Štev. 280. V Ljubljani, v četrtek, 4. decembra 1041-XX !Leto VI. LskljoftBs pooblaičenka ta tg)iiern]e Italijanskega In tujega | Uredntitvo la »prava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conccssionarla esetasiva per la pabbltdtt dl provenienca Ital lan* Izvora: Uniona Pnbblicit* ttaliana S. A_ Milano. § Redazione. Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: Uniona PnbblicitA Ualiana S. A. Milana KOSTII1 Ha pioCaVra w ^vivvhu Vojno poročilo št. 549: Nespremenjen položaj na bojišču v Marmariki Utrujenost 'm težave z dovozom živeža ter vojnih potrebščin — Neutrudljivo delovanje italijansk. letalstva Uradno vojno poročilo št. 549. pravi: V Marmariki se boji krajevnega značaja kljub slabemu vremenu nadaljujejo. Pri Tobruku delovanje topništva in naših prednjih oddelkov. Na srednjem odseku nekaj spopadov, pri katerih je bilo uničenih več angleških vozil in je protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo. Na bojišču pri S o 11 u mu so Angleži streljali proti utrjenem pasu pri Bardiji. Streli so dobili odgovor. Protiletalsko topništvo v trdnjavi je sestrelilo eno angleško letalo. Iz kasnejših ugotovitev se vidi, da so naši branilci v postojanki Sidi Omar Angležem uničili 17 tankov, 5 oklepnih vozil in 20 avtomobilskih prevoznih sredstev. Angleška letala so metala bombe na B e n g h a-zi, Derno in na druge kraje v Cirenajki. Eno letalo, ki je bilo zadeto, je moralo pristati. Posadka je bila zajeta. Neko drugo letalo je bilo sestreljeno pri De r n i od protiletalskega topništva. Naša lovska letala so v letalskih bojih sestrelila 5 letal, nemška pa dve letali. Med nočnimi napadi na območje Marsa Ml-t r u h a je bilo sestreljeno po naših bombnikih eno angleško lovsko letalo. Častniki-piloti, voditelji posadke torpednih letal, ki so potopila angleško križarko, kakor je to I poročalo včerajšnje vojno poročilo, so kapitan G i u I i o M a r i n i in podporočnika A 1 i g i S t r a-' ni in Giuseppe Coci. Bojišče v Marmariki, 4. decembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Bitka v Marmariki je v celoti Ohranila skoraj docela isti značaj kakor poprejšnje dni. Ni še mogoče dati točne in končne slike o položaju. Zanesljivo pa je mogoče poudariti, da vojne akcije, posebno angleške, nimajo več tistega zagona, tiste udarne sile in tiste naglice kakor v začetku bitke. Videti je, da se po toliko dneh bitke že čutijo učinki utrujenosti pri znatnih množicah ljudi in da se kažejo pomnožene težave pri preskrbi z živežem, z gorivom, s strelivom in z drugimi neobhodno potrebnimi rečmi. Sile Osi se pa vsekakor še naprej bijejo hrabro in izpodnašajo močne in ponovne napore sovražnika, kateremu zadajajo vedno hujše izgube. Na osrednjem delu bojišča so tudi dosegle znaten pozitiven uspeh, ko so pri nastopih v zadnjih 48 urah zajele precejšnje število vojakov in zelo veliko vojnega blaga. Italijansko in nemško letalstvo v zelo znatni meri še naprej neutrudljivo prispevata pri operacijah kopnih sil. Oddelki bombnikov so napadli oddelke sovražnikovih čet in motornih vozil ter jih znatno število spravili iz boja. Druge skupine bombnikov eo uspešno zadele sovražnikova preskrbovalna središča ter razbile in uničile veliko skladišč goriva in streliva. Po nadaljnjih ugotovitvah je razvidno, da so italijanski lovci 1. decembra zbili 13 angleških letal, več drugih pa resno zadeli. Torej so nemški in 'italijanski lovci ta dan vsega zbili 17 angleških letal. Pomorska bitka ob avstralski obali Berlin, 4. dec. s. Uradno poročajo: Pred avstralsko obalo je prišlo do pomorske bitke med nemško pomožno križarko »Cormoran« in avstralsko križarko »Sidney«. Pod poveljstvom Jregatnega kapitana Detmcrja je nemška pomožna križarka hitrejšo in močnejšo sovražno edinlco premagala in potopila. Križarka »Sidney« je imela posadko 42 častnikov In 608 može, ki so se vsi potopili. Zaradi poškodb, ki jih je nemška pomožna križarka imela med bojem, so morali ladjo po zmagovitem boju prepustiti njeni nsodi. Velik del posadke je bil rešen in je dosegel avstralsko obalo. Pomožna križarka »Cormoran« je na svoji križarski vojni na atlantskih vodah pod svojim junaškim poveljnikom potopila mnogo sovražnih trgovskih ladij. Nov oklic ministra dr. Goebbelsa za pomoč nemškim vojakom na frontah Berlin, 4. dec. s. Danes bo objavljen nov oklic ministra dr. Goebbel9a, ki kot voditelj propagande v nar.-soc. stranki vabi vse prebivalstvo Velike Nemčije, naj daje radijske aparate, gramofone in gramofonske plošče za vojake, ki se bore na tako daljnih bojiščih, kjer je tako težavno priti do poslušanja radia in gramofona. Pobiranje radijskih aparatov in gramofonov ter plošč bo oskrbela hitlerjevska stranka v času od 7. do 14. decembra. Darovalci bodo dobili posebno pri-znanico. Politični begunci na švedskem Stockholm, 4. dec. s. Švedski minister za socialna vprašanja je dal na razpolago podatke o tujih beguncih na Švedskem. Teh beguncev, ki pripadajo različnim narodnostim, je vsega kakih 6000. V načelu niso nobenega tujega političnega begunca poslali iz Švedske. Oblasti pa vse nadzorujejo in je beguncem prepovedano približati se pristaniščem ali vojaškim predelom v državi. Delo na Švedskem _ je dobilo samo neka j beguncev. Kakih sto jih je bilo poslanih v 2 koncentracijski taborišči, ker so bili sumljivi zaradi svoje politične preteklosti. Iz enega taborišča je zadnje čase nekaj teh ljudi pobegnilo. ' Guverner Bastianini na uradnem obisku v Splitu Split, 3. dec. AS. Včeraj je z letalom prišel v Split guverner Dalmacije Eksc. Bastianini v 6premstvu nekaterih vladnih uradnikov. Guvernerja 60 sprejeli in pozdravili prefekt, zvezni tajnik, poveljnik armadnega zbora in poveljnik mornarice v Dalmaciji. Guverner se je takoj podal v vladno palačo, kjer se je posvetoval z zastopniki krajevnih oblasti, pri tem pa je z njimi proučeval glavna vprašanja, ki zanimajo to pokrajino. Nato je sprejel skupino pristaniških delavcev iz Genove, Ki so prišli ustvarjat splitsko pristaniško skupino. Guverner se je dolgo pogovarjal z njimi in jih prisrčno pozdravil pri njihovem delu v Dalmaciji. Poudaril je, da ima njihovo delo tudi velik politični pomen. Guverner se je iz vladne palače podal v dom fašistične mladine, kjer ga je sprejel in pozdravil zvezni tajnik. Pohvalil je dobrodelno delovanje, ker ta ustanova deli brezplačno hrano 120 otrokom. Popoldne je Eksc. Bastianini obiskal športno igrišče, kjer je pregledal oddelke divizije, ka-tero_ je pohvalil zaradi njenega obnašanja v Dalmaciji. Obiskal je tudi vojaško bolnišnico, kjer se je pogovarjal z vsakim bolnikom in razdelil razna darila vojakom. Vrnil se je še enkrat na športno igrišče, kjer je pregledal oddelke in sicer en bataljon fašistične milice, ki je pred kratkim prišel v Dalmacijo. Sprejemi vojaških osebnosti pri Duceju Rim, 4. dec. s. Duce je sprejel v poslovilni avdienci-generala Liotta ter mu izrazil toplo priznanje za delo, katero je v miru in vojni opravil po različnih letalskih enotah, katerim je poveljeval. Zatem je sprejel generala Urbanija, ki je dve leti bil načelnik kabineta v letalskem ministrstvu ter ga pohvalil za opravljeno delo. General Urbani bo prevzel poveljstvo nad veliko letalsko skupino. Duce je sprejel tudi polkovnika Casera, novega načelnika kabineta v letalskem ministrstvu Vesti 4. decembra Ker je pet sovjetskih vojakov prekoračilo vzhodno munclžursko mejo, je mandžurska vlada vložila oster ugovor pri sovjetskih oblasteh. Rooseveltove obljube glede pomoči za Rusijo so dozdaj bile le mrtva črka, ker je samo neznaten del obljubljene pomoči prišel v Rusijo oktobra in novembra. Iz zanesljivega vira poročajo, da so Amerikanci poslali dozdaj le štiri protiletalske topove. Pošiljanje pomoči ovirajo stavke v Ameriki in pa nasprotovanje ameriških vojaških oblasti, poroča radio Stefani. Na obdolžitve predsednika Roosevelta, da japonske čete v francoski Indokini močno presegajo število, ki je bilo dovoljeno po sporazumu s Francijo, izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da ni v Indokino prišel niti en vojak več, kakor pa je bilo dogovorjeno. Indijsko morje je postalo smodnišnica, kjer bi zadostovala ena sama iskra, da se sproži nepopravljiva nesreča, Angleži in Amerikanci ne smejo podcenjevati japonske sile in naj oborože svoja brodovja, če hočejo prenesti morebitni spopad, je dejal včeraj avstralski mornariški minister. Vrhovni poveljnik avstralske vojske na Srednjem Vzhodu general Blamy je dopotoval v Singapore ter bo imel tam važne posvete s krajevnimi vojaškimi poveljniki. Bolgarsko vojaško sodišče v Skopi ju je obsodilo na smrt nekega turškega državljana, obtoženega dejanj zoper varnost bolgarske države. Druga dva Turka so obsodili na devet let ječe. Vse lekarne v Bolgariji, ki so v rokah Judov, bodo te dni hkratu prešle v bolgarske roke, določa najnovejši ukrep bolgarska vlade. Nailepic darilc za bližnje in daljne prijatelje in znance za Miklavža, Božič ali Novo leto so knjige »SLOVENČEVE KNJIŽNICE*. — Vsaka knjiga le 5 lir. Od 1040 nemških mornarjev z nemške oklopnice »Graf Spee«, ki so bili internirani v Argentini, je pobegnilo 128 mož proti tihomorski obali. Argentinski poslanci so zaradi tega zahtevali pojasnila od vlade. Ameriške oblasti so obsodile 28 komunistov — trockistov — zaradi sabotažnih dejanj. Dobili so zaporne kazni do 10 let. Sovjeti se pripravljajo na izpraznitev trdnjave Hangoe, ker sc boje, da pozneje zaradi iedu ne bodo mogli odondot. poročajo iz Helsinki ja. čilske ženske so izdale razglas, v katerem pravijo, da ne bodo več nosile svilenih nogavic, ker niso več voljne prenašati nesramne špekulacije tovarnarjev in trgovcev z nogavicami. Na izredni seji kubanske vlade, je govoril tudi predsednik republike, ki je dejal, da bo vojno Nemčiji napovedala tudi Kuba, ako bodo Združene države šle v vojno, poroča DNB. Vsa madžarska javnost in tisk ostro obsojata angleško in ameriško propagando, ki širi najbolj debele o dogodkih na Madžarskem. Tako je zadnje dni trdila, da so saboterji uničili šest velikih madžarskih tovarn za vojne potrebščine, kar je seveda popolnoma izmišljeno. Pogajanja za ureditev obmejnega prometa med Hrvaško in Madžarsko so se včeraj končala v Budimpešti. Londonski radio sporoča, da je angleški kralj včeraj podpisal zakon, po katerem bodo konec januarja poklicali v vojaško službo vse mlade Angleže, ki so dopolnili 18. leto. Na uradni obisk v Solijo bosta v nedeljo zvečer dopotovala hrvaški zunanji minister Lorkovič ter pravosodni minister Puk. Ostala bosta nekaj dni tam in podpisala kulturni sporazum med Hrvaško in Bolgarijo. Nemška pomožna križarka »Cormoran«, ki se je potopila pred avstralsko obalo po uspešnem boju 6 križarko »Sidney«, je dolge mesece križarila po oddaljenih morjih. Potopila je kakih 9 angleških parnikov. Meseca septembra je nastopala v vodah med Ceylonom in Sumatro. V Bukarešti so se začela posvetovanja pri itali-jansko-romunski komisiji za gospodarska vprašanja. Gre za povečanje izvoza romunskega petroleja, pšenice, koruze, živine, krme in lesa v Italijo ter za povečanje izvoza italijanskih tkanin, kemičnih izdelkov, zdravil ter drugega blaga v Romunijo. Prisrčno jih je pozdravil ter izjavil, da je ponosen, do lahko veličastne črne srajce pozdravi v Splitu. Vojna v Rusiji Novo ozemlje pri Moskvi zavzeto Hitlerjev glavni stan, 4. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Pri Moskvi so napadi naše pehote in tankovskih skupin, ki so jih podpirale močne skupine bojnih in strmoglavskih letal kljub žilavemu odporu in krajevnim sovražnim protinapadom zasedle še več ozemlja. Pri teh bojih je bilo včeraj uničenih vsega 20 sovražnih tankov. V Finskem zalivu je večja sovjetska _ prevozna ladja zavozila na nemško-finsko minsko zaporo in se j? potopila. Budimpešta, 4. dec. s. Madžarski dnevnik »Pesti Ujszag« piše, da so se razblinile angleške trditve o tem, da bo Rusija mogla prenoviti svojo vojsko ter nadaljevati vojno z Nemci. Resnica je Odstop dosedanje ter imenovanje nove albanske vlade Tirana, 4. dec. e. Predsednik albanske vlade je bil z vsemi ministri včeraj sprejet pri kraljevem namestniku, kateremu je sporočil odstop vlada, češ da je ta izpolnila nalogo, katera ji je bila zaupana pred več kakor dvema letoma in pa, da bi dala namestniku možnost, da z novim izborom ljudi reši naloge, ki so se prikazale z ustvaritvijo Velike Albanije. Kraljevi namestnik je odstop sprejel ter senatorju Verlaciju in članom vlade izrekpl pohvalo za delo, ki ga je opravila prva vlada v novi Albaniji in to v izrednih težavah zgodovinske dobe, ki se je začela z združitvijo Albanije in Italije ter se končala po vojni, katera Churchillov govor o bodočih vojnih nalogah Lizbona, 4. dec. s. V svojem govoru pred spodnjo zbornico je predsednik angleške vlade Churchill dejal med drugim: . Poklicati moramo narod k nadaljnim žrtvam in naporom. Vstaja kriza iz naslednjih razlogov: bila so uničena in znova postavljena velika podjetja za vojne dobave in sicer v velikem obsegu. Ta podjetja so 6edaj dozidana, toda potrebno je osebje za njih poslovanje in to osebje mora biti polnoštevilno. Razen tega moramo priznati, da dobiva izdelava v Zedinjenih državah šele sedaj svoj pravi tek in da bodo v več pogledih naša naročila omejena. Vdržati bomo morali veliko breme leta 1942 in izkazati se bomo morali kos položaju. Zahteve, ki jih postavljam, bodo vplivale na življenje naroda v več pogledih. Udobnosti, ki smo jih doslej mogli ohraniti, bodo zopet in natančneje omejene. To bo vplivalo tudi na značaj in na izoblikovanje našega dnevnega življenja. Veliko smo v tem pogledu že storili. Trgovina z luksuznimi predmeti je bila skoraj popolnoma ustavljena z omejitvijo surovin, kar pa bomo storili sedaj, bo pomenilo še nadaljni pritisk vijaka. Churchill je nadalje dejal, da bodo pri vpoklicih pod orožje vpeljane tri novosti. Tako bodo določili med drugim postopni prehod od sistema rezerv k sistemu posameznih odpustov. Sistem | Pred začetkom sojenja krivcev I francoskega poraza Vichy, 4. dec. s. Čez dober mesec se bo začela v Riomu sodna obravnava, ki naj kaznuje tiste, ki so odgovorni za francoski poraz. Gre za obravnavo velikega obsega. Med njo bo pred sodnike prišlo pričat kekih 600 do 700 ljudi. Razprav se Ho udeleževalo okoli 150 časnikarjev. Obtoženci bodo prihajali v razpravno dvorano po podzemeljskem hodniku naravnost iz ječ, da ne bi vzbujali prehude radovednosti pri občinstvu, ad Rusija Spremembe v vodstvu turške vojske Ankara, 4. dec. s. Za poveljnika obsednega stanja v Carigradu je bil imenovan general Sabih Nojan. Poveljniško mesto je bilo prazno, od kar je odstopil general Ali Riza Artukal. ki je bil pred kratkim imenovan za vojnega ministra. V aktivno vojaško 6lužbo se je vrnil general Se-dad, dosedanji podtajnik v turškem vojnem ministrstvu. Na njegovo mesto je prišel general Galip Denis. Prihod nemških in italijanskih državljanov iz Afganistana Soiija, 4. dec. s. Včeraj so na bolgarsko mejo pri Svilengradu dopotovali iz Turčije nemški državljani, ki so jih brez razloga na angleško pobudo izgnali iz Afganistana. Teh nemških državljanov je 150. S posebnim vlakom so nadaljevali pot čez Romunijo v Nemčijo. Za danes pričakujejo v Svilengradu 25 italijanskih državljanov, ki so sestavljali vso italijansko kolonijo v Afganistanu, Na turško-bolgarski meji jih bo sprejel uradnik italijanskega poslaništva ter zastopnik faši-stovske stranke. Jutri se bodo ustavili v Sofiji, v soboto pa potovali čez Belgrad v domovino. Sodbe nad danskimi nasilniki Kopenhagen, 4. dec. s. Prizivno sodišče je končalo razpravo zoper sedem danskih nasilnikov, ki eo storili mnogo sabotažnih dejanj in sicer na zapoved komunistične stranke. Med drugim so s peklenskimi stroji poškodovali dva španska parnika, ki so jih danske ladjedelnice izdelale za Francovo Španijo. Dva obtoženca sta bila obsojena na 16 let ječe, drugi pa na ~ooi»e kajaai od dveh do dvanajstih let. namreč čisto drugačna. Da bi Rusija preuredila svojo industrijo za Uralom, bi bilo treba vsaj pet let. To dejstvo izključuje možnost, da bi Sovjeti mogli nadaljevati vojno po angleških in ameriških željah. Za nadaljevanje vojne bi Rusija morala imeti veliko industrijo, ki bi preskrbovala tisto vojsko, katero bi Angleži hoteli organizirati onstran Urala. Sovjetska vojna industrija pa je danes v glavnem v rokah Nemčije, v Sibiriji pa take industrije skoraj ni. Torej bi jo bilo treba urediti, jo preskrbeti s stroji in s surovinami. Za dovoz surovin pa bi bilo potrebno tudi dobro železniško in cestno omrežje. Treba bi bilo povečati tudi pridobivanje premoga in drugih surovin, za kar se Rusi do zadnjega sploh niso brigali. Za vse to bi bilo treba vsaj pet let, sodi omenjeni madžarski list. je potekala tudi na albanskih tleh', z osvoboditvijo in priključitvijo obsežnih predelov, poprej ločenih oid domovine. Po vladarjevem nalogu je namestnik sestavil novo vlado ter zaupal predsedstvo senatorju Mustafi Marliciju Kruji. S kraljevim odlokom je bilo ustanovljeno ministrstvo za odrešene pokrajine, da bi vzporejalo delo vladnih zastopnikov v novih ozemljih ter pospešilo prilagoditev tamošnjega življenja življenju v starih krajih. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je združeno z ministrstvom za industrijo in trgovino v enotno ministrstvo za narodno gospodarstvo. Ravnateljstvo za tisk, propagando in tujski promet je bilo povzdignjeno v ministrstvo za ljudsko kulturo. Nova vlada šteje osem ministrov, enega državnega podtajnika ter pet ministrov brez listnice. Angije I rezerv je bil primeren in dober, dokler ni bilo močnega pomanjkanja ljudi. Druga novost, ki se tiče ljudi, se nanaša na zvišanje starostne dobe za obvezno vojaško službo od 41. do 51. leta. Ne nameravamo vpoklicati pod orožje telesno nesposobnih ljudi, morda pa je mnogo nalog v moderni vojski, ki jih lahko izpolnjujejo ljudje, ki bi sicer ne mogli korakati s četami. Kot tretjo novost je Churchill imenoval znižanje starostne dobe za obvezno vojaško službo na 18 let in 6 mesecev. V nadaljevanju svojega govora je Churchill dejal: Naša nacionalna garda je velika opora proti vdoru, zlasti proti vdoru s četami, ki bi bile prepeljane v letalih ali z drugimi jadralnimi sredstvi. Razpolagamo s približno 1,700.000 ljudmi, ki so porazdeljeni po vsej državi in dobro oboroženi. Imamo več milijonov pušk v Angliji, toda nimamo jih za vse. Zato jih moramo zamenjati s strojnicami, pištolami, ročnimi granatami in petardami. Če bi manjkalo drugega orožja, se ne bomo pomišljali, da damo državljanom v roke tudi lopate in drugo orožje. V nočnih bojih, ko so vse mačke črne, si lahko vsak vpoklicanec tako sam preskrbi svojo puško. Churchill je končno prosil za pooblastilo, da bi lahko ženske vpoklicali v službo med neborci, v pomožnih četah ter v oddelkih civilne obrambe. Nadaljevanje razprav pred posebnim sodiščem v Trstu Trst, 4. dec. AS. Danes se je v dvorani porotnega sodišča nadaljevala razprava proti skupini bO protin acionalce v in prevratnežev. Posebnem« sodišču z a zaščito države predseduje Tringali Casanova, navzoči so bili mnogi poslušalci in vsi obtoženci in njihovi branilci. Takoj v pričetku razprave je rimski advokat Mannassero, ki brani obtoženca Sfiligoja, prosil, da bi pripustili kot pričo tudi bivšega jugoslovanskega konzula v Trstu ,ki bo lahko !>otrdil, ali sta bila Sfiligoj in ššuka pri njem decembra leta 1939. Nato se je začelo zasliševanje obdolženca Antona Ščuke, 25 letnega (doktor ja agronomi je iz Trsta. Obtožnica na 150 straneh obširno prikazuje prevratno delovanje skupine, ki je bila v zvezi * komunisti in nasilniki v bivši Jugoslaviji. 21. avgusta je Šeuka poslal preiskovalnemu sodniku pismo, v katerem pravi, da mu veleva vest, da bo vse povedal po resnici, kako se je godilo, da pa 'prekliče kot neresnične vesti vseh izpovedi, ki jih je poprej podal v preiskavi. Pri zaslišanju je ščuka preklical vse prejšnje trditve, da bi se lažje razbremenil obtožbe sodelovanja pri terorističnih dejanjih v Piacenzi in Bologni. L. 1932 so v njegovi hiši našli štiri fotografije bazoviških ustreljencev, kar je potrdilo, da se je pripravljal na prevratna dejanja in da so njegove izjave v opre-ki z dejanji. Predsednik ga je večkrat spravil v protislovja. Sploh je v njegovih odgovorih mnogo namernega izmikanja. Na prebrisan način skuša zabrisati vsako sled za seboj. Znano pn je bilo. da je pod krinko kulturnega delovanja skrival razne prevratne namere. Tako se je lotil tudi hribovskega športa, da je lažje zbiral slikovno gradivo raznih važnih krajev. Vodil je prevratno delo po raznih skrivnih krožkih. Zanikal je, da bi bil večkrat odpotoval v Milan, da bi na tamkajšnjem velesejmu »opravil važen posel«. V Milanu je srečal železničarja Čoka, ki ga je hotel pridobiti za teroristična dejanja na italijanskih železnicah. Imel je načrt, po katerem bi neki žele. polagali v mazil ne pušče žel. vozov ploščice razkrojilne snovi, ki bi razjedale dele osi in povzročale nesreče. Ščuka vse to zanika. Zanika tudi, da bi se sestal s Sfiligojem v Gorici, ki je bil znan, da je imel »zveze« z jugoslovanskimi študenti. Nadalje zanika, da bi bil 1. decembra 1939 obiskal itigoslovanskega konzula v spremstvu Sfiligoja, ščuka je konzulu dajal poročila v premikanju italijanskih čet. Tudi Sfiligoj zanika tak obisk in pravi, da je bil pri konzulu 1. februarja 1940, kjer je zaprosil za dovoljenje za pot v Ljubljano, tla bi obiskal svojo bolno sestro. To se je izkazalo za resnično. Nato je bilo v razpravi govora o denarnih podporah, ki so jih obdolženci dobivali od bivše jugoslovanske vlade. Gre za letne podpore od 1200 do 4800 lir. Denarne fonde je upravljal obdolženec Lovrenčič. Ščuka je nadalje zanikal, da bi se bil sestal z dr. Tuto, ko se je ta vrnil iz konfinacije na Liparskih otokih. Nič noče vedeti o sestanku, na katerem se je govorilo o prevratnem nihanju, po katerem naj bi se jugoslovanske meje prenesle do Tagliamenta in celo do Livenze. Svoje prejšnje izjave je kratko označil za navadne izmišljotine. Ščeka je na vsak način hotel dokazali, da so njemu in njegovim tovarišem neznana vsa dejstva, ki jih našteva obtožnica. Zatem je bil zaslišan dr. Sardoč, zobozdravnik, ki zanika, da bt bil eden najbolj delavnih voditeljev propagande. Pravi, da je bil leta 1928 kon-finiran zaradi političnega delovanja, a ne ve razloga. Leta 1934 se je vrnil v Trst in začel z zobo-zdravništvom. Obnovil je stike s prijatelji, od katerih jih je mnogo med sedanjimi obtoženci. Zanika, da bi ti prijatelji bili člani propagandne in protiitalijanske organizacije. S Ščuko se je spoznal leta 1934 in imel z njim politične stike. Zanika, da bi bil potoval na Jesenice na sestanek z od- sotnim Rejo. Prizna prijateljske zveze z dr. Ku-kanjo. Ni mu nič znanega o nadzorstvu nad denarjem, ki je prihajal iz Jugoslavije. Ne več nič glede sabotažnih poskusov na železnicah. Nato je prišel na vrsto 'dr. Venceslav Tuta, ki je bil tri leta interniran zaradi politike. Za- nika udeležbo pri dejanjih, katere navaja obtožnica in pa da bi bil potoval v Milan, da preskrbi razstrelivo. Edino njegovo opravilo'je bilo vodstvo očetovega podjetja, zaradi česar je moral mnogokrat potovati po zasebnih poslih. Nato je bil zaslišan študent Boris Zidarič, ki je prebival v Ljubljani in bil jugoslovanski državljan. Ni bil zapisan v nobeno politično stranko in je bil samo predsednik nekega kulturnega društva. Pri nekem predavanju o knjigi »Carniola italiana« je spoznal prof. Čermelja. Prizna, da je prišel v Trst, da se dobi s Sosičem in ššukom ter se udeleži sestanka v Čezsoči. Izpove, da so na sestanku govorili tudi o morebitni vojni ined Italijo in Jugoslavijo. ni slišal govorjenja o ka.ki peti koloni. Prizna, da mu je odsotni Zela zagotovil, da mu 1)0 nekaj poslal v ugodnem trenutku. S Sosičem in Ščukom je potoval v Belgrad, kjer je prišel v stik z jugoslov. stotnikom Krajcem. Odvetnik Tončič topove, da je poslal Du-ceju dolgo spomenico, v kateri je dokazoval, da ni pobudnik ali poglavar slovenske politične organizacije, sovražne Italiji. Obtoženec prof. Kosovel izpove, da je popravljal naloge v slovenščini, ne da bi vedel, da bodo potem tiskane v propagandni publikaciji »Iskra«, Zanikuje, da bi dobival tiskovine izza meje. Nazadnje je bil zaslišan ravnatelj Hranilnico in posojilnice Štefan Lavrenčič, ki se sklicuje na izpovedi v preiskavi in pravi, da so obtožbe proti njemu sama fantazija, ker se ni nikdar bavil s protiitalijansko propagando in ni poznal jugoslovanskega konzula v Trstu. Za spomladansko setev moramo že zdaj odbrati zdravo seme Ljubljana, 4. decembra Včeraj zvečer je imela Sadjarska in vrtnarska podružnica važno predavanje o tem, kakšne vrste semen naj pripravimo za saditev v zgodnji spomladi in kako naj ta semena pripravimo, da ImkIo res dobra in nam bodo dala čim več dobrega sadu. Predavanje je bilo vseskozi poljudno, vendar pa sila poučno. Predaval je priljubljeni strokovnjak na tem polju, ravnatelj mestnih nasadov g. Lap. KAKO SE PRIPRAVLJA ZDRAVO SEME ZA SPOMLAD Kdor hoče imeti veliko dobrega sadu se mora že od vsega začetka brigati za seme, kajti ni vseeno kakšno seme vsadimo. Vprav 6eme ima veliko vlogo. Zdaj v časih ko moramo biti kmalu doma, prav s pridom lahko porabimo čas za to, da preberemo semena in jih tudi preizkusimo ali so dovolj kaljiva in ali se jih izplača saditi, da bodo dala sad, kakršnega si želimo. Vedeti moramo, da bomo zgodaj spomladi navezani le bolj na zelenjavo, kajti me3a bo bolj malo (na karte), pa tudi druge živilske potrebščine so odmerjene po strogih racioniranih načelih. Ljudje IkkIo porabili zdaj veliko več zelenjave in vprav zaradi tega morajo zelenjadarji skrbeti, da bodo vsadili spomladi dobro seme. »Kakršna setev — Inka žetev,< pravi narodni pregovor. In to je res. Zdaj v dolgih zimskih večerih si moramo narediti kar poseben delavni načrt za spomlad, kakšno in katero seme bomo sadili. KAKO ODBIRAMO SEMENA Vsaka vrsta semena mora biti v posebnem ■zavojčku skrbno odbrana. Na zavojčku mora biti letnica, ki je važna zaradi tega, kdaj je bilo se- me odbrano, kajti ni vseeno kakšno seme vse-jemo, kaljivost različnih semen je namreč različna. Pod letnico pa moramo končno še natančno zapisati, kakšna sorta semen je v zavoju. Če imamo tako izbrana semena, jih moramo zbrati tudi v posebnem seznamu, kar nam omogoča, da ne brskamo po celi kopici zavojčkov, preden najdemo pravega. Nekatera semena tudi pred saditvijo preizkusimo, če so dovolj kaljiva. To naredimo kaj priprosto: Na krožnik, ki ima na dnu pivnik, damo 50 ali več semen. Pivnik nato na pojimo z vodo in vse skupaj pokrijemo z drugim krožnikom, vse skupaj pa damo na bolj topel prostor. Ze čez nekaj dni vidimo, kako so semena vzklila. Če so dobro, potem se odločimo da bomo vsadili to seme, sicer pa vzamemo drv go seme. TRGOVCI S SEMENI SO BOLJ SLABO ZALOŽENI Ljubljanski trgovci s semeni so letos bolj slabo založeni s semeni. Pa tudi semena ne bodo tako dobre kakovosti kakor druga leta. Nemški trg, na katerega smo bili navezani druga leta, 1)0 letos skoraj izostal. Posluževali se bomo pač domačega semena. Ze zdaj je velika stiska za peteršilj, zeleno in drugo zelenjavo. Spomladi pa bo potreba po kuhinjskem in drugem zelenju še večja. Sicer se bo tudi Visoki Komisariat pobrigal za dobra semena in jih bomo dobili, če bo le le mogoče. ZARADI VARNOSTI RAZKUŽIMO SEMENA Ze v navadi je, da se eni nesreči kaj rada pridruži še druga. Če imamo že slabo seme, glejmo na to, da bomo vsaj to seme dobro razkužili, da bomo imeli vsaj nekaj uspeha. Vsako seme razkužimo, za katerega nismo povsem sigurni, da je zdravo. Razkužujemo s c e teranom in uspulunom. Eno se rabi v mokrem stanju, drugo pa v suhem. TUDI NI VSAKO SEME ZA LJUBLJANSKO ZEMLJO Tudi vsako seme se ne bo enako dobro obneslo v ljubljanski zemlji, ki je tako različna. Na Barju bodo uspevale nekatere vrste rastlin čisto drugače, kakor pa na primer v Dravljah. Kakovost tal je tudi stlno važen činitelj pri sajenju. KATERE VRSTE ZELENJADI SO PRIPOROČLJIVE ZA SETEV Kar se tiče zelja bomo ostali kar pri domačem izvrstnem kaCeljskem zelju. Na Barju pa bomo sadili rajši varaždinsko zelje, ki se na tej zemlji boljše obnese. Tudi zgodnja orjaška sorta je zelo priporočljiva. Ohrovt. Sadili bomo zgodnji U h 1 m s k i ohrovt, ki je bil prejšnje čase pri nas bolj razširjen. Zdaj je tudi zelo razširjen: Prvi sel in pa Železna glava. Karfijole. Pri karfijolah bomo ostali kar pri uvoženih, ki so prav dobre, če pri nas vsadimo zgodnjo italijansko vrsto, bolj slabo obrodi in še to precej pozno. Kolcrabice. Teh imamo celo vrsto, vendar bomo sadili dvorsko kolerabico in pa praško in dunajsko belo. Kolerabice so dandanes že zelo pomešane in je le težko dobiti čisto sorto. Zelo se je pri nas obnesla špehov-ka. Podzemeljska kolerabica je tudi kaj koristna rastlina. Priporočljiva je Hoffmanova kolerabica. Uporabna je za krmo grašičkom, zajčkom, tudi kokoši jo imajo rade. adimo jo pa le, če je dosti prostora na razpo-lago. Rdeča pesa pa je menda najbolj koristna izmed rastlin. Pri uporabi potrebuje silno malo olja, veliko redilnih snovi ima v sebi, prednjači pa tudi z veliko količino sladkorja. Najboljša je bila egiptovska rdeča, vendar pa jo je zmanjkalo. Pri nas je je več sort, ki pa so brez pravih imen. Od solat pa bo velike važnosti motovilec in b e r i v k a.-Gospodinje pa bodo kaj rade posegale po domačih sortah kot jel kraljica m a j n i k a, ljubljanska maslenka in ljubljanska 1 e d e n k a. Pa tudi parizarica je in bo ostala cenjena na našem trgu. Korenje bo tudi spomladi uvaževano. Zatorej ga nasadite precej. Redilno je, ker ima do 20% sladkorja. Največji pomen pa bodo imeli gotovo paradižniki, katerih je cela vrsta. Pri nas jih gojimo kakšnih 20 vrst. Priporočamo pa saditev r e s i s t a , ki je sicer majhen, pa zelo odporen. Naprodaj bo cela vrsta semen. Za naše podnebje pa so priporočljive le domače sorte. Pri njih pa je treba paziti, da jih saj vsak teden poškropimo z razkužilom, da se jih ne prime peronospora. — Tudi na čebulo in česen bomo morali obrniti vso pozornost. Zidovska čebula je letos odpovedala. Prav tako pa je slabo obrodil tudi vp o m 1 a d a n s k i česen. Tudi na kumare ne smemo pozabiti. Sicer ima pri nas že vsak svojo vrsto, ostali pa bomo kar pri domačih dobrih vrstah. Vrsta Mamut je zelo velika, ampak malo obrodi. Zaradi buč nam ne bo treba biti v skrbeh, dobili jih bomo z juga. Fižol in grah pa bosta temeljni hranili za bodoče. Sadili bomo rajši bolj grobe vrste, samo da bodo dale obilen sad. Sadili bomo torej S a x a in pa prek-larja Sivi dan. Imperator je sicer zelo velik, vendar pa slabo obrodi. Tudi rumenkaste vrste bolj slal>o rode. Sadili bomo torej laški ali turški rdeči fižol. Pri njem pa moramo paziti, da ga pravočasno okopljemo. Od grahov pa bomo zasadili Orjaški delikates in pa manjši De g ra c e. Pozabiti pa ne smemo tudi na vrsto telefon, ekspress in čudež amerikanski in pa senator. Od radičev pa bomo sadili go riške g a, ki se tudi pri nas dobro obnese in pa treviški radič Posebno veliko moramo na spomlad saditi krompirja in pa fižola,, tako je poudarjal predvsem g. predavatelj. Za poučno predavanje je bil deležen tople zahvale. AKTOVKE za šolarje bo kupil sv. Miklavž v LJUDSKI KNJIGARNI in v trgovini NlČMAN Hovice s Hrvaške 7500 metrov drv za siromake bo država dala iz državnih gozdov. Tako je odločil minister za šume in rude. Zagrebški tržni odsek je kaznoval Mlekarsko zadrugo s kaznijo 10.000 kun, lo pa zaradi tega, ker je razprodajala mleko, ki je bilo pomešano z vodo in pa zaradi tega, ker so ga prodajali po višjih cenah, kakor pa so bile določene od oblasti. Zadnjo soboto ]e bil sklican hrvaški gospodarski svet. V Zagrebu se je osnoval urad, ki bo imel nalogo, pravično porazdeliti rudarske proizvode. Urad bo neposredno pod nadzorstvom ministra za gozdove in rude. Uradu samemu pomaga z nasveti svetovalni odbor. Vsi: trgovci in potrošniki, bodo smeli odslej prodajati rudarske proizvode le z dovoljenjem tega urada. Kakor je odredil hrvaški športni vodja, bo ves denar, ki ca bodo na športnih prireditvah zbrali dne 14. t. m., dan za zimsko pomoč siromašnim. Vse športne prireditve bodo ta dan pod geslom >Popioč«. Za Miklavža odraslim in otrokem PRAVLJIC€ Božeoe Nšm ’ove Vsaka knjiga Slovenčeve knjižnice le 5 liri Hrvaški minister za trgovino, obrt in industrijo, dr. Toth, je pozval hrvaške kmete, naj z vsemi silami sodelujejo z državnimi oblastmi, kar se tiče odkupa živine za potrebe domobrancev in pa ustašev. Minister je v svojem govoru dejal: »Državne oblasti gredo izključno za tem, da na temeljih izvojevane svobode urede boljše življenje, pravičnejši napredek in zasigurajo lepšo narodovo bodočnost. Danes moremo z velikim upanjem cledati na hrvaško bodočnost, kajti na braniku države stoje domobranci in pa ustaši, ki so prežeti borbenega dulm, požrtvovalnosti in ljubezni do svoje osvobojene domovine.« Gojenke za ustaš^e prvakinje go pred dnevi začele izdajati svoje posebno glasilo. Ime lista je »Prvakinja«. List je pisan s strojem. Prva številka je izšla v 50 izvodih in je bila posvečena po-glavniku, ustaškemu pokretu in nekaj vrstic o šoli, kjer se izobražujejo. Pred dnevi je karlovški mestni svet obravnaval svoj letni proračun. V proračunu je bilo precej postavk za nove ceste, kanalizacije, asfaltiranje itd. Proračunska razprava je trajala nekaj dni. Karlovški šahovski klub je zelo živahen in prireja razne turnirje, posebno zdaj, ko sc je preselil v nove igralne prostore. Osješka mostna občina sc pogaja s sosedno obStno o tem, koliko bt stala elektrifikacija vseo. »No, ali in nikogar?« je rekel presenečeno. »Ali sem res tako nerazumljivo zgodaj prišel?« »O ne, Mr. Van Ilorn,« je pripomnil strežaj, ki mu je sledil. »Nekaj gostov se zabava s kopanjem, ki je, kakor sem slišal, tukaj neverjetno priljubljeno! Ostali so, kot se mii zdi, na obrežju. Morda pa vam bo všeč, če bi — lun — z drugimi mladimi malo zaplavali?« Van Horn je zamrmral. »Vi ste v sebi pokopali velikega diplomata! Ne, čeprav je skušnjava huda, da bi se zmerom rad prišteval med mladeniče, pa sem vendar prelen, da bi se preoblačil. Zato bom rajši ostal na trdili in suhih kopnih lteh.t »Dobro, sir,« je pritrdil Jessop. »Saj je že četrt na devet in skoraj bo večerja. Itak bom moral v kratkem poklicati vso gospodo v hišo.« Van ,Horn ga je vprašujoče pogledal. »No — nobene žgane pijače?« »Žalibog je prišlo do majhne zamude, sir! Mož, ki nas bi moral oskrbeti s to surovino — da veste sir, tako pravilno pri nas tem stvarem — je šele prišel! Ko ste pozvonili, sem bil ravno na tem, da bi pijačo pripravil.« Stopil je k steklenim vratom na teraso. »Tule zunaj je morje,« je pojasnjeval. Van Horn se je nasmehnil in stopil ven. Strežaj je dvignil zagrinjalo, ki je čez dan branilo pred pekočim soncem. »Slišim bobnenje plime,« je dejal igralec. »Bržkone bo treba vek je x bližini i&kuti morje.«-Pokazal je na luč, ki je padala ■ lesno nekoliko stran od hiše med drevje. »Kaj pa je tam?« »Neke vrste uta, sir,« je pojasnil Jessop. »Pri nas na Angleškem bi jo imenovali uto. Prav verjetno je uekaj gospode tam.« Van Horn je stopil na trato dn se usmeril proti luči. Nenadoma pa so glasovi z obrežja preglasili šumenje valov in zato je neodločno obstal, kam naj bi se obrnil. Jessop pa je šel medtem spet nazaj v stanovanjsko sobo, kjer se mu je pridrsal nasproti stur upognjen Kitajec. »Moj ljubi Wu-Kho-Hing,< je protestiral strežaj, »v ugledni hiši mora kuhar zmerom biti in ostati v kuhinji.« Stari mož je očividno preslišal grajo. »Kdaj bo večerja?« je vprašal. »Kakor sem bil že sporočil, je večerja določena na pol devetih,« je odvrnil Jessop. »Seveda je možno, da se bo nekoliko zakasnila.« Kitajec je skomizgnil z rameni. »Kakšna hiša je to? Večerja je že skoraj gotova. Večerja je pripravljena, gospoda pa pravi, počakati! Vrag naj vzame večerjo!« Ko je odhajal, je izmrmral nekaj nerazumljivih kitajskih besed. Zastor se je razgrnil in se spet zgrnil za Wdllkijem Ballou-jem, ki je vstopil. Prekoračil je teraso in stopil v sobo. »Bojim se, da sc bo zaradi kopanja čas večerje spet pomaknil v nedogled,« mu je rekel Jessop. »Kako? A, tako — no, zelo verjetno. Ali imate kakšno cigareto pri roki? Moja tobačnica je prazna.« Jessop mu je poudil škatljico s cigaretami in ogenj, ko pa je odhajal, je videl, kako je Ballou potegnil cigareto in se spustil na stol. Ko se je čez četrt ure spet vrnil v sobo, ga je našel še vedno na istem mestu. »Stvar postaja vedno bolj sitna, sir,« je pripomnil Jessop, ki je držal v roki zvonec. »Po vsem tem, kar se mbral, sem bil prepričan, da so Kitajci neverjetno potrpežljivo ljudstvo.« »Na splošno veljajo za ta.ke,« je pritrdil Ballou. »Toda mož v naši kuhinji se prav nič ne trudi, da bi po- trdil ta sloves,« je vzdihnil Jessop. »"t nenavadnimi poudarki me stalno opominja, da je večerja že pripravljena. Zato bom šel rajši na obrežje in poskušal, da bi vsaj tukaj imel uspeh.« Pokazal je na zvonec in izginil. Kmalu potem sc je slišalo od zunaj rohneče bobnenje. Ballou si je prižgal novo cigareto. Jessop se je vrnil, tik za njim pa Rita in Van Horn. »Zakaj nisi ostal, Willkie,« je rekla Rita. »Slišala sein najbolj čudovite nove pripovedke iz Hollywooda.« »Me niti najmanj ne zanimajo,« je zabrundal Ballou. »Ubogi Willkie,« se je nekoliko pomilovalno zasmejala njegova gospa. Prav za prav je že prišel čas, da leže v posteljo, tukaj pa še niti večerje ni dobil. »I-c potolaži se! Saj ne Ih« trajalo več dolgo!« Vsa zasopljena je planila v sobo Diana Dixon. »Najbrž je že strašansko kasno,« je zavpila, »toda bilo je bajno! Vsi bi morali biti zraven! Samo prekratko je bilo — jaz bi kar najrajši ure in ure ostala tam! Žganje, sijajna ideja!« Vzela je kozarček s pladnja, ki ga je nosil okrog gostov Jessop. Tudi ostalih gostov ni bilo treba siliti. Van Ilorn je dvignil svoj kozarec. »Na zdravje naše gostiteljice, da bi le ostala zmerom takšna,« je dejal. »Res je tako. Kje na svetu je še kakšna Shelah?« je reklo Rita Ballou. »Komaj treutek sva jo videla, ko sva prišla...« »Shelah,« je rekel Van Ilorn s pikrim smehljajem, »čaka prav gotovo kje v ozadju na pravi trenutek, da nas bo presenetila. Ali zdaj jaha na snežnobelem konjičku ali p« plove v gondoli k nam. Takšne stvari so pač njene vsakdanje domislice.« — Julija in Jimmy Bradsliaw sta prišla žarečih lic in sta se po vsem videzu sodeč brezmejno srečno nuletala. »Dober večer, Mr. Van Horn,« je zaklicala mala. »Kaj ni bilo nikogar več?« »Ali je sploh mogoče,« je zavzdihnil, »da morete biti do mene tako brezobzirni!« Kdo sme klati prašiče za lastno rabo in kako Pojasnila k uredbam o klanju in oddaji svinj Glasilo kmetijske zbornice »Orač« prinaša k uredbam o klanju prašičev v naši pokrajini na-, slednja važna pojasnila: »Pod zaporo so samo klavni prašiči. Promet z vsemi 06taitimi vrstami prašičev je pro6t, le kupec in prodajalec morata priglasiti prodajo Prevodu po občini in sicer v 5 dneh. Javiti je treba tudi vse druge spremembe: pogin, 6kotitve, podaritve in podobno. Kmetje-rejci lahko doma zakoljejo 1 prašiča za družino, ki šteje 1 do 5 članov; za družino, ki ima 6 do 10 članov, 6e lahko zakoljeta 2 prašiča; za druidno, ki ima 11 in več članov, pa 3 prašiči. Teža prašičev za domači zakol ni omejena. Ker je zakol prašičev pod zaporo, se 6me zaklati prašič doma le z dovoljenjem, ki ga na prošnjo rejcev izda Prevod po občini. Za to dovoljenje ni treba plačati nič. Prašiča 6me doma zaklati le rejec, ki je 6am pridelaj krmo za prašiča m ga ie krmil najmanj tri mesece. Ce je prašiča kupil, ob nakupu ni smel biti težji od 70 kg. Ni pa rejec tisti, ki 6e sicer ne bavi s kmetijstvom, a je kupil prašiča pri kmetu in ga je pustil kmetu, da mu ga spita. Tak ne bo dobil dovoljenja, da zakolje prašiča za6e. Kočar, pa, ki ima le toliko zemlje, da za silo preživi enega prašiča, 6e šteje za rejca in bo 6tnel prašiča zaklati. Po drugi naredbi je določeno, da sme vsak rejec obdržati za 1 prašiča 300 kg koruze. Tudi to določilo velja 6amo za rejca, ki je koruzo pridelal na lastni zemlji; določilo se torej ne more uporabljati za kako drugo osebo. Ce je nerejec kupil prašiča, ga lahko proda na dogonih, ne more ga pa zaklati sam zase. Prevžitkarji, ki 60 si izgovorili v kotu tudi prašiča, se štejejo kot posebna družina rejcev. Na primer: kmečka družina e 3 člani ima pravico do enega prašiča; če 6ta pri tej družini še eden ali dva preužitkarja, jima gre še en prašič, če sta 61 ga že prej izgovorila. Prašiči, ln 60 bidd letos na jesen zaklani, 6e vzamejo v račun pri določitvi števila prašičev, ki jih sme kdo zaklati. Rejci morajo po občini vsaj 15 dni prej 6f>o-ročiti Prevodu število ra živo težo prašičev, ki bodo 6jX)6obni za oddajo. Tedaj naj navedejo tudi njim 6amim najugodnejši ča6 za izročilo. V skladu s priglasi 6e bodo potem organizirali dogoni. Za okoliše, kjer je malo prašičev in 6e ne bi splačalo organizirati dogonov, bo Prevod izdal posebne dovolilnice za zakol. Take dovolilnice 6e bodo izdale tudi za zakol v sili, a sauno, če se bo predložilo živinozdravniško izpričevalo. Za takšno dovolilnico je treba plačati 50 Iti. Tudi v sili zaklani prašič se more oddati (prodati). More 6e pa tudi upoštevati kot domač zakol, zlasti v primerih, ki jih ugotovi živinozdravnik. Ce je bil v takem primeru v sili zaklani prašič že 6prtan, ga bodo šteli med zakol za domačo uporabo. Ce bi 6e pa v sili zaklala na primer svinja, OOMMA Coperloni auto inservi-bili, battistrada,trane>a-ture, apellature, anelli camion, acquista Indu-atria Goma. Offerte a: GUMA Nerabljive automobilske plašče, odrezke, opiljke. pneumatike. obroče za kamione kupuje industrija pume. Ponudbo na: Societš VULCANOVA - V A RESE ki je imela mladiče, ki torej nima Špeha, se to ne bo štelo kot domači zakol. V ceniku za klavne prašiče 60 tri skupine. V prvo skupino »prašiči« 6padajo vse živali moškega ra ženskega spola, ki še niso bile ujx>rabljene za pleme, torej rezani prašiči in svinje, ki niso pra-6etile. V drugo skupino »6vinje« spadajo vse živali ženskega spola, ki so že imele prašiče. Podobno 6e štejejo v tretjo skupino »merjasci« vsi prašiči moškega 6jx>la, ki so bili za pleme, čeprav 60 bili morda pozneje rezani. Cim težja je prašič, tem višja je cena in obratno. V prvi skupini se n. pr. prašič I. vrste (godni, polnomastni, dopitani) plača s ceno 10.50 lire za kg, če je točno 130 kg težak. Za vsak kg več 6e zviša cena za en in pol centesima. 200 kg težak prašič, ki je torej za 70 kg težji, zviša ceno za 70 krat 1 in pol cent., to je za 1.05 lire. Ves prašič se bo torej plačal po (10.50 + 1.05) 11.55 lire in bo vrgel 2.310 Iti. Pri prvi skupini »prašiči« se cena zvišuje brez meje navzgor, tako bi se n. pr. po ietih računih 300 kg težka žival plačala s ceno 13.05 lir za kilogram. Pri skupinah »6vinje« in »merjasci« pa se zviša cena le do teže 220 kg ter ostaja od te teže naprej ista. Tako je n. pr. za svinjo I. vrste težko 130 kg, določena cena 9.80, ki se zviša v skladu s težo živali do cene 11.15 lire pri teži 220 kg. Ta cena pa velja potem tudi za težje živali. Pri lažjih prašičih, ki tehtajo manj ko 130 kg, pa 6e cena zniža za toliko centesimov, kolikor kilogramov so lažji. Na pr. prašiči III. vrste (mršavi ali s hibami) težki 130 kg, se plačajo po 9.70 za kg. Ce je prašič 30 kg lažji, torej tehta 6amo 100 kg, 6e zniža cena za 30 centesimov, torej na 9.40 (9.70 —0.30). Tak prašič bi torej vrgel 100 krat 9.40= 940 Iti. Ob dogonih bo prevzemna komisija odbila tudi taro. Zato je bolj pametno, da pripeljejo rejci na dogon lačnega prašiča, kakor polnega, ker bi sicer tvegali, da bo komisija od teže veliko odbila. Nova izdaja »Informatorja« Zdaj' je izšla nova izdaja »Informatorja«. Nova izdaja je popravljena in so v njej vse spremembe, ki so nastale v zadnjem času. Nekatere spremembe so važne in bi bilo prav, če bi si interesenti nabavili novo izdajo, da ne bo prišlo do kakšnih neljubih pomot, če bi se držali stare, nepopravljene izdaje. 2e pri prvi izdaji smo omenili, kako priročna in koristna je ta drobna knjižica. Da je res važna, so dokazali tudi interesenti, saj je bila prodana prva izdaja v številnih izvodih. 'Torej ne pozabite kupiti nove izdaje »Informatorja«. Dogoni živine in odkup prašičev Prehranjevalni urad za Ljubljansko pokrajino sjx>roča, da bodo dogoni za govejo živmo in za odkup prašičev v spodaj navedenih krajih ra z začetkom ob 9 dopoldne vsak dan: Novo mesto 9. decembra 6kupno z dogonom za govejo žrvno; v Grahovem 9. decembra, skupno z dogonom za govejo živino; Metlika, 11. decembra, Ljubljana, 11. decembra. Dogoni klavne živine pa bodo tudi v teh-le dneh v navedenih krajih: v torek, dne 9. decembra v Grahovem in v Novem mestu; v 6redo, dne 10. decembra v Žužemberku in v Trebnjem. SAN REMO OSPEOALETTI BORDIGHERA ■ • > a it ioro dima mitissimo MOSTRA PLOREALE TlRO AL PlCC 1 O NK CONCHRTI SINFONICI in njihova skrajno mila kiima CVETLIČNA RAZSTAVA Streljani« golobov SINFONICN' KONCERTI S A N R E H O Alberpo eienorlle — ]a Caaa dl lusso Gosposki hotel, luksns Dlrezione Havnateljstvo EXCELSIOR ALBERGO MIRAMARE ALBERGO ASTORIA ALBERGO MAFALDA Časa slgnorilmente faraiffli&re - Giardino- Palmizio - Poalzione sol e egi e ta e tranqutUa. * Gosposko družinski hotel, vrt, palme, sončna in mirna lega ALBERGO PARADISO - PENSIONE BELLARIA Sulla nasspjririata a mare. — Ob obmorskem sprehajali«!!. OSPEDALETTI-ALBERGO SVIZZERO Casa famigllare Posizione incantevole-Pieno mezzoglorno - Družinska hI3a. - Čarobna lega. Cisto Južno podnebje. Novice iz Države Izdelki italijanskih državnih železnic od leta do leta zaznamujejo večjo proizvodnjo. Znamo 6e je okrepilo železniško omrežje s parnimi lokomotivami. Leta 1937-38 jih je bilo v kraljevini 1353, leta 1939-40 pa že 1624. — Prav tako znatno je naraslo število vagonov vseh vrst. Enako se je povečalo število 6j>ecialnih vagonov na primer za prevoze mesa, leda, olja, bencina itd. Ves državni železniški park ima jx» najnovejših podatkih čez 2,486.000 ton zmogljivosti, V Splitu je zadnjo nedeljo izšla prva številka novega sputokega dnevnia*. Novi ust ie imenuje »II Pojx>lo di Spalato«. Prva številka je izšla v slavnostni izdaji. Predstavniki in uredniki so bili sprejeti pri raznih državnih predstavnikih, prav tako pa tudi pri mestnem prefektu. List bo imel predvsem lokalni značaj, prinašal pa bo tudi novice iz države. V Modeni so našli 1. decembra v reki Navi-gliji nekega utopljenca, ki je že nekaj dni ležal v reki. Ko 60 potegnili truplo iz vode, so videli, da ima na čelu veliko rano. Zadnjikrat so ga videli na Martinovo nedeljo v tovariški družbi, potem pa je za njim zmanjkala vsaka sled. Policija je uvedla preiskavo. Utopljenec je po poklicu zidarski mojster in tudi ime 60 dognali. V Neaplju je 1. decembra umrla 106 let stara ženica, Terezija Tramonti, ki se je rodila nedaleč od mesta. Zenica je imela' do zadnjega dne prav dober 6pomin in je bila celo življenje zelo delavna. Imela je pet sinov, od katerih je zdaj najstarejši star »6amo« 86 let. Zenica je zapustila kaT 56 vnukov in vnučic, ki so ob grobu jokali za svojo babico, ki so jo imeli silno radi. 600.000 lir škode je jiovzročil požar v neki milanski tovarni za izdelovanje manganskih koncentratov. Ogenj je izbruhnil v nekem velikem skladišču, ne vedo pa še, kaj je bil vzrok. Menda je bil kriv kratek 6tik. Ogenj je uničii nad 200.000 stotov koncentratov ter je tudi sicer naredil veliko škodo, kj jo cenijo na zgoraj omenjeno vsoto. V Vidmu na Goriškem se je 1. decembra dogodila težka nesreča, ki je zahtevala dvoje življenj. Dva brata 6ta postala žrtvi nejmevidnosti. Pišeta se Savorgnano. Pri ribarjenju sta potrebovala kos žice. Zagledala sta jo na vodu ra jo je eden hotel odtrgati. Toda nesreča je bila že tu. Takoj, ko je prijel za žico, se je ves v plamenih zrušil na tla. Pritekel mu je brat na pomoč, in tudi ta 6e je zgrudil mrtev na tla, ko 6e je dotaknil že mrtvega brata. Sele tretji, ki je prihitel na jromoč, je bil toliko prisoten, da je z lesenim drogom odstranil 6 tokom napolnjeno žico. V Milanu je pred dvema dne-'oma podrl tramvaj 60 letno ženico Carmelo Moslroleonardo, ki je hotela prečkati cesto. Pa jo je prehitel tramvaj, kateremu 6e je na srečo pravočasno umaknila, stopila pa je na drugi tir, po katerem pa je tudi privozil drugi voz. Ženico je podri na tla in kolesa 60 jo prerezali na dvoje. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi. Prišla je tudi uradna komi6ija, ki je ugotovila, kako je do nesreče prišlo. ^PORT!VTB VESTI Sodniki bodo šli v Trst Vsi prijavljeni sodniki za izlet v Trst se pozivajo, da se zberejo v nedeljo 7. t. m. ob 6 zjutraj v avli glavnega kolodvora zaradi nabave voznih kart Potujemo z vlakom ob 6.20 (prihod v Trst ob 10), prihod v Ljubljano ob 21. Pričetek tekme Triestina: Juventus ob 15. Seznam vseh frijavljenih sodnikov je v dopisni knjigi v kavarni vropa. Vsak udeleženec naj prinese s seboj tudi osebno izkaznico s sliko. Vsi oni, ki posedujejo kakršne koli vrste železniške olajšave, naj prinesejo izkaznice s seboj. — Tajnik. Obvestila zaupnika CONI-ja Zaupnik CONI-ja objavlja: 1. Športna društva, ki so odvisna od CONI-ja, morajo kopije vseh športnih objav, ki so redne ali izredne, poslati na Urad zaupnika CONI-ja v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 n. — 2. Vpis športnih društev v zvezo in izdajanje osebnih legitimacij športnikom se bo začelo z dnem 1. januarja 1942-XX v smislu odredb, ki jih bo pravočasno izdal zaupnik CONI-ja. Vse druge odredbe, temu nasprotne, so razveljavljene. Zmaga Italije v Kopenhagenu. Teniško srečanje italijanske in danske reprezentance v Kopenha-genu o katerega rezultatih prvega dne smo že včeraj poročali, 6e je drugi dan zaključilo z visoko til lepo zmago italijanskega moštva 6:1. Drugi dan je Romancmi premagal Bierra, Del Bello Sper-itiiga, Danec Wiig Caniata, dvojica Cucelld-Del Bel- lo pa Plugmanm-Bierra. Sf>ored VII. kola italijanskega prvenstva. Prihodnjo nedeljo 60 na sporedu italijanskega nogometnega prvenstva naslednje tekme: V diviziji A: v Milanu: Ambrosiana-Livomo. v Rimu: Lazio- Modena, v Genovi: Liguria-Napoli, v Turinu: To-rino-Bologna,, v Trstu: Triestina-Juventus. v Benetkah: Veneria-Genova, v Bergamu: Atalanta-Ro-ma in v Ftienzi: Fiorentina-Milano. — V diviziji B: v Bariju: Bari-Prato, v Savoni: Savona-Vicenza, v Ale6sandriji: Alessandria-Udinese, v Bustu A.: Pro Patria-Fiumana, v Pescari: Pescara-Lucchese. v Padovi: Padova-Nova ra, v Reggti Emiliji: Reg-giana-Siena, v Piši: Pisa-Brescia in v Spezii: Spe-zia-Fanfula. Koledar Danes, četrtek. 4. decembra: Barbara, d. Petek, 5. decembra: Saba. op. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-Seva 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7. Opozarjamo na otvoritev umetniške razstave v nedeljo ob 9 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstavo prirejajo naši priznani umetniki brane Mihelič, Božidar Jakac in pa Riko Debenjak. Ker bo razstava odprla le do 24. L m. zato že zdaj ojjozarjamo občinstvo, naj si je ne pozabi ogledati. Posebnih vabil razstavljalci ne bodo pošiljali. Blagajna pošte Ljubljana 1 bo poslovala od 4. decembra t. 1. dalje za stranke od 9—13 in od 15—17. — Poštno ravnateljstvo. Dobavo raznovrstnega lesa je razpisal mestni tehnični oddelek, ker ga potrebuje za razne potrebe ter računa na stroške do 35.000 lir. Prva pismena licitacija bo 19 decembra oF 11. Za zakol prašičev v sili je treba po predpisih, objavljenih v »Službenem listu« 15. oktobra t 1., Prevodu predložiti veterinarsko potrdilo Ta veterinarska potrdila bodo po pregledu prašičev izdajali veterinarji mestnega trzno-veterinarekega urada v Mahrovi hiši kamor 6e je treba obrniti med uradnimi urami ob delavnikih od 8 do 14, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 13. Trpežntf zimska jabolka je mestni preskrbovalni urad 6f>et začel oddajati na svoji stojnici na živilskem trgu ter gospodinje prav pridno segajo po njih, zlasti zaradi praznika otroškega prijatelja sv. Miklavža. Mladinska opereta v Frančiškanski dvorani. Na praznik 8. decembra zaigrajo mladinci z Rakovnika Sentarellijevo opereto »Pevčka s planin«. Opereta je polna lepih, prikupnih melodij in svežega humorja. Predstava bo ob pol 5 popoldne. Predprodaja vstopnic in libreta od jutri naprej v trgovini Sfiligoj. Po korenje naj pridejo vsi tisti, ki so ca naročili pri društvu »Mali gospodar« ali pa pri >2egozi< — v četrtek. 4. in petek, 5. t. m. S seboj naj prinesejo vreče in potrdilo o vplačilu. Korenje bodo dobili na prostoru Nabavljalne zadruge železničarjev v Šiški. Za spravljanje snega vabi mestno cestno nadzorstvo vse delavce, naj se javijo v njegovi pisarni v pritličju na Vrazovem trgu 4 med uradnimi urami od 9 do 15. Tam bodo dobili posebne nakaznice, s katerimi naj se javijo, kadar bo zapadel sneg, na delo, ki se bo pričelo vedno ob 6 zjutraj. Ob nedeljski uprizoritvi Leskovčeve drame »Vera in nevera« poudarja strokovna kritika velik jx>men tega dogodka, ki nam je prepričljivo pokazal vso moč pisateljeve oblikovalne sile, tako da smemo šteti to dramo med najboljša slovenska ignska besedila. Dolžnost kulturne javnosti je. da to odrsko delo njegovemu pomenu primerno sprejme in se udeleži ponovitve, ki bo prihodnjo nedeljo ob 5 v frančiškanski dvorani. Reklamacije zaradi decembrskih živilskih kart bo mestni preskrbovalni urad sprejemal od srede 3. decembra dalje in 6icer tako, da bodo prve tri dni prišli na vrsto izključno 6amo tisti, ki zaradi netočnih ali nepopolnih naslovov 6ploh še niso dobili kart ali jih jim pa ni bik) mogoče izročiti, ker jih ni bilo doma. Zato bo mestni preskrbovalni urad sprejemal v 6redo, četrtek in petek 3., 4. in 5. decembra reklamacije izključno 6amo ti6tih strank, ki sploh še niso dobile kart. Ti6te stranke pa, ki 60 dobile premalo kart ali pa so n. pr. namesto zelene dobile rdečo nakaznico ali pa namesto rdeče rumeno karto, naj pridejo po karte oziroma jih zamenjat šele drugi teden, nikakor pa ne ta teden. To pa zato, da 6e prepreči naval, in tudi zaradi pravične razdelitve, da dobe najprej karte tiste družine, ki jih sploh še nimajo. One družine namreč, ki 90 karte sicer že dobile, a morda ne vseh ali ne vseh pravilnih, si bodo nekaj dni lažje pomagale s kartami, kolikor jih že imajo, kot pa tiste, ki jih sploh še nimajo. Za proslavo 150-letnice velikega nemškega glasbenika Mozarta so v Zagrebu veliko slovesnost. Velike glasbene proslave bodo trajale teden dni. in to do 5. t. m. Prvi koncert v nizu proslav je priredila Zagrebška filharmonija. Uspeh koncerta je bil velik. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 4. dec.: »O, ta mladina!« Reti četrtek. — Začetek ob 17.30. Petek, 5. decembra: »Boter Andraž«. Red B. Začetek ob 17.30 Opera: Četrtek, 4. dec.: »Rigoletto«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob lb. Petek, 5. decembra: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 14.30. Jekocltrol, Tonovin, Eietusin rabljene steklenice, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Resljeva cesta. Igor Zagrenjen: 73 Zavetje v pečevju Tčle puste votline — čez zimo smo se jih bili privadil kakor izb! Kar težko nam je, ko 6mo morali ven! Bog sam res ve, kam gremo in kako bo kateri med nami končal! Pa kaj! Res, iz zavetij, kjer nam je bilo vso zimo gork6, smo šli ven. Tako 6tno se jih bili že privadili, da se nam je zdelo kakor bi bili zimo prebili doma! Vsak vogelček poznaš, vsako škrbino v 6kaJi, natanko veš, kje boš imel zvečer glavo, kje noge, kje 6e kuha, kje kuri 6am6 za gorkoto. Sosede poznaš. Tega ali onega si bil že sit — saj bi bilo čudno če se ga ne bi bil naveličal, on pa tebe — zmerom 6te 6kupaj, pa še taki nemara, ki 6e že 6podaj niste gledali preveč prijazno! Lepo je pa le bilo! Ali se spomniš, kako ste se pogovarjali takrat, ko je prvič metlo? Pa o Božiču, na Sveti večer? In potlej tiste neumnosti za Pusta! Eno zavetje je hodilo dražit drugo — obe-kmalu sta se spomnili, da bi bilo dobro onemu zagosti, ko se bo najmanj nadejal. Pa sta 6e druščini_ srečali 6koraj na pol poti od enega zavetja do drugega. Naj reče, kar kdo če, lepo je pa le bilo. No, vidiš, zdaj pa še pridemo nazaj 7- ali pa nas več ne bo — kakor se bo že obrnilo. Ce pridemo, tedaj zat6,- da ,boiiK) pobrali zlagoma, kar smo bili poskrili, toliko, da 6e bomo pretolkli do prvega novega našega pridelka. Ce pa na6 ne bo več — j>otlej naj pa tisto kar ostane tam kjer je! Nemara da bo čez leta in leta kdo prilezel tja in toliko Ča6a stikal — ponevedoma, to se ve — da bo iztaknil tisto, kar 6mo bili pripravili zase in za naše. Vse bo že skvarjeno. Ko bo spet v vasi. bo dejal, <0 pa sem dobil tam. Pa ga bo kdo starejših poučil, če 6i bil tam, potlej pa vedi, tale pa tale človek je bil z onim notri, ko nam je predla najhujša, saj sem vam že pravil, kajne? Tako 6e bo obrnil k mlajšemu rodu. »Ali 9i pa tudi 6nel klobuk?« ga bo kar na lepem vprašal. Tisti, katerega bo ogovoril, bo najbrž kakšen pastir. Pa 6e bo zmedel. »Glej ga cepca!« mu bo rekel oni stari, »še klobuka ni snel! Fant, ali se ti prav nič ne sanja, da je bil možak, ki si mu ti zdaj pretaknil zaloge, katere si je bil pripravil za dom in za tiste, ki jih je imel rad. da ne bi sile trpeli, ko bo vojsk* v kraju — tak možak, da 6i je upal ven, da je nastavil svoj život francoskim kroglam, da je prelil svojo kri, ko bi nemara lahko živel še petdeset let? Tega seveda nisi vedelo fantt! Da mi daš zdaj pri priči klobuk z glave, se j»okrižaš in izmoliš »očenaš« za mir te duše! Kaj pa čakaš? Kar koj klobuk z glave, pa zdčni moliti!« Tako mu bo rekel Človek, ki bo to stisko preživel, tako bo dejal za katerega od nas, ki ga ne bo več nazaj. Zmšdel bo zelenca, preplašil ga bo — pa bo lantč, tak6 na stikanje udarjeno, kakor 6tno bili mi v njegovih letih, 6nelo klobuk in se vpričo vse druščine pokrižalo pa začelo moliti. P&tlej pa — kdo pa bi tudi drugi — ženske udarijo za njim. Očenaš, češčena-marija! Za pokoj vaških duš boido molili, prav iz srca bodo prosili za nas, da bi nam vendarle že Bog vsaj tačas pripravil kakšno klop gori v nebesih, čeprav se ta ali oni ni biJ utegnil izpovedati, ker ga je bila zatekla nagla smrt. Zenske se bodo kisale, nemara pa, da bo tudi kakšnemu moškemu kanila solza iz oči. Tistemu prav gotovo, ki je bil z nam ta čas, ko smo vso zimo skupaj prebijali v skalnatih duplinah! Pa še kakšnemu drugemu. Ta bo rekel: »To so bili možje, glavč 60 šli polagat, ko bi 6e jim bilo morda spodaj dobro godilo, če bi rekli in pokazali Francozom da 60 jih veseli, da 6e jim zdi prav, ko so prišli sem in jih uče lepih reči, za katere bi bili, če ne bi bilo njih, šele pozno zvedeli. To 60 bili možje! Pokrižajmo se njim v 6jxwntii, da bi le bil na6 eden tak, kadar bi se 6pet pokazala podobna 9«la! O, saj bomo! Toliko smo pa že trmasti, da bomo! Kar. naj pride! Naj le pride izkušnja! Stavim ne vem kaj, da jo bomo dobro prebili! Le naj pride! Ce 60 se oni tako dobro vedli, zakaj da se ne bi še mi? Ali smo mi mar kaj slabši, mehkužnejši, že izprijeni? Za to ali ono reč netnara da že res! Ali, kadar gre pa za tako zvestobo — vrag naj nas pri priči vzame, če smo kaj slabši in če ne bi tega' prenesli kakor oni! Tam 6e pa neha mehkoba in življenje brez skrbi! Takrat bomo dobili v goste togoto — kakor smo pohlevni in nam je fletno življenje bolj všeč kakor takole potikanje, kakor so ga imeli tisti, za katere zdaj molimo! Kar naj kdo g6de čez mladi rod — od vas starih — kar naj g6de! Reci mu, da je neumen, da se šo-piri kakor petelin na gnoju, da leta za puncami kakor bi na 6vetu ne bilo zraven tega tudi kakšne prav nič manj potrebne reči, da je tumpaste glave in da mu gre samo za t6, če bo skleda na mizi polna ali ne — ti kar red ta očitek! Po krivem si ga vrgel! Kadar pride hudi čas — takrat 6e bo pokazalo, da smo nemara še bolj trmasti Kakor ste bili vi stari! Pokazalo se bo, da znamo še kakšno boljšo potuhtati kakor ste jo bili vil O, zastran nas vam tistim, ki ste prelili za našo srečo kri, ko bi bili lahko nemara še dolgo živeli, ni potreba biti prav nič v skrbčh! Vas kateri je bil prav gotovo tisti, ki je rekel, da bpolko ne pade daleč od drevesa. Videli boste, da res ni padlo daleč. Kadar bo sila, ti®ti podobna, k' je bila vas segnala z domov, takrat bomo tudi mi postavili svojega moža' Za to vam ni potreba prav nič 6krbeti, prav nič se vam ni zastran tegš treba obračati v grobu! Nemara, da smo res tnalo bolj tope in površne glave, ali, človek nikoli ne ve, ni bilo že vse tako oskrbljeno, da bo m ral v hudih časih človek biti bolj navez, na močno pest in na glavo, ki nemara n ne more razmišljati, če je bilo ti6to, k je bilo ukazano, pametno ah ne. Kar reče človek, ki vanj zaupaš, — to se zdi tak6, kakor če bi bil spregovoril G sjx)d Bog. In mi, mlajši, smo prav goto’ taki! Naše sorte mladina ni za narod r manj pomembna kakor tista, ki shirana bleda čaka, kdaj bo 6pet kdo kaj zasvir naslikal ali povedal z lepimi besedai reč, ki bi jo 6 surovimi sicer krajše, 1 vendar bolj zvest6 in naravnost poved kdo drugi, za izbirčnost mani nadarje Na nas, na mlajši rod — le nikar ne g! dajte z nezaupljivimi očmi! Cas 6am jx>trcba določita, kakšen riaj bo! Ce 6n mi taki. da za nežnejše reči n mamo bo ve koliko 6tnisla — potem kar le napt vedite, da se nam 6pet pripravlja tež čas, nemara dosti težji, kakor tisti, v k terem ste vi za nas vse prelili svojo ki Mir imejte zdaj tam. kjer 6te, varne sj te, v dobre rokč ste dali dediščino zav ©ti, ponosa in vsega, kar je prav veliken — kakor tudi čisto majčkenemu narodu Tako bodo rekli, ali pa si vsaj mi sl ti6ti, ki bodo nekoč poslušati 6tarega pi jjovedovalca, človeka, ki je bil sam zr ven, ko se je dom otepal težkih dni. Nekakšna taka ali vsaj njej na moč p dobna reč leži nad druščino, k: se zun pred zavetjem postavlja v red in čak kaj ji bo ukazano Zakaj, zdaj bo š pa zares. To vsak čuti. Letalo - brez vijaka Poskusni polet se je prav dobro obnesel Preteklo nedeljo je polkovnik De Bernardi napravil prvi poskusni let z letalom brez vijaka. Čeprav ozračje na dolgi poti od Milana do Ouido-nije ni bilo ugodno je letel lepo in varno ne da bi se mogel pritoževati nad kakršno koli nevšečnostjo med vožnjo. Z novim letalom je hotel še nekajkrat zakrožiti nad Rimom preden bi ee spustil v Ouidoniji a je opustil svojo namero, da ne bi brez potrebe vznemirjali rimskega prebivalstva z močnim brnenjem svojega motorja. Stisnjeni zrak in plin namreč povzročata pri izpubu oglušujoč hrup, ki je podoben močni 6ireni. Letalo je zgradil inženir Campini, ki ee je začel baviti z letalstvom leta 1928. Po prvem poskusnem poletu je dail nekaj pojasnil o svojem novem letak. Navadno letalo z vijaikom se do brzine 600 kilometrov v uiri prav dobro obnese, je dejal Campini. Toda, če to brzino zvečamo, naraščajo tudi težave s takim letalom, tako da je veljava letala z vijakom že kar se da majhna pri hitrosti zvoka, to je pri hitrosti 1200 km na uro. Pri tako imenovanem reakcijskem letalu brez vijaka pa je stvar ravno narobe: pri hitrosti do 400 km na uro se reakcijsko letalo ne izkaže posebno dobro, pač pa narašča njegova veljava, ko se zveča hitrost Z drugimi besedami: letalo z vijakom, ki bi doseglo hitrost 1200 km na uro ne bi moglo prekoračiti te meje, čeprav bi zvečali silo motorja, število obratov vijaika ali krivino ploskev na vijaku. Uspešnost reakcijskega letala je znatnejša, čim bolj narašča brzina, Campinijevo letalo je zgrajeno po precej preprosten načrtu: letalo 6predaj vsrkava zrak in poseben kompresor, ki ga žene navaden bencinski motor, jja stisne. Vsrkani in stisnjeni zrak, plin iz mešanice zraika z bencinom v motorju in kalorična sila v hladilniku puhnejo z velikansko brzino iz dolge cevi, ki je nameščena, nad letalsko osjo in 6 6ilno reakcijsko močjo ženejo letalo naprej. Po vsem soditi, je delovanje takega letala precej preprosto. Po Združenih državah in drugih deželah delajo že več kot deset let poskuse z reakcijskim letallom, ki mu pa še ni uspelo, da bi dvignilo kolesa 6 tal. Inženir Campini pa je zgradil tako letalo, ki je že prav dobro opravilo pot od Milana do Rima. Pri tem moramo upoštevati, da je letalo letelo s hitrostjo 6amo 200 km na uro, kar je precej trda preizkušnja zanj, ker se bolje počuti šele pri mnogo večjih branah. Ne bo več dolgo, bo bo Campinijevo letata prekoračilo hitrost 1000 km na uro* Poskusni polet pa je dokazal, da je Campini v svojih načrtih na pravi poti in da ima Italija v gradnji talcih letal naskok za celih deset let pred drugimi državami Novo življenje v Kijevu Kijev, ki je po dvajsetletni boljseviški upravi m po sedanji vojni silovito trpel, dobiva počasi ■staro lice. Okupacijska oblast stoji pred hudo težkimi nalogami, ker je bilo skoraj vse, kar je za življenje nujno potrebno, docela uničeno. Ni ga voda za vodo, za plin ali elektriko, ki ne bi bil porušen. Zato imajo s popravili ogromno dela. Na hitro so organizirali zdravstveno službo in pomoč trpečemu prebivalstvu. Vrtnice polagamo k počitku November je za nami. Vrtnice so izgubile že vse listje, sem in tja pa dobimo na njih še kateri zakasnel cvetni popek, ki pa se ne more več prav razviti. Primanjkuje mu toplote. Letos vrtnični les ni posebno dobro dozorel, zato moramo vrtnice previdneje ozimiti kot sicer. Nizkim in visokim vrtnicam najprej oberemo vse listje. To je potrebno, da se ne razvije na njih plesen, ki lahko uniči tudi vrtnični les. Odstranimo tudi vse predolge ali rogovilaste veje, da ne ovirajo ozimljenja. Nato odstranimo na nasprotni strani krivine ob koreninah malo prsti in vrtnico pripognemo. Na mestu, kamor se položi krona, odstranimo listje, razne ostanke zelenjadi, gnoj itd., da je prostor popolnoma čist. Dobro je, če vržemo sem najprej lopato mivke in šele nanjo položimo krono. Nekateri zasujejo vrtnico najprej z mivko in šele po vrhu vržejo nekaj prsti. To je dobro posebno tedaj, če je les premalo dozorel in rad gnije. Vrtnični les prenese brez škode 8 do 12 stopinj Celzija mraza. Vendar je to odvisno precej od vrst, zimske vlage, pomladi in kako je les dozorel. Če je v jeseni nastopil mraz polagoma in je listja odpadlo večji del samo od sebe brez bolezni, je les razmeroma dobro dozorel. V nasprotnem primeru pa je les mehak, slab in 6labo razvit. Tedaj silno radi nastopata na plemenitem lesu plesen in gniloba. Prve jesenske slane so za dozorevanje lesa Se koristne, ker les utrde. Plezalke ob zidu in ograjah povežemo in položimo na zemljo in jih tudi z njo pokrijemo. Lahko pa jih zaščitimo s smrekovimi ali jelovimi vejami. Na vsak način pa moramo cepljeno mesto pokriti z zemljo. Nizke vrtnice pa ohranimo preko zime tako, da jih zasujemo s prstjo, kot krompir. Po vrhu jih lahko pokrijemo še z jelovimi ali smrekovimi vejami. Krone visokostebelnih vrtnic polagamo kakor smo že omenili na zemljo in jih tudi s prstjo po- krivamo. Vseh drugih snovi kot: listja, slame, gnoja itd. nikdar ne uporabljajmo, ker se hitro navlažijo in nudijo zavetje raznim škodljivcem. Predvsem pa plemeniti les pod takim materialom hitro zgnije in splesni. Zemlja je najboljše in najprimernejše sredstvo za pokrivanje vrtnic! Če le mogoče pripognimo steblo tako, da pride krona na višje ležeči prostor. Nikdar pa ne smemo krone vlagati v jame. Tu se nabira deževnica, zemlja je vedno vlažna in les se prej pokvari. Zavedati se moramo, da vzame mraz vsako leto le tretjino vrtnic, dočim nepravilno vzimljenje uniči dve tretjini vrtnic. Krona je zadosti zavarovana, če jo pokriva 20 cm debela plast zemlje. Preveč zemlje prav tako škodi, ker ne more zrak do lesa. Skozi 20 cm debelo plast mraz sicer prodre, vendar vrtnici ne more škoditi, ker no moro biti hujši kot —1 do 2 stopinji C. Deblo pri vrtnicah navadno ne pozebe, vendar ga lahko zaščitimo s smrekovimi vejami ali pa ga ovijemo z slamo. 345 novih stanovanjskih hiš so v zadnjih sto letih postavili v vaseh ribniške občine Ribnica, 4. decembra. Dekanijski in župnijski urad v Ribnici hrani dragocen stoletni zemljepisni načrt ribniške župnije iz leta 1841. Zemljevid je naredil ribniški kaplan Rozman. 'Načelna stran zemljepisnega načrta ima označene strani neba in oznake za načrte posameznih vasi ribniške dekanije. Knjiga obsega 24 zemljepisnih skic vasi ribniške župnije. Načrti so po izjavah domačinov zelo točni, saj 60 na njih točno označene hišne številke posameznih vasi. Tako lahko po teh načrtih in imenih, pripisanih ob skicah, točno ugotovimo, koliko hiš je imela kaka vas pred 100 leti in koliko novih hiš 60 zgradili v enem stoletju. Na skicah so rodbinska in domača imena, tako da je ta zemljepisni načrt dragocen pripomoček za ugotavljanje naših narodnih imen in lastnikov raznih hiš, kako so 6e po desetletjih menjali, selili, kako spremenili 6voja imena, zlasti pa — ohranili naša 6tara domača imena, ki 60 ravno za te kraje tako značilna in 6voj6tvena. V oklepajih je tudi označeno, koliko zemlje je imel lastnik — 1/2, 1/4 itd. Ce bi primerjali zemljiško knjigo s temi 6ki-cami^ bi lanko ugotovili, kako so nekatere kmetije pridobile na zemlji, na drugi strani pa, kako 60 druge propadale. Ta primerjava bi bila zelo zanimiva in poučna, vendar o tem drugič. Pri pregledu skic smo ugotovili, da je bilo pred 100 leti v tej dekaniji večina kajžarjev in maloposestnikov, dočim je bilo celih »gruntarjev* malo. Zato se je tudi ravno iz te doline izselilo mnogo ljudi v Ameriko, kjer so iskali kruha. Če obiščeš ribniške vasi, ti bo marsikdo, tudi starejši, pripovedoval o časih, ko 60 naši ljudje morali v svet s trebuhom za kruhom. Po prvi skici lahko ugotovimo, da je imela va6 Breg 23 hišnih številk. Danes jih šteje Breg 32. V naslednjem navajamo vasi s hišnimi številkami pred sto leti, v oklepaju pa število hiš l. 1941. Breže 38 (48), Bukovica 23 (30), Dane 26 (28), Oo-renja vas 29 (63), Goriča vas 52 (85), Hrovače 29 (56), Jurjeviča 41 (56), Kot 23 (36), Dolenji Lazi 27 (52), Nemška vae 36 (62). Otavce 29 (38), Poljane 39 (50), Ribnica 150 (242), Sajevec 19 (29), Žadolje 8 (10), Zapuže 7 (6), Slatnik 29 (33), Žlebič 13 (23, Škranjek 3 (3), Vrh 2 (2), Žukovo 2 (2), Sušje 31 (36). V stoletju so v imenovanih vaecli zgradili torej 345 novih hiš. Še zanimivejša je primerjava domačih imen od katerih so se mnoga ohranila še do danes. Zadnja desetletja sicer mnogokje domača imena opuščajo. Pri Rudeževih so pravili po domače »v gradu«. Rudež je bil namreč lastnik ribniškega gradu. V št. 16. je živel Vesel, p. d. Betavnik. Ta hiša je prišla v last g. Lovšina, ohranila pa je domače ime Betavnik. V št. 84. je živel Kljun, p. d. Kurji kovač. Ime 6e ni ohranilo, vendar ga še mnogi Ribničani pomnijo. Še nekaj: Št. 38. Prijatelj (p. d. Sinovčan), št. 33. Petek (Rajhovi). Tudi slednja hiša je prišla v fiosest drugega lastnika, ohranila pa je domače ime. Št. 40. Petelin (pri Suščevih — ime ohranilo), št. 82. Petek (Bozbirt — ohranilo), št. 103. Debelak (pri Kramarčku — ohranilo) itd. Pri razdelitvi posameznih vasi, zlasti trga od Gorenje vasi, je bilo nekaj sprememb. Tako najdemo hišo s sedanjo št. 38. vGornji vasi, last mizarskega mojstra Kromarja, na skici trga Ribnice s hišno številko 71. Pri hiši se še 6edaj redko rabi domače ime pri Valentinovih, na 6kici pa najdemo, da 6e je pravilo pri tej hiši pri Balentu. Še par iz Gorenje vasi: št. 2. Stupica (pri Kmetovih — ohranilo ime), št. 7. Pucelj (pri Majerčku) št. 21. Kerne (pri Petrovih), št. 23. Ilc (pri Nežnih), št. 25. Ober-6tar (Jerčkin), št. 29. Virant (Kovač). Mnogokje 60 6e 6eveda tudi spremenile hišne številke. Tako pri Virantu iz 29., 30. Zemljepisni načrt ima torej polno zanimivosti za prebivalstvo Ribniške doline in bo morda ob našem prvem opozorilu služil še kakemu prijatelju Ribniške doline, ki ima v tej dolini še mnogo, mnogo dela in raziskavanj. Bogati arhivi iz ribniškega gradu in važne zgodovinske, spominske listine so v tokah različnih ljudi, tako da bo potrebno, da najde dolina zopet človeka, ki bo skrbno in z ljubeznijo brskal po bogatih ribniških arhivih in zbral pisano zgodovino teh znamenitih krajev in doline. Za ljudsko tiskarno * LJubljanlt JoJe Kramarič — Izdajatelj: fni. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« »shaja viak delavnik ob ta Mesečna naročaiiu Jo » lir, za inozemstvo 10 lir — Utedniitvoi Kondorjeva ulica *TH - Oprav«« Kopitarjeva n lica 6, Ljubljana — lelelon štet. «0-01 do 46 »3 — Podrolnleai Moto mesta — 225. Proti poldnevu je pa zavela močnejša sapa. Ra-šetu se je obraz zmračil, ko je videl, da so se ladji jadra napela in jo vse hitreje gnala k njima. Veslala sta, da jima je pot curkoma lil, pa veter jima jje nagajal, da je čoln lezel bolj nazaj ko naprej. Nekega večera se je razgovarjal na vrtn s Francom o slovesnih požrtijah in popivanjih, ki so jiih prirejali večkrat Pa-sotti in njegovi prijatelji po kleteh v Bisgnagn. Profesor je izrekel ostro besedo, katero je slišal nekdo izmed pivskih bratcev, ki je šel s čolnom prav počasi tik ob zida in ribaril, »živina!« je vzkliknil blagorodni gospod kontrolor, ko je zvedel o tem. Potem je nekaj zaničljivo zarenčal in pljunil. Vendar ga to ni oviralo, da se ne bi zdaj kar topil v opravičevanju, da je tako neodpustljivo dolgo odlašal s svojim obiskom, kakor ga tudi ni oviralo, da ne bi takoj poškilil na knjigo, ki je ležala na preprosti mizici. Gilardoni je zapazil pogled. Ker je šlo za knjigo, ki jo je vlada prepovedala, jo je vzel skoraj nehote z mize, ko se je razgovor razpletel. Držal jo je na kolenih tako, da Pa- sotti ni mogel prebrati naslova. Ta previdnost je vznemirila Pasottija, ki je na vso moč hvalil malo vilo in vri Za vsako stvar je imel poseben način hvale. P?so je hvalil z ljubeznivo vljudnostjo, agave z resnim, strmečim občudovanjem. Jezen blisk se mu je zasvetil v očeh, pa je takoj ugasnil. »Blagor vam!« je rekel in vzdihnil. »Ce bi mi razmere dopuščale, bi tudi jaz hotel živeti v Valsoldi.« »Da, miren kraj; potem pa tudi to: kdor je služil vladi, mu dandanes ni dobro v mestu, je vse zastonj. Ljudje ne znajo ločiti med dobrim uradnikom, ki se briga samo za svoje posle, kakor sem to delal jaz, in pa med policajem. Izpostavljeni smo sum-n jam, ponižanjem ...« Profesor je zardel in se kesal, da je vzel knjigo z mizice. In v resnici je bil Pasotti pri vsem svojem hlinjenem, poni- žnem vedenju preponosen, da bi vohunil. In mogoče zaradi tega ali pa zaradi kakega drugega dobrega utripa svojega srca nikdar ni tega storil. Bilo je torej v njegovih besedah nekaj odkritosrčnosti, nekaj zlata, ki jim je dajalo zvok žlahtne kovine. Gilardoni je bil gan^n po teh hesedaili, ponudil je gostu kozarec piva in hitro šel dol, da bi poiskal Pinella. Tako je dobil priliko, da je pustil knjigo na mizi. Komaj je profesor odšel, je zagrabil Pasotti knjigo, jo radovedno pogledal ter položil nazaj. Potem je stopil na vrh stopnic z odprto tobačnico v roki, brskal po tobaku ter se občudovaje smehljal goram, jezeru in nebu. Knjiga je bila zvezek Giustija, z napačno navedbo bruseljske tiskarn?, z naslovom »Izvleček italijanskih pesmi iz nekega rokopisa«. V kotu naslovne strani je bilo vijugasto zapisano: »Mariano Fornic«. Ni bilo treba Pa-sottijeve bistroumnosti, da si takoj uganil, da se skriva v tem izmišljenem imenu menjava črk iz imena Franca Maironija. »Kakšna krasota! Kakšen raj!« je rekel polglasno, medtem ko je stopal po stopnicah profesor, za njim pa Pinella s pivom. Med posameznimi požirki je potem povedal, da ima njegov obisk tudi nekaj sebičnega namena. Rekel je, da je ves zaljubljen v cvetoči zid, ki varuje Gilardonijcv zelenjadni vrt proti jezeru. Rad bi naredil takega v Gornjem Albogashi; če tam manjka jezera, je pa dovolj golega zidovja. Kako sj je pre- skrb-1 gospod profesor te agave, te kapre in te vrtnice? »No,« je odkritosrčno odgovoril profesor. »Maironi mi jih je podaril..« »Don Franco?« je vzkliknil Pasotti. »Krasno! Obrnil se bom dona Franca, ki mi je zelo naklonjen.« je tobačnico. »Ubogi don Franco!« je rekel, gledal tobak in ga nežno otipaval. »Ubogi fant! Včasih nekoliko vzkipi, a je zeio dober fant! Zlato srce ima! Ubogi fant! Ga večkrat vidite?« »Da, večkrat.« »Da bi se mu vsaj izpolnile Ž-Ije, ubogemu fantu, njemu in njej! Saj stvar vendar ni tako nespametna.« Kot velik prekanjenec je Pasotti povedal to vprašanje z od-kritosrčnim, pa obzirnim zanimanjem, ne da bi pokazal več ra-dovednosti kot se spodobi. Hotel je najprej potipati in omehčati zaprto srce Gilardonijevo, da bi se potem polagoma samo od s"be odprlo. Toda namesto da bi se Gilardonijevo srce pod tem nežnim dotikljajem odprlo, se je stisnilo in zaprlo. r Žalost in veselje! :,v.; j j j | | j | j | [ Risal 3ože Beranek zrrr Besedilo priredil Mirko lavomlk | j j | ) j | | | j 223. Napela sta vse moči, da je čoln šinil po gladkem morju, ko da bi ga veter nesel. Aleš ni Rašetu več oporekal, saj je bil možak že dolgo let na vodi in je po lastni skušnji poznal vse morske nevarnosti. 224. Tuja ladja je zaradi brezvetrja le počasi lezla naprej. Rašet je vzel iz skrinje majhen daljnogled ter dolgo opazoval ladjo. Nazadnje je rekel, da mora biti angleški trijambornik. Ce Bog da, bosta kmalu iz nevarnosti. DOBRI Na nasvet svojega vražjega moža je vzela gospa Barbora samo kruh, dočim je vzel on le češnje. Potem sta skupaj odšla in gospa Barbora je dobila dovoljenje, da se sme vrniti v Albo-gasio, kontrolor pa se je napotil proti Gilardonijevi hiši. »To je vrag, ta gospod Pasotti,« je rekla Marija v tem, ko je zaklepala hišna vrata. »Kaj vrag, satan j" to!« je vzkliknil don Giuseppe in pomislil na svoj trnek. Z vzklikom »satan«, ki naj pomeni vraga v vsej zvitosti, sta pohlevna človečka dala duška svojemu srcu in se oškodovala za vse, kar sta nerada dala: za poklone, za smehljaje in za češnje. — ★ — Profesor Gilardoni je sedel v svojem razgledišču na vrtu in bral, ko je zagledal Pasottija, ki je stopal med r^po in peso za Pinellom. Ni čutil simpatij do Pasottija, s katerim je izmenjal nekaj obiskov in ki je veljal za avstrijakanta. Ker je dobro mislil o vsakomur, ki ga ni bolj poznal, mu vendar ni bilo težko vesti se do njrga prisrčno kakor i. vsemi. Šel mu je na-liroti z baržunasto čepico v roki. Po neštevilnih poklonih, kjer je Pasotti z lahkoto prednjačil, sta šla skupaj na razgledišče. Pasotti je gojil do profesorja Gilardonija globoko mržnjo. Ne toliko zaradi tega, ker je vedel, da je svobodomiseln, temveč bolj zaradi tega, ker j? živel Gilardoni čednostno in zgledno, četudi ni hodil k maši, kakor on. Ni mu bilo do pojedin in do vina, ne do tobaka, ne do opolzkih pogovorov, niti ni igral taroka.