j^mk d*n ra«* * in praznikov. sobol jpued daily excaptjB(^rdays» Sunday« sod .YEAR XXXIV. Cona liste Jo $6.00 PROSVETA ^^^^ »T ;______ f 9 i * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Uredniški in uprevnlikl prostori: MOT South Lawndala Ava. Office of Publication: 1007 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4004 Act «I Coafrwa at ftUieh S, IST». CHICAGO. ILU TOREK. 11 MAJA (MAY IS). 1042 Subscription 08.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 93 litler začel ifenzivo na Krimu Sovj^sk^ poročilo omenja srdite bitke. Rusi pognali Nemce v beg na fronti pri Kalininu in zaoedli strategične pozicije. Ostanki razbite japonske armade beže pred Kitajci. Nemška bojna letala se pojavila riad severno Irsko, kjer se nahajajo ameriške čete Acceptance for mailing st «pedal rate poatage provided for in aecUon 1108, Act of Oct 8. 1S17, authorised on June 4. 1011 -- , t „, , , ..... m T Mofkva, 12. maja.—Hitlerjeve je so začele ofenzivo na polo-Kerču na Krimu, se glasi objavljen uradni komuni-Med tem polotokom in bo-itim oljnim poljem v kavka-h pokrajinah je le štiri milje ka vodna ožina. Komunike ne omenja napredki nemške ofenzive, temveč pra-le, da divjajo srdite bitke in 0 so Nemci naleteli na hud od-k* ruskega vojaštva. To je pr-io uradno priznanje, da so nemile armade v ofenzivi, odkar je suiial Timošenko, vrhovni poveljnik sovjetske oborožene sile sa jugu, pognal Nemce iz Rosto strategičnega mesta ob Azov-ikem morju, in ga zasedel. ', Ruski krogi niso povedali, ali e nemški napadi na Krimu pri-rtek velike nacijske ofenzive ali smo krajevna akcija. Sovjetske kte so reokupirale polotok Kerč »decembru preteklega leta po spadih na nemške pozicije s »pnega in morja. Moakra, 11. maja.—Sovjetske lete so pognale Nemce v beg na ronti pri Kalininu in zasedle Srategične pozicije, se glasi iradno poročilo. V ljuti bitki t fronti zapadno od Moskve ao Velika pomorska bitka se je vršila 150 milj severno od obrežja severne Avstralije. Enotam zavezniške bojne mornarice je pomagalo petsto bojnih letal, ki so vrgla na stotine bomb na japonske bojne ladje, ki so se skušale izogniti uničenju. Tokio. 11. maja.—Vrhovno poveljstvo je naznanilo okupacijo Lorengauja, glavnega mesta otoka Mangus, ki leži 350 milj severno od Nove Gvineje. Naznanilo dostavlja, da je bila okupacija izvršena brez prelivanja krvi. Avstralske čete, ki so se nahajale tamkaj, so se podale brez odpora. London, 11. maja.—Angleži so izvršili masne napade iz zraka na nacijske baze in vojaške naprave na severnem francoskem obrežju, v katerih so vrgli na tisoče bomb. Letalski minister je podal sliko o ogromni škodi, ki so jo povzročile bon>be, katere so angleški letalci metali na Kiel, Kolin, Stuttgart in druga nemška industrijska središča in oporišča. Bombe so razdejale ladjedelnico v Kielu, tovarne motorjev v Ko-linu in jeklarske tovarne v Po- rilrju. usi zdrobili nemški regiment in Nemška bojna letala so se vče- »opne enote. Čez trii tisoč nem-[raj pojavila nad severno Ii ■ih vojakov je bilo ubitih in »njenih. Prej objavljeno poročilo pra-»i da so Rusi sestrelili 25 nem-fch bombnikov, sami pa so izgubi 18 letal. Ljute bitke se nadaljujejo na frontah severozapadno od Mos-J* Ruska pehota je s pomočjo *jmh letal izvršila več uspešnih upadov na pozicije sovražnika 18 jih zasedla. t Uradna poročila omenjajo neprestane bitke v več sektorjih fronte. V smolenskem sektorju so aktivni ruski guerilci, ki •»padajo Nemce iz ozadja. Aleksander Gorelgljad, podko-P" industrije tankov, je na-povečanje produkcije tan-Produkcija tankov se je pobila v zadnjih mesecih, kar je PNncija. da bo Stalinova odred-da mora biti Nemčija pora-l** v tem letu, izvedena. 6«ngking. Kitajska. 11. maja. P**»nki razbite japonske ar-P*. ki je invadirala kitajsko F1»»«» Junnan iz Burme, beže P«ed kitajskimi četami. **JI del .............i raj pojavila nad severno Irsko, kjer se nahajajo ameriške čete, toda vrgla niso nobene bombe. Protiletalske topniške baterije so šle v akcijo in pregnale nemška letala. Valetta, Malta. 11. maja.-Uradni komunike pravi, da je bilo 41 osiščnih bojnih letsl sestreljenih in poškodovanih, ko so metala bombe na to britsko otoško trdnjavo na Sredozemskem morju. Kairo. Egipt. 11. maja.—Britsko poveljstvo poroča, da so sovražna letala bombardirala Alc-ksandrijo, egiptsko luko, in ds so bombe ubile 22 civilistov, ranile pa 40. Bombe so padale tudi na militaristične objekte, a niso povzročile velike škode. Ijen lu te armade je bil zdrob- v bitki s Kitajci pri Cefun- 'fe Japonce ograža druga im r-J^a a imada, ki prodira na- tevei novzhodno od Manda- Konference glede organiziranja farmarjev Washington, D. C., II. maja.-V glavnem stanu rudarske unije UMWA se vrše konference glede organiziranja mlekarskih fsr-marjev v uniji United Dairy Farmers, podružnici rudarske grupe. Konference vodite O. E. Gassaway, predsednik 50. ruder-skegs distrikta UMWA, iz Indta-ne, in Harry Carnal. Utica, N. Y., predsednik distriktne unije Novi jugoslovanski poslanik v Kanadi Predsednik kanadske vlade sprejel dr. Cankarja Ottawa. 8. maja (brzojavno JIC).—Novi jugoslovanski poslanik v Kanadi minister dr. Izidor Cankar je danes nastopil svojo dolžnost. Na železniški postaji je pričakal drja. Izidorja Cankarja, novega jugoslovanskega poslanika v Kanadi, kanadski predsednik Mackenzie King in njegov pomočnik Robertson, zastopnik generalnega governerja. Predsednik Mackenzie King je izrazil svoje zadovoljstvo, da je Jugoslavija dobila svoje predstavništvo v Kanadi in svoje občudovanje do njenega herojskega odpora. Ob prihodu jugoslovanskega poslanika je kanadski tisk' posvetil Jugoslaviji mnogo toplih člankov. Sporazum med unijo in korporacijo glede volitev Pittsburgh, Pa., 11. maja.— Predstavniki jeklarske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, in korporacije United States Steel so se sporazumeli glede razpisa volitev, pri katerih naj bi delavci odločili glede reprezentadje pri kolektivnih pogajanjih. V tovarnah te korporacije je uposlenih 175,000 delavcev. Konference, na kateri jc bil dosežen sporazum, se je udeležil tudi John F. Lebus, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora. On je potem dejal, da se bodo volitve v tovarnah korporacije pričele 12. maja in se nadaljevale do junija. Tc bodo največje od vseh, iiar se jih je jte vršilo pod nadzorstvom delavskega odbora. Korporacije ima čez 50 tovarn v trinajstih državah. Neleon priporoča kupovanje premoga- \Vashington, D. C., 11. maja.— Donald M. Nelson, načelnik federalnega produkcijskegs odbora, je pozval posameznike in industrijsko firme, naj zdaj napolnijo svoja skladišča s premogom. Poziv vsebuje odprto pismo, v katerem Nelson omenja nastale prometne potežkoče, ki se lahko povečajo v bližnji bodočnosti. OGROMNI NEMŠKE IZGUBE NA RUSKIH FRONTAH Churchill ùrctvl,* da so večje od mi/t v prvi svetovmi vojni AMERIK AlBO STRLA JAPONSKO I London. 11. I maja.—Premier Winston Churclill je v svojem govoru, ki je bi po radiu razširjen po vsem svetu, dejal, da nemške izgube na ruskih frontah v tej vojni i o večje od onih, katere je Nemçija utrpela na vseh frontah v prvi svetovni vojni. Nemški obrambni minister je 1. 1935 objavil končne številke o izgubah v prvi s retovni vojni od zsčetka do zaključka. Te so znašale 2,036, tyty vojakov ubitih v akcijah, 4,216058 ranjenih in 1,152,800 ujetiti in pogrešanih. Jz Churchillove izjave je razvidno, da je najmanj dva milijona nemških vojakov padlo na ruskih frontah od izbruha vojne v Juniju preteklega leta. Churchill je ocenil, da je prevzel vlado pred dvema letoma, ko je bila nevarnost nemške invazije Anglije nkjvečja, obenem pa je orisal potèk vojne in namignil o ustanovitvi druge fronte. Nemčiji je zaprctil z večjimi letalskimi napadi na njena industrijska srediAČs, katerim se bodo pridružili ameriški bombniki v masah. Nemški delavci se lahko izognejo pobijanju z begom iz industrijskih središč. Premier Churchill je dalje rekel, da je popolnoma uverjen, da bo Amerika strla Japonsko, toda Velika Britanija bo prispevala svoj delež k porazu Japoncev. On je dejal, da je bil načrt glede okupacije Madagaskarja, fran-coskegs otoka na Indijskem morju, sestavljen pred tremi meseci, okupacijska armada pa je zapustila Anglijo pred dvema meso-com a. Otok ostane v angleških rokah ne glede na to, kaj stori Lavalova vlada v Vichyju, ki jc Hitlerjeva lutka. "Diktatorji kljub dolgim pripravam so nsredill več napak kot mi," Je rekel Churchill. "Hitler je brez vsake provokscije napadel Rusijo v juniju preteklega leta v veri. da jo bo stri v nekaj tednih. To Je bila njego- Domače vesti Na poti a dela smrtno ponesrečen Chicago —Rok Božični k je izgubil življenje U. maja popoldne, ko se je vračal z dela. Zadel ga je voz ulične, električne železnice in težko ranjenega so ndpeljsli v bolnišnico, kjer je čez poldrugo uro umrl. Star je bil 54 let in rojen v Velikem kamnu pri Brežicah. Bil je star naseljenec in aktiven društvenik pri SNPJ in socialistični delavec pri klubu št. 1 JSZ ter v Slovenskem delavskem centru, Pred leti je bival v Kansasu in Noko-misu, 111. Zapušča ženo, dfs^ sinova in hčer. J t t Is Ponnsylvanlie St. Marys, Pa.—Dne 2. maja je tukaj naglo umrl John Brdik, star 59 let, rojen nekje na Hrvaškem in član društva 581 SNPJ. Kot po navadi je odšel sju-traj zdrav in vesel na delo, ob devetih mu je pa prišlo slabo, zgrudil se je in obležal mrtev. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri, Ano omoleno GarblČ in Mary, ki ima lepotičarno, in ono vnukinjo, v starem kraju po tri sestro. Is CslIfomlJo Oakland, Ca Ii f.—Znanega An- tona Tomšiča (Big Ton coa A Vije 6. maja zadela huda neareča. Njegova žona je padla po stopnicah in si je zlomila nogo nad kolenom. Zdaj se nahaja v bolnišnici. Ker jo poleg tega muči še sladkorna bo le sen, bo njeno zdrsvljenje počasno. (Več o tem bo povedal "Big Tony" sam v svojem dopisu.) Nacijska strahovlada v okupiranih državah Razgovori meti Goeringom in Ldvalor* Viehy, Frsncijs, 11. tfcojs.-H Nemški letslski minister Wilhelm Goering bo imel več razgovorov z Lavalom, načelnikom francoake vlade, poročajo tu. Ti se bodo med drugim nanašali na francoskega generala Henrija Gi-rauda, ki je nedavno pobegnil is nemškega ujetniškego taborišča in so zdaj nahaja v Franciji. Dqi znava se, da Nemci sahtovajo izročitev generala, da ga pošljejo v taborišče, iz katerega*Je pobegnil, Amerika zahteva garancije od Francije Otoki ne smejo priti pod kontrolo osiiča Washington. D. C.. U. maja.— Ameriška vlada še vedno čaka na odgovor Francije glede zahtev, da mora dati garancije, da francoski otoki in poseščine na Karibejskem morju ne bodo prišle pod kontrolo osišča. Posebna ameriška misija Je šla preko vlade Pierra Lavala, Hitlerjeve lutke, in se pričela pogujat! s admiralom Georgesem Robertom, vrhovnim komisarjem na otoku Martinique. Člana ameriške misije sta admiral John H. Hoover, poveljnik enot ameriške bojne mornarice na Karibejskem morju, ln Samuel Reber, pomožni načelnik divisije državnegs departmenta za evropake sadeve. Francoski admiral je demonstriral svojo naklonjenost Ameriki pri prejšnjih pogajanjih in v Washington fe ga priznavajo kot vrhovno avtoriteto na francoskih otokih. Francoski poslsnik v Waahing-tonu nI hotel komentirati pogajanj, ki se vrše med francoskim admiralom ln ameriško misijo. Vichy, Freaeile. 11. maja.— L|valovt vlada Je objavila kratko izjavo, v kateri pravi, da ji Je Amerika stavila nove sshte-ve glede kontrole frsneoskih otokov in poseščin na Karibejskem morju. V tej je tudi rečeno, da je Laval dal nove instrukcije Ga-stonu Henry-Hayju, francoske-skemu poslaniku v Washingto-nu. Vsebina instrukcij ni bila razkrita. va kardinalna nspaka. Rusija, kskor Anglija, ae bo borila do konca In zlom nacizma je neizbežen." fc ^tegičnega burmskega United Dairy Farmers. Urad ru-tr -T),, T*11*!' ki P?.*6 ni P°" i derske unije je nedavno nazns- * ■ I^VI ds so Kitajci re-jnji. da je že čez 35.000 mlekar S*t'w 'UndalMi in Maymyo. gkih farmarjev stopilo v unijo in 30 vzhodno da je organizatorična kampsnjs Ar, i ga. t»J o lHa,cl bombardirajo Burmo iz zraka. Bombe ^ruiii, japonsko militarists T* ^J' kt^e pki. vi uspešna. Hrvoiki ban hvali F* m kaj in zanetile po-! junaitVO ČetnikoV Chicago, U. maja - Dr. Ivan Šubašič. bivši ban Hrvaške, je v svojem govoru ns Jugoslovanskem shodu v dvorsni Pilsen po-fl" hvalil junaško borbo četnikov in tJTK)ur'*- AvatrsUja. II. ma- izjavil, da se bo nadaljevala, do-> orhi" ^* ^jna mornarica kler ne bodo strte Hitlerjeve le- vj n i i t- «. a I _ • ** a ns letališče, kjer ^ ' ' '«emnajst japon- ^br.kov, so Angleži raz-. t';.:-..... «Otfli, ni?*.,. , fcri tel jr. ■fe L * h ovit udarec v po- gije On je pozval Srbe. Hrvate in Slovence v Ameriki, naj pod-pirajo zavezniške vojne napore, ker bo zmaga zaveznikov rezul- _________tirala v vzpostavitvi Jugoslavije ^ so Jih zavezni- Shod je sklicala Hrvaško-smeri-n'P»dli i bombami v ška narodna zveza, katere pred-'»^dskih otokov. isednik je Joaeph Bazdara ' talski bitki na Ko-' Danes objavljen "menja, da sta bili na-dv* japonski bojni ladji Konvencija krznarske unije Predsednik Cold udaril po fašistih Chicago. 11. maja. — Govorniki so ns shodu, ki je bil sklican pred otvoritvijo konvencije mednarodne unije krznarskih ln u-snjsrsklh delsvoev, včlsnjene v Kongresu Industrijskih organize clj, naglašali potrebo mobilizira nja vseh sredstev za poraz hiti« rizma. Shoda se je udeležilo čez tisoč ljudi, med temi dvesto da-legatov, ki reprezentirajo 70,000 organiziranih krznarskih in u snjarskih delavcev v Ameriki ln Kanadi. Del programa je bil po telefonu prenašati v New York, kjer so se člani eksekutivnegs odbore unije zbrali na svoji seji, ds proslavijo mezdno zvišanje in dru ge pridobitve, ki Jih je izvojeva Is unija. Ben Gold, predsednik unije, je dejal, da bi sa morala konvencija vršiti Isnsko leto, a je bila odložena zaradi aietaci je neksterlh voditeljev. "Denes je položaj drugačen," Je dejsl Gold. "Nasprotniki, ki »o poslali voditelje v zapor, so skušali uničiti unijo, kar pa Jim je !*• podletelo Voditelji so bili Izpuščeni iz zapora in unija je danes močnejša kot je bila kdaj Gold je udrihal po fašistih In pHtpegandl. ki jo širi fašistični sindikat, trustu Mendard Oil Co., "fathru" Coughlinu, Johnu I, Lewisu, kongresnikii Dteeu In listih, ki pomagajo fašistom x Na konferenci, katero je sklical svet Industrijskih unij CIO v hotelu Hamiltonu, so govorniki oheojali delo šestokolonrev ln napade reakcije na unije Konference se Je udeležilo 400 de Is v- Nadaljnjih 60 francoe-kih talcev ustreljenih ODPOR NARAŠČA KLJUB TERORJU London. U. maja.—Nacijski strelski oddelki so po sem do-spolih poročilih postrelili na stotine civilistov v podjarmljenih državah, med temi 50 francoskih talcev v Parizu, kamor je dospel Reinhard Heydrich, podnačelnik nacijske tajne policije, da zatre nemire in odpor. Heydrich, desna roka Heinrl-cha Himmlerja, načelnika nemške tajne policije, skuša satreti odpor s brutalno silo. On je bil poslsn v Prsgo pred nekaj meseci, kjer Je dal uatfeliti čez petsto Čehov v krstkl kazenski kampanji. V London prihajajo poročila o širjenju protinacijskih nemirov in sabotaži ln brutalnih nacijskih reprisalijah. Geatapovska sodišča so nadomestila vojaške tribunale, pred katerimi so prej nsstopal! oni, kt ao bili aretirani na obtožbo odporu in sabotaže. Ta sdaj izrekajo smrtne obsodbe, proti katerim ni priziva. Vest U"Pariza pravi, da so bili frsneoski tslcl postavljeni ob sid in ustreljeni na dvorišču Jet-nlšnice v pariškem predmestju. Vsi so bili osnsčonl sa "ftlde in komuniste". Vse osebe, ki se upt-rsjo nacijem, so nasvane s temi imeni. Tslci so blU ustrsljeni saradi napada na nekakega nem-Škegs vojaka. Ko so bila s kroglami preluknjana trupla žrtev nacljskega terorja odpeljana, je prišlo pred gestu|)ovsko sodišče nadaljnjih 40 tulcev, katere bo najbrže sedela ista usoda, V pariških Ječah se nshaja drugih 500 talcev, ki bodo najbrže deportirani v taborišča v vzhodni Evropi. Do-gnavs se, da so Nemci v enem tednu ustrelili 150 do 200 Francozov. • Vfst Iz Vichyja pravi, da so nacijl odredili nov lov nu Francoze po napadu ns nemškega vojaka v Parizu. To pomeni, da bodo nadaljnji talci ustreljeni, če ne bodo oni, ki so napadli vojaka, prijeti. Svobodni belgijski krogi v Londonu so bili informirani, da je bilo 56 nemških vojakov ubitih in 43 ranjenih pri kolisiji dveh vlakov v bližini Amiensa, Belgija. Kolizija Jo bilo menda posledica aabotaže. Holandsks časnikarska sgentura Aneta poroča, ds so Nemci postrelili čez sto norveških patriotov zadnji teden. Odpor proti Nemcem se širi In morali so poslati nadaljnje oddelke, gestapovcev, da ga zatro. Druga veet pravi, ds hočejo Nemci dobiti nadaljnjih 250,000 holandskih delavcev za dela v nacijakili vojnih industrijah Ti naj bi nsdomeetill nemške delavce, ki so bili potisnjeni v armado. Okrog 180,000 holandskih delavcev že Keia v nemških tovarnah. Iz vselr |MidjermlJenih držav prihajajo vesti o odporu In sabotaži proti nacijem. Zasužnjeni narodi od Norveške na severu do Grčije na Jugu pričakujejo pomoči s ■treni zaveznikov Pomoč Jim je bila že obljubljena In upanje Je, da bo kmalu prišla, skih voditeljev, ki so reprezenti- i sli unije CIO in ADF. Na tej je nastopil tudi Harry C. Rolph, člpn drlavake divisije federalnega odbora za produkcijo bojne pehnils tedaj zelo nsprednoj demokratično deželled V ñaroí reekdje in - Hitlerja Name* prijateljske sosede sli morda « lo še njene zaveznice v tem M kliktu z nsdjsko Nemčijo, je R« eije tudi s finske strani doW novo ironto. S tem se je I* PJ večela tragedije obeh dežel brez Finske v svojem žepu J Hitler mogoče ne bil napadi Norveške. Koliko lsžje b. bi» Rusiji in zsveznikom porsziti M cijsko pošast, če bl ne bilo fin* in norveške fronte! Yes, v Moskvi so z ""bras£ nim" napadom na Finsko «la» računali, /mpek zgodovins n« (Dalje na S. strani > Pred dvajsetimi leti (Iz Proevete. It maja ^ ' Domače vrti. V Hard*teto Pa., se je težko ponesrečil Kari Leekovič. Delavsko verti. Vlada lastnikom rovov in rudiu mesec dni čeea m stavke • M Inoeemstvo. Rustjs je »¡^ vse politične pogoj' * mirovni pakt. Sovjetska Ras««-srha ruske prSv«Uvnr c«* je obtoženih še M »rsvoj^J duhovnov zaradi hujskanj® H vladi. I PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDKOlt Organ of and poMlskod kf Canada | countries C+nt ¿lankov drama, poi I n i no Naslov na vsa. kar lasa stik s IIa tonst PROSVETA 2SI7-M So. Lawndale Ava. Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED resti iz ire domovine ¿NJE SLOVENCEV ▼ NA-CIJSKIH ZAPORIH ! poročil" celjskega Slovenca) (Nadaljevanje) jelko Jelenié je pa prišel med s Studencev pri Mariboru. , smo izvedeli, da je tudi tam jelenič je pravil, da so ga jsacili, ko je tihotapil cigana Ljubljane v Maribor. Ko aretirali, so našli pri njem . g 30 imeni. Bilo je brezpo-bno, pa so na vsak način ho-jjvedeti od njega, kaj ime-! pomenijo. Ker ni vedel nič Imega o imenih, so ga pre-do krvi in zaprli v Studen-dokler ni prišel k nam. Veje povedati, da so imeli na ?ncih zaprte naše akademi» Neke npči so jih postavili 0 z obrazom proti steni in 11 za njimi nabijati samokre-Končno so ustrelili, toda v Nekateri akademiki so od osiveli .. | 6. junija so neki zlikovc: ki ulici razrezali plašče u nemškemu avtomobilu ; prišla škoda na dan, so 1 zaprli ulîco in arètfral Jtudentov ter drugih fantov :li so jih k nam v kasarno, i klet in vso noč pretepali, so rekli "Bunker". Zju-so se vrnili iz kleti in smo videli, kako so bili krvavi in ¡ni po celem obraïu. teri policaji so imeli iz za posebno trpinčenje že «talne "prijatelje". Eden je neprestano piko na mlade-Zidanska iz Celja. Spet in ga je poklical, da je moral počepati brez konca in kra skakati po eni nogi in tako ■Na vsak način ga je hos izmučiti do nezavesti. Toda je bil čudovito vztrajen, da fi celo Nemci občudovali, sem bil priča, da je pol ure itano počepal in potem še ure skakal po eni nogi, pa omagal. Policaj ga je vmes il, se na vse načine norčeval ijega in pri tem peklensko Toda Zidanšek «e mu nI peti. Vse je junaško držal, ko je končno smel nazaj v t ae je sesedel in se bridko tal. Imel je komaj 15 let! "tno pa si je izmislil sam * major! Ko je bil čaB za k, je naročil pevovodji Ôe- naJ nas zbere na dvorišču Predi z nami koncert slo-pesmi. Mogočno smo Triglav, moj dom" in Urala do Triglava", med *> pa pobirali prinešene da-fe In slikali so nas med P> ter pozneje prinašali sli-nemških revijah s pristsvki, I Jako se slovenskim jetni-■ dobro godi v kasarni. Celo ^ko smejo prepevati . . . * pa koncert minil, so obi-¡¡¡w odšli, nas je nagnal z ™ kakor pse. P potrebo smo morali hodi-g™ J3Q štirje skupaj, tudi g; Mno«' »o bili bolehni in ^It ven ponoči. Toda vsak |prej /buditi tri tovarl-■»Rs spremljali. Ker Je vse ležalo kar na golih Mmogi celo kar na cemen- ^ k*'> j- bilo v^m Pojšsnili so nam razmere med Gestapom in vojsko. Med obema skupinama je bilo naravnost ostro sovraštvo. Dunajčani so nam pravili, da so siti vojske in vse vojaštvo z njimi vred. Tarnali so, da bo Nemčija pro- Cadla, češ da drugače ne more iti. Teh govoric smo bili seveda iz srca veseli. S solzami v očeh so nam pripovedovali o svojih družinah in razlagali, kako vzgajajo svoje otroke protinacijskem duhu. Zaupa so nam, da so tajno vpisani v socialistične organizacije, ki na skrivaj še obstoje. Tarnali so, da nemški narod še nikoli ni bil ta ko pokvarjen kot je sedaj itd. Eden teh Dunajčanov se je pi sel Duajček. Zelo blaga duša Nekoč je prišla uboga ženica in '8. : prinesla svojemu sinu zaporniku nekaj perila in prigrizka, ajček se je usmilil ženice in njenega sina ter na svojo roko sprejel prinešeno z obljubo, da bo odnesel fantu. Toda zalotili so ga gestapovci in obsodili na mesec dni zapora. Mož se ni nič j*-zil, toda ko smo bili sami zaup niki okoli njega, nam je dejal: "Pride čas, ko bomo vso to ge Stapovsko golazen pobesili." „ Boste menda ja verjeli, če povem, da mu nismo prav nič od svetovali takega govorjenja ... Nemci naseljujejo Hrvatsko London, 3. maja (ONA). — Zdi ae, da je Hrvatska, uradno italijanska dežela pod italijansko jurisdikcijo, danes v resnici nemška kolonija z Velikim številom 'nemških predelov', ki uživajo posebne privilegije. Ko sta se Hitler in Mussolini sestala v Salzburgu, je uradni list Paveličeve vlade priobčil seznam okrožij, v katerih so Nemci v večini in kjer je v rabi nemški jezik pri občevanju z oblastmi, na spdiščih in v rabi za imenovanje ylic. i; V Hrvatski, ki je mednarodnopravni del Jugoslavije, Itali-ani nimajo takih privilegijev, acijski osvojevalci so postavili Hrvatski na čelo lutko-vlado. Federalni justičnl tajnik Francis Blddle. Hitler jev prvi glavobol N •oral ki ~ - sobi polno ^ J* "»ploh malokdo globo-■P»' in navadno so se vsi zbu- r Jf kdo klical svojo tro-r« "Pn-mstvo. Naša soba C* st 24 in je imela tlak ki je bil radi bllž-P **>voda neprestano mo-fcv,V'ba" J* bil nekdanji Ig * oilcirske konje in je te-n/"ni »"di cementni ke-Tik ob tem kans-fci*"'; 23 »°čl »pala inže-II ;:^ in Slavko Sko-^ ta zbolela na sil- ^ T1/rnu Enako pri ve-LT™ ni bil« nič nenavad-I^Mno.mel. vročine po 38 C- f>J i " I j** J«' odšla nadloga SS ^ ^ " vi Tratniki, D* > J Bili »o vsi drugačni * * ,K3d-hnU4. Z njimi u| 'vbodno pogovar- * to '1o toda brž C . prav Uko naše n * J^najčani so res kri-i^i * «o bili blizu N«*?* "d*11-"o «^i ftraž- "" grozili za njimi. , Pavellč rešuje židovsko vprašanja Zurich, 3. maja (ONA). — Na-djskl krogi danes priznavajo, da ee je Število židovskega prebivalstva njihove lutke-države Hrvatske znižalo od predvojnega število 35,000 na manj kot 6000 in da je večina židovskega prebivalstva, ki je ušla smrti, danes po koncentracijskih taboriščih. Omenjeno poročilo je priobčil nacijski list "Grenzbote", ki izhaja v Bratislavi po vesteh iz hrvatske prestolnice Zagreba. Članek pravi, da so večino Židov "poslali v tujino", vendar ne pove ničesar o njihovi usodi._____J Hrvatski kvizling, pripoveduje omenjeno poročilo, je imel sitnosti pri "reševanju" židovskega vprašanja, ker ni vedel, kaj bi počel s slučaji mešanih ženitev. Končno se je odločil po vesteh Iz teh nacijskih virov, da protižl-dovskih določb ne bo uporabljal proti židovskim polovicam v mešanih ženitvah, vendar otrokom iz takih zakonov ne dovoljuje obiskovanje gimnazij in u-nlverz Ruski milijoni delalo Hitlerju preglavica, toda noben človek ae mu ni postavil tako po robu kot la • • • < Konec) Mesta Šabac, Rudnik in Užice so porušili do tal. V Rudniku je od šest sto hiš ostalo samo sedemdeset. Zgodba iz Kragu-jevca je stvar zase. Mesto je imelo 25,000 prebivalcev. Nem ški poveljnik pa je pognal \ smrt za 23 ubitih nemških vojakov 4600 ljudi — po dvesto za \g>akega Nemca! Streljali so jih od 22. do 24 oktobra. Pobrali so vse duhovnike, vse učitelje, u-radnike, vse moške, godne za vojake in vse zaposlene ženske in jih vse postrelili. Ker še ni bilo zadosti, so pognali na mo rišče šolarje, šestnajst in sedemnajst let stare otroke. Njihovega profesorja niso hoteli, pa ]e sam odšel in zahteval, naj ga ustrelijo skupaj z učenci. In so ga. Nemška vlada je 12. decem bra švedskemu dopisniku "Sto-ckholm Tidningeh" dovolila poslati iz Berlina poročilo, da so Nemd v sedmih mesecih pobili in postrelili 300,000 Jugoslovanov. In Ivendar je to število prišlo iz nemških ust in zaokroŽe-no na nemški način. Da bi vplivali na prebivalstvo, so Nemci dovolili časopisju pri-občevati osmrtne oglase. V neki novejši številki belgrajskega Novega Vremena je enajst takih osmrtnic. Prva pravi: "Našim najdražjim, nepozabljenim. Našemu očetu, materi, naši mali sestrici, našemu bratu, naši teti — Aleksandru, Nadeždi, Ljubici, Vopkanu in Danici — ki jih je zadela tragična smrt 5. junija 1941 v Smederevu. Dne 5. junija je silna eksplozija skladišča nemškega smodnika pognala v zrak pol Smederevu Nemci so Novemu Vremenu 10. decembra dovolili tudi priobče-nje vesti, da je nemška kazenska ekspedicija postreiila v Uši-cu 4000 ljudi. In vendar odpor generala Dra-že Mihajloviča raste od dne do dne.____Žilavost jugoslovanskega oboroženega odpore bo kaj lahko prekrižala nemške načrte za prodor skozi Turčijo proti vzhodu, kajti Mihajlovičeve čete porušijo prometne zveze, kadar •e jim zljubi. Nemci so mu že ponujali premirje. Pa ga je odbil. Poslali to k njemu več visokih čaitnitov in drugega izdajalskega genera-la Dokiee Mttl to V njigovc planinske utrdile z bHb mm- EftOŠVfcTA vor*, da bo sklenil premirje takrat, Vadar ne bo več nobenega nemškega vojaka v Jugoflkl Četni ki izdajataflUlM |ltsAM| šajo. Njihova vojska, ki šteje okrog 160,000 mol, neusmiljeno napada sovražntka Najrajši iz birajo vstaše, teroristično sodr-go, ki jo je dolga leta redil Mus solini, ki je odgovorna za umor Aleksandra v MarseillesU in ki jo sedaj gestapo uradno prizna va za policijo na zasedenem ju goelovanskem ozemlju. Njihovi častniki so bili ustreljeni iz zasede v zagrebških ulicah tik pred očmi nemške "varovalne" sased ne vojske, de drug kvizling—n jih mnogo—general Putnikovič ki se je prodal necijem, je sredi septembra izginil Njegovo truplo so našli v grmovju pri Rud» niku. Ko so nad jI požigali vasi pri Kordunu, so Četniki napadli Karlovac, ki je komaj dobrih trideset kilometrov oddaljen od Za greba, V pokrajini, kjer imajo Italijani največ vojaštva. V tej vojni ni usmiljenji. Cet* niki vračajo ttadjem zob za zob. Uradno glasilo vstaše v, Hrvatsk narod, porbČa kako KO Četniki na padli vstaško vojašnico, pa so bi' li odbiti. S seb^j P* «o vzeli po» veljnikovo leno. In zagrozili so, da jo bodo ubili, če se vojašnica ne poda. Ko so potem prišli do Karlovca, so porušili vse, kar jim je bilo na potu In postrelili vse izdajalce v okoliških vaseh. V Karlovcu so «etnikl ujeli dva vstaša in tri Italijanske «čast nike v vojaški bolnišnici in Jih na mestu ustrelili. Zlssti vroče so četniki zakurili Italijanom. Nedavno so na eattl zajeli dve četi. PrVa je bila redna italijanska vojska. To so pu stili. Za njimi je prišla četa čr-nosifcjčnikov. Te so pa pobili 4o zadnjega mola. Četniki nimajo hratte za ujetnike. Napadi na fcrtsznlški progi Belgrad-Carigrad in Belgred Solun so povzročili tako škodo, da je nemški vrtietvni poveljnik ukazal posekati Vsa drevesa efo progi sto metrov daleč od tračnic. Nemci ln Italijani skušajo prikriti škodo, ki jo povsrača Mihajlovič in žrtve, ki jih zahteva četnlško bojevfcnje. Uradni jugoslovanski krogi Iz Londona pravijo, da je bilo do srede januarja v Jugoslaviji sedem nemških divizij. Potem eo ih poslali drugam in jih zamenjali. Berlin je to porošilo zanikal, pa ga je poeneje ponovil finski tisk, ki je pod nemškim nadzorstvom. Italijani feončno že niso več mogli skrivati izgub ln sredi januarja so sporo-ili, da je bilo "M8 ubitih In 407 ranjenih v zadnjih bojih na Balkanu." Nad j i nočejo povedati naravnost, pa priznsvSjo po ovinkih in pravijo, da je boj proti Čet-nikom težaven. Berlinski dopisnik švedskega lista "Aftonbla-det" pripoveduje, da so četnl-kom sovražnikova premikanje vedno dobro gnana. Da napadajo zlasti vlake z orožjem In strelivom. Da Imajo v planinsh Zlobnika bivališče, kjer jim tanki in letala ne morejo do tlve- Zadnja poročila iz Jugoslavije trdijo, da je Mihajlovičeve vojska dobila tudi letala, ki si dvi gsjo v zrsk iz skrivnih letališč in napadajo nemške čete na pohodu in Viške. Njihovo poizvedovanje četnlškim poveljnikom silno mnogo keristi Letala so pisano ¿rebfervppHn ne nosijo Mfeenlfc znamenj na kftlih. De- Mihijtovtf pa Hm je odg v slab** vreme- mi, ksdir to sovražnikova Mila na tleh. Ozemlje, ki gi imajo MtniN v svoji oblasti, obsega skorfcj vso Srbijo, Bosno 4n virno gefiro. Črta teče od Cetinja pri Ska-derskem jezeru do Podgorice, vzdolž albanske meje do Rudnika Th Prištini, čet Prokuplji, Sruševac, Cačak, Valjevo in Sa-ic ob Savi do Jasenovca, vzhodno do (MreČja Une ln po-* tem vzporedno z dalmatinsko obalo po DinarAih planinah proti Mostarju, trebinju in Ce-UnJu. Zgoraj omenjena mesta in sploh vsa mesta v Čctniškem ozemlju trdovratno držijo Nemci in Italijani. Prav Uko Sara* jevo in nekatere druge krije znotraj U črte. Danes je položaj generala Mihajloviča aeio močan, vendar postaja stiska aa hrano in potrebščine vidno bolj huda. Zavezniki so napravili vse, kat so mogli» di mu pošljejo pomoč. Če se jim bo poerečil*, bo imel spomladi okttog 300,000 vojakov, katerimi bo resho ogreta 1 trem-»ko pomladansko ofenzivo skoti Tutčijo rti Srednji vzhod Prvi streli prvi svitovne voj. » so odjeknili v Jugoslaviji čfrfto lahko je mogoče, da bodo zadnji streli, ko bbšo zavezniki zlomili osliče, padli prav tako v Jugoslaviji. Mihajlovič bo ta to poskrbel. Glmmvi k «utlUn (Nadaljevanja i t. ekrani.) ' pove, di se tako rado zgodi i tistimi, ki nspsdsjo šibke sosede ridt — "obrambi1*.., to rsčlha-11 so Slabo tudi glede paktiribja s Hitlerjem, kar lahko vidi tidi slepec. In vendar je mnogo ljudi, ki tegs neČejo videti, marVeČ to politiko zatfovarjijo. Čsl, da je Štalin modro ravnal. Edina škoda je le v tem, ker Hitler ni Sta-inu dal vsaj še nekaj meseeev časa, di bi bil deželo še boljl prijavil za obrambo^ Potim pa bi ne mogel prekoračiti njmihmij, ker bi jih bU1 Huei ustavili m meji. Yes, človek sliši in eelo ČIU nič koliko Uklh "modrovanj". Napake Stalinove politike je tre- ba na vsak način oprati, njegs pa oglašati In proglašati ta največjega modrijana, človekoljuba in državniki brat para! Moj osebno niposnini prijatelj Oeorge Oornik is BelHhgha-, Wash„ je šd še korak dalj n izenskovredil Lenin-Trockije-vo bresti! tovako pogpdbo s Sta» ii\iHitlerjevlm paktom, diši je med obems razlika kot noč in dsn. pbe sU bili sklenjen! v docela drugačnih okolščlnah, s popolnoma drugačnimi ozadji, s jopolnoma drugačnimi nsmenl n tudi po vseMM ni vnid njima nobene sorodnosti. Lenin In Tro-ckl sU bila prisiljena skleniti vsikršno pogodbo s Nemci, ker ruska srmada je bila docela de-morilizans in ^ procesu biglegu razkrajanja; Sploh Ukrlt le m bilo nobene riiske srmidi več, msrveč milijoni dezerUrjev, ki so masno zapuščal! fronto. Oba sU pa računala, da Htoitivg" re* volucionsrno propagando demo-ralizirala nemško zasedno vojsko. In so se je tudi zgodilo in »restlitovska pogodba je ostala i —• krpa papirja. Osidje Stalin Hitler jevega pa tU, kakor tudi cilj istega, pa je bilo drugačno, dasi je tudi U pogodba posula krpa papirja 22 unija 1041, toda ne po Milugi Velikegs Stalina, marveč po zaslugi današnjega Gengis Kana a-i Torquemade Hitlerja. V ugovor Butins je mogoče reči «fino to, ds se je s to pogodbo miščr vsi nsd "apiearsko" politiko angleških torijev ln francoske pe-tokolonske buržvszlje, ki je bilo opravljeni dati Hitlerju Ivo-mdno pot proti RuaiJI In v SkrsJ-ni sili tudi proti jugovzhodni t vropi, samo di ne gre proti za Tujerodno belo prebivalstvo padlo za 18% Poditki, nedavno obelodanjeni po Cenaus bureauju, pokazu-jejo, da se je tujerodno belopolt-no prebivalstvo Združenih držav zmanjšalo aa 18.3',* med 1. 1030 in 1M04. Cenzus bureau navaja dvs glavna vzroka za pojemajoče tu-jtfuino prebivalstvo v tej delili. fcjen je oster upad priseljevanja v teku zadnjega daeft-letja vsled gospodarske krize in V prvfm delu desetletja, teškoČc uaeljevanja s strani raznih evropskih dežel, izbruh vojne in splošno strugi priseljeniški zakoni ln kvote. Ako se primerja skupno fctevllo tujerodcev, ki so v teku de»« Uetja pt lili v Zdrkne drUve, s Številom tujerodcev, ki «o odšli i% Zdfuženib držav domqv ali kam diugam, dobimo čisti primanjkljaj 4*,000 vsled Izselitve is Zdrušenih držav. Drugi vzrok Je primeroma visok odstotek smrti med tujerodci v primeri s turodnim prebivalstvom in to zaradi visokigs odstotka stsrih ljudi v tujerodni «kupinl. Število tujerodcev, naštetih v ljudskem štetju (consus) leta UHO Jt bilo iltiUm Uti IMo Ji števll.i tujerodcev tnslalo i;i,M5,4oa. Ktr se tiče dtživtjtnstvi, le bilo 7,180,252 ozUtomi «3.5 Odstotkov Izmed tujerodcev hstu-rsližflrinlh. Za 3,345,01« Ji bilo slgurnO dokazano, ds so molim-tki prlpsdnlki. V slučaju 825,-ot2 tojbrodcfiv hi bito nitsnčnm IHtdPmicfJ; glede t>H|elhe veČI-He Istfh pa se domnevi, di So itvotimri, Uko di bi si skUprto bo v Žepu se jim pa s strani Ru-Sijt M bilo treba nič bati H0H Tska Je ti stvaV, ne glede kako Je kdo skuša prati. Sevedá b bllb pVeJ ili slej prišlo db oboi o-tinejA konflikti med Istimi sila-Wil v fcvropi. Ampak brez "ne-naf>sdslneiiaw pakta in "brijs-teljske" pogodbe bi bil Stalin skoraj gotovo imel Časa zs cibofolevanje kot ga je imel i smlelovanjem s Hitlerjem. Ampak po mnenju Vseh "vjili vnih" in tudi nevplivnih kfogov mora biti vse to daniš potlblje-no. Dsnes je Stalin ne samo niš zaveznik, marveč le Hitler halel v ruski atmadl tudi edlhO Silo, k ga je po petih ali Šistlh mesecih prodlrsnis v Rusijo ustavila in tudi začela goniti hizaJ. Seveii s pomočjo ruske zime ln sn^leŠ-kegs ter smeriškegs vojnega materiala, ki se le mesec* izlivs tjs v vedno večjem toku. In s pomočjo tegs msterisla bo rdeče sr-roada tudi zdrobili Hitlerji ln njegov glgsntičnl morilnl stroj. t>s bi se le čim prij to zgodilo? Kar se pises teh vrstte tiče, sem V mojem prvem člihku Prosvetl po nacijskenfi navtlu ns Rusijo zapisal, ds ji Hitler tem nsprsvil svojo tisckfoo ns-pako in da je prvlS nastala mol nosi sa njegov potsz. Ob ,fniV tralnosti" Rusiji ali celo i nji-nim zalaganjem Nemčije, pa naj je bilo le "prijateljsko" tli fcj^j oportunistlčno, je Mla Ultlirji-va morilna mašins do tsktit ni-premagljivk Po 22. juniju 1041 pa te Je po-lolsj temeljito (spriminll Ih zasijal Je prvi lirik upinji ti končni poraz nacijski Nemčiji in Hitterjevegi italijanskega trsbsnU. In tskrit Je tudi pi-mc teh vrstic spremenil svoji •tilišče glede RooseveTtove zunanje politike, ki je bÚi pb mojem globokem preprfČtnju do Ukrat t stališča te delile bret-upna, kot je bil do tedaj brezupen tudi ves pološtj demokrs ličnih sil. Hitlerjiv nspid Rusije ds ie vae to spremenil. In tako mista za porat nictjskih sli v očih 3[odovine imels največ ^tSlug^- itler sem radi svoje kardlnalni zmote in ameriški predsednik Roosevilt, ker ni pustil Angliji ni cedilu V njenih nsiUmneJših dnevih, kakor tudi tid! svoje di» mokratlčnv usmerjenosti m dn> žavnlške sposobnosti. Naj nihče ne smatra iz teh vr» stic, ds ssm sovražen Rusiji. J it ne poznsm sovraštva do nobins. ga naroda, yes, niti do nemški» j.:a ne, kljub vsemu nadjskemti barbarstvu doma In v okupira» niti deželah tt ts bsrbsrtsem so odgovorni le nactjt. Tudi ne mislim, ds js Stalin poosebljen hudič in da njegov -brutalni in kameleonski režim ni nič dobrega storil za Rusijo, marveč le «•bo. Storil je marsikaj velikega, predvsem v zvezi s orjaško indu-atriaiizacljo dežele, v šolstvu in na polju aplicirane vode. Sicer je vse prikrojeno toUlitarskemu načelu In tompu, kar ima dobre, še več ps slabih strani. Dobra stran je v Um, da tisti, ki so na vrhu, odrede in delo mora biti izvršeno. Slaba strsn pa Je v Hm, da tisti, ki so pod vrhom, V sre-dini (n ns dnu, nimajo NODKNE besede, toda. morijo se ukazom l.iil/!'< M,o.JNO pokorili, drugače pa poeUneJo človeški itvr tki,^HpjjBÉÉMBpH ____ delu ali V leči, ali pa ao celo P^l^'^. mumhü zatirati tu-stavljeni ob zid , ., I jejeztčne časopise Ni primeren število Inozemciv t. 1040 moglo tttniČItl kot 4,100,066. mm 91. oktobri 1041 le justičnl dips merit nitninll, ds si Ji 4,921,1 oseb registriralo vsled zikona regislrsclji InozemceV) DrliVi Kiw York Je pokazala naivečji število inozemcev: 020,-006, botim sledi Illinois s 600,-742 ln potem Pennsylvsnia s 646,750. Hazmeromi najvišje število naturaliziranlh« državljanov je bilo v državi North Dakoti, kjer bilv ismed 74,272 tujerodcev fiti naturalizlranlh d nov, £ Iržavlja g CinsuM bureau v teh poditklh navaja li tujerodno belopoHno reblvalStvrt m hi ukljuČujs iti-anjlh teritorijev ali posfstev Ždruftenih drŽav Common Counell*>fl!i. i 1 OBNVRALN! PRÀVDNIK ZA - OOtAVUA LOJALNO • tk§OPTllf (Justičnl dipirtmint, Washing-ton, D. C.) Oeheralni pravdnik Francis Blddle je iijsvil, da vsi ¿ssopisl, ki so lojslnl Združenim državam brez ozira ns jezik, v katerem so tiskani, se nimajo bati nlkakih zaprek s strani federalne vlade. Izjava federalnega pravdnika je bila podana v obliki brsojav-ke na kongresnika Samuela A Waissa iz Piiuburghi, M fo bil brzojavil mr. Biddleju, da "mnogo Oglasnih družb ji tVnitralo za umestno prenehati oglaševanji" v tujejesttnlh čoeoptsih, ker so pomotoms domnevale, da justičnl depsrtrnent namerava splošno ustavljen Je čieopisov, tiskanih v kakem tujem Jeziku. Kongresni k Wetes je proail, da se zagotovi, da se ne bo nič takega ukrenilo proti lojalnemu tu* je jezične mu časopisju Besedilo odgovora generalnega pravdnika sledi: "C A a Ion Garden PROSVETA X »m**********************»****************—*******»****—**»*»mm—*——*»***»*****»***—**—*** IZ NAŠIH KRAJEV ......V ZOFKA KVEDER rfjfjjjjjjjjfjjfffffrrrfff-rri*.......................................................................... . DOMA (Nadaljevanje.) Pisane rute mladih dekigt se veselo ble-šče na poljskih stezah, gori pri fari že stoji straža fantov, ki gledajo z nasipa v dolino. Zrak drhti, poljane se zefltne in nad njim plava divni, čisti glas zvonov. Okna in vrata cerkvena so po leti odprte tako, da se vidi na vse strani doli po vssi in na polje in gozde. Ptičje petje prihaja rahlo od zunaj, prijeten hlad veje skozi okna, glasno poj o dekleta na koru, pred oltarjem hodijo ministranti, duhovnik se klanjs, pobožno ljudstvo polglasno ie-peče. Ni imel več onegs pri prostega, vernega srca, in ni mu bilo žal. Nikdar si ni želel nazaj onih časov ekstaze in opojnosti. Ali globoka poezija verskih obredov tu zunaj na deželi, v priprosti, ubožni, belopobeljeni vaški cerkvi, kjer se je rshli dih prirode mešal med molitev, kjer se je ptičje petje edinilo s svetimi napevi, kjer so med kadilo dehteli stoteri zeleni gozdje naokrog, ta mu je sezsla v dušo, prešinjala ga je, dvigals v neko slavnostno rszmliljsnje in po-glabljanje. Bil je zbran v svojem srcu, jasnilo se je pred njim, videl je težko, samotno pot pred seboj, po ksteri mu je bilo hoditi. Evsngelij, potem pridigs ... Neprijetno gs je dirnil ostri, hreščeči glas propovednike. Predramil se je. Poslušsl je že stokrat slične nauke, povedane v isti formi, z istimi besedsmi, poslušal je dogodbice, znsne in opetovene po vsem svetu neštetokrat. Pridiga je bila o katoliški cerkvi, edino prsvi, edino zveličsvni. Duhovnik je pripovedovsl čudna izpreobrnjenja poganov in krivovernikov, pripovedoval je dogodbico o protestantski deklici, kstero je oče peljsl najprej v protestantsko cerkev, potem ji pokazal še katoliško. Pokazal je na bogato olišpan oltar, kjer so gorele sveče, in ji rekel: — Glej, tukaj je Jezus! — In ko je potem odšel, je deklice vedno silils zopet v katoliško cerkev k Jezusu in cels družina se Je izpreobmila. Jezilo ga je, ko je to poslušal. Saj to je vendar psihološki tako razumljivo! Deklici se nI dopadlo v goli protestantski cerkvi, kjer ni lišps in luči, vleklo jo je tjs, kjer so podobe in bogato okrasje msmilo njene mlsde oči. Jezilo ga Je to čudno, nestrpljlvo slikanje tujever-cev. Spominjal se je, kako je nekdaj mislil o njih, s nekakim čudnim strahom, kakor da so to nevarni in kdo ve kako hudobni in pokvarjeni ljudje. Vedel je, da si to priprosto, naivno ljudstvo ensko slika te ljudi, da jim je drugoverec človek, sposoben vsake hudobije, da jim je tudi naj poltene j ši brezverec bolj strašen, večjega zgražanje in zaničevsnjs vreden kakor vaak katoliški »ubijalec in bandit. Zadonele so orgije, ljudstvo je pokleknilo, ali nJemu ss ni hotels vrniti prejšnje zbranost. Ogledoval je ljudi in ns vsakemu obrazu je videl ono naučtno, mehanično pobožnost brez misli. Nekateri so dremsli, drugi so neksko topo gledsli predse ln neki mož v kotu je žvečil tobak. Oprevilo je minulo ln ljudje so se usuli ns plsn. Sramežljivo je stopala sestra poleg Toneta, znanci eo ga obsuli in moral jim je odgo-varjati. Veselil se je že, da pojde sam s sestro po polju domov, toda pridružili so se jima sosedje in začelo se je modrovanje o vremenu in letini, o davkih in kupčiji, pa tja do politike. Zopet je enkrat videl, kako matarijalistično je pravzaprav priproato ljudstvo, denar in imetek mu Je vse in da ima bore malo zmisls za kake idealnejše potrebe, če se godi nJemu samemu dobro, pa so mu drugi deveta briga. Kako so se jezili ti možje na nekatere stare, onemogle starce, "ki so ožirall občino", kako so se smukali okrog "Brinjevega očeta", o katerem je vsak vedel, da je največji oderuh daleč na. okrog, človek brez duše in vesti. Čutil je, ds mislijo prezirljivo o njem, čisto jih je slišal; — Eh, kaj bo tak izprijen študent) — Morsi se je bridko nasmehniti, ko se je spomnil, kako pohlevno in spoštljivo hodijo okrog sodnih slug, kadar imajo kaj oprsviti v trgu. Nekateri so paovali novega učitelja. Preolaben jim je bil ln prestrog z otroki. — Saj so še župnik dejali, da previsoko nosi glavo. JCsj pa je? Mi ga plačamo. Naš hlapec je, če se prav vzame. — Toneta je to jezilo in povedal jim je par odkritih. Spogledali so se in skomizgnili z ramami Vedel je, da jih ni prepričal. Težko je pripeljati našega trmastega kmeta dp drugih misli. Bahač je in ošaben. In vendar je imel rad to ljudstvo. Poleg vseh hib je bilo dobro in nepokvarjeno. Zdravo jedro je tičalo v njem in trebalo bi samo nekaj omike in prosvete, ds se privede k pametnemu razmišljanju in razeojevanju. Naš kmet je nadarjen, četudi je konservstiven. Tudi poučiti se da, toda treba je, ds ima tisti, ki gs poučuje, avtoriteta Da, avtoriteto! Brez nje najdejo najlepše besede gluha ušesa. Samo duhovščina i ms to moč v rokah. To dobro ve, zato jo tudi čuva in še bolj podpihuje prirojeno nezaupnost ljudstva do vsega novega, do vsakega napredka. Ko so prišli domov, se mu je zdelo, da gs mati nekako prijazneje glada kakor po navadi. Kosilo je bilo boljše kakor sicer in po obedu je postavila mati liter vina na mizo. Tiho so sedeli nsokrog. Oče je odprl parkret usta, kakor da hoče nekaj reči, a potem je vendarle molčsl. Kmslu so se rszšli, Tone je šel gori v izbo in legel na postelj. Rdeče zsgrinjslo je viselo na oknu, da solnce ne sije noter, rdeči sestrini nsgeljni ns polici ao razširjali močan, omamljen vonj. Zatgal si je cigsreto in brez misli gledsl v modrikaste kolobarčke. Ni sli-šsl, da so se vrata odprla. Neka roka se je dotaknila njegovih lss. Bila je msti. — Ti si vseeno dober, — je dejsls in zsrdels od zsdrege. Stopila je k oknu in brisala s predpssnikom čisto, blesteče steklo. — Vidiš, samo da si bil pri msši, — je nadaljevala. Morsi se je nssmehniti ln nekaj mehkega se mu Je zgenilo v prsih. Ksko preproste ao te duše! Glej, njegovs mpti je srečns in zadovoljna, da je bil v cerkvi, da je bil pri mali. Ne vprsls, ksko misli, ne vprsšs, ksj je čutil, ne ve nič o težkih duševnih bojih, ki se bojujejo lets. Ons misli, ds je tsko lahkomiselno odložil vero, tako zlahka, ker mu je bilo morda nerodno hoditi v cerkev, ker je bil prelen da bi molil. In sdaj jfc bil spet pri maši, in vse je dobrot Pristopila je k nJemu. Nekaj svetlega se je zableščalo v njeni roki. — To je blagoslovljena svetinja, — je rekla. Sama sem jo prinesla s Svetih Vilarjev. Na, vzemi Jo! — Ni imel srca, da bi ne vzel svetinjice. — In obljubi mi, da je ne vržeš proč! — — Ne bom, msti, — je zatrdil resno. — Hranil jo bom kakor spomin ns vss, ker ste mi jo vi dsll. — Solza se ji je ulila od veselja. Ssj so rekli gospod, ds tistegs Marija ne zapusti, ki nosi njeno svetinjo, pa naj je tudi brez vere in velik grešnik. (Dalje prihodnjič.) Dvonožec Naravoslovne pravljica Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA da ae ljudje vesele, če čaplja1 samo do Jutri: potem boš videl, gradi svoje gnezdo na njihovih I kako malo spoštovanja Imamo do strehah. Mislijo, da jim to do- njih tu v brežuljku. In tudi pe- naša srečo. Isto mislimo mi o božjih kravicah . . , Ampak, sli vidijo moje stare oči prav? . . . Miallla sem. da vas Je bilo sedemnajst?" "Zadnjič, ko smo bile tako lačne, smo ostale štiri požrle," so (Nadaljevanje) Zvsčor je »vdela stara na svojem navadnem prostoru pred vrati. Bila je tako trudna, da ni prepovedovale božje kravlce mogla ganiti uda I «No da, to je potek sveta." je Naenkrat se je zabie«telo in mravlja vzdlhovaje. "Po- zaavetilo preti njenimi očmi. , zdravljene! Bog z vaml!M "Kaj sdaj*" je zaklicala. »o ti namernih!," je zakllcal - "Me smo!" je reklo trinajst ščlnkovec. tenkih glaaov. "Prihajamo ae za-j »To so naši gnetle," je odvrnila hvaljevat In jemal slovo" latara mravlja ln braiuljek je zapu»tilo v dol- ( "TI pravzaprav čudno živiš," gl vrsti trinajst božjih kravlc, ki je rekel ščlnkovec. "Od jutra do ao ae prlnklanjale prrd staro večera moraš garati zase In za mravljo tn križale v mamenju tvojih mnogo tiaoč sestra Ali prijateljstva tipalke * njo. | nt bi rsjie živele, kakor Jaz. z "Moj bog, ve ste!" je rekla ¡ljubo majhno ženico in šestimi mravlja. "Kako čedne ste! V zmešnjavi sem vas popolnoma pozabila. No, sdaj ste tako daleč! De, pametno rsvnate, da odhajate danea. Jutri ne bo možno izhajati tu v brežuljku. Srečno pot!" "Hvala lepe!" ao rekle božje kraviee. "Srčna hvala ss stan ln hrano! Ali smemo priti in z I oči naša jajca v vaš brežuljek?** "Seveda smete," j« rekla mravlja. "Slilsls sem pripovedovati, otroci? In ne bi hotela imeti par perutnic, ki bi te ponesle preko celega gozda?** "S šestimi otroci?** je ponovila mravlja. "Kaj naj bi bilo s temi? Jaz sem navajene računati t vse drugimi Številkami. In če bi želels koga Imeti bi bd pač to moi. krr se me vendsV TOREK, 12 MAJI »Held After F.B.I. Raids j Union City, N. J., police headquarters are three of the Ave men oad women taken into custody after the F.B.I, raids on several New Jersey parties purported to have been held ln honor of Hitler*« birthday. Authorities said the 1,500 persons attending the affairs may lose their citizenship. Shown, left to right, are Norman Cordes, Bans Ges-iashaus sad Mrs. Mathilda Ehret. ACentral FreesJ no sem samo doaluiona dekla. Ampak Jas poznam moške. 2 njimi nt začeti mnogo, čakaj rutnice boš videl, to mi smeš verjeti. Ampak perutnice in zaljubljene zgodbe so le kratka borna zabava. In jaz sem prav zadovoljna z mojim devlštvom in mojim delom —Lahko noč!" Noč, ki Je sledile, je bils naj strsšnejša v zgodovini brežuljka Nastala je zmeda tn ropot brez primere. Nobena mravlja nI zatlanila očesa. # Prerezovale so svoje bube, pomagale mravljam zlesti ven, vlačile ovoje na-stran Ker za veliko svatbo je moralo biti v vseh kotih lepo snažno, Mladi delavci so smeli sedeti v svojih čumnatah in ai privoščiti kaj. pradno ao ŠU na delo. Ampak princezlnj ln mladih gospodov ni bilo mogoče krotiti. Begali so po hodnikih, otreaall s svojimi nežnimi krili In zahtevali. da jih povedo takoj na solnce "Solnce niti ne aije še. goapo-da moja." je rekla atara mravlja 'Temna noč je in solnce vzidb^iV v dveh urah Če ho- monada drevesnih uši je tekla v potokih, stara mravlja je govorila govor za govorom in predstavljala mladim kraljicam različne kompanije. Proti večeru so bili njihovi možje čisto pijani in so pobešali perutnice. "Spremite kraljice k počitku!" je zapovedana stara. "Vedite jih v prostore, ki so pripravljeni zanje. Potem pokorno počakamo trenotka, ko prično z lego jajec." "Kaj naj začnemo z možmi?" jje' "prašala neka mravlja. (Dalje prihodnjič.) AGITIRAJTE ZA PROSVETOI NOTE! Save this copy of PROSVE It is needed for VlCToi SAVE * All Wast** * Old Rag, * Old Ruhbsr * Scrap MsUl Turn it over to some lo< salvage agency ..... NajsannelJiveJse dnevn. lavsko voati ao v dnevniku' SVti" All fih ¿list. TMk MAJSKI GLAS IMA PESTRO VSEBINO Letošnji Majski Glas je posvečen našemu delovnemu narodu, ki je v starem kraju doživel najhujšo tragedijo, kar jih je še padlo nanj v njegovi dolgi zgodovini. Dalje je ta Majski Glas posvečen prazniku mednarodne solidarnosti in sodelovanja, ki je v sedanjem ogromnem pokol ju enako pogažen, a vstane znova, kakor bo vstal naš narod. 'i , Majski Glas se naroča pri PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. \\ Posamezen izvod stane 25c. Vsoto lahko pošljete v znamkah. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa vassUas in škoda, viziialco. fcaaalke. ko koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsšksa ftllkens, angleškem jedka ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfPJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa poJeanOa daje vo*tvo tiskarno* Cene smerne, «nilsko delo prtt i Pišite po informadle na naslovi SNPJ PRINTER Y IM? » S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILL» TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevnik prosvetc Pe sklepu it. tedna konvencije se lahke naroči na lisi PfoteeioU prištele eden. dva. tri. štiri ali pel članov Is ena družine k sni asro* _____i ali nečlane UM i Ker pa ¿lani «e plačsjo pri aeesmenlulin, ae Jim Os prišteje k naročnini. Torej sedal al vsroka. da Je list peodraf so člane SMPJ. Ust Ptosveto Je veia U.tnias is| fotovo Jo v vsaki draMnl nekdo ki ki rad tttal Mst vsak dan. PMeeUlot—Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneha biti «H SNPJ. ali če se preseli proč od družino ln bo sahtevsl ssm svoj m tednik, bodo moral tisti član Is dotične družine. Id Je uko skuj* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvntitvu h» ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trgi * stori, tedaj mora upravništvo tniiati datum ta to vsoto sais»»* Cona listu Prosveta Jo« Za Zdrut. državo In 1 tednik In.. t tednika ln . 0 tednike tn 4 tednike In • I 100 1J0 Za Cteeso ln Chicar* * * 1 lednih in------------J* t tednika — g in i* m 0 tednike In 4 tednike In I tednikov ln Ispohrtto Money Ordeev PROSVET1L sarpj. Za Evropo |o.-~------J0J0 Ji kupen, priložite potrebno vsolo In si naročite Prosvete. list. Id Je veis i A v*. I1L pošiljam II ta Hal Pros velo vsote S ______ČL druttvs *t I- «a k t) 4) SI