO - RezidenCni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija 1999. V idealnem okolju nizkogorskega sveta (MaSun-Slo.) se bomo poglobili v študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof. Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGONISKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, Starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cervii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska Sola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAM-PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Umik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: OpCine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ZAV - Kje? V MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Mira-marski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! E3 ČESTITKE Okroglo obletnico naša Marčela slavi. Se polno lepih in srečnih dni ji želijo Mauro, Pino, Alenka, Mirko in Valentina Danes praznuje pri Lovcu svoj 60. rojstni dan VANDA LAVRENČIČ. Se na mnoga zdrava leta v našem krogu ji želijo iz srca vsi, ki jo imajo radi. H ŠOLSKE VESTI GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 10. junija, ob 16. uri na šolskem dvo- OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentabru vabi na Šolsko prireditev ob 25. obletnici poimenovanja in 125-letnici ustanovitve danes, 10. junija ob 19. uri na šolskem dvorišču. Vabimo vse, ki so bili na katerikoli način povezani z naSo šolo. DTTZG Žiga Zois namerava v Šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna Sola bi bila na- menjena tistim, ki so v preteklosti opustili Študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da danes, 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da je tržaško Šolsko skbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, do vključno 28. junia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30 SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa uCno osebje v sta-ležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. Člena zakona 932/73. iS____________IZLETI VABILO IZLETNIKOM Vse izletnike, ki so bili s Primorskim dnevnikom v Rimu in Firencah vabimo, na družabno srečanje Jutri, 11. junija med 18. in 20. uro, v osmici pri Županovih v Medji vasi SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah. KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEM DELO, likanje, CiSCenje. Klicati v večernih urah na tel. St. 00386-67-755356. TRGOVINA JESTVIN isce delavca z opravljenim vojaškim rokom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro JESTVINE. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67-25202. PRODAM majhno stanovanje v prvem nadstropju na Proseku. Tel. St 040-225832. PO UGODNI CENI prodamo kompletno dvoposteljno spalno sobo, svetlorjave barve, visoka omara (260x260x60). Tel. št. 040-44018 ob uri kosila. GOSTILNA NA KRASU isce natakarja/natakarico. Tel. št. 040-200151. ZOBOZDRAVNIK išče asistentko, poklicati na tel. St. 040-225356 ali 040-228072. AUDI 80 (1,6) AVANT, bele barve, letnik 94, v odličnem stanju prodam. Tel. St. 040-827676 ali 0348-2268684. PRODAM nov scooter Aprilia 50, za 2.500.000 lir. Tel. St. 040-225297. UPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov išCe vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo solo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VIL f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgovin-stvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. št. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade 15. junija 1999 ob 12. uri. UGODNO PRODAM Volvo 850 GLE, december 95, bele barve. Tel. na St. 040-213667 ali 0335-6780978. CEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. št. 040-291146 v popoldanskih urah. PRODAM scooter Cosa 2 150 MA AE, edini lastnik. tel. 040-304932 ali 040-281376. TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. št. 040-2296012 (po 20. uri). PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu bo agroturizem odprt se do 20. junija (od Četrtka do nedelje), tel. 0481-78125. OSMICO ima družina Suc v Briscikih. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »Pn Batkovih«, Repen St. 32. V SALEŽU st. 61 ima osmico Jožko Škrk. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti drage mame Alde Maga-gna por. Tenze daruje hCi Serena z družino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na dragega zeta in svaka Vojka Perto-ta darujeta Marija in Savica 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Vojka PerJ tota daruje Ervino Sterni z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Na brežina.' V spomin na drago Ste fanijo Škabar vd. Kan daruje Fabio Krevatin družino 50.000 lir za SK Vigred. V spomin na Vojka Fe tota darujejo prijate 1 150.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. . V spomin na Zoti Blaževic darujeta Ald° Sonja Gornik 20.000 lir TPPZ Finko Tomažič. V spomin na VojKa . tota darujejo soletn1 100.000 lir za Godne JruStvo Nabrežina. Žalovanju Megi °b lZ gubi dragega očeta s pridružujejo Igor, Giuliana intij® Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SLOVENIJA / OCENA GOSPODARSTVENIKOV GZS: Rast BDP bo letos manjša od načrtovane Lanski poslovni rezultati zelo dobri, v prvih letošnjih mesecih po so se razmere povsod poslabšale LJUBLJANA - Gospo darska zbornica Sloveni] (GZS) je po lanskoletne]] izboljšanju poslovnih re zultatov slovenskih go spodarskih družb, zarad spremenjenih razmer -Mednarodnem prostori znižali oceno rasti BDP letu 1999 s štirih od stotkov na 3, 5 odstotke Sicer pa je bila osrednj lema včerajšnjem sej zbornice posvečena pri Pravljenosti podjetij ii države na uvedbo davk Ma dodano vrednost. Kot je povedal nje: Podpredsednik Valte l-bnzg, so gospodarstva niki na lanske poslovn rezultate ponosni, saj s Sospodarske družbe prvi P° letu 1992 dosegle Cist dobiček v znesku 36, nrilijarde tolarjev, na ka najbolj vplivale gospe darske družbe predelova. rdh dejavnosti. Gospoda: Va2a, je omogočila, d 1Zvoz predstavljal že °dstotkov BDP. Ugoi svetovne cene indus' skih surovin, še pose nafte, so pripomogl skoraj uravnotež Plačilni bilanci. Na gos darstvo je ugodno vpl 0 brdi znižanje obresl nrer. Rast BDP je lani SRola 3, 9 odstotka, c rvljenjskih potrebščin v obdobju decem 997 - december 1998 fsle za samo 6, 5 stotka. Plače so realno por a K 6 odstotka, ugoi Pa je bilo tudi razim med deviznimi rezervami in zunanjim dolgom, čeprav je bil ta lani višji za 192 milijonov dolarjev. Po Drozgovih besedah pa so se v prvih letošnjih mesecih razmere v mednarodnem prostoru spremenile na slabše, saj se je vrstam kriz pridružila še balkanska, zelo zaskrbljujoče za Slovenijo pa so tudi negativne gospodarske napovedi za Hrvaško, ki predstavlja tretje ali Četrto mesto v slovenskem izvozu. Podatki za letošnje prve štiri mesece so slabši kot za celo leto 1998, še posebej zaskrbljujoč pa je bil padec proizvodnje v januarju in februarju ter padec izvoza. Razveseljiv je podatek o vztrajnem padanju cen, čeprav bo na njihovo gibanje zagotovo vplivalo na nenormalno naraščanje plač. Prehitro rastejo tudi prihodki države, istočasno pa je zaskrbljujoče porasla tudi razlika med deviznimi rezervami in državnim dolgom. V zadnjem Času se je poslabšala tudi likvidnost bank, kar je posledica medsebojnih nakupov bank in nakupov blagajniških zapisov Banke Slovenije. Gospodarstveniki se bojijo, da bo to stanje ob istočasni večji potrebi po finančnih sredstvih v gospodarskih družbah zaradi uvedbe DDV prispevalo k vnovičnemu zvišanju obrestnih mer. (STA) PO PREVZEMU / 48000 MILIJARD PROMETA Združitev TelecomOlivefti ima zdaj privoljenje vlade RIM - Italijanska vlada je vCeraj dala zeleno luc za združitev Telecom Italia in Olivettija. Gre za prevzem, ki ga je nad Telecom Italia izvedel italijanski Olivetti. Hkrati je tudi Olivettijev pooblaščeni upravitelj Roberto Colaninno na skupščini delničarjev objavil, da je odločitev vlade dokončna. To pomeni, da vlada ne bo izkoristila možnosti veta na prevzem, ki jo ima na podlagi zlatega lastniškega deleža. Ob tem je Collaninno še dodal, da s potrditvijo vlade Olivetti dokončno postaja lastnik 52, 12- odstotnega lastniškega deleža Telecom Italia. Novi Telecom Italia naj bi imel z letni obseg poslovanja v višini 24, 8 milijarde evrov (48 tisoC milijard lir) in 132.000 zaposlenimi. Pred integracijo v sistem Olivetti je obseg Telecomo-vega poslovanja znašal 23, 25 milijarde evrov, zaposlenih pa je bilo 124.000 ljudi. Nov Olivettijev sistem ne obsega Olivettijevih podružnic Omnitel in Infostrada, ki jih je kupil nemški Mannesmann. Marca rahla rast prometa v industrijskih podjetjih v Italiji RIM - Promet v italijanski industriji kaže v marcu znake rahlega izboljšanja. Po podatkih statističnega zavoda ISTAT je bil namreč marca po dveh mesecih močnega upadanja promet za 0, 5 odstotka višji kot marca lani (februarja je bil nižji za 5, 1, januarja letos pa kar za 6,1%). Ob tem pa so naročila tudi marca zabeležila upad, ki pa je tudi veliko manjši kot februarja letos. V letošnjem tretjem mesecu so se namreč naročila zmanjšala za 1, 3% v primerjavi z lanskim marcem (februarja so bila manjša kar za 9, 4%, januarja pa za 4, 4%). Ge podatke primerjamo samo z letošnjim februarjem, pa je porast prometa 1, 9-odstoten, naročil pa 7, 6-odstoten. V Novi Gorici od včeraj Sejem obrti in podjetništva Jutri strokovno srečanje SGZ NOVA GORICA - Na Goriškem sejmu so včeraj odprli 4. Sejem obrti in podjetništva, na katerem sodeluje nad 150 razstavljalcev, v glavnem iz Primorske, pa tudi iz Avstrije, Italije, Švice in iz Indije in Gane. Jutri (11. junija) bo na sejmu strokovno srečanje s Slovenkim gospodarskim združenjem iz Gorice, govor pa bo adavku na dodano vrednost. Blagovna menjava hrvaških podjetij s tujino upada ZAGREB - Najnovejši podatki hrvaškega statističnega urada opozarjajo na nadaljevanje trenda zniževanja hrvaške blagovne menjave s tujino. V prvih štirih mesecih letos so hrvaška podjetja na tuje trge izvozila za I, 28 milijarde dolarjev blaga, kar je za 8,7 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju, in uvozila za 2,3 milijarde dolarjev oziroma za 9,6 odstotka manj. Primanjkljaj v blagovni menjavi Hrvaške s tujino je v obdobju januar - april tako znašal 1,02 milijarde dolarjev, medtem ko je v istem obdobju lani znašal 1,14 milijarde dolarjev. V države EU je usmerjeno 53,6% skupnega hrvaškega izvoza oziroma 682,2 milijona dolarjev, medtem ko je uvoz iz teh držav v prvih štirih mesecih znašal 1,33 milijarde dolarjev. Izvoz je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 2,9, uvoz pa je bil za II, 5 odstotka manjši. Med hrvaškimi izvoznimi trgi je na prvem mestu Italija, v katero je bilo izvoženo za 260,8 milijona dolarjev blaga, kar je za 5,3% veC kot v lanskih prvih štirih mesecih. V Nemčijo so hrvaška podjetja izvozila za 230,8 milijona dolarjev, v BiH za 173,6 milijona dolarjev, v Slovenijo pa za 142,6 milijona dolarjev. Izvoz v vse te države je v omenjeni primerjavi upadel, in sicer v Nemčijo za 4,1%, v BiH za sedem, v Slovenijo pa za 2,3 odstotka. NajveC je Hrvaška v prvih 4 mesecih uvozila iz Nemčije, in sicer 454,5 milijona dolarjev oziroma za 4, 1 odstotka manj kot v lanskem enakem obdobju. Uvoz iz Italije se je istočasno znižal za 19,5% na 367 milijonov dolarjev in iz Slovenije za 14,7% na 186,5 milijona dolarjev. Danes v DZ v Ljubljani Predstavitev knjige SDGZ TRST / PRED KRATKIM OTVORITEV Novo vodstvo čistilnice Picky pri Sv. Ani Obrat v Ulici Puccini je prevzela mlada upraviteljica Alenka Gojča iz Gropade TRST - Pred dnevi je prišlo do zamenjave upraviteljice Čistilnice Picky v Ulici Puccini 72 v Trstu. Nova upraviteljica Alenka GojCa iz Gropade je prevzela prej obstoječo dejavnost gospe Sofije Cunja (obe na posnetku, foto Kroma). Mlada upraviteljica se je poklica priučila pri predhodnici, ki ima za sabo več kot 40-letne delovne izkušnje. Alenka Gojca je bila prej zaposlena na mednarodnem področju, zaradi splošne krize v sektorju pa se je opogumila in odločila za samostojno dejavnost, saj smatra, da nima smisla Čakati na delo. Pri tem jo je vodilo prepričanje, da trud prav gotovo prinese tudi rezultat. Čistilnica, ki ima sedež oblačil, ki bodo nato ustanove, raCuna na obi- tudi predstavniki Sloven-na zelo obljudenem pre- spravljena v garderobo. sk krajevnih klientov, a skega deželnega gospo-delu pri Sv. Ani, nudi ke- Obrat posluje od 8. do tudi iz predmestja, dolin- darskega združenja in mično čiščenje vseh vrst 14. ure in ob petkih tudi skega in kraškega po- predsednik obrtne sekcije oblačil, usnja, krzna in popoldne (tel. 040- droCja. Ezio Mauri, ki je zaželel tepihov. Sedaj se npr. 823968). Zaradi zanimive Na prijetni in dobro novi članici obilo poslov-precej ukvarja s lokacije, blizu sedeža obiskani otvoritvi so bili nega uspeha. TEČAJNICE 1 EVRO= 1.936. I EVRO= 1.936,27 LIRE 9. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 9.06. 8.06. ameriški dolar 1,0466 1,0385 japonski jen 124,48 125,99 grška drahma 323,90 323,95 danska krona 7,4303 7,4302 švedska krona 8,9285 8,9035 britanski funt 0,6523 0,6489 norveška krona 8,2120 8,1925 češka krona 37,287 37,338 ciprska lira 0,5781 0,5778 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,59 248,49 poljski zlot 4,1420 4,1350 slovenski tolar 195,1195 195,0723 švicarski frank 1,5914 1,5909 kanadski dolar 1,5413 1,5242 avstralski dolar 1,5777 1,5732 novozelandski dolar 1,9568 1,9549 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 9. JUNIJ 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski ftorint 1,0560 0,6582 1,6079 7,5708 8,3922 9,1321 1,5744 340,30 129,36 1,6694 203,82 8,2394 45,052 55,35 298,04 1,0396 0,6452 1,5750 7,2852 8,0160 8,6953 1,5164 296,22 121,53 1,5595 193,62 7,4472 36,552 44,028 242,15 RU2NA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. F* S~l~ 9. JUNIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar britanski funt kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona grška drahma danska krona avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna 1,0559 0,6626 1,5601 127,1453 1,6115 8,3486 9,0579 324,6781 7,5607 1,6165 199,2047 8,2394 1,0355 0,6486 1,5229 124,1885 1,5815 8,1483 8,8498 318,2957 7,3804 1,5825 193,2405 7,5932 1834 2922 1241 15,23 1202 232 214 5,96 256 1198 9,72 235 1870 2985 1271 15,59 1224 238 219 6,08 262 1224 10,02 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira 1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27 989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555 9. JUNIJ 1999 INDEKS MIB 30: +0,08% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,953 -0,36 INA 2,341 -0,12 ALITALIA 2,952 +0,57 ITALGAS 4,423 -Ul ALLEANZA 10,682 -1,00 MEDIASET 8,291 -0,87 AUTOSTRADE 7,217 +0,23 MEDIOBANCA 10,899 +1,16 BNL 2,945 +1,02 MEDIOLANUM 7,040 -0,53 COMU 6,975 +2,27 MONTEDISON 0,895 +1,43 BCA Dl ROMA 1,450 -0,95 OLIVETTI 3,004 -1,34 FIDEURAM 5,880 +1,53 PIRELLISPA 2,717 +0,11 INTESA 4,974 +0,89 RAS 9,811 +0,29 BCA POP BS 41,320 -3,16 ROLO BCA 1473 23,130 -0,17 EDISON 8,730 -0,66 SAN PAOLO IMI 13,414 -0,56 ENI 6,029 -0,03 TIM 5,952 +0,67 FIAT 3,086 -1,27 TELECOM ITA 9,681 +0,81 FINMECCANICA 0,948 +0,16 UNICREDIT 4,547 +0,11 GENERALI 34,470 -0,20 ONIM 0,445 +2,43 mmrnmm rr m ljubljanska banka ■ : ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana KULTURA Četrtek, 10. junija 1999 POEZIJA / I. TAVČAR - KO BISERE V OČEH ROJEVAŠ Sveža lirika tržaškega poeta Zbirka je razdeljena v 5 sklopov Ni lahko pisati o novi pesniški zbirki tistim, ki sami niso pesniki, temveč sledijo novim stvaritvam, novim knjigam po službeni dolžnosti, ali zaradi osebnega poznanja avtorja. Nič takšnih občutkov nas ni prevevalo, ko smo imeli pred sabo novo knjigo tržaškega pesnika Ivana Tavčarja »Ko bisere v očeh rojevaš«, ki so jo pred kratkim predstavili v Ljubljani, kjer so jo tudi izdali. Vodila so nas le lepa, topla človeška čustva, kot jih premore avtor, ki se je že predstavil tako italijanski, kot tudi slovenski javnosti z vrsto uspešnih knjig. Prestavitev pesniške zbirke v Ljubljani je bila uspešna. Takšne bi si želeli tudi pri nas, saj je Ivan Tavčar že izdal več pesniških zbirk v italijanščini, -pa tudi v slovenščini. V italijanščini naj navedemo le knjige »Lo spesso-re del tempo«, »Qualcuno verra«, »II profumo delPinfinito«, »Le albe di madreperla«, potem pa v slovenščini »Ta mala zamejska večnost« in leta 1997 in tokratna knjiga, za katero je uvodne misli zapisal slovenski književnik Denis Poniž. »Tavčar se s svojo poezijo postavlja v središče tistega sodobnega mišljenja, ki vidi v pesniškem jeziku most, komunikacijsko navezo in način neposrednega sporazumevanja z »drugimi«. Zato se ta poezija, kot celota in sleher- na pesem obračata k »drugemu« sočloveku, tistemu, ki doživlja svet tako, kot ga doživlja sam pesnik,« je zapisal Denis Poniž v svojih uvodnih besedah k novi zbirki Tavčarjevih pesmi. Knjiga je razdeljena na pet pomensko, vsebinsko in oblikovno povezanih ciklusov, ki govorijo o različnih »postajah« avtorjevega življenja in razmerja do sveta. Dal jim je naslove: Ne škropi dekle me z divjim drhtenjem, Se iščem novih poti, Kdo sem?, Ves gol in prazen, Kako bi rad poletel, kako lepo je bili spet doma. Vse te »postaje« zaznamujejo določena odbobja v življenju avtorja, njegove poglede na svet in čas, do domovine in jezika, do lastnega ustvarjanja in mišljenja, po našem pa tudi do njegovih misli in želja ob ustvrjanju posameznih poezij, katerih vsebina je edno posvečena človeku, njegovim čustvom in njegovi potrebi po ljubezni, razumevanju, medsebojnem spoštovanju in ne nazadnje do dobrote do drugega. »To je sveža, izrazito nekonvencionalna lirika, včasih zaznamovana z dogodki določenih trenutkov, drugič spet prepuščena času brez omejitev, polna osebnih čustev zaznamovanih s podobami, ki bodo zagotovo našle pot v srce bralcev«, je za konec svoje predstavitve zapisal Denis Poniž. Neva Lukeš MILAN / STAR JE BIL 91 LET Umri starosta italijanskih igralcev Emesto Calindri Odlikoval se je po izredno lahkotni in elegantni igri Igral je vse do zadnjega, z Molierovim Žlahtnim meščanom, ki ga je v lansko sezono vključilo tudi tržaško gledališče La Contrada, se je Erneste Calindri pred meseci poslovil od občinstva: v častitljivi starosti 9.0 let je v Pescari prvič v svoji dolgi in uspešni igralski karieri moral odpovedati nadaljnje nastope. Takrat je rakasto obolenje prvič zlohotno opozorilo nase, v sredo je umrl na milanskem intitutu za rakasta obolenja, na katerega so ga sprejeli v torek zjutraj. Ernesto Calindri se je rodil v Certaldu (pri Firencah) 2. februarja 1908, dvajsetleten se je poskusil v igranju in je takoj opozoril nase zaradi rahle ironije, naravne simpatije, uglajenega nastopa in elegantne postave. Skratka bil je pravi igralec za lahkotne ljubezenske komedije, ki so bile tedaj priljubljene. Vendar pa se je kasneje igralec preiskusil tudi v drugih žanrih, na primer sodeloval je pri slovitih uprizoritvah Goldonijevih del, z vrsto slavnih igralcev je odigral številne vloge v klasikih tako dramah kot komedijah, Visconti pa ga je želel tudi med sooblikovalci ene svojih revolucionarnih uprizoritev Caldvvella. Po vojni je bil član gledaliških skupin, ki so ga vodili zvezdniki, kot je npr. bil Ruggero Ruggeri, v zadnjih desetletjih pa je velikokrat sodeloval s slavnimi režiserji, kot sta Giorgio Strehler in Luca Ronconi. Njegovo ime pa bo ostalo neločljivo povezano z milanskim gledališčem San Babila, ki ga je vodil, poučeval pa je tudi na gledališki šoli. Na gledaliških deskah je Ernesto Calindri odigral nešteto odličnih vlog, njegove glavne značilnosti so bile izjemna lahkotnost, eleganca in odlična dikcija, vendar pa se je najširšemu krogu ljudi zapisal v spomin s televizijskim spotom, v katerem je v boju proti stresu sodobnega življenja priporočal grenki liker. Kot je veliko kasneje z njemu svojstveno ironijo dejal, bi morali sedaj izpiti cel sodček, ne pa samo požirek znanega likerja, da bi kljubovali posledicam vsakodnevne napetosti. Njegov reklamni televizijski nastop je šel v anale javne (tedaj edine) ustanove, s svojimi gledališkimi vlogami pa je izoblikoval vrsto nepozabnih likov. Se zadnja leta, ko je nekajkrat z različnimi skupinami gostoval v Trstu, je na odru izžareval neverjetno svežino in gledalcu z nasmeškom in ironično sporočal, da ne gre vsega jemati vselej preresno. NOVICE BENETKE / DANES PREDSTAVITEV CELOVEC / ZALOŽBA DRAVA Začeli snemati film Lesi se vrača V ponedeljek, 7. junija je padla prva klapa slovenskega kratkega igranega filma Lesi se vrača. Naslov naj ne zavede, saj se namesto sentimentalne družinske drame obeta pravi psihološki triler, v katerem Lesi po vzoru slovenskega hlapca terja svojo pasjo pravico. Čeprav ne gori ogenj, pa padajo mrtvi in teče kri. Scenarij, ki ga je zasnoval Vuk Babič, je zaživel v novi predelavi in pod režiserskim vodstvom Jana Zakonjška in v produkciji A Atlante. Film sta finančno podprla Filmski sklad RS in TV Slovenija. V glavnih vlogah bodo nastopah psička Asta, Janez Hočevar - Rifle, Mira Vujičič, Mojca Fatur, Sebastian Cavazza, Judita Zidar in Gregor Bakovič. Snemanje se bo teden dni odvijalo v Lju-blani in okobci; film pa bo predvidoma na ogled pred vstopom v novo tisočletje. Nagrada baletnemu ansamblu SNG Maribor Tričlanska komisija pod vodstvom Tomaža Rodeta je odločila, da letošnjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) prejme 15 plesalk in plesalcev ansambla Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor za izredni dosežek v baletni predstavi Tango, ki jo je koreografiral in režiral Edward Clug. Nagrado je podpredsednik društva Edi Dežman slovesno izročil sinoči v veliki dvorani SNG Maribor, pred izvedbo baleta Tango. (STA) Literarni večer o poeziji V Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani bo v okviru četrtkovih literarnih večerov v organizaciji mesečnika za književnost Literatura pod skupnim naslovom Slovenska književnost ob stiku tisočletij drevi ob 20. uri pogovor o poeziji. Srečanje bo vodila ga bo Darja Pavbč, nanj pa so povabljeni Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Aleš Debeljak in Uroš Zupan. (STA) Sklad Dali kupil slikarjeve dragulje Fondacija Dali iz španskega Figuerasa je kupila kolekcijo 39 kosov zlatega nakita in dragih kamnov, ki so bili od 1949 do 1970 last najvidnejšega predstavnika surrealističnega slikarstva Salvadorja Dalija. Vsi kosi so unikatni in z značilno Dalijevo ikonografijo, izdelani pa so iz zlata, platine, p eri, koralov, diamantov, rubinov in safi-rov. Fondacija je kolekcijo kupila za 5,41 milijona evrov od neke japonske organizacije. Se leta 1973 so jo predstavili na razstavi v muzeju v Fi-guerasu. Nato je kolekcija prišla v roke ameriške fondacije The Owen Cbeatham, potem pa so jo odkupile še tri japonske organizacije. (STA) Manifesta 3 leta 2000 v Ljubljani Gre za 3. evropski bienale sodobne umetnosti V Ljubljani bo od 23. junija do 24. septembra leta 2000 tretji evropski bienale sodobne umetnosti - Manifesta 3. Prireditev bo jutri, danes ob 19. uri na Corte del Duca Sforza v Benetkah predstavil mednarodni odbor Manifeste, slovensko ministrstvo za kulturo in nacionalni odbor Manifeste 3. Predstavili se bodo štirje kustosi Manifeste 3: Francesco Bonami, Ole Bouman, Maria Hlavajova in Kathrin Rhomberg ter Ljubljana kot mesto gostitelj. Producent prireditve je Cankarjev dom, vodja projekta Teja Alič iz CD, koordinator pa kustos Moderne galerije v Ljubljani Igor Zabel. Kustose je imenoval mednarodni odbor Manifeste. Franceso Bonami je višji kustos v Muzeju za sodobno umetnost v Chicagu in kustos v Fonda-ciji za umetnost Sandretto ReRebau-dengo v Turinu. Med drugim je opravljal delo urednika revije Flash Art. Živi v Chicagu in New Yorku. Ole Bouman je kustos in pisec o arhitekturi in umetnosti ter glavni urednik revije Archis iz Rotterdama. Maria Hlavajova je kustosinja in kritičarka ter direktorica Sorosevega centra za sodobno umetnost v Bratislavi. Trenutno je tudi predavateljica na Centru za kura-torske študije na kolidžu za umetnost Bard pri New Yorku. Kathrin Rhomberg je kustosinja za razstave v Secesiji nu Dunaju. Dokončna podoba Manifeste 3 bo jasna na začetku prihodnjega leta. Našteti kustosi naj bi jo izboliko-vali po opravljenih stikih in pogovorih z umetniki, kritiki, predstavniki različnih institucij, pa tudi s pisci, teoretiki in predstavniki z drugih umetnostnih in kulturnih področij. Ljubljana si je organizacijo Manifeste 3 pridobila v konkurenci angleškega Nevvcastlea, madžarske Budimpešte in italijanskega Palerma. Soglasje za organizacijo Manifeste 3 je slovenska vlada dala 1. oktobra lani. Manifesta 3 je projekt ministrstva za kulturo Republike Slovenije in poteka v okviru mednarodne fondacije Manifesta, registrirane v Amsterdamu. Odločitev o dodelitvi organizacije Manifeste 3 leta 2000 Ljubljani oziro- ma Sloveniji je svetovalni odbor Manifeste v sestavi Chris Dercon, Hedwig Fijn, Henry Mayric Hughes, Kasper Koning, Enrico Lunghi, Hans-Urlich Obrist, Lilijana Stepančič in Barbara Vanderlinden sprejel na sestanku 23. novembra lani v Amsterdamu. Izbor je sledil mnenju svetovalnega odbora, da je kulturna produkcija in infrastruktura Ljubljane na visoki ravni in omogoča oziroma zagotavlja kvalitetno izpeljavo te zahtevne mednarodne manifestacije. Kandidatura Ljubljane za prizorišče Manifeste .3 je po mnenju kulturne politike pomembna za vzpostavitev slovenske prestolnice kot pomembnega stičišča likovnega dogajanja v tem delu Evrope v letu 2000, za preseganje zaprtosti tega dogajanja v ozke galerijske okvire ter izjemna priložnost za soočanje in realne umestitve slovenske likovne umetnosti v širše likovne tokove. Manifesta je bienalna prireditev, prvič je bila organizirana od 9. junija do 19. avgusta leta 1996 v Rotterdamu, drugič od 28. junija do 11. oktobra lani v Luxembourgu. Znotraj široko zasnovane vsebinske zasnove leži zamisel, da se Manifesta vsakič pojavi v drugem evropskem mestu. Bienale evropske umetnosti Manifesta s sedežem na Nizozemskem temelji na dveletnem delu imenovanih selektorjev, ki v neposrednem stiku s posameznimi okolji izberejo umetnike, predstavnike posameznih držav. Organizacija Manifeste 3 bo seveda za Ljubljano nova pomembna organizacijska izkušnja. Pomembna bo tako za korekcijo preteklih napak pri organizaciji večjih kulturnih manifestacij kot za novo učenje. Pridobitev Manifeste je pomembna za državo in mesto, obenem pa je to učinkovita oblika za spodbujanje ti. kulturnega turizma in pretoka idej. Stroške za Manifesto 3 naj bi si z državo, ki bo predvidoma prispevala približno polovico sredstev, delili še mesto Ljubljana, EU in sponzorji. Določen prispevek plačajo tudi države udeleženke te bienalne prireditve. (STA) Knjiga o protifašistični pedagogiki v Evropi V študijskem centru za izobraževanje odraslih v Celovcu je slovenska založba Drava te dni predstavila svojo najngvejšo publikacijo: knjigo, ki 'govori o protirasistič-ni pedagogiki v Evropi. Zaradi dogodkov v Evropi je soizdajatelj Vladimir VVakounig opozoril na aktualnost naslova knjige, ki je v obdobju več let nastajala predvsem na podlagi znanstvenih stikov in izmenjav v okviru delovanja univerze v Celovcu. Knjiga vsebuje prispevke osemnajstih avtorjev z vseh koncev Evrope, med drugim tudi iz Slovenije. Poleg znanstvenih razprav prinaša publikacija tudi grafični cikel »Pisma« bosanskega umetnika Petra VValdegga. VValdegg, rojen v Travniku, je pobegnil iz Sarajeva in danes živi kot učitelj risanja v Celovcu. Vladimir VVakounig je posebej izpostavil zvezo med vedo in umetnostjo tudi kot zvezo proti rasizmu in ob tem ugotovil, da se protirasistična pedagogika na nekaterih področjih že uveljavlja. Na primer v šolah in pri delu z mladino. Knjiga sama pa je zasnovana tako, da hoče predstaviti izkušnje s protirasistično pedagogiko širom Evrope, kakor tudi nakazati tovrstna prizadevanja na Koroškem. Menil je, da prispevki opozarjajo na dejstvo, da nihče ni zaščiten pred rasizmom. Na to je opozoril tudi s svojim knjižnim prispevkom, V katerem se ukvarja z rasizmom med narodnostnimi manjšinami samimi. Kot posebnost knjige je še izpostavil, da avtorji ne podajo le analize rasizma, temveč da prikažejo tudi možnosti, kako je moč delovati proti njemu. Univerzitetni profesor Peter Gstettner je v svojem prispevku predstavil znanstveni pristop k tej problematiki, kakor so ga v zadnjih letih razvili na celovški univerzi-Potemtakem s0 izhajali iz subjektivnega doživetja diskriminacije in iz potrebe po razpravi o neobdelani antisemitski preteklosti v deželi. Antisemitizem in rasizem sta tolmačena kot pojava, ki ogrožata demokracijo. Omenil je tudi, da ne samo koroška p0" tika ne odobrava ravno tovrstnih znanstve nih raziskav in opozo EVROPSKA UNIJA / DANES V TREH, JUTRI V ENI, V NEDELJO V ENAJSTIH DRŽAVAH NOVICE Skoraj 300 milijonov volilcev voli nov evropski parlament Poslancev je 626 - Število sedežev glede na število prebivalcev Britanski premier Tony Blair je včeraj zaključil laburistično volilno kampanjo (AP) BRUSELJ - Okrog 298 milijonov volilnih upravičencev v Evropski uniji bo danes, jutri in 13. junija na petih evropskih parlamentarnih volitvah volilo 626 poslancev Evropskega parlamenta. V enajstih članicah unije bodo evropske poslance volili v nedeljo, 13. junija, danes so volilci na volišča vabljeni na Nizozemskem, Danskem in v Veliki Britaniji, Irci pa bodo svoj glas lahko oddali jutri. Na osmih oddaljenih irskih otokih pa je lahko približno 1500 volilnih upravičenčev volilo že včeraj. Na otokih po tradiciji vedno volijo dva dni prej kot v ostalih delih Irske, saj se bojijo, da volilnih skrinjic zaradi slabega vremena z ladjami ne bodo mogli pravočasno prepeljati na glavni otok. Štetje glasov se bo v vseh državah zaCelo v nedeljo zvečer. Poslance s petletnim mandatom državljani EU volijo po proporcionalnem sistemu, vendar volilna procedura ni poenotena, temveč odvisna od nacionalnih pravil. V Belgiji, Luksemburgu in v Grčiji je volilna udeležba po nacionalni zakonodaji obvezna, v Nemčiji, Franciji, Avstriji na Švedskem in v Grčiji pa mora stranka 2a vstop v parlament dobiti od tri do pet odstotkov glasov. Število sedežev v tej 6dini unijini instituciji z neposredno voljenimi clani je med države EU Porazdeljeno glede na stevilo prebivalcev. Naj več, 99 sedežev, tako pripada Nemčiji, po 87 sedežev je v parlamentu prihranjenih za Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, do 64 sedežev je upravičena Španija, Nizozemska do 31, Portugalska, Grčija in Belgija imajo v parlamentu vsaka po 25 poslancev, Švedska 22, Avstrija 21, Danska in Finska po 16, Irska 15, za Luksemburg, članico z najmanj prebivalci, pa je v Evropskem parlamentu prihranjenih 6 sedežev. V Evropskem parlamentu, v katerem so zastopani interesi okrog 370 milijonov unijinih državljanov, je danes predstavljanih okrog 100 različnih političnih strank, ki so organizirane v politične skupine. V parlamentu sedanjega sklica je političnih skupin osem. Največji so evropski socialisti (PSE), ki imajo 214 sedežev, z 201 elani pa kot druga najmočnejša politična formacija sledijo krščanski demokrati (EPP). Daleč za prvima dvema skupinama so z 42 sedeži liberalci (ELDR). Socialisti so na oblasti v enajstih državah EU, v Belgiji in Luksemburgu pa partnerji v vladni koaliciji. Edini izjemi sta le Irska in Španija. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 1994 so volilci izvolili 567 poslancev, januarja leta 1995, ko so se tedaj evropski dvanajsterici pridružile še Avstrija, Finska in Švedska, pa je število poslancev naraslo na sedanjih 626. Od tega je nekaj več kot 26 odstotkov oziroma 166 žensk. Število poslancev se bo tako predvidoma večalo tudi po prihodnjih širitvah EU, vendar pa po Amsterdamski pogodbi EU, ki je v veljavo stopila maja letos, ne sme preseči 700. Parlament vodi predsednik in 14 podpredsednikov, ki so na položaj izvoljeni z mandatom dveh let in pol. Osrednja vloga Evropskega parlamenta, ki mu jo podeljuje pogodba EU, je demokratični nedzor nad skupnimi uilijinimi politikami in delovanjem sveta EU in Evropske komisije. Svojo »veliko zmago« v izvajanju demokratičnega nadzora je parlament beležil marca letos, ko je po štirimesečnih pritiskih na Evropsko komisijo dosegel, da je za- radi finančnih prevar v Bruslju odstopilo vseh 20 članov te skupne institucije EU, Vloga parlamenta se z Amster-.damsko pogodbo EU krepi, saj so z njo evropski poslanci pridobili pravico do soodločanja pri sprejemanju 75 odstotkov skupne zakonodaje. Kljub vedno večji moči Evropskega parlamenta, se ta od prvih volitev, izvedenih leta 1979 spopada s problemom nezanimanja evropskega volilnega telesa. Na prvih volitvah je bila povprečna udeležba v tedanjih članicah povezave 63-odstotna in hkrati največja doslej. Na zadnjih volitvah, leta 1994, je bila 56, 8-od-stotna. Daleč najmanjši interes so doslej izkazali britanski volilci. Teh je leta 1979 na volitve prišlo 31, 6 odstotka, leta 1994 pa 36, 4 odstotka. Zametki Evropskega parlamenta segajo v sam začetek evropskega povezovanja. Leta 1952, leto dni' po ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, je bila že ustanovljena skupna parlamentarna skupščina. Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti je leta 1957 prinesla tudi Evropski parlament, ki ga je takrat sestavljalo 142 članov -predstavnikov nacionalnih parlamentov ustanovne šesterice (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska). Kot omenjeno, so bili člani te institucije EU prvič neposredno voljeni leta 1979. (STA) Ovse za preložitev lokalnih volitev v BiH DUNAJ - Novembra načrtovane lokalne volitve v BiH naj bi na pobudo OVSE znova preložili. Voht-ve naj bi namesto letos novembra potekale aprila leta 2000, je na Dunaju dejal vodja misije OVSE v BiH, ameriški diplomat Robert Barry. Kot razlog za preložitev je Bany navedel pohticne in gospodarske posledice napadov zveze NATO na ZRJ. Bolj razumno je volitve izpeljati šele, ko se bodo razmere na tem območju ponovno umirile, je menil Barry. Preložitev volitev bodo danes predlagali stalnemu svetu OVSE na Dunaju. Njegov predlog so pozdravile vse strani v BiH. Parlament izglasoval zaupnico Ecevitovi vladi ANKARA - Turški parlament je izglasoval zaupnico vladi premiera Buelenta Ecevita. Vlada je v 550-Clanskem parlamentu dobila podporo 354 poslancev, proti pa jih je glasovalo 182. Poslanci so podprli novo koalicijsko vlado in njen program, v katerem je med drugim izključila možnost vsakršnega dogovora s Kurdsko delavsko stranko (PKK). Vlada je v programu izrazila tudi zavezanost protiinflacijski politiki in načrtom za privatizacijo, ki jih je začrtala že prejšnja vlada, pa tudi boju proti brezposelnosti. V vladni koaliciji so Ecevitova Stranka demokratične levice (DSP), skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP) in desnosredinska Domovinska stranka (Anap). Izraelska vlada privolila v vrnitev lisočev Palestincev JERUZALEM - Izraelska vlada v odstopu je privoh-la v vrnitev veC tisoč beguncev v Gazo, od koder so se pred več kot dvajset leti zatekli v Egipt, poročajo uradni izraelski viri. Približno 4000 Palestincev od leta 1970 živi v egiptovskem zatočišču ‘Canada‘, kamor so jih preselili zaradi potreb gradnje ceste. Indija obtožuje Pakistan NEW DELHI - Indija je pakistansko vojsko obtožila nadaljnjih kršitev meje v Kašmirju. Pakistan naj bi poskušal ob razmejitveni Črti blizu Batalika na indijsko območje poslati sto oboroženih mož, je dejal tiskovni predstavnik indijske vojske. Indijske tiskovne agencije pa so poročale, da je Indija nadaljevala zračne napade proti pakistanskim borcem v Kašmirju. V Kargilu, Drasu in Bataliku je prišlo do spopadov med indijskimi kopenskimi silami in "vsiljivci". Pri tem je bilo ubitih trinajst pakistanskih borcev in trije indijski vojaki, je še povedal indijski tiskovni predstavnik. Škandal v Zagrebu ZAGREB - Nekdanjega šefa hrvaške obveščevalne službe Miroslava Šeparoviča so v torek aretirah zaradi suma »izdaje službenih skrivnosti in sodelovanja pri izdaji službenih skrivnosti«, je sporočila zagrebška policija. Preiskava, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve napovedalo potem, ko je Časnik Nacional minuli teden objavil članek o lažbanju zadnje tekme hrvaškega državnega nogometnega prvenstva med Rijeko in Osijekom, še poteka. Nacional je na podlagi tajnih dokumentov trdil, da so politiki, tajna policija ter sodniki namestih zmago na prvenstvu nogometnemu klubu Croatia, ki ga podpira tudi hrvaški predsednik Franjo Tudjman. BRUSELJ / BELGIJSKI ŠKANDAL Z DIOKSINOM SE VERJETNO ŠE DALJ ČASA NE BO POLEGEL Belgija ne izvaja v celoti vseh ukrepov, ki jih je sprejela EU Vse več držav se odloča za prepoved uvoza belgijskih izdelkov BRUSELJ - Po mnenju Evropske komisije Belgija ne izvaja v celoti vseh ukrepov, ki jih je fprejela Evropska unija ob izbruhu afere z dioksinom. Kot so pri Evropski komisiji pre-Cei zaskrbljeni in so sklenili, da Ustanovijo posebno »enoto za hi-Ira posege«, včerajšnje stališče pa s° sprejeli istočasno z obnovo pro-rMe perutnine v Belgiji, kjer bo da-1168 jra tržišču znova tudi goveje in ^injsko meso. S svoje strani je tu-f1 knkja od belgijskih oblasti zah-®vala ustrezne podatke, ki jih do-s ej Se ni dobila Ne glede na razne kisov teku v številnih la-ratorijih, je dejala ministrica za ^ravstvo Rosy Bindi, bo pregled u celotnim dogajanjem v zvezi ruoksinsko afero mogoC šele te-a)> ko bodo zahtevani podatki na razPolago. P pa po drugi strani ne ofn r'2em rok in je zaCela pravo nziVo> da bi spet pridobila ve- rodostojnost in nekako prebila »sanitarni kordon«, ki sedaj obkroža njene proizvode. Svojim veleposlanikom po svetu je poslala sporočilo, v katerem je izrazila obžalovanje zaradi zaskrbljenosti, ki jo je zaradi afere z zastrupljenostjo mesa z dioksionom povzodla potrošnikom po svetu. Ob opravičilih pa je tudi bditev, da je škandal z dioksinom omejen le na majhen del kmetijske proizvodnje. Belgijski sindikat agroži-vilske industrije pa je s svoje strani sporočil, da bo belgijska živinoreja zaradi afere s kancerogenim dioksinom utrpela za 14, 3 milijarde belgijskih frankov (355 milijonov evrov) škode. Doslej je imela že za 3, 2 milijarde frankov škode. Belgijski izdelovalec Čokolade Leoni-das pa je sporočil, da bo zaradi upada prodaje zaradi afere z dioksinom ustavil proizvodnjo in umaknil vse svoje izdelke iz prodaje. Tovarna želi z analizo ugoto- viti, ali so njeni izdelki neoporečni. Zaradi padca prodaje ima Leo-nidas trenutno na zalogi 450 ton čokolade. Pri Neuhausu bodo b-govine sicer odprte, proizvodnjo pa so ustavili, a na zalogi imajo nekaj sto ton čokolad. Tudi Nestle je ustavil proizvodnjo v dveh belgijskih obratih Po svetu še vedno poročajo o novih prepovedih uvoza belgijskih izdelkov. Monako je prepovedal uvoz belgijske perutnine in vseh perutninskih izdelkov. Danska je prepovedala prodajo živil iz belgijskega mleka, perutnine, govedine in svinjine. Njihovo prodajo bo dovolila le, če bodo uvozniki z uradnim potrdilom dokazali, da živila niso zastrupljena z dioksinom. Madžarska je prepovedala uvoz mesa in mesnih ter mlečnih izdelkov iz Belgije, Nemčije, Nizozemske in Francije. Iz Rusije so poročali, da so zasegli približno 900 ton belgijske perut- nine, za katero sumijo, da je zastrupljena z dioksinom. Glavni nizozemski urad za prehrambene izdelke je včeraj objavil seznam 519 belgijskih proizvodov, ki jih je pobebno takoj umakniti iz prodaje, ker ni dokazano, da niso zastrupljeni s kancerogenim dioksinom. Med dugim je na seznamu več vrst belgijskih sirov, sladoledov, pripravljenih obrokov in omak, juh, čokolade, mleko ter desertne kreme. Nizozemska televizija pa je vCeraj poročala, da se je podjetje Varteks, iz katerega so prišli z dioksinom okuženi proizvodi, z maščobami oskrbovalo pri štirih nizozemskih in beh belgijskih podjetjih. S Filipinov pa so poročali, da so zaradi nevarnosti zastrupljenosti z dioksinom prepovedali uvoz vseh mesnih in mlečnih izdelkov ter jajc iz Belgije, Francije, Nemčije in Nizozemske. »V naši deželi je zaenkrat vse pod kontrolo« TRST - Zaenkrat je vse pod konbolo. Tako je vCeraj povedal Maurizio Cocevari, odgovorni za higieno hrane živalskega izvora pri tržaškem zdravstvenem podjetju, ki se je skupaj z drugimi kolegi iz dežele udeležil sestanka, na katerem je bil v ospredju belgijski škandal z dioksinom, oz. vprašanje belgijskih živil v trgovinah in veleblagovnicah v naši deželi. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki posebnih oddelkov karabinjerjev za zdravstvo NAS. Kot je pojasnil Cocevari, so vsa zdravstvena podjetja izročila sezname zaplenjenega blaga, uskladili so tudi operativne posege. Poudaril je obenem, da so doslej pregledali vso primarno proizvodnjo, torej klavnice, pršutame, mleko. Vse, kar so pregledali, so tudi vzeli s tržišča. Na dobri poti so tudi pri konboli velike in male distribucije. Pri tem je Cocevari naglasil, da je velika distribucija olajšala delo raznih služb pri posamez- nih operacijah in odsbanjevanju raznih artiklov s tržišča. Za kar je že na bžišču, poskrbijo sami b-govci, sedaj jim bodo dah navodila, kam z blagom, ki so ga spraviti v skladišča. Kot je dejal Cocevari, pa smo še v fazi »blokade« proizvodov, kateri bo sledila faza analiz. Naslednji koraki pa so odvisni od minisbstva za zdravstvo, od navodil, ki jih bo dala Evropska unija, problem je torej zapleten. Razlogov za preplah torej po Cocevarijevih besedah ni, previdnost pa tudi ne bo odveC. Pred nakupom je morda bolje, da tudi sami pogledamo, od kod prihajajo posamezni izdelki: včeraj so pojasniti, da številka »54« pred kodo še ne pomeni, da je artikel proizveden v Belgiji ali da so uporabili belgijske surovine. Zato moramo pogledati oznako, kjer piše: »Proizvedeno v...« Kar pa še ne pomeni, da so pri proizvodnji uporabiti okužene surovine. NOVICE Občinski svet nesklepčen Seja goriškega občinskega sveta se je predsinoci klavrno končala s prekinitvijo zaradi neslepčnosti. Med razpravo o načrtu za proizvodno območje PIP v Ul. HI armata so svetovalci opozicije spricb številnih odsotnosti v večinskih vrstah zahtevali preverjanje in se še sami umaknili iz dvorane. Pred tem je občinski svet z glasovi večine odobril tri sklepe v zvezi z greznicami v ulicah D’Azeglio, Giu-sti, Del Prato in Del Poggio, zasebni zazidalni načrt v Ul. Mattioli in varianto glede načrta urbanistične sanacije območje pri trgu pred županstvom. Knjiga in filmi o 1. vojni Goriška knjižnica in Goriški muzej vabita danes ob 20. uri v grad Kromberk na predstavitev knjige»Ir-redenti giuliani al fronte msso«Marine Rossi s prikazom avtentičnih filmov iz prve svetovne vojne. Uvodne misli bo kresil prof. dr. Jože Pirjevec. Madžarski podjetniki 24. t.m. na obisku v Gorici V Četrtek, 24. t.m., se bo mudila na obisku v Gorici gospodarska delegacija iz Madžarske. Slo bo za predstavnike 14 podjetij iz pokrajine Somogy, ki delujejo na tekstilnem, mehanskem, elektronskem in lesnem podroCu in ki bi radi navezah poslovne stike s podjetniki z Goriškega. V madžarski delegaciji bodo tudi predstavniki Gospodarske zbornice iz Somogyja ter Velesejemske ustanove iz Kaposva-ra. Gostitelj bo Goriška trgovinska zbornica. Lani je bila podobna delegacija z Goriškega bila v gosteh v Somoyju. Očitno je na obeh straneh dovolj interesa, da se stiki poglobijo. Goriška trgovinska zbornica vabi vsa zainteresirana podjetja, naj se javijo pri njenem promocijskem uradu, tel. 0481-384226, faks. 0481/533176. UNICEF prodaja majčke V galeriji Goriške hranilnice (CRG) na križišču med Korzom Verdi in Ul. Diaz bo pokrajinski odbor Sklada Združenih narodov za pomoC otrokom (UNICEF) Se do te sobote prodajal svoje majčke. Izkupiček te prodaje je namenjen pomoči otrokom. Pobudo je podprla Goriška trgovinska zbornica. Tudi SDAG na salonu prevozništva v Munchnu Družba za upravljanje goriškega avtoporta (SDAG) se bo letos že drugič udeležila salona prevozništva v Munchnu. Gre za eno največjih razstavnih prireditev na tem področju na svetovni ravni. SDAG namerava na tak način okrepiti svojo prisotnost na mednarodnem tržišču. V Gorici in okolici prijeli 72 pribežnikov Včeraj se je znašlo v mrežah goriskih sil javnega reda kar 72 ilegalnih priseljencev. Po večini je šlo za pribežnike iz Jugoslavije, precej pa je bilo tudi ilegalnih priseljencxev iz drugih držav vzhodne Evrope ter z Bližnjega in Daljnjega vzhoda. Med pribež-niki je bila tudi skupina devetih Romunov, ki jih je policija prijela na poljih blizu mejnega prehoda Vr-tojba-Standrež. Skupino je na italijanski strani Čakal passeur s kombijem. Slednjega so agenti are-tirah, pribežnike pa so v glavnem vrnili Sloveniji. VOLITVE V DOBERDOBU / POGOVOR Z ŽUPANSKIMA KANDIDATOMA Mario Lavrenčič (OE): »Razvoj je v koriščenju naravnih dobrin Krasa« V programu nadaljevanje začetih del in preprečevanje kvarnih posegov v okolje Mario Lavrenčič se s politiko in upravljanjem ukvarja že 30 let, Se prej pa je aktivno delal na kultumo-Sportnem področju. Star je 55 let in se kot biolog poklicno ukvarja z laboratorijskimi izvidi prehrane, vode in podobno. Upravno je zahtevno, zlasti odkar je tudi predsednik Kraške gorske skupnosti. Kateri so po vasi oceni glavni problemi občine Doberdob? Problemov je veliko in nikoli ne bodo dokončno'rešeni. Družba se razvija, ustvarjajo se nove potrebe in želje in javne uprave so prav zato postavljene, da služijo občanom in jim nudijo Cim boljše usluge. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Od vedno trdimo, da je razvoj občine v koriščenju naravnih dobrin kraskega teritorija. Ne morem si zamisliti na našem Krasu industrijskih ali velikih obrtnih con. Ta teritorij lahko izkoriščamo, tako da pomagamo kmetijstvu, z razvijanjem turizma in agriturizma, z ovrednotenjem naravnih lepot. NajveCjo skrb moramo posvetiti turizmu v okviru razvoja vsega italijanskega in slovenskega Krasa s koriščenjem sredstev Evropske unije. Za to sem doslej delal tudi kot predsednik KGS in Ce bomo Sli naprej po tej poti, bomo gotovo dosegli veliko rezultatov. Navedite glavne točke vašega programa na področju javnih del. Najprej dokončati že finansirane programe: dograditi obiskovalni center na Gradini, kar bo gotovo prineslo delovna mesta in turistični razvoj, dokončati kultumo-socialno središče v Jamljah, urediti šolske stavbe in občinski park s priMjuCitvijo starega pokopališča, začeti takoj z gradnjo telovadnice, ojačiti javno razsvetljavo, urediti zaprto odlagališče v ul. Redipuglia ter namestiti že nakupljene zbiralnike za sortiranje odpadkov. Asfaltiranje nekaterih cest je že v programu kot tudi boljše vzdrževanje kraških poti. Razširiti bo treba že pretesno občinsko knjižnico, najti ustrezno rešitev za bivšo šolo na Palkišču, razširiti tamkajšnje pokopališče. V programu je tudi razširitev plinskega in dograditev grezničnega omrežja, vendar so taka večja dela odvisna od razpoložljivosti finančnih sredstev. Tudi sedež civilne zaščite, do katerega smo vendarle prišli, bo treba preurediti. Kaj pa druga področja (kultura, šolstvo, delovanje občine itd)? Pozornost uprave na področju šolstva in kultumo-športne dejavnosti bo velika. Novi izzivi ob preu-stroju šolskega omrežja bodo naj-veCja skrb uprave, ki bo morala pozorno slediti razvoju nove šolske institucije s sedežem v Doberdobu na pedagoškem in tudi na upravno-or-ganizacijskem področju. Kako ocenjujete volilni program vaših konkurentov? Zaskrbljen sem zaradi predlogov za obvoznico Doberdoba in novo su-percesto po Dolu in Jamljah. Ne vem ah se predlagatelji zavedajo, kaj pomenijo taki posegi: razlastitve rodovitnih zemljišč po Dolu in Jamljah, predori in viadukti po najlepšem delu našega Krasa, prerez teritorija Doberdoba na dva dela. Vem, da se bomo morah še trdo boriti, da ublažimo iznakaženje ob gradnji nove železnice 5. koridorja, zato res ne morem verjeti, da pri Ssk resno mislijo na take predloge. V programu so tudi povsem prezrli sodelovanje s tržiški-mi občinami v okviru Okrožnega mesta. Vaš volilni poziv obaCnom: zakaj naj bi glasovali za vas? Izkušenost v upravljanju ne samo občine, poznanje problemov, rezultati vseh teh let županovanja bi morah prepričati volilce, da mi zaupajo občino še teh zadnjih 5 let. Martina Pahor (SSk): »Na prvem mestu slab za človeka in okolje« V programu gradnja dveh obvoznic in obrtniška cona na Poljanah Martina Pahor, por. Abrami se je rodila v Gorici 24.7.1972, živi v Jamljah, kjer deh družinsko srečo z možem Igorjem in 3-letno hčerko Katerino. Obiskovala je osnovno šolo v Jamljah in v Dolu, srednjo šolo in učiteljišče pa v Gorici. Pri dekliškem zboru v Devinu je pela do 1996, ko se ji je rodila hčerka. Zadnja leta je bila zaposlena v iz-vozno-uvoznem podjetju. Po materini smrti, decembra 1998, se je v celoti posvetila delu v družini. Kateri so po vaši oceni glavni problemi obdne Doberdob? Kot je razvidno iz našega programa, je važnih problemov veliko. Ker je za nas na prvem mestu skrb za človeka in okolje, se kar sam po sebi ponuja odgovor: a) nevarni cesti, pokrajinska in državna, s številnimi pastmi, ki so večkrat vzrok hudih nesreč; b) onesnaženost okolja zaradi sevanja mobitelovih repetitorjev in električnih visokonapetostnih daljnovodov; c) onesnaženost okolja zaradi gostega prometa. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Dandanes ima skoraj vsaka, še tako majhna občina, svojo obrtno cono. Naša občina pa te nima. Menim, da bi bilo primemo, da bi področje pri Poljanah, od koder se bo izselila tovarna M2, namenili tej dejavnosti in bi na tak način omogočili domačim obrtnikom, da bi svojo dejavnost mogli opravljati na območju svoje občine in bi s tem ustvarili dodatni vir dohodkov za občinsko blagajno. Poleg tega si bomo prizadevah za še večji razmah agriturizma in turizma sploh. Navedite glavne točke vašega programa na področju javnih del. Med glavne točke našega upravnega programa nedvomno sodi pridobitev obrtne cone pri Poljanah, zgraditev obvoznice za razbremenitev glavne ceste skozi Doberdob ter obvoznice za Dol in Jamlje; napeljava metana po Jamljah (kot delna odškodnina za zasedbo zemljišč) in dokončanje napeljave po Doberdobu. Kaj pa druga področja (kultura, šolstvo, delovanje občine itd)? Na šolskem področju si bomo prizadevah za ohranitev avtonomije oddelka srednje šole v povezavi s sedežem v Gorici. Vse od ustanovitve leta 1986 je oddelek, vrašCen v domačo stvarnost, dosegal zavidljiv in kvahteten vzpon. Povezava s sedežem v Gorici ostaja s človeškega in didaktičnega vidika tako za dijake kot za uCno osebje nujen pogoj za nadaljnjo rast, morebitna odcepitev oddelka od glavnega sedeža bi prav gotovo pretrgala obojestransko pretakanje informacij ob soočanju vzgojno-didakticnih izkušenj na ravni srednješolskega izobraževanja in bi bila hud udarec za edino slovensko nižjo srednjo šo-_ lo na Goriškem. Za razvoj naše skupnosti je ob kvalitetni šoli izredno važna tudi bogata tradicija naših kulturnih društev, delovanju katerih bomo nudili vso podporo. Kako ocenjujete dosedanje delo občinske uprave? Kot je izjavila tudi dosedanja občinska svetovalka Bruna Vižintin, velikih rezultatov ni bilo. Uprava ni vzdrževala prepotrebnih stikov z občani in je imela premalo posluha predvsem za probleme mladih; premalo se je angažirala pri organiziranju kulturnih dejavnosti, praznikov itd. Kateri bi bil vaš prvi ukrep, Ce bi bili izvoljeni na Celo obdne? Ker je problemov veliko in so vsi važni, bi sklicala javno tribuno občanov, na kateri bi skupaj izoblikovali prednostno lestvico najnujnejših ukrepov. GORICA / PREDAVANJE V DRŽAVNI KNJIŽNICI DOBERDOB / OB PODPORI ZUPANU LAVRENČIČU Prof. Pirjevec o balkanski krizi Zanimivo in prodorno izjavanje osvojilo pozornost poslušalcev V ponedeljkovih poznopopoldanskih urah je Krožek za družbeno-poli-ticna vprašanja Anton Gregorčič v Gorici priredil v sodelovanju z državno knjižnico konferenco o zgodovini Balkana in Kosova. O tem je spregovoril zgodovinar Jože Pirjevec, kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP), sicer pa docent na tržaški univerzi in avtor številnih pomembnih zgodovinskih publikacij. Zgodovinarja je v imenu krožka predstavila Erika Jazbar, nakar je profesor Pirjevec podal prodoren pregled zgodovinskih dogodkov na Balkanu od prejšnjega stoletja do današnjih dni. V medijih se veliko piše in govori o današnji tragediji na kosovskih tleh, premalo informacij pa nam posredujejo o zgodovinskih dejstvih tega stoletja in prejšnjih desetletij, ki predstavljajo nujno podlago za katerokoli analizo in razmišljanje. VeCer je bil namenjem predvsem italijanskemu občinstvu, ki se je konference udeležilo v dobrem številu. Poslušalci so zanimanje za obravnavano tematiko na koncu pokazali s številnimi vprašanji, saj se je po Pirjevčevem predavanju razvila med prisotnimi zanimiva debata. Na sliki (foto Bumba-ca) prof. Pirjevec med predavanjem ID za izvolitev Mitje Volčiča Doberdobska sekcija Levih demokratov je priredila volilno srečanje v podporo kandidatu za evropski parlament Mitji VolCiCu in županskemu kandidatu Marju Lavrenčiču. Tajnik sekcije Marko Jarc je opravičil sen. Volčiča, ki je v zadnjem trenutku bil prisiljen odpovedati prisotnost, ker je volilni napor osredotočil na tiste dele okrožja, ki so zanj bolj zahtevni. Poslal pa je doberdobski sekciji LD in posebej Lavrenčiču pismo, v katerem želi veliko uspeha na bližnjih volitvah in predstavlja svojo vizijo združene Evrope pod skupno streho. Zato je treba ustaviti balkansko tragedijo in sprejeti v svojo sredo države, kot je npr. Slovenija. Pokrajinski tajnik LD in deželni svetovalec Enrico Gherghetta je nato ugotovil, da je naše področje, z vsemi svojimi specifikami, pravzaprav Evropa v malem. Podčrtal je misel Darka Bratine, da mora naša celina postati Evropa ljudstev in ne držav. Postati mora celota s skupno politiko (notranjo, zunanjo, obrambno itd.). O VolciCevi kandidaturi je dejal, da ima zelo dobre možnosti uspeha. V tem primeru bi prvič naša skupnost poslala svojega predstavnika v evropski parlament, kar je za bodočnost našega teritorija odločilnega pomena. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je dejal, da ima Volčič velike možnosti za izvolitev. Po vsej verjetnosti je edini kandidat naše dežele, ki se bo lahko prebil naprej, zato ga je treba podpreti s preferenco. Budin je izrazil optimizem o zaščitnem zakonu: vladna"večina se je zedinila o besedilu, sedaj bo treba počakati še na parlamentarno razpravo. Debata se je nato osredotočila na temo vojne na Balkanu. Izražena je.bila želja, da končno zavlada m in da se kljub že 7-letni vojni žago tovi politična in ekonomska sta i nost ter vstop bivših jugoslovans republik v Evropsko skupnost, liko je bilo tudi posegov o v og Evrope, ki da mora postati PoVS® neodvisna, da bo lahko sama re®ea la spore na območju svojega vpo . Na koncu debate sta LavrenCi ^ Jarc ponovno apelirala na VO je’pjo se za evropski parlament opre_____ VOLITVE V ŠTEVERJANU / POGOVOR Z ŽUPANSKIMA KANDIDATOMA Hadrijan Corsi (SSk): »Razvijati se moramo skupno z vsemi Brdi« Upravljati geološko nestabilnost - Pomen avtonomije - Sodbo volilcem Na listi Slovenske skupnosti za občino Steverjan kandidira za župana Hadrijan Corsi. Corsi je star 59 let, je poroCen, oce treh otrok in. tudi stari oCe, po poklicu pa podjetnik. Za seboj ima že dolgo upravno-politicno pot. V Steverjan-ski občinski svet prvič izvoljen leta 1965 na listi tedanje Kmecko-de-lavske zveze, potem pa je bil potrjen na vseh občinskih volitvah do leta 1995. V tem Času je bil 5 let občinski odbornik, potem pa načelnik skupine Kmecko-delav-ske zveze oziroma Slovenske skupnosti. Leta 1995 je bil z novim volilnim zakonom neposredno izvoljen za župana. Leta 1975 sodeloval pri ustanovitvi Briške gorske skupnosti. Od leta 1975 do leta 1980 je bil podpredsednik, od leta 1980 do danes pa predsednik. Pristavimo naj, da je bil Corsi medtem tudi 12 let elan upravnega odbora Goriške trgovinske zbornice, od tega 6 let kot podpredsednik. Kateri so po vasi oceni glavni problemi občine Steverjan? Problemov je seveda veliko. Med prvimi je treba vsekakor navesti geološko nestabilnost briškega področja, ki se pojavlja v obliki pogostih usadov in plazov. Občinska uprava mora zatorej skrbeti, da se posledice teh pojavov Cim prej odpravijo, dolgoročno pa tudi, da se te pojave kolikor mogoče omeji. Med glavnimi problemi, s katerimi se spopadajo števerjanski občinski upravitelji bi omenil tudi preskromno finančno zmogljivost občine. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Steverjanska občina se lahko ponaša predvsem s svojim vinogradništvom in s tem povezanim enogastronomskim turizmom. Kot dobri gospodarji moramo paziti, da ne zapravimo tega bogastva. Sicer pa moramo svoja gospodarska prizadevanja vključiti v razvojne trende širšega briškega področja, vključno tistega v mejah Republike Slovenije, saj bodo z vstopom slednje v EU vsa Brda postala ena sama celota. Navedite glavne točke vašega upravnega programa zlasti na področju javnih del. Dokončati moramo zaCeta dela na osnovi dogovora s Pokrajino in Briško gorsko skupnostjo, urediti cestno omrežje, da bo promet Cim varnejši, posodobiti in raztegniti javno razsvetljavo v vse zaselke, pa tudi izboljšati zunanji videz celotne občine. Kaj pa druga področja (kultura, šolstvo, delovanje občinskega aparata itd)? Kulturno delovanje v občini je dokaj živo in razvejano in ga je treba še*naprej podpirati. Posebej bi omenil skupno skrb uprave občanov in uprave za ohranitev in rast otroškega vrtca in osnovne šole. NiC manj skrbi je treba posvečati tudi ostarelim in osamljenim. Za uresničitev vseh zgoraj navedenih želja je nujno sodelovanje celotnega občinskega aparata. Kako ocenjujete programe svojih konkurentov? Smatram, da oceno programov in tudi storjenega dela morajo dati voliici. Vaš volilni poziv občanom: zakaj naj bi glasovali za vas? Skoraj 50 let je prej KmeCko-de-lavska zveza potem Slovenska skupnost preko svojih izvoljenih predstavnikov iz Steverjana delala in gradila dan za dnem za Steverjan in njene občane in s to obvezo hoče tudi v tretje tisočletje. Ivan Humar (OE): »Mnoga javna dela še čakajo na uresničitev« Gospodarski razvoj v sodelovanju in brez antagonizma z Goriškimi brdi Giovanni (Ivan) Humar, star 55 let, je upokojeni uslužbenec Zdravstvene ustanove v Gorici. Ukvarja se z vinogradništvom na domači kmetiji. V politiki, ali bolje rečeno v javni upravi je aktiven od leta 1970, ko je bil prvič izvoljen v občinski svet na listi Občinske enotnosti kot svetovalec opozicije. Leta 1985 je bil izvoljen za župana in potrjen še v naslednjem mandatu. Od leta 1995 je ponovno v opoziciji kot načelnik svetovalske skupine OE. Humar je tudi elan upravnega odbora Briške gorske skupnosti, predsednik Kmečke zveze v Gorici, udejstvuje se še pri Kulturnem društvu Briški grič in v zboru, kjer poje že skoraj 40 let. Kateri so po vaši oceni glavni problemi občine Steverjan? Izvajanje reforme finansiranja krajevnih uprav in krčenje državnih in deželnih dotacij ter obvezno združevanje služb in storitev med veC občinami resno ogrožajo nadaljnji obstoj malih občin, kot je naša, saj zaradi pretežno kmetijskega gospodarstva ne uspejo nadoknaditi prikrajšanih dohodkov. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Gospodarski razvoj naše občine je možen v sklopu razvoja celotnega območja Brd. Nadgradnja že obstoječih con zaščitnega porekla vin »Collio« v Italiji in Goriška brda v Sloveniji z ustanovitvijo Čezmejne cone z zaščitenim poreklom bi nedvomno ponudila nove razvojne možnosti v kmetijstvu, turizmu in povezanih panogah. Potrebni so usklajeni naCrti in programi brez vsakršnih antagonizmov. Navedite glavne točke vašega upravnega programa zlasti na področju javnih del. Glavne točke upravnega programa so ureditev občinskih cest, dograditev grezničnega omrežja, povezava s plinskim omrežjem. Kaj pa druga področja (kultura, šolstvo, delovanje občine itd.)? Na področju šolstva in kulture si bomo prizadevali za ohranitev in uspešno delovanje otroškega vrtca in osnovne šole, za obogati- tev občinske knjižnice z nabavo novejših knjižnih izdaj, za ovrednotenje kulturnega izročila naše skupnosti in podpirali delovanje kulturnih in športnih društev. Delovanje uprave mora biti usmerjeno k omikanemu sožitju tu živečega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti, kakor tudi za nadaljnje čezmejno sodelovanje v procesu evropske integracije. Kako ocenjujete delovanje občinske uprave? Ugotavljam, da se ni izkazala toliko »učinkovitejša«, kot je obljubljala pred štirimi leti. Ne strinjam se s pavšalnimi izjavami župana Corsija, ko skuša naprtiti poprejšnji upravi krivdo za zastoje pri izvajanju javnih del in za katera so bila že na razpolago določena finančna sredstva. Za dokončanje socialnega centra in za ureditev ceste vina in Češenj bi verjetno niti ne potrebovali toliko vztrajnega prizadevanja, kot so potrebovah za pridobitev sredstev za popravilo pokrajinske ceste na Sovenci. Vaš volilni poziv občanom: zakaj naj bi glasovali za vas? Volilni program liste SSk je sliCen našemu. To pomeni, da se potegujemo za iste smotre z enakovrednim izhodiščem. Zaupanje volilcev bom skupno z izvoljenimi svetovalci namenil prizadevanju za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Steverjana in širše okolice, za lepše in ugodnejše življenje na vasi. VOLILNA KRONIKA Levi demokrati podpirajo sledeče županske kandidate Pokrajinsko tajništvo Levih demokratov je, ob spoštovanju avtonomije in političnih usmeritev posameznih občanskih list, namenilo javni poziv volilcem občin v goriški pokrajini, kjer bodo v nedeljo poleg evropskih tudi občinske volitve. Volil-ce pozivajo, naj podprejo levosredinske županske kandidate in liste. Za tri slovenske občine gre podpora Levih demokratov listam Občinske enotnosti, zato vabijo volilce naj za Zupana volijo Maria Lavrenčiča v Doberdobu, Igorja Petejan v Sovodnjah in Ivana Humarja v Steverjanu. V drugih občinah LD podpirajo sledeCe županske kandidate: Koprivno - Giuseppe Tonut, Dolenje -Giovanni Crosato, Fara - Bruno Zuppel, Poljan Sre-dipolje - Mauro Piani, Gradišče - Egone Tomasin-sig, Marian - Adriano Nadia, Medea - Renato Cisi-lin, Moraro - Roberta Demartin, Moš - Pierluigi Me-deot, Škocjan - Fulvio Calligaris, Slovrenc - Gual-tiero Franco, Starancan - Giorgio Nogherotto, Turjak - Sandra Brumat. Nocoj v Doberdobu zaključno srečanje Občinske enotnosti Lista Občinske enotnosti v Doberdobu bo nocoj sklenila svojo kampanjo za nedeljske občinske volitve. Prijatelje, somišljenike in vse občane vabijo ob 21. uri na kmečki turizem Pri kovaču, kjer bo družabno srečanje s kandidatom za župana Mariom Lavrenčičem in kandidati za občinski svet. Na Vrhu predstavitev programa liste Občinske enotnosti Sovodenjska lista Občinske enotnosti vabi vrhov-ske volilce na srečanje z županskim kandidatom Igorjem Petejanom in kandidati za občinski svet nocoj ob 20.30 v kultumo-športnem centru Danica na Vrhu. Za Demokrate na Goriškem minister Costa in sen. Di Pietro Stranka Prodijevih Demokratov je vCeraj priredila na Goriškem »dan oslička«. V Gorici so popoldne priredili srečanje z voliici, na katerem sta spregovorila minister za javna dela Paolo Costa in deželni kandidat za evropski parlament Flavio Pressacco. V okviru volilne kampanje Demokratov je vCeraj imel kratek postanek na Goriškem in sicer na letališču v Ronkah tudi sen Antonio Di Pietro. Povedal je, da je kandidaturo sprejel zato, da bi uresničeval cilje reformizma, prenove politike, pravega federalizma in bipolarizma. Volilce, ki soglašajo s temi cilji, je pozval, naj glasujejo za Demokrate (tiste s simbolom oslička, je podčrtal, da ne bi bilo nesporazumov) in naj mu, Ce zaupajo vanj in cenijo njegovo delo najprej v sodstvu in potem v politiki, oddajo preferenčni glas. Volilni shodi Fiorellija (Zeleni) Goriški kandidat Zelenih za evropski parlament Renato Fiorelli bo danes od 8.30 dalje delil informativno gradivo in spregovoril volilcem na Četrtkovem sejmu pri ljudskem vrtu v Gorici, od 18. me dalje pa bo na Komu, kjer bo spregovoril o programskih smernicah Zelenih za Evropo. STEVERJAN / PREDSTAVITEV LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI SOVODNJE / J. CESCUT IN V. PRIMOŽIČ Humar »Uprava se ni izkazala« Kandidati Občinske enotnosti za občino ^teverjan so predsinoci predstavili svoj vo-uini program. Zupanki kandidat Ivan Hu-triar je povedal, da so ga somišljeniki pre-Pricali, naj ponovno kandidira, potem ko je Po dveh županskih mandatih in tretjem kot Oscelnik opozicije želel prepustiti mesto ^gim. »Po štirih letih opozicije ugotavlja-^ da so načrti, ki smo jih mi postavili Vecinoma še nemesniCeni in je torej treba *jadaljevati s takrat prekinjenim delom«, je aeW- Prenovljena in sposobna ekipa, ki mu ^oji ob strani, mu daje zagon in veselje do Kandidati za občinski svet so Damjan Ari ' ’ ^ar'no Buzzinelli, Silvan Cibini, Cristiani por. Kristančič, Emanuela Ju-,ehc, Marko Juretič, Pija Komjanc por. Mik-p!s’ Martin Koren, Rudolf Koršič, Florijan aninscek, Florijana Terpin por. Del Negro Ul Joško Teipin. slo St° Obtiuske enotnosti je označil kot eni; siJ’ k' se sklicujejo na demokracijo, pripravnost in medsebojno spoštovanje, vrednote odporništva in republiške in 'n u113 kot cilj gospodarski, družbeni ruturni razvoj števerjanske in širše sku-sti. V programu, je povedal Humar, ni-1° megalomanskih načrtov, temveč ure-»ev 2e načrtovanih javnih del kot je Gro'lteV ikonskih cest in zlasti ceste iz Va m6’ dopolnitev grezničnega in poveza-Pfinskim omrežjem. Dokončati je še treba socialni center in preCišCevalne naprave na Jazbinah, ki jih je začela že prejšnja uprava in jih sedanja ni dokončala. S tem v zvezi je Humar odvrnil na očitke SSk, Ceš da so dobili v roke občino v zelo slabem stanju glede javnih del. »Takega očitka si od izkušenega politika, kot je župan Corsi, ne bi pričakoval, saj dobro ve, da se večja javna dela ne uresničijo v enem mandatu: marsikaj, kar je on naredil, je zasluga tistih, ki smo delali pred njim. Sedanja uprava je v štirih letih naredila res malo svojega. Upam le, da so pustili kaj dobrega za bodočnost.« Kritiko so podkrepili še nekateri kandidati, ki so ožigosali slabo vzdrževanje cest in nasploh neučinkovitost občinskih služb. Humar je spregovoril še o drugih postavkah programa na področju socialnega skrbstva, šolstva in kulture, aktivnega sožitja z italijanskimi soobcani, posebej pa o gospodarskem razvoju. Občina mora aktivneje spodbujati Čezmejno povezavo v Brdih za skupni razvoj vinogradništva ob vstopu Slovenije v EU, brez nesmiselne, medsebojne konkurence, pa tudi bolje kot doslej skrbeti za urejenost vasi in videz krajine, kar lahko privabi turiste. Nekdanja župana za podporo I. Petejanu in Občinski enotnosti Nekdanja sovodenjska župana Jožef GešCut in Vid Primožič sta pred občinskimi volitvami soobcanom namenila javni poziv v podporo listi Občinske enotnosti. V njem spominjata, da so občani že na prvih volitvah po obnovitivi samosotjnosti občine leta 1951 zaupali vodenje občinskih zadev ljudem, ki so se opredelili za napredno gledanje na svet, bili zvesti slovenski narodni zavesti in tradiciji narodnoosvobodilnega boja. Včasih z različnimi pogledi vendar enotni v zahtevi po socialni pravičnosti so ti ljudje nastopali z znakom Občinske enotnosti in ves ta Cas upravljali sovodenjsko občino pod znakom kontinuitete. Starejši se spominjajo, da takrat na nobeni cesti ni bilo asfalta, na Vrhu niso imeli elektrike, sredi vasi so bili vodnjaki, iz katerih so gospodinje zajemale vodo, prale so v Vipavi ali v SoCi. Ni bilo kanalizacije za odplake, smetarske službe, metana, niti ne otroških vrtcev, šolske stavbe so bile dotrajane. V naslednjih letih so upravitelji naredili vse, da so tudi ljudje v naših krajih dobili to, kar so Furlani na desnem bregu SoCe imeli že prej. »Za to se moramo zahvaliti tudi prijateljem, ki smo jih po strankarskih linijah dobili v rimski vladi, v deželni vladi v Trstu in v pokajinski upravi v Gorici. Ko gledamo nazaj vidimo, da smo naredili zares veliko«, pišeta nekdanja župana in nadaljujeta: »Od leta 1995 so naše delo prevzeli novi upravitelji, ki jih vodi župan Igor-Marco Petejan. On in njegovi sodelavci so nadaljevali in zaključili marsikaj, kar smo naCrtali že prej, zaceli so reševati tudi nova vprašanja, ki so nujno potrebna v sedanjem času. Veliko so že naredili, druga dela so v teku in potrebujejo veščo roko in znanje, da se dokončno izvedejo. Nekateri Vam danes polemično ponujajo drugačne izbire. Prepričana sva, da bo za občino Sovo dn j e in njene prebivalce najbolje, da bodo občino še naprej vodili Zupan inž. Igor-Marco Petejan in njegovi sodelavci. Zato Vas vse vabimo, da na volitvah 13. junija 1999 podprete kandidata za župana inženirja Petejana in listo Občinske enotnosti.« otroški bazen iz vinila • zložljiv, za na vrt • primeren za otroške igre v poletnih mesecih / ; • debelina: stranski \ izp.. umO del 0,45 mm, < inoC'? spodnji 0,2 mm na en • stene brez ostrih robov • zavzema malo prostora OA900* ugoden ne kug torta z lešnikovim TOO* nadevom —* * “w 500 g, 7.580 lir/kg ženska bluza brez rokavov • udobna za prosti čas • z ovratnikom • zapenjanje spredaj (7 gumbov) • bele barve • velikost: S - L 900* otroški morski sandali • prednjik. podloga In podplat iz PVC-ja • v živih barvah s fantazija motivi na zgornjem delu • nastavljiva zaponka • barve: modra, rdeča in rumena • številke: 22 - 32 990* športni copati • prednjik: nylon, PVC, platno in umetno usnje • TPR-podplat • platnena podloga • z vezalkami in 5 stranskimi ušesci • jezik in opetnik sta obložena • številke: 38 - 43 i* zemljevid Italije • v 4 barvah, tiskana na obeh straneh • prevleka iz lepenke • odprta meri 108 x 50 cm, zaprta pa 12 x 25 cm • razmerje: 1:1 milijon 990* pripravek za kapucin 200 g, 19.950 lir/kg v hipu pripravljena liofilizirana kava 100 g, 42.900 lir/kg zeleni čaj 25 filtrov 43,75 g, 45.486 lir/kg čaj Earl Grey z bergamotovcem, 25 filtrov 43,75 g, 45.486 lir/kg j Darjeeling > filtrov 43,75 g, 45.486 lir/kg vino Prosecco del Venelo* . IGT 10,5% Vol. 0,75 I, 5.987 lir/l vino Pinot Grigio Friu Grave DOC- 12% Vol. 0,75 I, 5.720 lir/l n J krompirjev pire 18 porcij 500 g, 4.580 lir/kg 290 Cicas cena za kos 4; moški morski sandali • z nastavljivim zapenjanjem na ježka na ovoju in s stranskim motivom • platnena prednjik in prevleka • podplat in podloga iz EVA materiala • barve: črna in svetlo modra • številke: 39 - 43 JOM V W komplet nožev, 5 kosov • ročaj iz plastičnega materiala • nož za lupljenje, nož za zelenjavo, ^jilo nož za sadje, //npriovei nož za kruh V 'jeki in nož za meso HR' karafa s pokrovom • primerna za pranje v pomivalnem stroju • za shranjevanje pijač • z ročajem in nosom • iz prozornega stekla • 1,1-litrska • beli PVC pokrov večnamenski koš s ščipalkami • sestavljiv na 3 nivojih • s 50 plastičnimi ščipalkami . potapljaška maska in dihalka za otroke • dihalka z mehko gumasto podlogo • primeren za otroke med tretjim in sedmim ^ letom starosti ^ • material: PVC • maska iz kaljenega varnostnega stekla % • z nastavljivim pasom • barve: črna/oranžna črna/roza, črna/zelena ventilator za avtomobil • večnamenski, 12 V, • s priključkom za avtomobilski vžigalnik • podlaga s priseskom • 270 cm dolg kabel 990 styling creme gel za oblikovanje in fiksiranji las 150 ml, 19.933 lir/l pena za tuš m body lotion 2 v 1 300 ml, 6.633 lir/l cena za kos 990* 71 990 doze za kredenco, 3 kosi za shranjevanje hrane ‘ i nr< oq • v različnih barvah 2 kozarca za pivo • prozorno steklo • 63 centilitrov z ročajem 32 990* ohranja hrano od -40°C do +90°C, vsebina: 0,6 • 1,1 - 1,8 I prozorna doza, modri ali rumeni pokrov 990* pravokotni pladenj • priročni namizni pladenj iz umetnega materiala • barve: modra in rumena • mere: 51 x 34 x 3,5 cm vrč za pivo • steklen s pokrovom iz kositra • s 5 različnimi okrasnimi belimi motivi: jelen, ruševec, divja raca, riba in fazan 92 990* posode za ohranjevanje svežine • obvarujejo aromo, dopuščajo ločeno ohranjanje vonjev • posoda iz prozornega polistirena, pokrov iz barvanega polipropilena ■■ • vsebina: 0,6 - 1,1 - 2 L, ar jrw • barve: bela, modra in zelena ^ ouaTTtv 52 990* Ti \ m jNlf "TT;i 1 m jP* '.^3 potovalni kovček za otroke komplet skled "Campanule" • primerne za serviranje sadnih in navadnih solat • iz kaljenega stekla, odpornega sunkom in toplim tekočinam • obdelane, v safirno modri barvi AAA& • s profiliranim robom ^^™5rar^r • o: 27 cm, 21 cm, 13 cm • iz najlona • z vpotegljivim ročajem za vleko kovčka 1 uporaben in zmogljiv pint za pivo • klasični pivski vrč • z prozornega stekla • ččcenfilifrcv (pint) • primeren za pranje v pomivalnem stroju 12 990* dezodorant • primeren za avtomobil, dom in pisarno • dišave: polarni veter, limona, vanilja, tisoč cvetov in tropska • 3 kosi v embalaži 22 490 prenosni radioaparat z vključeno svetilko •z uro in oznako datuma •snamljivi pas •ločljivi priklop za obešanje na pas • vključeni v ceno 2 bateriji AA po 1,5 V 900* 16! termovka • kovinska termovka s plastičnimi deli • v.: 36,8 cm 1,9-litrska • barve: črna, bela, modra, rdeča in zelena kvadratna smetišnica • iz močne, plastike, • primerna za na balkon, v kuhinjo, kopalnico, itd. • mere: 28 x 33,5 x 41 cm, • barve: bela in modra 900* STjl^ 5 košar^ večnamenski voziček • s 3 policami, reši problem prostora • s 3 košaricami • iz polipropilena • mere: 39 x 30 x l 2 cm, v.: 69 cm, • barve: bela in mešanica barv 92 990* S kole50 ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 10.06.99 DO 16.06.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG • VEUAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV • VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA ■ VSE CENE SO NAVEDENE V ITI • KOLIČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 GORICA / IZVAJANJE ZAKONA 77/1995 Občinska uprava vse bolj podjetje Uspešna uvedba upravih izvršilnih načrtov (PEG) - Kmalu analitično knjigovodstvo V Italiji že dalj Časa tečejo prizadevanja, da bi izboljšali javne uprave. Cilj je, da bi postale učinkovitejše in manj potratne, z drugimi besedami, da bi se nekoliko navzele podjetniškega duha. V ta prizadevanja se vključuje tudi goriška občina. V skladu z določili državnega zakona št. 77 iz leta 1995 si prizadeva za to, da bi v svoje upravno življenje uvedla tako imenovane upravne izvršilne načrte (Piani ese-cutivi di gestione - PEG). O tem je tekla beseda na tiskovni konferenci, ki so jo včeraj priredili na županstvu podžupan in odbornik za finance Gior-gio Noselli, odbornik za osebje Luigi Coana ter občinski tajnik in hkrati direktor občine Paolo Gi- ni. Kaj pravzaprav so omenjeni PEG? Gre za načrte, ki natanko določajo kateri funkcionar, s kakšnimi personalnimi in finančnimi sredstvi ter v kolikšnem Času mora uresničiti posamezne cilje, ki si jih zastavlja občinska uprava, pa naj gre za javno delo, izterjevanje davka ali nudenje kake javne storitve. Tako je recimo občinska uprava shematsko popisala vseh 135 javnih del, ki jih ta C as vodi, kar ji omogoča, da vsak hip ve, na kateri stopnji uresničitve se vsako izmed njih nahaja, kdo zanj odgovarja itd. Poudariti velja, da uvedba PEG omogoča tudi, da se natančno oceni uspešnost funkcionarjev in sploh storilnost osebja. Za to skrbi posebna ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo občinski direktor, javni funkcionar tržaške občinske uprave in zunanji strokovnjak. Ocene te komisije so pomembne, saj so od njih v precejšnji meri odvisne tudi plaCe občinskih uslužbencev (v primeru funkcionarjev kar za polovico), pa tudi njihovo službeno napredovanje oziroma nazadovanje in v skrajnem primeru celo odpust iz službe. Kar zadeva občinskega direktorja (ta lik običajno sovpada s funkcijo občinskega tajnika), pa nadzor neposredno izvajata občinski odbor oziroma župan. Goriška občinska uprava namerava v tem sklopu v teku enega leta uvesti tudi analitično knjigovodstvo. Pokrajinski program ekološke vzgoje za šole Goriška pokrajinska uprava je v sodelovanju z Izkustvenim centrom za ekološko vzgojo pri srednji šoli v Ma-rianu in z Deželnim laboratorijem za ekološko vzgojo (LAREA) izdelala program ekološke vzgoje za vse šole v pokrajini z namenom, da bi pomagala Sole približati teritoriju, hkrati pa da bi spodbudila sodelovanje med njimi. Program velja za šolski leti 1998-1999 in 1999-2000, obsega pa dva projekta. Prvi projekt nosi naslov »Modra nit Soče« in je namenjen spoznavanju Soče z zemljepisnega, zgodovinskega in seveda prirodoslovnega ter ekološkega vidika. K temu projektu je pristopilo kakih deset šol vseh vrst in stopenj. Nekatere izmed njih se bodo posebej posvetile študiju enega izmed pritokov Soče, in sicer Verše. Drugi projekt pa zadeva možnosti energetske štednje in še posebej možnosti reciklaže odpadkov. K temu projektu je med drugimi pristopil do-berdobski oddelek nižje srednje šole Ivan Trinko, ki je minulo soboto tudi že prikazal krajevni javnosti rezultate svojega dela s pomočjo video posnetkov. V sklopu tega projekta bo šola Carducci v Zagraju danes priredila razstavo odpadkov. Vse to naj bi spodbujalo diferencirano zbiranje odpadkov. Kot reCeno, se bo program nadaljeval v prihodnjem šolskem letu. Pokrajinska uprava obvešCa, da se k njemu še vedno lahko pridružijo šole, ki tega doslej niso storile. Obrniti se morajo na Službo za zaščito in ovrednoitenje okolja pri Pokrajini ali na LAREA. Oddali zadnja dela za teater Verdi Konzorcij gradbenih zadrug iz Raven-ne si je zagotovil zakup za peti in šesti sklop del pri prenovi poslopja Verdijevega gledališča v Gorici. Gre za dokaj zajeten zalogaj del, za katera je zmagovita ponudba znašala nekaj manj kot 8, 5 milijard lir in ki zadevajo notranjo ureditev dvorane in drugih prostorov, inštalacije, namestitev scenskih naprav in še marsikaj. Komisija za zakupe je vCeraj na županstvu odprla kuverte s ponudbami 16 podjetij in na osnovi predpisov dež. zakona 13/98 izbrala najboljšo. Gre za ponudbo, ki jo je predstavil Consorzio Ravennate delle Cooperative Produ-zione e lavoro v vrednosti 8 milijard 455, kar znaša 15, 17% popusta glede na razpisno vrednost zakupa. Pred oddajo del bodo veljavnost postopka morali potrditi še tehnični uradi, nakar naj bi podjetje imelo na razpolago 810 dni za izvedbo vseh del. Z izvedbo petega in šestega sklopa naj bi bila prenova Verdijevega gledališča, ki traja že kar nekaj let, zaključena. Na občini upajo, da bodo prenovljeni mestni teater lahko svečano odprli tik pred božičem leta 2001. FILM / GORICA KINEMA Poseben večer z dvema filmoma Emira Kusturice Gre za avtorjevi zgodnji deli Nocoj ob 20.45 bo v go-riškem Kulturnem domu Kinoatelje predstavil na posebnem veCeru sezone Gorica kinema jugoslovanskega režiserja Emira Kusturico. Večer obsega tv film Neveste prihajajo (1979) in prvi celovečerni film Se spominjaš Dolly Bell (1981). Celotno retrospektivo filmov Emira Kusturice sta v Furlaniji-Julijski krajini izvedla »Teatro Miela« v Trstu in »Cine-mazero« v Pordenonu. Kusturica skupaj s svojim nekdanjim avtorjem glasbe Goranom Bregovičem je trenutno v Italiji pravi hit. Doslej je posnel šest celovečernih filmov: Se spominjaš Dolly Bell? (1981, najboljši prvenec na festivalu v Benetkah), OCe na službeni poti (1985, zlata palma v Cannesu), Dom za obešanje (1989, nagrada za režijo v Cannesu), Sanje v Arizoni (1993, srebrni medved v Berlinu), Podzemlje (1995, zlata palma v Cannesu), Črna Mačka beli mačkon (1998, srebrni lev v Benetkah). V tv filmu Neveste prihajajo (TV Sarajevo, 1979; trajanje: 73’) je mala gostilna v hribih prizorišče družinske drame. Gre za težaven in dvoumen odnos med dvema bratoma in njuno materjo. Ženo starejšega brata najdejo mrtvo in to je tudi obrat, ki nakazuje presenetljiv konec. Filmu je navdih vsakdanjost, v zgodbi se srečujeta dobro in zlo, sovraštvo in ljubezen. Film Se spominjaš Dol-ly Bell? se dogaja v šestdesetih letih. Dino je 16-letnik, ki živi z družino v ^GLASBA / V ZADNJIH TEDNIH Vrsta uspehov šole E. Komela Nastopa v Celovcu in na goriški Prefekturi - Uveljavitve gojencev . Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela z Gorice je v zadnjih Časih zabeležil veC laskavih Poznanj bodisi neposredno bodisi prek uveljavitve sy°iih gojencev. Tako sta Glasbena šola na avstrij-ein Koroškem in Svet za izobraževanje Republike j 0Venije podelika centru Komel priznanje in zahva-° Za udeležbo na 17. srečanju slovenskih obmejnih 8 asbenih šol, ki je bilo minulega 28. maja v Celovcu. 'Uaj je center zastopala pianistka Maja Fiirst iz raz-, ua prof. Sijavuša Gadžijeva. Učenci centra so na-fie uspešno nastopili minulega 2. junija na goriški {ji^tekturi na sprejemu ob dnevu italijanske repu-Ke, kar je treba prav gotovo razumeti tudi kot priz-nanieSoli. g i^aj omenimo še nekatere uveljavitve posameznih vufcev. Pianistka Nina Kruh iz razreda prof. Sija-j. Sa Gadžijeva je minulega 27. maja zmagala drugo v H auo v kategoriji B na mednarodnem tekmovanju Ion ask.eni interpretaciji Citta di Arenzano 1999. So-reri V'C1 Alessandra Schettino in Julija Kramar iz raz-Sr, ,a Pr°f. Franke Žgavec pa sta prejeli diplomo za pe,. 10 vanj e na mednarodnem tekmovanju v solo-rjQ J Gesare Augusto Seghizzi, ki se je odvijalo od 4. Pori i. ^ia v Gorici. Schettinovi so ob tej priložnosti g0: Gli tudi štipendijo. Gre za lepe uveljavitve sQ}0 Cev> ki očitno pomenijo tudi uspeh za celotno DOBERDOB / JUTRI NA 6'RJACU PRI JELENOVIH Koncert zborov Hrast in J. Gallus iz Trsta Zbora bosta zaključila zelo uspešno sezono Jutri bo v Doberdobu koncertni veCer, ki ga ob zaključku sezone in v sodelovanju z zborom Jacobus Gallus iz Trsta prireja domači zbor Hrast. Koncert, z naslovom Dober veCer, bogdaj!, bo na b’rjaCu pri Jelenovih (blizu cerkve) z začetkom ob 21.15, na sporedu pa bo splet ljudskih pesmi. Jutrišnji koncert bo torej predstavljal zaključek nadvse uspešne sezone zbora Hrast, ki je tudi letos pod vodstvom Hila-rija Lavrenčiča dosegel zavidljive rezultate, saj je pred poldrugim mesecem na tekmovanju Naša pesem 1999 v Mariboru prejel 95 točk in zlato plaketo, obenem pa še priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo. Obenem bo to predstavljalo tudi potrditev dobrih prijateljskih vezi, ki so se v zadnjih letih ustvarile med doberdob-skimi pevci in zborom Jacobus Gallus, ki deluje v okviru Glasbene matice iz Trsta (zbor je na tekmovanju Naša pesem 1999 prejel 88, 8 točke in srebrno plaketo, v prejšnjih letih pa je prejel kar dve zaporedni zlati plaketi). Zbora sta namreč v preteklosti že večkrat skupaj nastopila (npr. na proslavi 50-letnice slovenske tržaške radijske postaje, na proslavi 50-letnice priključitve Primorske Sloveniji, na lanski osrednji proslavi Dneva slovenske kulture v Trstu in Gorici idr.). Pred tremi leti pa sta na dvorišču RadoviCeve do- mačije v Nabrežini oblikovala koncertni večer z recitacijami, ki je prav tako imel naslov Dober veCer, bogdaj! (prireditelj je bil takrat zbor Jacobus Gallus). Na koncertu recitacij sicer ne bo, zbora Hrast in Jacobus Gallus pa bosta pod vodstvom dirigentov Hilarija Lavrenčiča in Janka Bana zapela vsak po nekaj ljudskih pesmi, začetek in konec sporeda pa bosta v znamenju skupnega nastopa obeh zborov, (iž) Sarajevu. Ljubi sodobno glasbo (Celentano, 24.000 baci) in se zaljubi v dekle, ki jo kličejo Dolly Bell... Prisotnost prvega Kustu-riCevega celovečernega filma je v spominu na leta, ki pa niso avtorjeva mlada leta. Nepozabni so orisi mesta revne predmestne Četrti, ironija in toplina avtorjevega pogleda. Zanimiva je figura očeta, starega komunista, ateista muslimanske tradicije, ki ljubi bodisi alkohol kot marksizem in leninizem. VeCer Kusturica ni v abonmaju. Vstop s člansko izkaznico Kinoa-teljeja, cena vstopnice: 8 tisoč lir. Sezona Gorica kinema bo v Četrtek, 17. junija, predstavila zadnji film v abonmaju, iranski film Tišina režiserja Moh-sena Makhmalbafa. __________________KINO GORICA KULTURNI DOM - Gorica kinema, 20.45 večer Kusturica. ViftORIA 1 Zaprto. Jutri: »Lavoce delTamore«. VOTORIA 3 Zaprto. Jutri: »Labalia«. CORSO RdeCa dvorana: Zaprto. Jutri: »Romance«. Modra dvorana: Zaprto. Jutri: »Tre amid, un matrimonio e un fu-nerale«. Rumena dvorana: Zaprto. Jutri: »The corruptor«. TRŽIČ EKCELSIOR Zaprto. Jutri: »Otto millimetri«. J PRIREDITVE ČLANI OTROŠKEGA ZBORA O. ZUPANČIČA vabijo na zaključni nastop, ki bo jutri ob 20.30 v prostorih doma A. Budala v Standrežu. ŽUPNIJA SV. FLORJANA in DRUŠTVO SEDEJ vabita na slavnostni veCer ob podelitvi priznanj organistom in pevovodjem in ob 70. letnici novih orgel. Nastopajo MePZ F.B. Sedej in organist Andrej Pegan jutri ob 20.30 v župnijski cerkvi v Steverjanu. KD SKALA-GABRJE vabi na Koncert na borjaCu v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Ga-brjah. Nastopila bosta zbora Skala Gabrje in RdeCa zvezda iz Saleža. VABILO IZLETNIKOM Vse izletnike, ki so bili s Primorskim dnevnikom v Rimu in Firencah vabimo, na družabno srečanje Jutri, 11. junija med 18. in 20. uro, v osmici pri Županovih v Medji vasi Domače kapljice ne bo manjkalo NAROČNIKOM PRIMORSH€GFi DNEVNIMA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786300 - vsak dem od 14. do 19. ure ■51 SPISKE VESTI DIJAKI SREDNJE SOLE L TRINKA vabijo na skupno končno šolsko prireditev, ki bo v Kulturnem domu v Gorici jutri, 11. junija, ob 20.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo od 4. do 31. julija. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za šolnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. Interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih. ZH OBVESTILA OBČINA DOBERDOB obvešCa, da bo tehnični urad odprt ob Četrtkih, 17. in 24. junija, od 16. do 18. ure. SPDG obvešCa, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 13. t.m., odpeljal ob 6. uri s parkirnega prostora pri razstavišču v Ul. della Barca. Povratek pred 21. uro. Društvo priporoča primemo obutev. Kosilo iz nahrbtnika. SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCASNK bo deloval v Sovodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih oz. večernih urah. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Za otroke iz sovodenjske in do-berdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495. SGZ vabi import-export podjetja, ki niso še vrnila izpolnjenih anketnih listov o padcu prometa z balkand-skimi državami, naj to naredijo Cimprej na sedežu združenja. s_____________IZLETI KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljen je prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave do 25. junija pri: Dolores 0339 7484533, Vesna 0339 5696957. KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG sporoča, da je iz tehničnih razlogov izlet z gorskimi kolesi okoli Cerkniškega jezera prenesen na kasnejši datum. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BIANCO, K. Itaha 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI DANES: 11.00, Natale Cremonese (iz Vidma) na glavnem pokopališču; 12.00, Liliana Dilenardo por. Pin-sin iz bolnišnice Janeza od Boga v kapelo glavnega pokopališča. AFERA PANJANI / KOLESAR VZTRAJA PRI SVOJI RESNICI DOZZA MOLESE (BOLOGNA) -Za včerajšnjo Pantanijevo tiskovno konferenco je vladalo izjemno zanimanje, vendar »gusar« ni v bistvu razrešil nobenega od številnih vprašanj, ki so se pojavila ob njegovi izključitvi iz kolesarske dirke po Italiji zaradi povečane količine rdečih krvnih telesc in posledičnega suma, da se mora za svoje velike uspehe zahvaliti dopingu. Pantani tako ni povedal, ali bo še tekmoval ali ne (odločil bom kasneje), hkrati pa ni znal pojasniti razlogov za izključitev, čeprav je dokaj jasno izrazil sum, da analizirana kri ni bila njegova. »Te dni sem veliko razmišljal in skušal sem tudi dojeti marsikaj, kar mi je bilo doslej tujega,« je na srečanju s časnikarji dejal Marco Pantani, ki je bil precej demoraliziran. »Glede moje bodočnosti bom odločil kasneje. Spet bom stopil na kolo, ko se bom počutil v taki formi, da bom lahko spet zmagoval. Iz Gira sem namreč odšel kot poraženec, čerpav sem imel kar pet minut prednosti in sem bil siguren, da bom zmagal, saj sta do konca manjkali le še dve etapi.« Pantanijev odvetnik Gaetano Insole-ra je pojasnil, da bodo od sodstva zahtevali, da preko analize DNK preveri, ali je bila kri, ki jo je analizirala komisija Mednarodne kolesarske zveze UCI, dejansko Pantanijeva. »Pred in po anli- zi UCI je bil odstotek rdečih krvnih telesc v Pantanijevi krvi povsem v skladu s pravili, zato ne razumemo, kaaj se je zgodilo. Upoštevati pa je treba, da so komercialni interesi v kolesarstvu ogromni. Tu je še pojav stav,« je dejal Insolera, ki je imel tudi precej pripomb glede tehnične izvedbe same analize. Pantani je vztrajal pri trditvi, da on ni nikoli jemal dopinga. Jaz sem Cist. Sem eden redkih kolesarjev brez svojega osebnega trenerja. Moja vest je mirna. Za zmago ne potrebujem dopinga, temveč strmine,« je še dejal Pantani in opozoril, da se je vedno zavzemal za strožje kontrole. Glede nasprotovanja bolj natančnim križnim pregledom krvi in urina, ki jih je določil CONI, pa je Pantani pojasnil, da je samo izražal stališče večine kolesarjev, ki so ga izvolili za svojega predstavnika. Čeprav te besede ni izrecno omenil, je Pantani torej dejansko obnovil tezo o »zaroti«. Ni izključeno, da bo pravd-ništvo iz Trenta odredilo analizo DNK na dozo krvi, ki je Pantanijeva postavila na sramotilni steber. NOGOMET / PRESTOP LETA Predsednik Cragnotti: »Za Vierija smo dobili 90 in ne 80 milijard lir« »Lozio ima najmočnejše vezne igralce na svetu« - Parma bo danes predstavila Amorosa MILAN - Inter je za Christiana Vierija odštel kar 90 milijard lir in ne 80, kot je v torek izjavil predsednik, milanskega kluba Massimo Mo-ratti. Tako je včeraj zjuraj dejal predsednik Lazia Sergio Cragnotti, potem ko se je sestal z Interjevimi odborniki in preden je vstopil na sedež zveze ligašev. »Vierija smo odstopili za 90 milijard, s tem da smo dokončno dobili izpisnico Simeonija za 21 milijard,« je preciziral Cragnotti. Torej vsa operacija v zvezi s prestopom Vierija je stala točno 90 milijard, Ce upoštevamo prestop Simeoneja. Predsednik Cragnotti je tudi pojasnil: »Za Vierija je bil zainteresiran tudi Juventus, toda Inter ga je prehitel. Sedaj se trudimo, da bi primerno zamenjali Vierija, zavedamo ša se, da imamo v svoji sredi najboljše vezne igralce na svetu, in sicer Al-meydo, Simeoneja in Verona. Zainteresirani smo tudi za Seedorfa, toda predsednik Athletica Madrida nas je prosil, da še malenkost počakamo, saj se ekipa bori za vstop v ligo prvako. Mislimo sestaviti še bolj konkurenčno moštvo kot lani, saj se zanimamo tudi za An-derssona iz Bologne.« Prav včeraj pa je Lazio najel od Piacenze Simoneja Inzaghija za 30 milijard lir. Včeraj se je oglasil tudi Umberto Agnelli, ki je zatrdil, da ni res, da se je tudi Juventus potegoval za Vierija in da bi ponudil zanj Davidsa in veliko vsoto denarja. Agnelli je dejal, da mu je trener Ancelotti izrecno priporočil, da so Davids, Del Piero in Inzaghi nujno potrebni za ekipo. To pa tudi pomeni, da Juventus ni bil interesiran za »operacijo Vieri«. Vse kaže, da sta Michele Serena in Stefano Torrisi, ki igrata v Madridu, nova člana Parme. Oba naj bi namreč že danes podpisala pogodbo s Parmo, ki bo danes tudi uradno predstavila Amorosa, ki ga je klub najel od Udineseja. NOVICE NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Košarka: Franco Ciani novi trener Pall. Cantu CANTU’ - Franco Ciani, 38 let, je novi trener košarkarskega prvohgaša Pall. Cantu. Ciani, ki je med lansko sezono zamenjal na trenerski klopi goriškega prvoligaša Sdag Tonina Zorzija, je med najzaslužnejšimi, da je rešil ekipo pred skoraj gotovim izpadom iz lige. Podpisal je enoletno pogodbo z opcijo, da se mu dogovor podaljša še za eno sezono. KonCala se je tako kratka, toda izredno uspešna pot tega trenerja na goriški klopi. Ker do vCeraj Ciani ni dobil nobenih jamstev za bodoče delovanje pri goriškem klubu, se je tako odločil za Cantu, kar je seveda velika izguba za goriško košarko in gotovo tudi precej slab znak glede stanja v klubu in njegove bodočnosti. Na reliju Akropolis zmagala Britanca AGII THEODORI - Britanca Richard Burns in Robert Reid (subaru) sta zmagala na 46. rehju Akropo-hs v Grčiji, ki je osma letošnja dirka za svetovno prvenstvo. Po 21 hitrostnih preizkušnjah sta z več kot minuto zaostanka prišla druga na cilj Spanca Carlos Sainz in Luis Moya (toyota corolla), tretja pa sta bila svetovna prvaka Finca Tommi Makinen in Ri-sto Marmisenmaki (mitsubishi) s tremi minutami in 40 sekundami zaostanka. Vodilni po prvi etapi Škot Colin McRae je moral zaradi odpovedi menjalnika odstopiti že v torek, tik pred ciljem pa je odstopila še dotlej šestouvršCe-na francoska posadka Francois Delecour in Daniel Grataloup. V skupnem seštevku vodi Makinen (36) s štirimi točkami prednosti pred Francozom Didie-rom Auriolom (32), ki je konCal ob cesti že na začetku relija, tretji pa je Sainz (29). Deveta dirka za SP bo od 15. do 19. julija na Novi Zelandiji. Košarka: poraz »azzurrov« ATENE - V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi v oklviru prirpav na bližnje EP je GrCija visoko premagala Italijo s 77:53 (44:22). Najboljša strelca v italijanski ekipi sta bila Pozzecco z 12 in Myers z 10 točkami, pri domačinih pa je bil najboljši Sigalas s 13 točkami. Ekonomou h Kinderju BOLOGNA - Bolonjski košarkarski prvoligaš Kinder je najel grškega reprezentanta in elana atenskega Panathinaikosa Nikosa Ekonomoua (26 let, 206 cm visok). »Ekonomou bo z Danilovičem naš udarni par. Ta košarkar je zelo izkušen, telesno dobro zgrajen in lahko še močno napreduje,« je dejal trener bolonjske ekipe Ettore Messina. Dva sodnika v italijanskem nogometnem pokalu MILAN - Italijanska nogometna zveza bo le poskusno uvedla dva sodnika v ti arijanskem pokalu 1999/2000, in to od osmine finala dalje. To je sporočil včeraj presednik profesionalne nogometne zveze Franco Carraro na zasedanju A in B ligašev. Italijanska zveza naj bi tako ugodila prošnji mednarodne nogometne zveze (FIFA), da bi poskusila na kakem državnem tekmovanju dvojnega sodnika. Za »azzurre« le točka Slaba igra proti Švici - Lep podvig Slovenije v Tirani proti Albanijii Tudi Pippo Inzaghi (na sliki v skoku) včeraj ni blestel. Švica - Italija 0:0 SVICA(3-4-3): Huber 6, Bodel 6.5, Mueller 6, Wicky 6 (25’ dp Haas), Jeanneret 5.5 (33' dp Di Jorio), Vogel 7, Sforza 6, Rothenbuhler 6, Sesa 5.5, Comisetti 5 (16' dp Celestini 5.5), Chapuisat 7, trener Gress 6. ITALIJA (4-4-2); Buffon 7, Panucci 6 (25’ dp Pancaro), Negro 7, Cannavaro 7, Maldini 6.5, Fuser 5.5 (16’ dp Di Livio 6), Albertini 5.5, Conte 6, Di Francesco 5.5, Vieri 5 (16' dp Chie-sa 5), Inzaghi 5, trener Zoff 6. SODNIK: Poli (Anglija) 6. RUMENI KARTON: Negro. GLEDALCEV: 24.000. LAUSANNE - Italija je včeraj v Švici v kvalifikacijski tekmi za EP iztržila le neodločen izid, vseeno pa je zanesljivo ohranila prvo mesto na lestvici te skupine in ima velike možnosti, da se uvrsti na EP. Če so »azzurri« z rezultatom lahko zadovoljni, pa to gotovo ne velja glede igre, predvsem v drugem polčasu, ko je ekipa Dina Zoffa povsem popustila na sredini igrišča in Švica je bila gotovo boljši tekmec od Italijanov. Gostitelji so v tem delu povsem nadigrali italijansko vrsto in bi si tudi zaslužili zmago, bili pa so neprisebni pri zaključevanju na Buffonova vrata. V prvem polčasu so »azzurri« še zadovoljili, v nadaljevanju pa se je v italijanskih vrstah porajala utrujenost, tako da so se Italijani morali pošteno potruditi, da so ohranili celo kožo. Trener Zoff po tekmi ni bil ravno zadovoljen: »Nismo igrali najbolje, važno pa je, da nismo izgubili. V drugem polčasu se je v naših vrstah porajala utrujenost, nismo imeli sploh priložnosti za gol in tako smo se morali zadovoljiti z neodločenim izidom. SKUPINA 2 Albanija - Slovenija 0:1 (0:1) STRELEC: Zahovič v 25. min. iz llm. * Albanija: Strakosha, Košarka: poraz Brežanov Gemona - Breg 78:59 S. GIORGIO DI NOGARO-V sinočnji drugi tekmi za prestop v košarkarsko D ligo je Breg zasluženo izgubil proti ekipi iz Humina in bo tako igral odločilno tekmo v nedeljo proti Fo-glianu. Lala, Shulku, Pinari, Bellai, Xhumba, Vata, Qorri, Bushi, Tare, Rraklli (od 46. Balih). SLOVENIJA: Simeunovič, Galic, Knavs, Mb linovic, Novak, Karič, Čeh, Pavlin, Zahovič, Osterc (od 86. Istenič), Udovič (od 65. Ačimovič). SODNIK: Stojiča (Romunija). Rumeni karton: Bushi. GLEDALCEV: 15.000. TIRANA - Z borbeno in disciplinirano igro so slovenski nogometaši v okviru kvalifikacij za EP dosegli še drugo zmago v gosteh, s katero so se povzpeli na drugo mesto v svoji kvalifikacijski skupini. V zelo živahnem začetku srečanja so imeli Slovenci rahlo pobudo in več žogo v nogah, Albanci pa so bili nevarni iz protinapadov in prekinitev. Mreža gostiteljev se je zatresla že v 5. minuti, ko je Udovič po lepi podaji Zahoviča najvišje skočil v kazenskem prostoru in z glavo premagal albanskega vratarja Strakosho, vendar pa je romunski sodnik Stojiča zadetek razveljavil zaradi prepovedanega položaja. Gostiteljem se je prva priložnost ponudila v 10. minuti, ko je Rakli izvajal kot z leve strani, v gneči v kazenskem prostoru je bil najspretnejši Bushi, ki pa je bil z neposredne bližine z glavo nenatančen. Osem minut zatem je po povsem identični akciji Bushi poskusil z nogo, a je bil zopet nenatančen. Na drugi strani je najprej lepo priložnost za Slovenijo v 10. minuti zapravil Osterc, ki se je lepo otresel dveh obrambnih igralcev Albanije, nato pa slabo streljal z roba kazenskega prostora, v 22. minuti pa je po lepi akciji Udoviča, Ostrsca in Zahoviča slednji prišel do strela, a zgrešil. Prizadevanja slovenskih reprezentantov so se obrestovala v 25. minuti. Čeh je v kazenskem prostoru lepo našel prostega Osterca, ki ga je nato nepravilno zaustavil branilec Shulku in romunski sodnik je pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Zlatko Zahovič. V nadaljevanju so pobudo prevzeli Albanci, vendar si ob zbrani in disciplinirani igri slovenskih nogometašev niso uspeli pripraviti resnejših priložnosti in do odmora je ostal izid nespremenjen. V drugem delu so Albanci še močneje pritisnili, Slovenci pa so se skoncentrirali predvsem na obrambne naloge in srečno izpeljali tekmo do konca. Izidi za EP Skupina 1 IZIDI: Švica - Italija 0:0, Wales - Danska 0:2. VRSTNI RED: Italija (6 tekem) 14 točk, Švica (5) in Danska (6) 8, Wales (5) 6, Belorusija (5) 2 . Skupina 2 IZIDI: Grčija - Latvija 1:2, Albanija - Slovenija 0:1. VRSTNI RED: Norveška (7) 16, Slovenija (6) in Latvija (6) 11, GrCija (7) 9, Gruzija (7) 4, Albanija (5) 3. Skupina 3 IZIDI: Moldavija - Finska 0:0. VRSTNI RED: Nemčija (5) 12, Turčija (5) 12, Finska (6) 7, Sev. Irska (5) 5, Moldavija (7) 3. Skupina 4 IZIDI: Andora-Francija 0:1, Rusija - Islandija 1:0, Armenija - Ukrajina 0:0. VRSTNI RED: Ukrajina (7) 15, Francija (7) 14, Rusija (7) 12, Islandija (7) 12, Armenija (7) 5, Andora (6) 0. Skupina 5 IZIDI: Bolgarija - Anglija 1:1, Luksemburg - Poljska 2:3. VRSTNI RED: Švedska (5) 13, Poljska (6) 12, Anglija (6) 9, Bolgarija (6) 5> Luksemburg (6) 0. Skupina 6 IZIDI: Izrael - Avstrija-VRSTNI RED: Španija (5) 12, Avstrija (5) 10, Ciper (5) 9, Izrael (4) 7, San Marino (7) 0. Skupina 7 IZIDI: Portugalska - Liechtenstein, Romunija - Azer bajdzan 4:0, Madžarska-Slovaška 0:1. VRSTNI RED: Romunija (7) 1'; Portugalska (5) 12, S vaška (6) 11, Madžarska (7) 8, Liechtenstein (5J Azerbajdžan (6) 3. Skupina 8 IZIDI: Irska - Makedonija 1:0, ZRJ-Malta 4:1 VRŠ11 RED: ZRJ (3) 9 in Brska BI, Makeodnija (5) in Hrvašk (4) 7, Malta (6) 0. STcLt, - 3:2, Estonija - Litva 1 Ferski otoki - BiH ^ VRSTNI RED: Čečka l 21, Škotska (6), L) in BiH (6) 8, Estonija 7, Ferski otoki (7) 3- POSVET n KOŠARKA / SARTI MALI NOGMET r JADRANJE / OPTIMIST - 130 LET SOKOLA Mladi in šport Ob 20,30 v centru Lojze Bratuž Kako športna aktivnost vpliva na psihično in Meno rast mladega človeka? Na to zanimivo in vedno aktualno vprašanje bodo skušali odgovoriti dre-vimob 20.30 na posvetu v mah dvorani go-riškega Kulturnega centra »Lojze Bratuž«. Posvet prireja Športno združenje Olympia, na njem pa bosta glavno besedo imela predavatelja dr. Bernard Špacapan (psihiater) in profesor telesne vzgoje Boris Klokočovnik, sicer bivši odbojkar in zdajšnji trener moške danske ekipe goriške-ga društva. Organizator na psovet vabi strokovnjake in vse ljubitelje športa. Borovci peti Danes Jadran Ob 21.30 proti Don Boscu Bor Radenska - Santos 92:75 (43:42) BOR RADENSKA: Filipčič 3, Perčič 7 (1:2), Smilovich 4, Velinski 12 (4:6), Barini 11, Pettirosso 8 (2:7), Simonič 21 (3:4), Ražman 6, KrčaliC 2 (0:2), Stokelj 2 (2:2), Samec 16 (4:8). TRENER: Lucio Martini. SON: 26. PM: 16:31. TRI TOČKE: Samec 2, Simonič 2, B arini 1, Filipčič 1. Borovci so naporno sezono, ki je trajala skoraj deset msecev, sklenili z zasluženo zmago na svoji zadnji tekmi turnirja Sarti, ki v organizaciji društva Don Bosco poteka v telovadnici na Istrski ulici v Trstu. V tekmi za 5. mesto so Svetoi-vanCani kljub nihajoči igri vendarle visoko premagali okrepljeni Santos, ki se jim je upiral le konec prvega polčasa in v uvodnih minutah drugega dela. Drugače so borovci kar solidno branili in uspešno metali na koš, tako da so zmagali brez večjih težav. Danes bosta na sporedu polfinalu tekmi. Jadran Nuova kreditna se bo, s pričetkom ob 21.30, pomeril z Don Boscom. Drugi polfinalni par (19.15) je Servolana - Intermuggia. Finalni tekmi bosta v soboto. (N.S.) 13. gabrski turnir že v polnem teku Nastopa 18 ekip Na športnem igrišCu v Gabrjah se je pričel tradicionalni, že 13. gabrski turnir v malem nogomet 5 proti 5, ki ga prireja Kulturno društvo Skala. Letos se je prijavilo 10 moških in osem ženskih ekip, kar potrjuje, da se tudi ženske poleti rade ukvarjajo s to športno panogo. Tekme se bodo med tednom vrstile vsak dan do petka, 25. junija, ko bodo na sporedu finalni obračuni. Zadnji trije dnevi turnirja bodo sovpadali s šagro in občinskim praznikom. Moške ekipe je organizator razdelil v tri skupine: V skupini A so LoCnik, Standrež in Rupa Pec, v skupini B Doberdob, Steverjan in Vrh Danica, v skupini C pa Medja Vas, Dol Poljane, MartinšCica in Gabrje. V polfinale (22.6) se uvrstijo zmagovalci skupin in drugouvrščeni iz C skupine. Finala bosta 25. 6. Na ženskem turnirju sodelujejo Vrh Danica, Doberdob, Gabrje in Rupa PeC (skupina A) ter Standrež, Sovodnje, Steverjan in Medja Vas (skupina B). Polfinale bo 21. 6, finala pa 24. 6. Lani je moški turnir osvojila Gostilna Rubijski grad pred LoCnikom in Doberdobom, ženskega pa Standrež pred Doberdobom in Rupo PeC. Najboljši strelec je bil Peter Gergolet (7 golov), najboljša strelka pa Martina Nanut (5). V Miljah in v Tržiču sta bih conski selekciji v razredu optimist za udeležbo na državnem prvenstvu juniorjev, ki bo avgusta v Sesljanskem ze-livu v organizaciji tamkajšnjih jadralnih društev Cupe in Pietas Juhe. V Miljah niso bile vremenske razmere preveč naklonjene. Vreme je bilo oblačno in veter je pihal s šibko jakostjo. Cupina jadralca Daniel Piculin in Maja Sancin se tokrat nista prav dobro izkazala. Maja je zasedla 12. mesto (11., 10., 22.), Daniel pa 15. (15., 22., 26.). Zmagal je Stefano Cherin (Pietas Juha), sledila sta mu Mas-simibano Cravos (SN Ta-volini) in Andrea Micalb (YC Adriaco). V Tržiču sta se naša jadralca boljše odrezala. Pihal je termični veter z jakostjo 4 do 5 m/s. Morje je bilo valovito in bilo je malo toka. Organizatorji so tako lahko izpeljah vse tri predvidene plove. Daniel je tokrat zasedel končno 5. mesto (7., 3., 9.) Maja pa 11. (8., 13., 26.). Tokrat je zmagal svetovni prvak leta ’98 Mattia Pressich (Pietas Juha), za njim pa sta se uvrstila Massimiliano Cravos (SN Tavolini) in Andrea Micalli (YC Adriaco). Sirenini jadralci Alan Mahne Kalin, Nataša Valentič in Darja Kodrič so pristab na 22., 46. in 58. mestu. Zaenkrat še ni znano, če se bosta Daniel in Maja, ki sta po seštevku 'izidov obeh regat zasedla končno 8. in 12. mesto, lahko udeležila državnega prvenstva, saj sta prav na meji prepuščenih ue-ležencev. Jaro Furlani pa ima avtomatično pravico do nastopa na DP kot uvršCen med prvimi desetimi na nedavnih selekcijah za svetovno in evropsko prvenstvo. (N&B) Položaj Sancinove in Piculina je pred DP še negotov »Boru 10« rekreacijski turnir v odbojki V okvim 130. obletnice ustanovitve Sokola so pri SZ Bor priredib Zenski turnir za rekreativke. Nastopile so štiri šesterke, v finalu za prvo mesto je ekipa Bor 10 premagala Bazovico, v malem finalu pa so Trebče premagale ekipo Bor torek. Premoč ekipe Bor 10 je bila precej nesporna, več težav kot Bazovke v finalu pa so jim povzročile Tre-benke v polfinalu. Vse ekipe so bile nagrajene s pokali in plaketami, zadržale pa so se v prijetnem ozračju ob zakuski. Izidi: Btir 10 - Trebče 2:0, Bazovica - Bor torek 2:1. Za 3. mesto: Trebče - Bor torek 2:1, za 1. mesto: Bor 10 - Bazovica 2:0. BOR TOREK: Albina Zajc, Sonja Sancin, Zora Mezgec, Elsa Flego, Maria Prebanda, Delka Smo-tlak. BAZOVICA: Ksenija Brass, Dora KrižmanCiC, Maja in Suzana Grgič, Magda Rebula, Metka Kuret, Erika Ghezzo. TREBČE: Manuela Cahi, Zorka in Lidija Ferluga, Na-dia Komar, Anica in Zmaga Čuk, Mariza Kralj, Elena Alberti. BOR DESET: Tanja Neubauer, Nevia Vitez, Giuli De Pina, Jasna PišCanC, Duša Gabrijelčič, Gordana Adam, Franka Armani, Laura Carh. OPČINE / OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA SLOGA Uspehi nikoli ne pridejo sami od sebe! V ponedeljek zveCer se je na OpCinal °dvijal redni občni zbor Sportneg združenja Sloga. V polni dvorani Prosvet nega doma so se zbrati elani, prijatelji, tek Sevalci in gostje, da bi skupno ocenil Pravkar minulo športno sezono, ki je bil raškega rajonskega sveta Zoran Sosič, z Pokrajinski odbor CONI Tubio Turk, preč Sednil- vccnr r,,,;; ?rki Sloginih pokroviteljev in predstavni] krajevnega tiska. Pozdravnim besedam Vojka Miota sledilo osrednje poročilo izvršnega odbi ra, ki ga je podal tajnik Ivan Peterlin. C ‘dislih na izredno uspešno sezono je poi oaril, da uspehi nikoli ne pridejo sami c sebe. »Zmagaš in si prvi samo, Ce to zi s|užiš, ce se znaš in zmoreš zavestno m Povedati vabljivejšim stvarem, ki so okrc ebe, ce se znaš žrtvovati, Ce si človek ^brio kulturo in znaš okoli sebe ustvarja Jdalog, se znaš ograditi od zdrah, Ce si pr Pravljen trdo delati in Se ž večjo vnen imsu t0 povsem enane rasmosu usm 7t idr moraš imeti na delovnem mestu. „ vljenju, Ce se hočeš prebiti v ospredj Poit je torej šola za življenje.« Ob tem "oterlin spraševal, zakaj je še vedno t k.° skepse, ko govorimo o športu, zakaj P11 velikem delu javnega mnenja šport edno na dnu lestvice vrednot in nočen jA^Jati, da je prav ta aktivnost tista, ■ktega Človeka gradi in utrjuje. n i. luaunm ieis.em. /M n]muvu leuiiu najavo je bilo potrebno veliko organizac ^Pjavljajo prostovoljno v želji, da bi dol . J svojo življenjskost, v prepričanju, dč dob 1X11™ nas opraviti marsikaj in da Jo le tisto, km prihaja od drugod. pl°! Irud pa si tudi odborniki zasluž Preri’ °’ ne v denarju seveda! »Želir nav ■em’ ria nam dražba naše delo pr nav ■ ’ ud nam arazoa nase aeio pi j. 3 m ga odobrava, da nam starši ob pTj^ajejo pozornost in nas ne izenaciji behaT Cem Za otro^e; že^e^ bi. da bi p na t> . m tam, ce no otroK smaK v S' ^treninge ne bo več hodil. Recept, ki negSa.» po siV?.no napredovanje je Slogi usp spoved ^ans” sezoni. ko je že marši’ vu. Ob tem so društvu seveda stati ob strani pokrovitelji, novi in stari, ki so verjeti v delo odbornikov in trenerjem. Vsem se je Peterlin v svojem govoru izrecno zahvalil, saj bi brez njih Sloga ne dosegla vsega, kar je. Sloga seveda ni le sinonim za odbojko, saj v društvu deluje tudi zelo vitalna planinska sekcija, katere elani se skozi vso sezono podajajo na pohode in vzpone, sodelovanje s SK Devin pa je lahko vsem za zgled. Nekaj misli je bilo v poročilu namenjenih tudi športnim organizmom, zlasti odbojkarski zvezi FIPAV in CONI-ju. »Kje so država in njene javne ustanove, ki bi morale šport spodbujati in športnim enotam nuditi pogoje za to, da vzgajajo mladino? Je mogoCe, da moramo Se danes biti krvavo bitko, da se dokopljemo do zelo dragih ur v telovadnicah?« Peterlin se je javno zahvalil ZSSDI za vso pomoC, ki jo nudi svojim Članicam in pohvalil visoko strokovno podkovanost osebja naše krovne športne organizacije. Ob koncu se je zahvalil še sredstvom javnega obveščanja, ki so pripomogli k uveljavitvi imena SZ Sloga in zvestim navijačem skupine »Sloga Fighters«. Predsednik ZSSDI Kufersin je v svojem nagovoru poudaril, da je SZ Sloga vodilno odbojkarsko društvo v pokrajini, uspehi pa so sad dobro načrtovanega in seveda izpeljanega dela. Tullio Turk (CONI) je poudaril, da so uspehi možni le tedaj, ko vsi strnjeno in zavzeto delajo, staršem je položil na srce, da šport utrjuje in pripravlja mladega Človeka na življenje, kar pa se državnih podpor tiče, je zagotovil, da Se stvari začenjajo obračati na bolje. Predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Tirel je poudaril, da uspehi Sloge niso nekaj naključnega, saj je ta klub zelo dobro organiziran. Tirel se je Slogi zahvalil tudi za zgledno sodelovanje z odbojkarsko zvezo in zaželel obema prvima ekipama srečno plovbo v državnem prvenstvu B2 lige. Na obenem zboru so priznanja dobiti najboljši Slogini športniki, tisti, ki so dosegli najveCje uspehe. Začeli so z najmlajšimi, ki so skozi vse leto obiskovali teCaj mi-nivolleya (tudi letos ga je vodil Franko Drasic); nagrajeni so bili mladinci in mladinke za osvojeni pokrajinski naslov in naraščajniki za pokrajinski in deželni naslov. Najdragocenejše priznanje - ura, ki jo je podarila Zlatama Mikolj, je šlo seveda odbojkaricam- in odbojkarjem prvih ekip, ki sta si priboriti napredovanje v B2 ligo. Poleg tega so pri društvu letos dragic zapored v sodelovanju z Novo Tržaško kreditno banko podeliti tudi deset hranilnih knjižic po 100.000 tir. »Kandidati« so morali biti mlajši od 14 let, poleg tega pa je posebna komisija upoštevala zavzetost dela na treningih, prisotnosti na treningih in tekmah in tekmovalne uspehe. Najzaslužnejši so biti Gorazd Furlan, Matej Iscra, Denis lozza, Aljoša Kalc, Ambrož Peterlin, Martin Rebeccni, Saša Sossi, Fanika Starec, Kristjan Stopar m Veronika Veljak. Letošnji Slogin občni zbor je bil volilnega značaja. Člani so soglasno izvolili odbor, ki bo Slogo vodil v prihodnjih dveh letih in ki je tako sestavljen: preasednik -Vojko Miot, podpredsednika Pavel Mor-purgo in Viktor Stopar, tajnik - Ivan Peterlin, blagajnik - Ingrid Kalan, odborniki -Peter de VValderstein, Marko Kralj, Martin Maver, Primož Možina, Mauro Sgubin in Anica Skerlavaj. Odbor za odbojko sestavljajo Mario Gač, Franko DrasiC, Iztok Furlan, Federico Glavina, David Kralj, Ivan GrgjC, Bruno Milic, Marinko Stopar, Jožko Sirca in Boris Žerjal, odbor za planinstvo Alfredo Kralj, Ivan Grgič, Franko Milkovič in Ivan Kocjan, mladinsko komisijo Danilo in Stefan Pahor, Matevž Peterlin, Danijel Radetti, Francesca Simoni, Katerim Sossi in Marjan Stopar za zdravstveno službo pa sta odgovorna dr. Neva Lupine in dr. Claudio Veljak. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Planinsko srečanje na Radišah: avtobusa SPDT in SPDG ni poti pod in po vrhovih Dolomitov Brente. odpotovali v nedeljo, 13. junija. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan, izpred palaCe deželnega sveta, toCno ob 6. uri, ob 6.20 pa se bodo pridružili planinci z zgornje okolice, ki bodo čakati v Sesljanu, na križišču obalne in na avtocesto in peljal mimo Trbiža in Celovca do prireditvenega prostora na Radišah, kjer nas koroški planinci pričakujejo ob 9.30. SPDT-jevci se bomo nato podali na krajši planinski pohod v okolici Radiš, po kosilu pa bo na vrsti kulturni spored in pozdravi. Srečanje bo ob vsakem vremenu in se bo, kot običajno, nadaljevalo v pristnem planinskem veselem razpoloženju, v primeru dežja v prostorih tamkajšnjega društva. Sorazmerno zgodaj popoldne bo povratek, kajti doma nas Čaka še državljanska dolžnost: volišča so namreč odprta do 22. ure. Za dodatna pojasnila je na voljo Lojze Abram (tel. 040-415534 ali 0348-3144137), ki izlet vodi. Priporoča, da si udeleženci izleta za morebitne nakupe, že doma priskrbijo avstrijsko valuto. SPDG obvešCa, da bo avtobus v nedeljo odpeljal ob 6. uri s parkirnega prostora pred gospodarskim razstavišCem.Okrog 9. ure bo avtobus pripeljal v Radiše nad Celovcem, kjer je ob 9.30 napovedan začetek približno poldrugo uro dolgega, vendar nenapornega pohoda v okolici kraja (po ravnem) od koder se ponuja razgled proti Celovški kotlini in na jugu proti Dravski dolini. Priporoča se primerna obutev. Po pohodu bo kulturni spored. Kosilo iz nahrbtnika. Da se izletnikom omogoči udeležba na volitvah, je povratek avtobusa predviden pred 21. uro. Pohod v Dolomite Brente Za tedenski pohod v Dolomite Brente, ki ga za zadnji teden avgusta pripravlja SPDT, se je doslej prijavilo 19 planink in planincev, ki mislijo preizkusiti svoje moči in alpinistične veščine na zavarovanih poteh dolomitskih tritisoCakov. Program je izdelan, upravniki koC so že obveščeni s prihodu pohodnikov, manjka le informativni sestanek, ki ga SPDT sklicuje za sredo, 23. junija ob 20. uri na sedežu v ul. sv. Frančiška 20/IH. Društveni priznani in izkušeni alpinisti bodo pohodnikom orisati težavnosti, ki jih bodo srečali na poti, načine ter tehniko varovanja na izpostavljenih poticah in visokih lestvah na krož- Integralovd na obisku V nedeljo, 27. junija, bodo tržaški planinci gostili pobratene planince di Integral iz Ljubljane. Pričakujejo, da društva se bo Te bodo SPDT-jevci peljali na daljšo ekskurzijo po kraškem robu od Proseka na Primož, do Križa in dalje do Nabrežine. Pogostiti pa jih bodo v Saležu. (L.A.) Lepa doživetja na dvodnevnem izletu SPDG v Gorski Kotar Kar dolga in precej naporna - zaradi vročine namreč - pot v Gorski Kotar se je splačala. Dvaindvajset udeležencev dvodnevnega izleta na Klek in Bijele Stijene se je vrnilo s prijetnimi vtisi. SPDG je v soboto 5. in nedeljo, 6. junija priredilo izlet v Veliko Kapelo, na območju Gorskega Kotarja. Na pot so se podati z osebnimi avtomobili, Čeprav bi kazalo, ob morebitni ponovitvi izleta, razmišljati tudi o posebnem avtobusnem prevozu. V prvih popoldanskih urah so se že vzpenjati po kar strmi, vendar pred sončnimi žarki skriti stezi proti Kleku nad Ogulinom (1.182 m), razglednemu po obliki pa izredno markantnemu vrhu, ki so si ga (tako pravi ljudsko izročilo) za svoje izhodišče izbrale Čarovnice. Le teh go-riški planinci niso srečati, ko so po dobri uri prilezli do planinskega zavetišča in nato še v dobre pol ure do vrha. Zanimivo je v tem letnem Času cvetje (različne vrste perunik in lilij ter zvončic). Od Beljskega so se izletniki odpeljati do Jasenaka in še naprej do Vrela, kjer je bilo v Olimpijskem centra rezervirano ............ga izleta so bile i pet kilometrov makadama po Begovi stezi (spomin na stare Čase) in nato poldrugo uro vzpona skozi Čudovit gozd, kjer se prepletajo smreja, bukev in javor. Pri planinskem zavetišču, kakih deset minut pod 1.334 metrov visokim vrhom so iz-letnild lahko občudovati obnašanje lisičke, ki se stalno zadržuje v okolici doma. Skoraj eno uro so zatem občudovali pestrost, razčlenjenost in divjino Bijelih Stijen ter se nato, po drugi stezi, po skoraj dveumi hoji namenili na izhodišče. Čakala jih je dolga vožnja proti domu. Na sliki: tržaški planinci pod Blegošem (foto Abram) FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FTK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calen-de, ijjra.Piera Degli Espositi. V foyerju gledališča Rossetti nastopa Se danes, 10. junija ob 19.00 Marcela Serli. BAZOVICA Vrt Gospodarske zadruge Jutri, 11. junija ob 20.30 nastopa dramska skupina Slovenec in pevski zbor Slavec-Slo-venec iz Boršta z glasbeno igro »Obleka naredi človeka«? Režija Boža Hrvatic. PROSEK Kulturni dom Jutri, ll. junija ob 20. uri bo SDD Jaka Stoka - mladinska skupina podala muzikal Svetlane Makarovič »Show strahov«. GORICA Kulturni dom V sklopu sezone Gorica - Ki-nema bo danes, 10. junija, večer posvečen Emiru Kustu-rici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«. V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Ki-nema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Pre-vievv«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Vi- deo Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoa-teljeja. . Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersico-re« iz Manzana. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V sredo, 16. junija ob 19.00 nastop gledališke skupine GIB Piran in plesno akrobatske skupine FLIP Piran z delom Stasje Mehore »Pirati v Piranu 2000«. Rezija Stasja Mehora. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 11. junija ob 20.30 Angelo Beolco Ruzante »Muh-ca«, komedija v domačem narečju. KANAL OB SOČI V sredo, 16. in v Četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve od 16. do 19. ter 21. junija vedno ob 20. uri. 10., 11., 14., 15., 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, Da-rio Fo, »Burkaški misterij«. V soboto, 12. junija ob 20.00 Boštjan Tadel,»Policija, d. d.« FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Jutri, 11. junija ob 20.30 in v nedeljo, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi VVolfgang Božic. V torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopata pianista Olha Chipak in 01eksiy Kushnir. DOLINA Junijski večeri na K’luži Jutri, 11. junija ob 21. uri koncert Tria Kras -večer pristne istrske ljudske glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. V ponedeljek, 14. junija ob 20.00 SCGV E. Komel, »V galeriji zvokov in glasov«, zaključni nastop. V soboto, 19, junija ob 21.00 bo v veliki dvorani »Centro Danza Staranzano« imel zaključni nastop. ______________SLOVENIJA__________________ KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan Jutri, 11. junija ob 20.00 bo iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška drugi koncert. Juan Vasle, ba-sbariton, Leon Engelman, klavir. Cerkev na Kostanjevici V torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. VOGRSKO Dvorec Vogrsko V nedeljo, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske. LJUBLJANA Cankarjev dom Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra IlijCa Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Opera balet Danes, 10. junija ob 20. uri Leo Delibes »Cope-lia na Montmartru«. Frančiškanska cerkev V Četrtek, 17. in v petek, 18. junija ob 20.30 Joseph Haydn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Muzej novejše zgodovine -Cekinov grad Tivoli V torek, 15. junija ob 20.00, 7. koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, nastopa godalni kvartet Tartini z gostom večera prvim flavtistom milanske Scale Davidom Formisanom. 15. MEDNARODNI FESTIVAL »DRUGA GODBA ’99« - Ljubljana Slovenska kinoteka, danes, 10. junija ob 19.00 d-day: dan za dokumentarec dva dokumentarna glasbena filma: BAKA; LAGRIMAS NEGRAS FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7); VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. V razstavnih prostorih Turistične in letoviscar-ske ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) je na ogled razstava "slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. LipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. junija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma. Železniška postaja - Club Eurostar: do 19. junija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 17. ure. SV. IVAN Dijaki in profesorji klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob 50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu«. Ogled bo možen še jutri, 11. junija, od 10.30 do 12.30 in od 17.30 od 19.30. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Škedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19,30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA______________ IZOLA Galerija Insula: Se jutri, 11. junija na ogled razstava z naslovom Ars foroiulana na kateri razstavljajo likovniki iz galerije Centro friulano arti plastiche iz Vidma. Drugi del razstave je na ogled v Palači Gravisi v Kopru. Odprto: od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto’ od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon-do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja Kosiča. .Odprta bo do 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik-ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monogralska zbirka ter prostori obnovljenega materinega Q° ma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne graficn® zbirke tega umetnika na ogled še razstav ^ »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus reko strukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11- do 1_ ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob p°n deljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polha ski muzej. KOBARID ka Kobariški muzej: na ogled je stalna mnze|S zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stava. stalna raZ' LJUBUANA iskih Ljubljanski grad: odprta je razstava rokode , izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slove Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. _ Moderna galerija: na ogled je stalna zbirK derne galerije. stama Muzej novejše zgodovine: na ogled je , rt razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej J od 10. do 18. ure. , r'orgi° Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja 1 2en de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogle ne-od torka do sobote od 10.00 do 19-0 > deljah od 10.00 do 14.00. TRENTA . 2aVskenj Trentarski muzej: razstava o TnS gtalni narodnem parku in etnološka zbir razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Primorska poje ’99: MPZ Tabor z Opčin (vodi | Aleksander Sluga), MPZ Vasilij Mirks Proseka in I Kontovela (vodi Miran [ Žitko TV DNEVNIK 20.50 Med dvema ognjema (pon.) RAI 1 6.00 6.40 9.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.50 18.00 18.10 19,30 20.00 20.35 20.50 22.40 22.45 0.00 0.30 1.00 1.25 Euronevvs Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, gospodarstvo Zeleni meteo Film: Zeppelin (krim., VB 71. i. Michael York, Elke Sommer) Dnevnik Aktualno: Izbor razvedrilne oddaje «La vec-chia fattoria» Vreme in dnevnik Nam: Remington Steele Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto e i re di Roma (kom., It, ’51, r. Mario Monicelli, i. Toto, Al-bertzo Sordi) Mladinski variete: «PoCitniski Solletico» (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles in nam Časa Solletico Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Nam: Gospa iz Westa (i. jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Variete: La časa dei s ogni (vodita Milly Carlucci in Sandro Vannucci) Dnevnik Aktualno: Evropske volitve: Tiskovne konference in pozivi volilcem Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 0.55 Media/Mente Potihoma Nanizanka RAI 2 8.00 10.15 11.05 11.20 11,45 12.05 13.00 13.30 14.00 18.10 18,40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.50 23.05 23.10 0.50 0.55 1.25 Variete za najmlajše, vmes risanke Nam: L’ arca del Dr. Bayer Aktualno: lin mondo a co-lori (vodi B. Buccellato) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nam: Naš prijatelj Charly Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nam: Un caso per due, 15.10 Marshall, 16.05 Law & Order, 17.00 Ai crinfini deli’ Arizona, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila) Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nam: Sentinel Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Nam: Pepe Carvalho (i. J. Puigcorbe, V. Marini) NoCni dnevnik Danes v parlamentu Variete: Zagadan Meteo 2 - vreme Aktualno: Sputa il rospo, 1.15 Andiam andiam a lavorar... Dnevnik ^ RAI 3 H 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik ■ Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma, 10.00 Aforizmi H Film: I figli del deserto (kom,, ZDA ’34) m Nan,: Schwarzvaldska klinika Dnevnik, 12.15 Šport H Pravljice in risanke ali Volilne tribune Deželne vesti, dnevnik D Articolo 1, 14.50 Tgr -Leonardo Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: geo magazine Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden Dnevnik, deželne vesti Variet: Blob Nad.: Un pošto al sole ■jEp Dok.: Inviato di guerra Dnevnik, deželne vesti nfn Življenjske zgodbe i Glasba: pred premiero -Aida Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Rai News, Superzap §2 RETE 4 ITAUA 1 fr* Slovenija 1 {f* Slovenija 2 6.30 8.25 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 1.00 Nad.: Un vol to, due don-ne Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Le balene d’ agosto (kom., ZDA ’87, i. B. Davis, L. Gish, V. Priče) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nam: Un giustiziere a New York Film: Prima di mezzanot-te (kom.', ZDA ’88, i. R. De Niro, C. Grodin) Film: Per amare Ofelia (kom., It. ’74, r. F. Mo-gherini, R. Pozzetto) Pregled tiska Ml CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 22.55 23.15 1.00 1.30 2,00 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Variete: Vivere bene v kuhinji Nam: Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Nam: Tutto Bean Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fiorenza Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nam: Chicago Hope (i. Hector Elizondo) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje Striscia la notizia Glasb, oddaja: Un disco per 1’ estate (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Dariete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.15) Elettorando Nočni dnevnik Striscia la notizia Nam: Hill Street Otroški variete Ciao ciao gg Vremenska panorama -1.20 Teletekst mattina, vmes risanke Kg! Napovedniki Vremenska panorama Nan.: Mac Gyver TV prodaja Tedenski izbor: Video- TV film: In cerca di Lola Pod klobukom ring s Tino, 10.30 nan.: (dram., ZDA ’97, i. Mark Oddaja za otroke VVildbach (Nem., 2. ep.) Kassen, Ara Celi) Zgodbe iz školjke Ekstremne avanture: Se- H Odprti studio, šport m Tedenski izbor. Poljud- verne stene B Nan.: V osmih pod eno neznanstvena serija: Boj Filmski triki: Zunajze- streho za" obstanek, 11.55 dok. meljska bitja B Risanke serija: Druženje in praz- TV nad.: ŠCuke pa ni, B Risanke: Simpsonovi novanje, 12.25 Življenje šCuke pa ne (T. Partljič, 2. Varieteja: Colpo di fulmi- slovenskih vasi: Prem del) ne (vodi Rebecca Ream), Poročila, vreme, šport Svet poroča 15.00 Fuego! Vremenska panorama Euronevvs Nan.: Gli amici del cuore Tedenski izbor: VeCerni TV prodaja Variete za najmljaše, gost: Sonja Porle, 15.00 Risana nanizanka: Taba- vmes risanke Zoom, 16.30 Osmi dan luga (1. ep.) Nan.: Baywatch Tedi, oddaja za mularijo Film: Obiskovalca (Fran- Odprti studio, 18.55 RoCne ustvarjalnosti: Iz- cija) Šport delki iz krep papirja Po Sloveniji Nan.: Družina tretjega ti- Obzornik, vreme, šport Nanizanka: Doktor Fin- pa (i. John Lithgovv, Kri- Spoznavanje narave in ley (Škotska, 3. ep.) sten Johnston), 19.30 družbe: Ledomat iz Trnov- TV igrica: Kolo sreče Pappa e ciccia skega gozda Videoring s Tanjo Variete: Sarabanda Humanistika Atletski miting TV film: The Beast - Risanka Film: Poseben pogled - Abissi di paura (dram., Dnevnik, vreme, šport Kamene solze (Islanda- ZDA ’96, r. J. Bleckner, i. Tednik Nem.-Švedska 1995, r. W. Petersen, 1. del) Oddaja TV Koper: TV Po- Hilmar Oddsson, i. Heinz Film: Angel Heart - per Bennent, Inrgrid Andree) Ascensore per F inferno Oddaja o turizmu: Homo Nadaljevanka: Metulj (dram., ZDA ’87, i. M. turisticus (ZDA, 1. del) Rourke, R. De Niro) Odmevi, kultura, vreme Odprti studio, volitve, Šport 1.10 Šport studio Podoba podobe Somrak stoletja: Temna stran meseca - Povojne S TELE 4 nasilne razlastitve premoženja Glasbena oddaja: 39. Jazz fetsival Ljubljana Gary 19.30, 23.00 Dogodki in Burton - Astor Piazzolla odmevi reunion Aktualna oddaja Nan.: Squadra anticrimi- in Poročila Miles Davis i€ Koper ne Spoznavanje narave in Obiettivo regione družbe Film: Fine di un sogno Humanistika Euronevvs Obiettivo regione | Oddaja o avtomobilizmu MONTECARLO 19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Film: Sposatevi ragazzi Nam: Quincy Nam: Il Santo Film: La corsa piu pazza del mondo (kom., 76) Film: I leoni deli’ ari a Nogomet: Švica - Italija (EP Under 21) Film: Corleone (dram., It. 78, r. P. Squitieri, i. G. Gemma, C, Cardinale) TV PRIMORKA 15.30 Videostrani Videospot dneva Zdravje iz narave Zdravje in mi Pisemski roman Brez šminke: VVerner Otroški parlament Dnevnik, vreme, iz tiska Goriški sejem Kviz: Črkarija Spoznavajmo zamejstvo Za piko veC Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Dnevnik TV Primorka Gugalnica Film: Obleganje Sakson-cev (VB ’63, i. J. Scott, Ronald Lewis) Aktualnoa: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Zdaj in za vekomaj (VB 1956, r. M. Zampi, i. J. Scott, V. Gray) TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Primorska poje r 'N Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8,00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M, Prepeluh); 9.30 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Primorska poje '99: APZ Vinko Vodopivec; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne dia-Oonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, lato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi šelhaus, fotoreporter in snemalec; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 2'30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 6.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 ^aski potpuri (Incontro con la canzone r|estina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) ^30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; J.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 9.45 pravnikovi nasveti; 11.15 Aktualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15:00 Daj, povej - Z glasbo okoli sveta - Hot dog; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije Prim-roske; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Neresnih pet, odd. o slov. zabavni glasbi; 20.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L'una blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8,05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17,05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr,; 14.50 Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musi-•cale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23,00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila: 110-letnica Posojilnice-Bank Ferlach/Borovlje - Oddaja v živo iz «Cingelca»; Dnevno Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00(105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR . Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SU plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r „ „ SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE h FBI objavil nov seznam najbolj iskanih zločincev NEW YORK - Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je objavil nov seznam 10 najbolj iskanih kriminalcev. S seznama sta bila Črtana domnevna libijska terorista Ab-del Baset al-Megrahi in Lamen Kalifa Fimah, ki se zaradi eksplozije PanAmovega letala nad škotskim Locker-bijem leta 1988 že zagovarjata na Nizozemskem. Nečastni naziv najbolj iskanega kriminalca FBI sta si pridobila arabski terorist Osama bin Laden, ki se skriva v Afganistanu, in American James Kopp, za katerim se je izgubila vsaka sled. Osama bin Laden si je mesto na seznamu zaslužil v prvi vrsti zaradi organizacije in »duhovnega vodstva« pri napadu na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji lansko poletje, FBI pa sumi, da ima na vesti Se kopico drugih kaznivih dejanj. James Kopp pa je osumljen, da je lansko jesen z ostrostrelko ubil zdravnika Bametta Slepiana. FBI sumi, da je bil Slepian ubit na svojem domu v Buffalu v državi New York, ker je opravljal umetne prekinitve nosečnosti.. Miloševičev denar za financiranje obnove HAMBURG - Nemški obrambni minister Rudolf Scharping se je zavzel, da bi povojno obnovo ZRJ financirali tudi z denarjem, ki ga ima jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič na svojih bančnih računih v tujini. V pogovoru za hamburški Časnik Die VVoche je Scharping pozval k človekoljubni pomoči ne le za Kosovo, ampak tudi za Srbijo. Gospodarska pomoč Srbiji pa je po Scharpingovih besedah odvisna od razvoja demokracije. Scharping meni, da je pogoj za demokratizacijo odhod Miloševiča. Odposlanec nemške vlade za BiH Hans Koschnik je prav tako pozval k povojni obnovi Balkana in predlagal ustanovitev posebne agencije, ki bi na kraju samem imela svoje strokovnjake in odločala, komu dodeliti gospodarsko pomoč. Razpolaganje z denarjem bo moralo biti bolj učinkovito kot v BiH, je poudaril Koschnik in opozoril na počasnost birokracije v Bruslju. Donatella Versace V Londonu s svojimi modeli in diamanti LONDON - Donatella Versace je vCeraj zveCer v Londonu predstavila svojo prvo samostojno modno kolekcijo v Veliki Britaniji. Predstavitev je vzbudila precejšnjo pozornost pri občinstvu, med manekenkami, ki so predstavljale Donatelline modele pa je bila tudi Naomi Campbell. Ob modnih novostih pa bo predstavitev ostala v spominu bolj zaradi veC milijonov funtov vrednih diamantov in drugih draguljev, ki so jih nosile manekenke. NajveCjo dragocenost je predstavljala diamantna ogrlica Graff Millennium, ki je krasila vrat Naomi Campbell (na sliki AP). Na Kitajskem aretirali več tisoč trgovcev z belim blagom PEKING - Kitajska policija je v letih med 1996 in 1998 aretirala 26.000 ljudi, ki so ugrabljali in prodajali ženske in otroke, poroCa Časnik Chi-na Women‘s News. Policija je tudi rešila 23.000 ugrabljenih in prodanih žensk in otrok, razkrinkala pa je 8000 kriminalnih združb, ki so se ukvarjale s trgovino z belim blagom. Mnogo ugrabljenih žensk so prisilili v prostitucijo. Sicer je Časnik tudi poročal, da število ugrabitev in prodaje ljudi po letu 1992 upada, natančnih podatkov pa ne navaja. Trgovina z belim blagom je zacvetela zaRadi večjega števila moških na kitajskem podeželju in zaradi velikega povpraševanja po ženskah. Zaradi stroge vladne politike načrtovanja rojstev, ki mnogim družinam dovoljuje le enega otroka, se povečujejo zahteve po sinovih, ki so na podeželju precej bolj cenjeni od hčera. V Parizu kmalu na ogled mnoge novosti s področja letalske in vesoljske tehnike PARIZ - V francoski prestolnici potekajo zadnje priprave za 43. letals Ion, ki bo v Parizu od 12. do 20. junija. Sodelovalo bo 1765 razstavljal06^^ 40 držav, med eksponati pa bo tudi nosilna raketa Arianne 5, ki bo priP leto utirila nov zemeljski opazovalni satelit (na sliki AP).