Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Anton Pačnik. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — žiro račun številka 5012-3-60. — Cena 1 dinar. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani
Leto XII. — St. 3 Domžale, 20. marec 1973
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Poročilo o delu
predsednika skupščine
Ko zaključujemo štiriletno obdobje dela občinske skupščine in s tem svoj redni mandat je prav, da pregledamo rezultate dela in prizadevanja za uresničevanje zastavljenih ciljev. Na osnovi izhodišč družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa skladno s težnjami in zahtevami občanov ob izvolitvi na pomembno dolžnost odbornika, smo takoj v začetku mandata postavili v ospredje nekaj najpomembnejših nalog za razvoj domžalske občine.
Če jih na kratko povzamemo, lahko ugotovimo, da smo takrat na prvo mesto postavili krepitev gospodarske moči, ki nam je dala tudi osnovo za uresničitev načrtov na drugih področjih razvoja. Krepitev komunalnega sistema in sistema samoupravljanja predvsem z večjim poudarkom na vlogi neposrednih proizvajalcev združenih v delovnih organizacijah ter občanov v krajevnih skupnostih, sta bili pomembni prvini pri tako hitrem družbenoekonomskem razvoju občine. Povsem neposredni nalogi sta bili graditev moravske ceste ter gradnja osnovnošolske mreže, pri čemer prva pomeni prizadevanje, da omogočimo hitrejši razvoj sorazmerno nerazvitega območja moravske doline, druga za ustvaritev enakih pogojev šolanja vsem otrokom v občini. Struktura zaposlenih je narekovala tudi hitrejše in pravičnejše urejanje otroškega varstva. Vedno več pomoči so zahtevali tudi mnogoteri socialni in zdravstveni problemi, kar pomeni, da se tudi materialno obrnemo predvsem k človeku. Hitro priseljevanje in razvoj občine pa je zahtevalo intenzivnejšo graditev najpotrebnejših komunalnih objektov ter prostorsko in urbanistično ureditev naselij.
Številne dolžnosti so nam nalagali stabilizacijski ukrepi, predvsem tisti, ki izhajajo iz smernic in sklepov Zveze komunistov na vseh ravneh, ustavna dopolnila in njihovo uresničevanje, v zadnjem času pa naloge ob izvajanju pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije.
Da bi si občinska skupščina zagotovila dovolj široko samoupravno osnovo je že prvo leto povečala število svetov od 7 na 14 in ustanovila 12 skladov ter 14 stalnih komisij. Mimo navedenih skupščinskih teles pa imajo nekateri sveti še svoje odbore in komisije, ki so stalne ali občasne.
Ugotovimo lahko, da dela predsedstvo in skupščina s 40 samoupravnimi organi, v katere je vključeno okoli 500 članov.
V tej mandatni dobi so bile ustanovljene tudi tri samoupravne interesne skupnosti in to, Temeljna izobraževalna skupnost, Temeljna skupnost otroškega varstva in Temeljna kulturna skupnost, v kateri se vedno bolj uveljavljajo delegatski princizi. Stekle pa so tudi priprave za ustanovitev stanovanjske samoupravne interesne skupnosti in telesnovzgojne samoupravne interesne skupnosti. Na območju občine je 20 krajevnih skupnosti in tri predsedstva zborov volivcev.
Odborniki občinske skupščine so se sestali na 38 sejah. Skupščina je v tem obdobju najpogosteje obravnavala zadeve s komunalnega področja. Na drugem mestu so bila vprašanja s področja financ. Mimo sklepanja o proračunu občine in njegovi realizaciji, je skupščina obravnavala tudi finančne načrte in realizacijo skladov, o prispevkih in davkih občanov, družbenih sporazumih, o delu davčne uprave in tako naprej.
Med gospodarskimi zadevami je skupščina redno spremljala gibanja o gospodarstvu, sprejemala resolucije o družbenoekonomskem razvoju za vsako leto, analizirala stanje glede na stabilizacijske ukrepe in sprejela tudi ustrezne sklepe. Razpravljala in sklepala je o gradivu, ki so ga predložili sveti, sprejela smernice za srednjeročni program, ki ga bomo v prihodnjih mesecih tudi sprejeli.
Pomembno mesto v skupščinskih razpravah so imela področja vzgoje in izobraževanja, kulture, otroškega varstva, štipendiranja, zdravstva in socialnega varstva ter drugih.
Pri vprašanjih in predlogih so se odborniki zanimali predvsem z<j rešitve večjih komunalnih problemov svojega kraja, dajali predloge o merilih in razvrščanju sredstev, ki jih ima na voljo skupščina in njeni skladi. Zavzemali so se za urbanistično in prostorsko dokumentacijo posameznih območij, za ureditev cest in za druga vprašanja s katerimi se srečujemo na terenu.
Ob vplivu, ki ga lahko ima občinska skupščina si je prizadevala za skladnost družbenoekonomskega razvoja na vseh področjih.
GOSPODARSTVO
V letih od 1969 do 1972 je razvoj gospodarstva dosegal ugoden in hiter napredek, saj je bila povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 22,1 odstotka.
Družbeni proizvod je znašal v 1969. letu 335 milijonov din lani pa 609 milijonov dinarjev. Na tako velik porast je vplivala predvsem industrija, ki predstavlja 54 odstotkov celotnega gospodarstva. Na omenjeni uspeh niso vplivale samo cene, ampak tudi povečana količinska proizvodnja s povprečno letno stopnjo 9,1 odstotka, pri čemer so si gospodarske organizacije prizadevale izboljšati kakovost obstoječe proizvodnje, hkrati pa so uvajale nove artikle. Poudariti pa moramo, da je večja količinska proizvodnja v veliki meri plod intenzivnejšega dela. Slabše uspehe nekaterih podjetij mimo nelikvidnosti pogojujejo tudi nezadostno planirana proizvodnja glede na razpoložljive kapacitete, organizacijske pomanjkljivosti, ki povzročajo nekontinuirano proizvodnjo in nesolidni odnosi s poslovnimi
partnerji. Kljub temu pa do sedaj še nismo imeli primera blokiranega žiro računa, ki bi onemogočil 100-odstotno izplačevanje osebnih dohodkov.
Po analizah, domžalsko gospodarstvo s svojo aktivnostjo ne zaostaja več za drugimi območji Slovenije, saj je po daljšem obdobju zopet preseglo republiško stopnjo rasti, pri nekaterih kazalcih pa kaže celo znatno večje stopnje porasta, s temu so nedvomno vplivale tudi večje investicijske naložbe industrijskih podjetij, katerih vrednost je od leta 1969 pa do konca leta 1971 znašala 113 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so podjetja rekonstruirala in modernizirala svoje obrate.
Industrijska podjetja so v omenjenih letih povečala izvoz za 100 odstotkov in je lani znašal 8,7 milijonov ameriških dolarjev, 52 odstotkov vsega izvoza pa predstavlja izvoz na konvertibilno področje.
V družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva je bila poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 13,7 odstotka. V družbenem sektorju je na ta porast vplivala proizvodnja prašičev, v zasebnem sektorju pa so kmetijci dosegli viden uspeh v živinoreji z zamenjavo manj proizvodnih pa sem s sivorjavo pasmo. V letu 1972 se je sprejeti srednjeročni program začel delno že realizirati. Skupne naložbe za preusmeritev 69 kmetij so v letu 1972 znašale 3,4 milijona dinarjev, od katerih so 50 odstotkov investirali kmetje sami, ostalo pa poslovna banka, občina, hranilno kreditna služba, Gozdno gospodarstvo in republika. Sklad za pospeševanje kmetijstva je imel na voljo leta 1970 150.000 din, 1971 500.000 din in leta 1972 860.000 din.
(Nadaljevanje na 2. strani)
OD 10.—20. APRILA
1973
KRVODAJALSKA AKCIJA
PLAN NA 11. STRANI
mm   J||j *r«i{   mm* »P5
Še enkrat nova šola Šlandrove brigade, pogled na celotno zgradbo
(Nadaljevanje s 1. strani) BLAGOVNI PROMET
Znaten porast blagovnega prometa in s tem tudi družbenega proizvoda, katerega povprečna letna stopnja rasti je 26,2 odstotka moramo pripisati večjemu prodajnemu prostoru, ugodnim možnostim za kredite, večji izbiri blaga in sodobnejšim oblikam prodaje. Omenjeni dejavniki so pritegnili večjo kupno moč, ne samo s področja občine Domžale, ampak tudi z drugih krajev.
GOSTINSTVO IN TURIZEM
Na področju gostinstva in turizma je bila poprečna letna stopnja rasti 19,8 odstotka kar je 3 odstotke manj kot v celotnem gospodarstvu in še to je ustvaril predvsem gostinski promet zasebnega sektorja. Realna rast ali količinski porast je bil v tem obdobju minimalen ali pa celo negativen.
OBRT
Družbena in zasebna obrt sta se od leta 1969 ugodno razvijali. Kljub težavam v nekaterih družbenih delavnicah, se je družbeni proizvod povečeval po povprečni letni stopnji 26,6 odstotka. V družbeni obrti so modernizirali obstoječe kapacitete, v zasebni obrti pa je naraščalo število obrtnih delavnic.
URBANIZEM
Na področju urbanizma je bila občina Domžale med prvimi, ki je po izidu zakona o urbanističnem planiranju zagotovila sredstva, potrebna za izdelavo osnovne urbanistične dokumentacije, tako je skupščina, urbanistični program občine, urbanistični red občine in urbanistični načrt Domžal in Mengša obravanavala že v letu 1969, manj sredstev pa smo vložili za izdelavo zazidalnih načrtov.
Z željo, da bi probleme s področja urbanizma reševali, je bilo ustanovljeno podjetje Biro 71, ki mu je skupščina zaupala urbanistično načrtovanje ter pripravo in urejanje stavbnih zemljišč. Tako so bili lani izdelani osnutki zazidalnih načrtov za center Domžale ter za zazidalna območja Mengša, Trzina in Radomelj. Mimo tega so službe izvedle tekoče spremembe osnovne urbanistične dokumentacije. V pripravi so tudi načrti komunalnih naprav za nova zazidalna območja.
KOMUNALNE ZADEVE
V zadnjih letih je skupščina posvetila posebno pozornost reševanju komunalnih problemov. Modernizirane so številne ceste na Viru, Dobu, Moravčah, Radomljah, Lukovici, Mengšu, Dragomlju, Pšati, Nožicah, Homcu, Preserjah, Trzinu in v Domžalah. Kot poseben uspeh lahko štejemo rekonstrukcijo ceste Zelodnik—Moravče.
Na cestah so bili zgrajeni naslednji objekti: Most v Biščah čez Kamniško Bistrico, propust na Podrečju, most za pešce čez Kamniško Bistrico, ki povezuje Roje z Virom ter križišče Ljubljanske z zvezno cesto.
V letu 1972 se je pričelo z gradnjo regionalnega objekta medobčinskega povezovalnega kanala Kamnik—Domžale. Kanal je že položen v dolžini 1300 metrov, ko pa bo dograjen, bo zbiral vse tekalne vode iz Kamnika in Domžal.
Zgrajene so bile trafopostaje z razvodnimi kabli na Rojah, na Pšati, na Homcu, za Univer-sale, Kidričeva cesta, Jenkova cesta, Moravče, Mengeš—Zavrti, Mengeš—Tamiz in druge.
Vodna skupnost je pričela tudi z načrtno regulacijo Kamniške Bistrice in Radomlje. Tako sta bili v letu 1972 regulirani Kamniška Bistrica od razbremenilnika Pšate do ceste Ljubljana— Maribor in Radomlja v Krtini od stare do nove ceste.
V skladu s programom za zdravo pitno vodo, so bili zgrajeni novi vodovodi in rekonstrukcije pri širjenju vodovodnega omrežja v Domžalah, vodovodov v Kraščah, Imenjem, Gradišču, Vrheh, Goričici ter sanacija vodovoda v Moravčah in drugi.
STANOVANJA
Pri stanovanjskem gospodarstvu so se pričele načrtno urejati stanovanjske soseske v Domžalah na Savski cesti in ob Ljubljanski cesti, zgrajen je bil trgovsko-stanovanjski blok v
Radomljah. Število stanovanj se je s tem povečalo za 391.
Lani smo sprejeli srednjeročni program razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Domžale, ki predvideva izgradnjo povprečno 400 stanovanj letno. V skladu s svojimi pooblastili in sprejetimi smernicami, je skupščina občine ukrenila vse potrebno za sklenitev samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev ter razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale ter sprejela vse potrebne odloke s tega področja.
PRORAČUN
Ijene, izkušene in prizadevne delavce. Takšni delavci na odgovornih mestih v davčni upravi so nujno potrebni za uspešno izvrševanje nalog, ki jih družbena skupnost postavlja pred davčno službo.
Vsled tega je tudi razumljivo, da kljub sedanji številčno ugodnejši zasedbi v davčni upravi še ni moč uspešno pokrivati obseg delovnih področij.
V republiškem biltenu sekretariata za finance ima občina Domžale četrto največjo zadolžitev od šestdesetih občin v Sloveniji. Tako je davčna uprava v letu 1972 predpisala za 28,5 milijona davščin, kar je za 58 odstotkov več v primerjavi z letom 1971, od tega ni bilo pobranih in izterjanih 35 odstotkov davkov.
Pri oblikovanju sredstev za splošno in družbeno porabo, se je vsako leto pojavilo vprašanje, kako zagotoviti ustrezna sredstva za najnujnejše potrebe skladno z načeli, da ne obremenimo gospodarstva preveč in ne rušimo prizadevanj za njegovo stabilizacijo. Ker so bile zahteve po sredstvih vedno večje kot jih je lahko proračun ustvaril, je občinska skupščina iskala dodatne vire v okviru skladov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, v obliki samoprispevka in drugih prispevkov občanov, s čemer je zagotovila velika vlaganja v najpotrebnejše investicije splošnega družbenega pomena. Sredstva je skupščina razvrstila za proračun, za temeljno izobraževalno skupnost, za sofinanciranje skladov ter druge najnujnejše izdatke.
Sredstva proračuna in TIS so bila naslednja:
PRORAČUN 1970 1971 1972
16 milj.       20 milj.       27 milj. TIS 12 milj.       15 milj.       21 milj.
S proračunskimi sredstvi smo finacirali kulturno prosvetno dejavnost, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, delo državnih organov, dejavnost krajevnih skupnosti, dejavnost družbenopolitičnih organizacij, in dru-
Motiv iz Mengša
štev, negospodarske in gospodarske investicije ter proračunske obveznosti iz preteklih let.
DAVČNA UPRAVA
Ker so se naloge davčne uprave povečale, hkrati pa je ta služba pomembna za zbiranje proračunskih sredstev, jo je bilo nujno kadrovsko okrepiti. Tako se je v letu 1972 sistematizacija povečala od 24 na 29 delovnih mest in je sedaj zasedenih 30 delovnih mest, in to eden z visoko, 8 z višjo, 7 s srednjo ter pripravnika s srednjo izobrazbo.
Posebno pozornost pri reševanju kadrovske zasedbe davčne uprave smo posvetili davčni inšpekciji. Tako je sedaj pet delovnih mest davčnih inšpektorjev zasedenih z uslužbenci z višjo izobrazbo. Omenjeni podatki kažejo na stalna prizadevanja za ustrezno organizacijo in usposobitev davčne uprave. Sorazmerno lažje je doseči uspehe na administrativnem in knjigovodskem področju, mnogo težje pa je zagotoviti kadre za tista področja, ki zahtevajo usposob-
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Pri družbenih dejavnostih je zahtevalo največja vlaganja področje vzgoje in izobraževanja. Mimo sredstev, ki so bila potrebna za redno delo šol, pomeni graditev novih šolskih prostorov največjo investicijo v naši občini. Veliko število mladih družin, predvsem pa izredno hitro priseljevanje novih občanov ter pomanjkanje šolskih prostorov zlasti v ravninskih predelih, so narekovale razširitev načrta graditve šol, ki je bil sprejet ob samoprispevku. Tako je nastal nov načrt, ki ga je sprejela občinska skupščina sporazumno z družbenopolitičnimi organizacijami, skladno z razpravami in sklepi zborov volivcev in drugimi samoupravnimi dejavniki v občini na seji novembra 1970 v Mengšu. Ta načrt bo po sedanjih ocenah veljal preko 6 milijard starih dinarjev.
V dopolnjenem načrtu je nova šola v Blagovici, v kateri je že drugo leto pouk, popolna osnovna šola s telovadnico na Rojah s spremljajočimi komunalnimi objekti ter mostom preko Bistrice, ki so jo odprli lani. Popolna osnovna šola s telovadnico v Domžalah, ki je sprejela preko 700 otrok. Popolna osnovna šola v Mengšu s telovadnico, ki je že pod streho, dograditev šole s telovadnico v Radomljah, kar je tudi že pod streho, dograditev novih prostorov s telovadnico v Dobu. Začetek te gradnje smo predvidevali že ob koncu lanskega leta. Dograditev osnovne šole Vencelj Perko s telovadnico v Domžalah ter telovadnici na Brdu in v Moravčah, ki bodo dograjene do konca 1974. leta.
Ko bodo končana vsa začeta dela na posameznih šolah, bo izpolnjeno preko 80 odstotkov predvidenega načrta. Vrednost že opravljenih del je preko 40 milijonov dinarjev, občani pa so doslej zbrali 8,5 milijona din samoprispevka. Tako velika realizacija je redek primer uresničevanja postavljenih načrtov. Teh zgradb pa prav gotovo ne bi mogli graditi v tako kratkem času, če ne bi sprejeli tudi dolgoročnega finačnega načrta, ki kar najbolj gospodarno nalaga sredstva samoprispevka ter sredstva, ki jih iz svojih finačnih načrtov izdvajata za gradnjo šol občinski proračun in Temeljna izobraževalna skupnost. Sredstva oplemenjuje sklad za graditev šolske mreže s posojili Ljubljanske banke — podružnice v Domžalah. Letos in v letu 1974 pa je tudi Republiška izobraževalna skupnost zagotovila za naše območje 3,5 milijona din posojila.
Mimo tega zahteva zunanja ureditev pri vsaki šoli okoli 3 milijone dodatnih sredstev. Ob teh izrednih investicijah ugotavljamo, da so se pedagoški delavci in temeljna izobraževalna skupnost temeljito lotili tudi vsebinskih vprašanj, kar se kaže v zmanjšanem osipu učencev, izboljšanju učnih uspehov in izobraževanju prosvetnega kadra. Povsem druge pogoje pa jim nudijo novi prostori, v katerih so uvedli sodobni kabinetni pouk.
Štipendiranju je občinska skupščina posvetila ustrezno skrb. Zagotovila je potrebna sredstva za podelitev materialne pomoči mladini pri šolanju. Redno sprejemamo družbeni dogovor o štipendiranju s katerim se povezuje občinska skupščina z delovnimi organizacijami pri enotni občinski politiki štipendiranja. Pri skupščini deluje posebni sklad v katerega vlagajo sredstva občinska skupščina in delovne organizacije. Število štipendistov v občini je naraslo na 130.
Najpomembnejše delo na področju otroškega varstva so bile priprave za graditev vrtcev v Domžalah, na Viru in v Radomljah. Vrtec v Domžalah s kapaciteto 120 otrok je bil odprt lani, vrtec na Viru je bil odprt letos ob dnevu žena, z gradnjo vrtca v Radomljah pa namerava temeljna skupnost otroškega varstva po svojem načrtu pričeti še letos. S tem bomo zajeli v
(Nadaljevanje na 3. strani)
varstvo 500 otrok. Mimo tega je temeljna skupnost otroškega varstva pripravila družbeni sporazum, s katerim se z organizacijami združenega dela sporazumeva o vseh bistvenih vprašanjih otroškega varstva. Plačevanje oskrbnin za bivanje otrok v vrtcih pa je diferencirano glede na plačilno sposobnost staršev.
KULTURA
Kulturna skupnost Domžale, ki je pričela z delom v tej mandatni dobi, je opravila veliko delo. Izdelala je merila za razdeljevanje sredstev in pripravila srednjeročni program kulturnih dejavnosti v občini. Nov zakon o financiranju kulturnih skupnosti pa je zagotovil tej dejavnosti solidno finančno osnovo. Najpomembnejše opravljene naloge so oprema knjižnic in skrb za njihovo posodobljanje, skrb za nemoteno delovanje občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij ter obnovitev kulturnih domov. Mimo tega je uredila Grobeljsko cerkev kot muzej Jelovškove umetnosti ter zbrala gradivo in uredila prostore za postavitev slamnikarske muzejske zbirke na Krumperku.
TELESNA KULTURA
Financiranje telesne kulture v preteklosti ni bilo najbolje rešeno. Športna društva so si pomagala tako, da so zbirala dodatna sredstva neposredno pri organizacijah združenega dela. Lani pa je bil sprejet družbeni dogovor o financiranju telesne kulture, ki je zagotovil tej panogi 200 tisoč dinarjev dodatnih sredstev. Največja vlaganja na področju telesne kulture pa predstavljajo nove telovadnice, ki jih bo osem, njihovo vrednost pa ocenjujejo na 24 milijonov dinarjev.
SOCIALNA POLITIKA
Na področju socialne politike se pojavlja vedno več vprašanj, ki zahtevajo mimo urejene socialne službe tudi znatna finančna sredstva. Zato so se socialne službe v občinski upravi okrepile, ker brez enotne in dolgoročne akcije ne moremo pričakovati večjega napredka pri odpravljanju mladoletnega prestopništva, delo-mrzništva in alkoholizma. V občini uspešno deluje klub ozdravljenih alkoholikov.
Rešena so bila številna stanovanjska vprašanja borcev in aktivistov NOV. Preko posebnega sklada je bilo kupljenih 21 stanovanj in podeljenih 4,8 milijona posojil.
SLO
Organizacija splošnega ljudskega odpora je_ bila stalna naloga občinske skupščine. Z izidom republiškega zakona o splošnem ljudskem odporu so rešena nekatera bistvena vprašanja, ki so dotlej ovirala delo pri organizaciji splošnega ljudskega odpora v občini, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela ter pri organizaciji partizanskih enot in enot civilne zaščite. Strokovni pouk smo izvedli s partizanskimi enotami in pripadniki civilne zaščite. V tem obdobju so bile za preizkus enot in znanja njihovih članov izvedene številne vaje. Največji med njimi sta prav gotovo vaja v Tuhinjski dolini in vaja Pšata 72. Na zadnji so sodelovale tudi službe občinske uprave, ki so zadolžene za organizacijo splošnega ljudskega odpora na posameznih področjih družbene in gospodarska dejavnosti. Analiza vaje nam je potrdila, da jo osnovni koncept in organizacija splošnega ljudskega odpora v občini pravilno postavljena, da pa je potrebno nekatere prvine dograditi in izpopolniti.
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Vidne uspehe beležimo na področju medobčinskega sodelovanja, predvsem z občinami ljubljanskega območja v širšem smislu ter občino Kamnik. Neposredni uspehi pri tem so gradnjH medobčinskega kolektorja Kamnik-Domžale ter reševanje in usklajevanje številnih drugih skupnih vprašanj.
Sodelovanje občinske skupščine z republiško skupščino in drugimi republiškimi samoupravnimi telesi je bilo neposredno in preko poslancev ter delegatov občin zelo ustvarjalno. Tako je namenil republiški vodni sklad doslej največja sredstva za regulacijo Kamniške Bistrice lil gradnjo kolektorja, republiški cestni sklad in sedaj republiška skupnost za ceste, sta nam dodelila del sredstev za gradnjo ceste Želodnik
—Moravče, v načrtu razvoja cestnega omrežja v SR Sloveniji pa so tudi predvidena sredstva za podaljšek te ceste proti Izlakam. Republiška izobraževalna skupnost je odobrila 3,5 milijona dinarjev posojila za graditev šol. Republiška skupnost otroškega varstva sodeluje s svojimi posojili pri gradnji vrtcev. Uspešno sodelovanje z republiškimi telesi pa se kaže tudi v tem, da so sprejeta mnoga stališča, ki so jih v imenu domžalske občine posredovali poslanci, delegati občin ter predstavniki občinske skupščine.
Težko je v kratkem pregledu zajeti vse delo naše skupščine, predvsem pa vse sklepe in bogate misli, ki so jih občani prispevali za gospodarski in družbeni razvoj občin. Ko gledamo v preteklost pa ne pozabljamo tudi težav in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri našem delu. Vendar nas je pri vsem vodila zavest, da pomeni veličino družbenega dela skrb za slehernega občana, predvsem pa skrb za razvoj samoupravljanja, ki pomeni strmo pot še k bolj-
šemu položaju delovnega človeka. Z zdravimi strokovnimi in humanimi samoupravljalskimi odnosi bomo tudi v prihodnje lahko premagovali težave, predvsem pa onemogočili voljo tistih, ki jim interes celotne družbe ni po volji. Prepričan sem, da delim z vami enotno mnenje, da so skušala biti naša hotenja široka in nesebična ter tesno povezana s hotenji vseh občanov, ki so s svojim delom in ravnanjem vedno znova dokazali visoko zavest, kar lahko ugotavljamo s tem, da vedno podpirajo napredne družbene težnje in skupne akcije. Menim tudi, da ne smemo cepiti sil, ki jih imamo v občini na voljo. Delati moramo složno z vsemi družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami ter drugimi dejavniki, pri čemer je pomembna visoka politična kultura ter strpno usklajevanje smernic in načrtov na vseh ravneh.
2elim, da bi naša skupščina tudi v prihodnje delala plodno in ustvarjalno ter izkoristila vse možnosti, ki jih imamo za razvoj v prihodnosti.
Kako je s štipendijami?
Upravni odbor sklada za štipendije in posojila SOb Domžale objavlja po sklepu svoje seje seznam štipendistov in posojilojemalcev SOb Domžale po stanju 1/3-1973.
Seznam obsega poleg osnovnih podatkov o upravičencih in znesku štipendije še celoten dohodek in katastrski dohodek družine mesečno, število družinskih članov in otroški dodatek, ki ga prejema štipendist.
Štipendija je sestavljena iz osnovnega dela in stimulativnega dodatka. Osnovni del se določa na podlagi materialnega stanja štipendista oziroma družine, stimulativni del pa se določa glede na učni uspeh in letnik šolanja.
Materialno stanje štipendista pomeni celoten dohodek družine — dohodek vseh družinskih članov (invalidnina, priznavalnina, štipendija, vajeniška nagrada, preživnina, družinska pokojnina itd.). Katastrski dohodek pa se šteje štirikratno, ker se le s tem prikaže realen znesek KD mesečno napram osebnim dohodkom.
Osnovni del štipendije predstavlja razlika med življenjskimi stroški štipendista in polovico poprečnega dohodka na člana družine in njej pripadajočega otroškega dodatka.
Življenjski stroški upravičencev, ki stanujejo v internatu ali tujem stanovanju, znašajo toliko kot znaša cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka; življenjski stroški učencev, ki stanujejo v internatu ali tujem stanovanju, znašajo 99 % tega zneska; življenjski stroški študentov, ki stanujejo doma, znašajo 80% tega zneska; učencev, ki stanujejo doma pa 70% tega zneska.
V nekaterih primerih osnovni del štipendije presega cenzus 70 %, v takih primerih je Upravni odbor sklada za štipendije in posojila določil minimalni osnovni del štipendije 250.— din.
V nekaterih primerih pa je UO sklada po prosti presoji odmeril višji ali nižji osnovni del štipendije. Višji osnovni del štipendije je določil štipendistu, ki ima izjemno slabe socialne, družinske in dru-
ge razmere. Nižji osnovni del štipendije pa je določil le v primerih, kjer štipendisti obiskujejo Poklicno kovinsko-usnjarsko-galante-rijsko šolo v Domžalah.
Stimulativni ali gibljivi del štipendije pa sestoji iz dodatka za učni uspeh in dodatka na letnik šolanja.
Za učni uspeh pripada štipendistu:
odličen uspeh 70.— din
prav dober uspeh 50.— din dober uspeh 30.— din
zadosten uspeh — din
Na letnik šolanja pripada štipendistu: prvi letnik — din
drugi letnik 20.— din
tretji letnik 30.— din
četrti letnik 40.— din
Vse štipendije se vsako leto v mesecu septembru prevedejo glede na družinske dohodke in življenjske stroške. Primer izračuna štipendije pod točko 1. v seznamu: Celoten dohodek družine in KD mesečno = 2.550.— din : 5 = 510.— din na družinskega člana 510.— din : 2 = 255.— din polovica poprečnega dohodka na člana družine štipendista
255.— din -+- otroški dodatek 105.— din = 360.— din
70 % = 630.— din — 360.— din Osnovni del = 270.— din
Stim. del št. = 70.— din
340.— din
znaša celoten znesek štipendije mesečno.
Upravni odbor sklada je izjemoma podelil prosilcem tudi denarne pomoči za kritje stroškov internata in sicer v Novem mestu, Kranju in Škofji Loki.
Upravni odbor sklada odloča na sejah, sestavlja pa ga 11 članov.
Upravni odbor sklada bo v bodoče imel 15 članov. Povečano bo število predstavnikov OZD, ki so podpisnice družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov v občini Domžale.
Informativno navajamo še podatek, da je Sklad za štipendije in posojila v letu 1972 porabil za izplačilo štipendij 360.018.— din, za posojila pa 39.456.— din. V letu 1973 pa bo UO sklada razpisal še okoli 40—50 novih štipendij, če bo skupščina občine zagotovila potrebna sredstva.
SEZNAM ŠTIPENDISTOV IN POSOJILOJEMALCEV SOB DOM2ALE
(po Stanju 1. 3. 1973)
Ime in priimek
Bivališče
O,
Šola, ki jo obiskuje
4-. O
O H
m a u b
u .5 c c
T3     1Z2 >u
"S-g 2Q «
pj u o,
k." .r i Q       S! ni
£11 gJl
in -a >o OM-Vl.
Opomba
1.	ANDREJKA Tomaž	Lukovica 56	Gimnazija Bežigrad	1.	340 —	2550.—	5	105.—	
2.	AVBELJ Marija	Videm 5, Lukovica	Poklic, šola Domžale	2.	340.—	2600.—	7	—	
3.	BEČA J Marta	Moravče, Vegova 13	Šola ze medicinske sestre	4.	360.—	3850.—	3	—	v internatu
4.	BELCIJAN Marija	Vir, Bukovčeva 5	Vzgoj. šola Ljubljana	2.	300 —	4000.—	4	—	
5.	BIRK Veronika	Sp. Koseze 8	Vzgoj. šola Ljubljana	5.	320.—	1380.—	2	110.—	
6.	BIZILJ Francka	Moravče 71	Ekonomska fakulteta	3.	630 —	1380.—	3	—	v tuj. stanov.
7.	BLAŽEVIČ Rozalija	Brdo 5, Lukovica	Enolet. vzgoj. šola Ljubljana	1.	460.—	1462.—	3	—	
8.	BOŠTAJ Frančiška	Vrhpolje pri Moravčah	Gimn. pedag. smeri	4.	420.—	1490 —	3	—	
9.	BRODAR Milan	Krašče 3, Moravče	Gimn. pedag. smeri	3.	310 —	4730.—	3	—	
10.	CAPUDER Ana	Krtina 55	Dvolet. administr. šola	2.	580.—	1180.—	6	—	
11.	CAPUDER Marjan	Trzin, Mengeška 9	Fil. fak. — angl.-franc.	2.	340 —	1490.—	2	85.—	
12.	CERAR Irena	Moravče, Partizanska 6	Gim. pedag. smeri	4.	360.—	2660.—	3	—	
13.	CERAR Marjeta	Gradišče 10, Lukovica	Šola za medicinske sestre	2.	322.—	4200.—	6	—	
14.	ČESEN Marinka	Gradišče 18	Poklicna šola Domžale	2.	340.—	1430,—	5	—	
15.	ČRNE Anica	Zaboršt 26, Domžale	Gimn. pedag. smeri	1.	320.—	2600 —	3	—	
16.	ERBEŽNIK Majda	Vir, Šaranovičeva 7	Dvolet. administr. šola	2.	300.—	3320 —	4	—	
17.	FLERIN Rajka	Selo 1, Ihan	TSŠ — odd. kemija	1.	390,—	2800.—	5	—	
18.	FLIS Andrej	Domžale, Ljubljanska 128	Gimnazija Bežigrad	1.	490 —	1523,—	4	—	
19.	FLIS Drago	Domžale, Ljubljanska 128	Fak. za soc. polit, vede						
			in novinarstvo	3.	580.—	1523 —	4	—	
20.	GERČAR Tončka	Dupeljne 3, Lukovica	Ekonom, srednja šola	1.	646.—	1500.—	14	—	
21.	GIRANDON Marija	Vir, Stritarjeva 7	Gimnazija Kamnik	2.	320.—	2600 —	3	—	
22.	GORŠE Janez	Dolenja vas 73	Ekonomska fakulteta	1.	683.—	1060.—	3	—	v internatu
23.	GOSTIČ Jelka	Moravče 37	Zdrav. teh. šola						
			odd, za farmacijo	3.	310 —	4380,—	5	138,—	
24.	GOŠEK Darinka	Dragomelj 29, Domžale	Gimnazija Poljane,						
			Ljubljana	3.	372.—	1900.—	3	—	
25.	GORENC Irena	Vrba 19, Lukovica	Gimnazija Poljane	1.	322.—	2200.—	4	100 —	
26.	GRILJ Ivanka	Dole pri Krašcah 20	Šola za medicinske sestre	2.	514.—	2320.—	7	—	
27.	GRKMAN Barbara	Komenda 40	Vzgoj. šola Ljubljana	1.	503.—	1410.—	4	—	
28.	GROŠELJ Ida	Dob 41	Viš. š. za zdrav. del.	3.	449.—	2640,—	3	—	v tuj stanov.
29.	HABJAN Vanda	Domžale, Savska 13	Šola za medicinske sestre	2.	300.—	2800.—	5	105.—	
30.	HOČEVAR Marjanca	Loka, Na ulicah	Gimn. pedag. smeri	1.	530.—	1200.—	4	—	
31.	HRIBAR Ivanka	Domžale, Blejčeva 17	Gimnazija Kamnik	1.	322.—	3480.—	7	109.—	
32.	HROVAT Francka	Domžale, Simona Jenka 3	Gradb. teh. šola	3.	332.—	2800 —	4	—	
33.	JAMŠEK Jožica	Negastrn 11	Poklicna šola Domžale	2.	320.—	996.—	4	—	
34.	JANČAR Marija	Podrečje 33, Domžale	Gimnazija Kamnik	1.	300.—	1745.—	3	1 'SO -	
35.	JEREB Terezija	Kamnik, Titov trg 20	TSŠ — geodetski odd.	4.	405.—	1770.—	3	—	
36.	JERETINA Jože	Radomlje, Trgilavska 3	Gradb. teh. šola	1.	300.—	3100.—	4	100.—	
37.	JERMAN Marija	Radomlje, Prešernova 24	Ekonom, sred. šola	1.	320.—	890.—	S	_	
38.	JEŠOVNIK Lojzka	Domžale, Roje n. h.	Medic. sred. šola —						
			otr. oddelek	3.	330.—	3490.—	4	100 —	
39.	KALPIČ Marta	Mengeš, Novakova 3	Pravna fakulteta	1.	426,—	1100,—	3	140.—	
40.	KALUŠNIK Roman	Mengeš, Zadružniška 35	TSŠ — elektro odd.	1.	400.—	1250.—	2	—	
41.	KARNER Olga	Blagovica, Jelka 9	TSŠ — odd. kemija	1.	445.—	1530.—	G	S 1. 2.	1973 gtip.
								začasno ustavljena	
42.	KLOPČIČ Franci	Mala Lasna 1	Gimnazija Poljane	1.	805,—	656,—	6	—	v internatu
43.	KOMATAR Dragica	Mengeš, Prešernova 13	PA — predmet, pouk	1.	540.—	2300.—	5	—	
44.	KOVAČ Kazimir	Krtina 11	TSŠ — strojni oddelek	2.	293,—	2280.—	6	166.—	
D.
N &
Ime in priimek
Bivališče
Šola, ki jo obiskuje
■ 1? o 0
g
tj -o -c ^ E
Ji 2
iS o d rt n
0 2 .Si
Opomba
45.	KOSIRNIK Marjeta	Vir, Šaranovičeva 1	Vzgoj. šola	3.	310 —	2770 —	3		
46.	KOKALJ Anica	Moravče, Tomanova 1	Vzgoj. šola	3.	490.—	1900.—	5	_	
47.	KOKALJ Rado	Domžale, Ljubljanska 35	Gimnazija Kamnik	2.	304,—	4500.—	6	_	
48.	KOVAČIC Franjo	Prelog, Ihan	Gimnazija Kamnik	2.	316.—	943,—	4	216,—	
49.	KUNSTELJ Breda	Mengeš, Partizanska 6	Ekonom, srednja šola	2.	270.—	3430.—	4	100.—	
50.	KOSMAČ Darinka	Prevoje 22, Lukovica	Ekonom, srednja šola	1.	386.—	2350.—	4	_	
51.	KUHAR Irena	Dob 19 a	Gimnazija Kamnik	1.	300.—	3060.—	3		
52.	LAVRIČ Pavla	Moravče, Marokova 8	Viš. š. za zdr. del.						
			fizioterapija	1.	570.—	1930.—	5	109.—	v tuj. stanov.
53.	LENČEK Anica	Prevoje 35, Lukovica	Gimnaziaj Mostc-Poljc	1.	322.—	4290 —	6	_	
54.	LEVEČ Marija	Mengeš, Ropretova 3	Gim. ped. s. Ljubljana	1.	400.—	1490 —	5	_	
55.	LOBODA Jelka	Stoparjeva 16, Mengeš	Uprav. adm. š. Ljubljana	3.	374.—	2110.—	5	105.—	
56.	LUKMAN Nuška	Prcscrje, Tovarniška ul.	Vzgoj. šola Ljubljana	1.	300.—	2749.—	5	100.—	
57.	MAJERIČ Ana	Trzin, Za hribom 11	Zdrav. teh. šola — ginek.						
			porodn. smer	3.	365.—	2100.—	6	170.—	
58.	MALI Milena	Radomlje, Škrjančevo	TSŠ — kemija						
		blok 15		3.	350.—	3000.—	5	_	
59.	MANDELJC Francka	Sp. Jarše 17	PA	2.	470.—	1860,—	3	_	
60.	MARINČEK Bojan	Radomlje, Škrjančevo							
		blok 15	Gradbena teh. šola	4.	320.—	3450.—	4	_	
61.	MARINČEK Darja	Radomlje, Škrjančevo							
		blok 15	Šola za laborant, teh.	3.	310.—	3450.—	4	._	
62.	MATJAŽ Maridi	Sp. Rečica 52	Vzgoj. šola	3.	575.—	2350.—	4	_	v internatu
63.	MILIC Slavica	Domžale, Prešernova 30	Vzgoj. šola	5.	320.—	4880.—	5	_1	
64.	MUŠIČ Vera	Trzin 76	Gradb. teh. šola	3.	330,—	3000.—	3	_	
65.	NOVAK Franc	Prikrnica 9	TSŠ — strojni odd.	2.	512.—	1340.—	4	167,—	
		Imcnjc 8, Moravče	Gradb. teh. šola					S 1. 2.	1973 štip.
66.	NOVAK Franc			1.	400.—	2800.—	6	začasno ustavljena	
67.	NOVAK Ivanka	Imenje 15, Moravče	Poklicna šola Domžale	1.	280.—	863,—	7	70.—	
68.	OREHEK Marija	Imcnjc 16	Uprav, admin. šola	2.	300.—	2351.—	4	85.—	
69.	OSENK Edvard "	Domžale, Mavsar. trg 11	Gradb. tehn. šola	1.	300.—	3000.—	5	105.—	
70.	PAVLI Marina	Domžale Savska 42	PA — likovni odd.	2.	320.—	2290,—	2	_	
71.	PAVLI Peter	Domžale, Savska 30	TSŠ — odd. kemija	4.	495,—	3150.—	7	_	
72.	PAVLIN Matjaž	Domžale. Ljubljanska 85	Viš. upravna šola	2.	420.—	1474.—	2	—	
73.	PENIČ Francka	Vrhpolje 32, Moravče	Gim. pedag. smeri	2.	320.—	2580.—	4	100.—	
74.	PELC Stanko	Prevoje 19, Lukovica	Gimnazija Bežigrad	1.	320.—	3870.—	4	—	
75.	PER Janez	Pretojc 49, Lukovica	Gimnazija Moste	1.	310,—	3140.—	6	107.—	
76.	PIRNAT Anton	Imcnjc 6, Moravče	TSŠ — kemija	1.	550 —	2090.—	8	_	
77.	PIRNAT Primož	Pšata 33, Dol	Gimnazija Bežigrad	4.	356.—	3440.—	5	—	
78.	POŽAR Francka	Vrhpolje 29	Gim. pedag. smeri	2.	430.—	2500.—	5	—	
79.	RAPE Veronika	Domžale, Zaboršt 9	Gim. pedag. smeri	1.	300.—	3650.—	6	170.—	
80.	REPNIK Marjeta	Homec, Bolkova 60	TSŠ — lesni odd.	4.	320 —	2242,—	4	160,—	
81.	RESNIK Zlatka	Zelodnik 8, Dob	Ekonom, sred. šola	1.	534.—	883,—	3	_j	
82.	ROTAR Marta	Loka, Mušičcva 43	Gim. pedag. smeri	1.	300.—	2640.—	4	100.—	
83.	ROZMAN Ivanka	Pšata n. h.. Dol	Viš. š. za soc. del.	2.	532,—	3090.—	6	_	
84.	SKOK Jože	A. Skoka 20	Fak. za soc. polit.						
			vede in novinarstvo	3.	350.—	3400 —	6	170.—	
85.	SKOK Lužka	Domžale, Urha Stan. 1	Gim. pedag. smeri	1.	320,—	3550.—	5	105.—	
86.	SLAPŠAK Maja	Mengeš, Kamniška 1	Gimnazija Kamnik	2.	340.—	3260.—	4	100.—	
87.	SMRKOLJ Ivica	Drtija 42, Moravče	TSŠ — kemija	3.	430.—	2030.—	5	166 —	
88.	SOTLAR Anica	Domžale, Šlandrova 9	Gim. pedag. smeri	3.	376.—	2090,—	5	105.—	
89.	STEGNAR Nuša	Jezero 30, Prcscrje							
		pri Ljubljani	Vzgoj. šola	1.	280.—	2151.—	3	100.—	
90.	STEINER Kornelija	Domžale, Ljubljanska 67	PA — razredni pouk	1.	339,—	1626,—	3	140.—	
91.	STEPIŠNIK Bojana	Moravče, Marokova 5	Ekonom, sred. šola	1.	359.—	1920.—	3	—	
92.	STRAŽAR Mirni	Kokošnjc 10, Dob	Vzgoj. šola	5.	637.—	753.—	6	—1	
93.	SVETLIN Tudita	Domžale, Kidričeva 11	Vzgoj. šola	1.	300.—	262.—	3	130.—	
94.	ŠKRLEP Feliks	Mengeš, Jelovškova 6 Moravče, Vegova 5	TSŠ — odd. za stroj.	3.	350.—	2450.—	3	—1	
95.	ŠLIBAR Janko		Gostin. šola Ljubljana	3.	417.—	1270 —	3	—	pomoč pri
			TSŠ — elektro odd.						šolanju
96.	TOMC Slavko	Domžale, Aškerčeva 4		1.	473.—	1364.—	3	_1	
97.	UNGER Tatjana	Domžale, Železniška 2	Gim. pedag. smeri	1.	300.—	3420.—	5	105,—	
98.	URBANIJA Marija	Vir, Cojzova 33	Gim. pedag. smeri	4.	360.—	2750.—	4	100.—	
99.	URBANIJA Poldka	Moravče, Vegova 40	Zobotch. šola Ljubljana	2.	509.—	1700.—	5	—	
100.	VESEL Jelena	Češnjice 9	Uprav.-admin. š. Ljubljana	3.	363.—	1600.—	5	166.—	
101.	VIDERGAR Rozalija	Zg. Koseze 3	Uprav.-admin. š. Ljubljana	1.	454.—	1350.—	3	—	
102.	VRENJAK Martina	Količevo 1	Uprav.-admin. š. Ljubljana	3.	310.—	2630.—	3	—	
103.	ŽABNIKAR Anica	Radomlje. C. Radomeljske							
		čete	Ekonom, sred. šola	3.	588.—	1000.—	5	_	
104.	ŽAGAR Branko	Domžale, A. Skoka 2	Poklic, šola Domžale	1.	250.—	1340.—	3	_	
105.	ŽIŽEK Danica	Kamnik, Kajuhova 5	PA — fizika, matem.	1.	280,—	3830.—	4	100.—	
106.	ŽNIDAR Stanislava	Mengeš, Prešernova 5	Ekonom, sred. šola	2.	382 —	1780.—	3	—	
107.	PIRC Mira	Podgorica 1, Moravče	Gim. pedag. smeri	4.	490,—	2300.—	3	—	v tuj. stanov.
108.	GROŠELJ Janez	Češenik 7	Kmetij, šola Grm —						
			Novo mesto	2.	573.—	3700.—	6	—	kritje strošk. internata
109.	URBANIJA Vinko	Kranje brdo 3	Kmetij, šola Grm —						
			Novo mesto	1.	573.—	1410.—	10	—	kritje strošk. internata
110.	MRAK Olga	Mengeš, Kidrič 29	Pravna fak. Ljubljana	1.	280.—	3880.—	5	170.—	
111.	MAV Ana	Rafolče 16	Viš. š. za soc. del.	2.	503 —	1600.—	3	—	absol. staž do 31. 3. 1973
112.	PERNUŠ Janez	Domžale, Scjmiš 10		2.	510,—	3900.—	4	—	absol. staž do 31. 3. 1973
113.	KRALJ Nada	Radomlje, C. borcev 6	PA — lik. odd. — slov.	2.	370.—	2700.—	3	—	absol. staž dO 31. 3. 1973
114.	KURNJEK Ivo	Ljubljana	PA — fizika-teh. vzg.	2.	620.—	1420.—	3	—	v internatu
									abs. staž do 31. 3. 1973
115.	CERAR Cvetka	Moravče, Detelova 5	Zoboteh. šola Ljubljana	4.	340.—	2750.—	4	140.—	posojilo
116.	JEMEC Viktor	Rafolče 3	Fak. za stroj.	3.	325 —	3490.—	5	105.—	posojilo
117.	KOKALJ Dragica	Drtija 46	Vzgoj. šola Ljubljana	4.	622,—	656.—	3	—	posojilo
118.	PURNAT Darko	Mengeš, Zadr. 37 Mengeš, Maistrova 5	Gimnazija Kamnik	4.	544.—	1250.—	4	—	posojilo
119.	ŠIMENC Marija		FNT — testil. tehn.	2.	620.—	1640.—	4	—	posojilo
Ime in priimek
Bivališče
o.
S ti
N >cfl
šola, ki jo obiskuje
4-. U
i O fi
4-t i> .—i O, Cl) £"! I—]   G       U ><A   ti "O
e ~ °
.-S-S|.S »o 2Q ji
a 8.4
g ™e
Opomba
120.   ŠTEFAN Jožica
Moravče, Šlandrova 5
121.   PODBEVŠEK Nevenka     Peče 37, Moravče
122.   GORlCAN Ladislav
123. SRENJŠČEK Jože
124. MAKOVEC Roman
125. GABERŠČEK Rado
126.   RIBIČ Jože
Zide 12, Trojane
Katarija 11, Moravče Dob 102
Detelova 7, Moravče
Drtija 16, Moravče
Testil. center Kranj Testil. center Kranj
VUŠ Ljubljana
Poklicna šola Domžale TSŠ — clcktro
Poklicna lesna šola Škofja Loka
Poklicna lesna šola Škofja Loka
555.
550.—
500 —
310.-280.-
320.
520-
1800.-
2000.—
2146.—
2160,— 1854.—
1748.-
1305.-
180.-
4 —
6 166-4 180.-
180,-
230.-
Od 1. 2. 1973
dalje za kritje internata od 1. 2. 1973 za kritje stroš za kritje stroš. inter. samo v marcu za čas absol. staža
od 1. 2. 1973 dalje
za kritje stroš. inter. od 1. 2. 1973 dalje
za kritje stroš. inter. Od 1. 2. 1973
dalje
O čem so razpravljali
delegati občinske konference ZZB NOV Domžale
Obširno poročilo, ki ga je za skupščino pripravil občinski odbor združenja ZB je bilo v ospredju vse razprave 3. marca na seji skupščine. Ugotovili so, da je organizacija bila v preteklem obdobju zelo delavna, saj so borci po šolah posredovali svoje spomine kar okoli 30 krat. Nasploh je komisija za negovanje in obujanje tradicij lahko napravila povzetek dela na tem področju, kot bogato letino. V manifestacijah, zborovanjih, pohodih in drugih masovnih oblikah je sodelovalo na tisoče pionirjev. V pionirskem kvizu >vsi vemo vse« so sodelovali pionirji treh osnovnih šol. Občinsko prvenstvo je prevzela pionirska organizacija »Radomeljska četa«, ki je na področju obujanja tradicij dosegla največje uspehe. Zato je za vsa prizadevanja pionirjev in njihovih mentorjev tudi skupščina ZZB na svoji
seji izrekla zahvalo in priznanje.
Tudi komisiji za vprašanja VVI in za varstvo borcev in invalidov sta imeli kaj poročati, saj je njuno delo bilo zelo intenzivno, odražalo pa se je v materialni skrbi za borce in invalide, kot tudi v drugih blikah. Komisija za prizanje delovne dobe pa jc med drugim ugotovila tudi to, da se njena mnenja pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje nc upoštevajo dovolj.
Ni mogoče v kratkem združiti vsega, kar je bilo v poročilu, še težje pa jc napraviti povzetek razprave. Četudi se je razprava razlikovala od prejšnjih zasedanj, saj so materialna vprašanja in stanovske naloge organizacije postavili v ozadje, so obravnavali dokaj zavzeto o kadrovski politiki, o razvojni politiki občine, o novih šolah in novih odnosih ter vsebini
vzgoje v njih. 5e veliko aktualnih vprašanj življenja in razvoja te občine je bilo čutiti v razpravi. Dva problema pa so postavili v ospredje — veliko umrljivost članstva in problem zapuščanja starih borcev vrste ZK.
Velika umrljivost članstva — saj je v zadnjem mandatu umrlo 112 članov — je vzpodbudila razprav-ljalce k iskanju novih preventivnih oblik. Menili so, da so zaman ukrepi takrat, ko je žc prepozno. Zavzemali so se za uvedbo registra zdravstvenega stanja borcev, da bi na osnovi posnetega stanja lahko sprejemali sklepe glede uk-rvoanja. Tudi klimatsko in zdraviliško zdravljenje bo treba okrepiti. Novi odbor bo imel nalogo, da med drugim poskuša iskati oblike sodelovanja z drugimi združenji ZB v Sloveniji glede zdravstvenega varstva borcev. Menili so, da bi bil potreben nekak sporazum, nekateri pa so se ogrevali celo za predpis, ki bi urejal enotna stališča glede pogrebov borcev. Pobuda je dana, treba jo bo naj-jstreznejše tudi uresničiti.
Razprava jc pokazala zaskrbljenost ob tem, da nekateri stari borci zapuščajo vrste ZK. Kako, so se vpraševali, saj jc naša organizacija kot politična organizacija stala vedno v prvih vrstah ob vsaki pomembni nalogi, posebno pa ob političnih. V iskanju vzrokov za to stanje so prisotni navajali kot eden od vzrokov tako močno socialno razlikovanje, kot smo ga beležili v zadnjih letih, iskati pa je vzroke tudi v političnem vrhu v občini. Člani sc niso strinjali s pavšalnimi ocenami, želeli so konkretnosti in če je temu res tako, so rekli, naj tisti, ki kalijo odnose, odidejo.
Mogoče je bila prisotna nestrpnost, mogoče pa resnična pripravljenost. Škoda le, da se seje niso udeležili vsi vabljeni predstavniki družbeno političnih organizacij občine. Res škoda.
M. I.
V soboto, dne 10. marca 1973 je bila skupščina Zveze borcev občine
Domžale
ZAHVALA
Organizacijski odbor PU-STOVANJA pri KK Domžale se zahvaljuje vsem organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali k uspešni realizaciji našega programa.
Politična šola
Občinski komite ZKS Domžale je od 5. do 10. 3. 1973 v Kamniški Bistrici organiziral politično šolo za novo sprejete člane ZK, aktivnejše člane ZK in druge, ki so jih predlagale organizacije ZK.
šole se je udeležilo 28 povabljenih, trajala pa je preko 40 ur. Predavanja so bila iz osnov marksizma, temeljev politične ekonomije, zgodovine delavskega gibanja, ustavnih sprememb, gospodarske in družbene reforme ter stabilizacije, metod dela organizacije ZK in vodenja sestankov, vloge ZK v samoupravni družbi in srednjeročnem programu razvoja občine Domžale.
Predavali so družbeno politični delavci iz občine Kamnik in Domžale ter iz republiških forumov. Na koncu so slušatelji dobili potrdila o opravljeni politični šoli.
Enotno mnenje je bilo, da so take oblike izobraževanja še potrebne in da bo zato v ta namen treba nameniti še več sredstev.
T. P.
Razširjena seja komiteja
Dne 13. marca 1973 je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Domžale. Sodelovali so tudi predsedniki komisij pri občinski konferenci ZKS, poslanci republiškega zbora skupščine SRS ter predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Domžale. Na seji je bil tudi član sekretariata CK ZKS, Lojze Briški n Jože Dernovšek, sekretar MS ZKS Ljubljana. Prisotni so kritično obravnavali stanje in odnose v ZKS in občini Domžale po pismu predsednika Tita in IB predsedstva ZKJ. V odkriti razpravi so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti ter sprejeta stališča za prihodnje delo. Na koncu so se ze-dinili, da je potrebno pripraviti oceno za občinsko konferenco ZKS Domžale.
T. P.
ni organ skupščine in služba pripravita za eno naslednjih sej skupščine problematiko s področja kulture, vzgoje in izobraževanja po vprašanju kadra in drugih aktualnih zadevah s tega področja.
V nadaljnji obširni razpravi so nato odborniki temeljito preučili
PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI POVPREČNE GRADBENE CENE STANOVANJ IN POVPREČNE CENE STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA
Soglasno so ugotovili, da odloka v predlaganem besedilu ne morejo sprejeti, zato so sklenili, naj pride dopolnjen na naslednjo sejo skupščine. V živahni razpravi so padala vprašanja in pripombe ter sledila pojasnjevanja, ki pa odbornikov niso prepričala, da bi tudi brez ustreznih dopolnitev odloka bilo mogoče določbe odloka pravilno tolmačiti in uporabljati.
Naslednje ločeno glasovanje odbornikov posameznega zbora je bilo potrebno za sprejem
ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA Omenjena sprememba odloka je bila predložena na odborniško vprašanje oziroma predlog odbornika Andreja Pangeršiča na pretekli seji, da je namreč treba v smislu ustrezne zakonske določbe pri določanju članov oziroma delegatov v samoupravne organe solidarnostnega sklada upoštevati tudi krajevne skupnosti. Tako bo sedaj skupščina solidarnostnega sklada štela 45 članov, od katerih jih bodo osem imenovale krajevne skupnosti.
Nato je bil soglasno sprejet
ODLOK O PRENEHANJU SKLADA ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO STANOVANJ BORCEV NOV Po prenehanju sklada bodo vsa sredstva po stanju 31. 12. 1972 prenesena v solidarnostni sklad s tem, da preostale obveznosti ukinjenega sklada poravna solidarnostni sklad iz sredstev, ki so bila prenesena v ta sklad.
ODLOK O POSLOVNEM ČASU V TRGOVINI, GOSTINSTVU IN OBRTI je bila naslednja zadeva, o kateri so morali odborniki dati svoje mnenje in stališča. Osnutek odloka je ustrezno dopolnil že svet za blagovni promet, zato odborniki na predlog odloka niso imeli pripomb in so ga sprejeli v predlaganem besedilu, ki je objavljeno v uradni prilogi poro-
čevalca. Sklenili so še, da je treba skrbeti za dosledno izvajanje določb odloka ter zadolžili pristojno službo, da posreduje pri podjetju za ptt promet, da bo tudi na mengeški pošti ob nedeljah mogoče dobiti dnevni časopis. S sprejemom
ODLOKA O DOLOČITVI MANJŠIH VODOTOKOV
V OBČINI DOMŽALE bo možno odslej ukrepati zoper lastnike zemljišč, ki ne bodo skrbeli za čiščenje bregov in strug tudi manjših vodotokov, kar je bil doslej pogost problem. Odborniki so v razpravi spomnili na nekatera nujna vodnogospodarska in melioracijska dela v občini in nato sklenili naj republiški vodni sklad oziroma vodna skupnost na naslednjo sejo skupščine predloži program vodnogospodarskih del v tukajšnji občini, da bi skupščina določila vrstni red posameznih del glede na to, da nekaterih sanacijskih del na vodnogospodarskem področju ni mogoče več odlagati.
Na predlog komisije za statut je skupščina nato soglasno sprejela predlog za
SPREMEMBO OZIROMA DOPOLNITEV STATUTA
OBČINE DOMŽALE z ozirom na organizacijske spremembe v upravnih organih občinske skupščine ter predlagala določene dopolnitve sistemizacije v upravnih organih skupščine. Pri
VOLITVAH IN IMENOVANJIH je na predlog komisije za volitve in imenovanja sklenila:
— da se za načelnika oddelka za skupne in družbene službe imenuje Srečko BERČIČ, diplomirani socialni delavec iz Ljubljane;
— da se v zvezi s spremembo samostojnih upravnih organov v upravi Sob imenujejo vršilci dolžnosti starešin, dokler ti ne bodo imenovani na podlagi razpisa. V zvezi so bili imenovani:
a) za v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in finance Ivanka ZAJC, diplomirani ekonomist;
b) za v. d. načelnika oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve Janez KOVAČ, diplomirani gradbeni inženir;
c) za v. d. načelnika oddelka za notranje zadeve Alfonz AVBELJ, dosedanji vodja odseka za NZ;
č) za v. d. vodje službe za sklade in samoupravne interesne skupnosti Majda BREZNIK, dosedanji referent za sklade;
— da se v odbor predstavnikov družbene skupnosti pri BIRO 71 Domžale imenujejo: Vili POGAČAR, Anton SMOLE, Franc MUŠIČ in Matjaž KARLOVŠEK;
— da se imenuje posebna komisija, ki bo izvedla določene priprave za nadaljnji razvoj srednjeročnega šolstva v občini Domžale, ki jo sestavljajo:
predsednik: Miro VARŠEK,
člani: Jakob ČERNE, Milan FLERIN, Nada HU-MAR, Oton JURKO, Peter KOŠIR, Jernej LENIČ, Peter PRIMOŽIČ, dr. Miro STIPLOVŠEK in Jane/ VELEPEC.
Nato je skupščina obravnavala
POROČILO O PROBLEMATIKI V ZVEZI S STROŠKOVNO CENO IN LESTVICO OSKRBNIN V VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU DOMŽALE ter dala napotila za oblikovanje teh v bodoče. Ugotovila je, da ne more sklepati o povišanju cen za storitve omenjenega zavoda, ker tudi zanje velja predpis o zamrznitvi cen. Sklenila pa je, da bi bilo treba ob priliki usklajevanja samoupravnega sporazuma za področje družbenega varstva otrok spremeniti tudi lestvico, in sicer v tem smislu, da bi za otroke staršev z nizkimi osebnimi dohodki pokrila družba vse ali pretežni del stroškov bivanja v VVZ. Starši z visokimi osebnimi dohodki na družinskega člana pa naj bi v celoti nosili stroške oskrbe svojih otrok v otroških vrtcih.
Na predlog TSOV je skupščina tudi soglasno sklenila, da se novi vrtec na Viru imenuje »Vrtec dr. Igorja«, to je po pokojnem zdravniku dr. Pavlu Lunačku-lgorju, prvemu pobudniku skrbi za mater in otroka v NOV.
Pri
VPRAŠANJIH IN PREDLOGIH ODBORNIKOV je bilo med drugim sklenjeno, da je treba za delitev sredstev KS takoj pripraviti kategorizacijo cest in po možnosti pretežni del sredstev za vzdrževanje cest nakazati KS že sedaj. Cestni sklad naj pri pripravi predloga v okviru možnosti upošteva tudi rekonstrukcijo ceste Ihan— Dol. Predsedstvo skupščine naj do naslednje seje priskrbi tudi odgovor na vprašanje odbornika Marjana Kopitarja kako je s sodelovanjem tukajšnje in kamniške občine glede vodovodnega zajetja K. Bistrice.
Za naslednjo sejo skupščine je pripraviti tudi spremembo odloka o pristojbinah za obvezne veterinarske prgelede, ki naj se odslej zbirajo pri občinski skupščini in ne več pri veterinarskem zavodu.
Obiskala nas je pesnica Neža Maurer
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem vzgojiteljev za letovanje otrok v počitniški koloniji v Izoli v času šolskih počitnic v letu 1973. Pogoji:
a) srednja ali višja vzgojiteljska šola;
b) pedagoška šola (ali absolventi te šole);
c) vzgojitelji, ki so že sodelovali.
Prijave sprejema ZPM Domžale, Skupščina občine Domžale, soba 35/1 do 1. maja
1973.
Obč. odbor ZPM Domžale
Seminar uspel
Konec meseca januarja se je končal informativni režisersko-dramski-šminkerski seminar, ki ga jc organiziralo predsedstvo ZKPO Domžale. Seminar je bil v Mengšu, trajal pa je dva meseca. Vseskozi je bil dobro obiskovan, saj so se ga udeležili interesenti iz Domžal, Trzina, Mengša, Radomelj, Moravč, Kamnika in Lukovice.
Ves čas seminarja so bili z nami tudi naši predavatelji, tov. Marjan Belina, tov. Franci Končan in tov. Vozny Jože — vsi predstavniki RZ amaterskih gledaliških skupin Ljubljana. Spoznali smo razvoj kulturne dejavnosti od njenega začetka, pa vse do danes, spoznali težko delo in vse probleme, s katerimi se srečuje amaterska gledališka skupina, če hoče uspešno prikazati svoje delo. Hvaležni smo za vso pomoč, za vse nasvete in napotke, ki smo jih dobili s tem seminarjem. Marsikatero amatersko društvo bo lažje opravljalo svoje delo in naloge, kajti teoretično in praktično smo sc seznanili z načinom in potekom dela od prve vaje pa vse do premiere.
V zadnjem tednu seminarja smo
bili seznanjeni tudi z osnovami maskiranja, ki nam jih je podal
tov. Saša Kunp, član Prešernovega gledališča v Kranju. Po razlagi o načinu maskiranja smo poskušali tudi praktično upodobiti določene maske. Vse so bolj ali manj uspele.
Ob zaključku tečaja pa smo bili vsi udeleženci prijetno presenečeni. Po zaključnem pogovoru je bilo organizirano prijateljsko srečanje vseh seminaristov in predavateljev. Povabljeni so bili tudi predstavniki Kulturne skupnosti Domžale: tov. Stiplovšek, tov. Černe, tov. Pišck, tov. Ravnikar in tov. Habe.
V imenu vseh seminaristov se organizatorjem in predavateljem najlepše zahvaljujem za njihovo pomoč in smernice za naše nadaljnje delo.
Upam, da se bodo sadovi tega seminarja kmalu pokazali na naših amaterskih odrih.
Meta Mlakar
»Zdravstveni dom Domžale razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila »ZASTAVA 750«, letnik 1969, v voznem stanju. Izklicna cena je 13.000,00 dinarjev. Licitacija bo v ponedeljek, dne 2. 4. 1973 ob 8. uri v ZD Domžale.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % od izklicne vrednosti na blagajni ZD.«
Na Prešernov dan nismo imeli pouka. Učenci vseh razredov smo se zbrali zjutraj na šolskem hodniku.
Na proslavo smo povabili našo pesnico tov. Nežo Maurerjcvo. Vsi smo radovedno in nestrpno pričakovali. Pa je le prišla. Lepo smo jo pozdravili. Nato nam jc pripovedovala o svojem življenju. Povedala nam jc, da je hodila v osnovno šolo na Polzeli. Doma pa je bila na Gori Oljki. Njena pot v šolo je bila dolga. Ze v otroških letih je rada brala pesmice. Bila jc pridna učenka. Postala je učiteljica. Danes piše najrajši pesmice  za otroke.
Prcčitala nam jc nekaj teh svojih pesmic. Meni jc bila najbolj všeč pesmica o delih človeškega telesa, ker jc bila po vsebini zelo smešna. V spomin na njen prvi obisk na naši šoli smo ji podarili lep vezen prtiček in šopek prvih pomladanskih cvetlic. Prtiček je naredila učenka osmega razreda. Tovarišica Maurcrjcva se je vsem nam lepo zahvalila za dana darila, mi pa njej za njen obisk in za vse, kar nam jc povedala. Obljubila pa nam jc, da nas bo še prišla obiskat. Za PO Olge Avbljeve na Homcu
Gorta Jolanda
Krvodajalska akcija
PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1973
Zap.	Naziv gospod, organizacije,	Planira-	Ura	Zbirno mesto
št.	zavoda, ustanove in RK	no štev.		
	TOREK, dne 10. 4. 1973			
1.	Melodija Mengeš	40	6	pred tovarno
2.	Trak Mengeš	40	6	pred tovarno
3.	Filc Mengeš	20	6	pred tovarno
4.	Tamiz Mengeš	15	8	pred tovarno
5.	Avto moto društvo Mengeš	15	8	pred Trak Mengeš
6.	Opekarna Mengeš	15	8	pred Trak Mengeš
7.	Slamnik Mengeš	5	8	pred Trak Mengeš
8.	Osnov. org. RK Trzin	15	8	pred avtobusno postajo Trzin
9.	Gasilsko društvo Trzin	5	8	pred avtobusno postajo Trzin
10.	Kmetij, poizkus, center Jablje	15	8	pred avtobusno postajo Trzin
11.	Osnov. org. RK Mengeš	20	8	pred Trak Mengeš
12.	Dom počitka Mengeš	5	8	pred Trak Mengeš
13.	Kvas Mengeš	3	8	pred Trak Mengeš
14.	AE obrat Mengeš	10	10	pred Trak Mengeš
15.	Semesadika Mengeš	10	10	pred Trak Mengeš
16.	Komunal, gospod. Mengeš	5	10	pred Trak Mengeš
17.	Hidrometal Mengeš	15	10	pred Trak Mengeš
18.	Zavarovalnica SAVA Mengeš	10	10	pred Trak Mengeš
19.	Osnovna šola Mengeš	10	10	pred Trak Mengeš
20.	Zaloga piva Mengeš	3	10	pred Trak Mengeš
21.	Prehrana poslov. Mengeš	3	10	pred Trak Mengeš
22.	Lek Mengeš	40	10	pred tovarno Lek
	SREDA, dne 11. 4. 1973			
23.	Papirnica Količevo	60	6	pred tovarno
24.	Helios obrat Količevo	40	6	pred obrat. Količevo
25.	OO. RK Jarše	20	6,30	žel. postaja Rodica
26.	Gasilsko društvo Jarše	10	6,30	žel. postaja Rodica
27.	Bioteh. fakulteta — raziskovalna			žel. postaja Rodica
	postaja Rodica	5	6,30	
28.	Mlinostroj Domžale	35	8	pred tovarno
29.	TOKO obrat Studa	50	8	pred tovarno Studa
30.	STUGs Domžale	20	8	pred šolo STUGŠ
31.	TOKO obrat usnjarna Domžale	20	8	pred obratom
32.	Osnovna šola VP. Domžale	5	9,30	pred šolo
33.	Obnova Domžale	20	9,30	pred obratom Studa
34.	TERMIT uprava Domžale	5	9,30	pred upravo Stob
35.	Avtoservis Domžale	15	9,30	pred podjetjem
36.	Gasilsko društvo Domžale-Stob	10	9,30	pred Domom Domžale
ČETRTEK, dne 12. 4. 1973
37. Papirnica Količevo 60
38. TOKO uprava in obrat Domžale 50
39. HELIOS, obrat in uprava
Domžale 45
40. Universale Domžale 45
41. Pekarija Domžale 2
42. Zdravstveni dom Domžale 15
43. Gozdno gospodar. Domžale 5
44. Posebna šola Homec 3
45. OO RK Homec-Nožice 10
46. AE obrat Čemelo 10
47. Poklicna šola Domžale 15
48. I. osnovna šola Domžale 5
49. NAPREDEK Domžale 35
50. Skupščina občine Domžale 30
6 pred tovarno
6 pred tovarno Domžale
8 pred tovarno Domžale
8 pred tovarno
8 pred ZD Domžale
8 pred ZD Domžale
8 pred upravo Domžale
10 pred gostilno Repanšek
10 pred gostilno Repanšek
10 pred obratom Črnelo
10 pred šolo
10 pred šolo
10 pred SOb Domžale
10 pred SOb Domžale
PETEK, dne 13. 4. 1973
51. Induplati Jarše 60
52. SM — Oljarna Vir 20
53. Žito obrat Vir 10
54. Prehrana poslov. Vir 5
55. OO RK Vir 20
56. Gasilsko društvo Vir 5
57. TOSAMA Domžale-Vir 50
58. SLOVENIJALES Radomlje 40
59. Opekarna Radomlje 1°
60. OO RK Radomlje 20
61. Gasilsko društvo Radomlje 5
62. Osnovna šola Radomlje 5
63. OO. RK Radomlje-Rova 5
64. OO. RK Dob 10
65. Gasilsko društvo Dob 5
66. Osnovna šola Dob 3
67. Cestno podjetje Ljubljana 5
68. Elektro obrat Domžale 5
69. Gasilsko društvo Dragomelj 5
70. AE obrat Pšata 15
71. Ribogojnica Dragomelj 5
6 pred tovarno
6 pred Žito na Viru
6 pred Žito na Viru
6 pred Žito na Viru
6 pred Žito na Viru
6 pred Žito na Viru
8 pred tovarno
8 pred tovarno
8 pred opekarno
8 pred. gostilno Šporn
8 pred. gostilno Šporn
8 pred. gostilno Šporn
8 pred gostilno Pire Rova
9,30 pred avtobusno postajo Dob
9,30 pred avtobusno postajo Dob
9,30 pred avtobusno postajo Dob
9,30 pred obratom v Domžalah
9,30 pred obratom v Domžalah
10 pred avtobusno p. Dragomelj
10 pred obratom Pšata
10 avtobusna postaja Dragomelj
Prebivalcem občine Domžale sporočamo časovni razpored krvodajalske akcije za leto 1973. Iz programa je razviden čas, planirano število krvodajalcev in zbirno mesto za gospodarske organizacije, zavode, ustanove ter za občane, ki se bodo javili na poziv organizacij Rdečega križa. Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev, če hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje in rešitev življenja.
Občinski odbor Rdečega križa in družbeno politične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu, ker je kri nenadomestljivo zdravilo, ki jo lahko da samo človek. Krvodajalstvo torej predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav občan vsaj dvakrat do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje.
Objavljamo program redne krvodajalske akcije v naši občini. Prijave zbirajo vse gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in organizacije Rdečega križa.
Slavnostni koncert
ob 60-letnici skladatelja in dirigenta prof. Petra Liparja v Mengšu in intervju s slavljencem
	in. ■•"HM!
niiiihifihiiin« a« HHHH j   #«MF mm L	w -/
Turistično društvo, DPKD Svoboda in Godba na pihala iz Mengša ter kulturna skupnost Domžale so organizirali 23. februarja v dvorani Kulturnega doma v Mengšu slavnostni koncert.
Srečna okoliščina prireditve je v tem, da je koncert organiziran prav v času, ko je dejavnost na vokalno-instrumentalnem glasbenem področju občine Domžale v polnem razcvetu, kar je rezultat prizadevanja in načrtnega dela glasbene šole in njenih marljivih pedagogov.
(Nadaljevanje na 12. strani)
SREDA, dne 18. 4. 1973
72. Gasilsko društvo Trojane 5
73. Gostišče Konjšek Trojane 5
74. Osnov, organizac. RK Blagovica 50 Ožbolt 5 Češnjice 10
75. Gasilsko društvo Blagovica 5
76. Osnovna organiz. RK Krašnja 30
77. Gasilsko društvo Krašnja 5
78. Osnov. org. RK Zlatopolje 10
79. Osnov. org. RK Lukovica 20
80. Gasilsko društvo Lukovica 5
81. Čevljarska delavnica Lukovica 5
82. Osnovna šola Brdo 5
ČETRTEK, dne 19. 4. 1973
83. Gasilsko društvo Peče 5
84. Osnov. org. RK Peče 10
85. Osnov. org. RK Moravče 20
86. Avtomoto društvo Moravče 10
87. Gasilsko društvo Moravče 10
88. TERMIT peskokopi Moravče 15
89. Rašica obrat Moravče 25
90. Svit obrat Moravče 10
91. Mizarska delavnica Moravče 5
92. Osnovna šola Moravče 5
93. Gasilsko društvo Krašce 3
94. Osnov. org. RK Vrhpolje 10
95. Gasilsko društvo Vrhpolje 5
96. Osnov. org. RK Krtina 10
97. Osnov. org. RK Rafolče 30
98. Osnov. org. RK Prevoje 20
99. Gasilsko društvo Prevoje 5
PETEK, dne 20. 4. 1973
100. INDUPLATI Jarše 60
101. TOSAMA Domžale-Vir 50
102. TERMIT kemični obrat Ihan 15
103. AE obrat prašičereja Ihan 40
104. Osnov. org. RK Ihan 15
105. Gasilsko društvo Ihan 5
106. Osnov. org. RK Domžale 30
107. Zavod za glasb, izobraževanje Domžale 5
108. Delavska univerza Domžale 3
109. Alko obrat Domžale 3
110. Komunal, podjetje Domžale 15
111. Dom počitka Domžale 5
112. SDK Domžale 3
113. Ljubljanska banka Domžale 3
114. Gostinsko podjetje Domžale 5
115. Postaja LM Domžale 3
116. Občinsko sodišče Domžale 5
117. Petrol črpalke I. in II. Domžale 5
118. PTT Domžale 6
119. Remontno podjetje Domžale 2
120. Slaščičarna Bistrica Domžale 2
121. Biro 71 Domžale 10
122. Osnov, šola J. Broz Tito
Domžale 5
123. Avtomoto društvo Domžale 20
124. Zavod za otroško varstvo 5
125. Obrtno podj. ZORA Domžale 3
(Nadaljevanje z 11. strani)
Na koncertu je nastopil mešani pevski zbor dr. France Prešeren iz Kranja s svojim dirigcn tom, jubilantom in domačinom prof. Petrom Liparjem ter Godba na pihala iz Mengša pod taktirko Antona Mehleta. Koncert je bil razdeljen na dva dela:
— v prvem delu je mešani pevski zbor z desetimi skladbami, od tega je izvajal pet pesmi komponista prof. Petra Liparja. Dirigent jc s svojim zborom uspel ustvariti enkratni neposredni kontakt s poslušalci v polno zasedeni dvorani, ki je živo dojemala in sprejemala umetniško izvajanje zbora. Po uspelem nastopu pevskega zbora so predstavniki kulturnih in druž-beno-političnih organizacij iz Mengša, Domžal in Kamnika iskreno čestitali jubilantu prof. Liparju za njegov življenjski jubilej. Za njegovo dosedanje plodno in ustvarjalno delo na glasbenem področju so mu izročili spominska darila in cvetje. Vzdušje v dvorani je bilo enkratno, prisrčno in toplo.
— V drugem delu koncerta je nastopila Godba na pihala Mengeš s koncertnimi skladbami in koračnicami. Številni godbeniki so pod vodstvom dirigenta tov. Antona Mehleta odigrali svoj koncertni program doživeto in kvalitetno. S svojim nastopom so se godbeniki oddolžili
7 pred gostilno Konjšek
7 pred gostilno Konjšek
7 avtobusna postaja Blagovica
7 avtobusna postaja Ožbolt
7 pred šolo v Češnjicah
7 avtobusna postaja Blagovica
9 pred gostilno v Krašnji
9 pred gostilno v Krašnji
9,30 v Obršah
9,30 Zadružni dom Lukovica
9,30 Zadružni dom Lukovica
9,30 Zadružni dom Lukovica
9,30 Zadružni dom Lukovica
6,30	pred	trgovino v Pečah
6,30	pred	trgovino v Pečah
6	pred	avtobusno postajo Moravče
6	pred	avtobusno postajo Moravče
6	pred	avtobusno postajo Moravče
6	pred	avtobusno postajo Moravče
7	pred	avtobusno postajo Moravče
7	pred	avtobusno postajo Moravče
7	pred	avtobusno postajo Moravče
7	pred	avtobusno postajo Moravče
7	pred	avtobusno postajo Krašce
6,30	pred	cerkvijo Vrhpolje
6,30	pred	cerkvijo Vrhpolje
7,30	pred	šolo v Krtini
10	pred	gostil. Martinček Rafael
10	pred	gostilno Škarja Prevoje
10	pred	gostilno Škarja Prevoje
6	pred	tovarno
6	pred	tovarno
8	pred	obratom v Ihanu
8	pred	obratom v Ihanu
8	pred	trgovino v Ihanu
8	pred	trgovino v Ihanu
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
8	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
9,30	pred	občino Domžale
OBČINSKI ODBOR RK Domžale
družini Lipar, saj jc bil stari oče slavljenec, Matija Lipar, od ustanovitve godbe leta 1884—1901 njen pomožni kapelnik, oče slavljenca, Peter Lipar, pa je bil njen dirigent od 1901—1953, torej polnih 52 let. V tistem času je godba kvalitetno tako napredovala, da se je uvrščala med najkvalitetnejše in najpopularnejše godbe tistega časa.
Tudi prof. Peter Lipar je od svojega 11. leta aktivno igral v godbi in ji občasno tudi dirigiral Tu se je prvič srečal z glasbeno umetnostjo, ki ga je vsega prevzela in ji je posvetil vse svoje nadaljnje življenje.
Celotni koncert je zelo uspel tako v organizacijskem kot v umetniškem smislu. To je bila res kvalitetna, prisrčna in nepozabna kulturna prireditev. Organizatorjem, izvajalcem, dirigentu Antonu Mehlctu in našemu jubilantu vsa zahvala za njihovo kvalitetno in doživeto izvajanje, gledalcem pa za topel sprejem koncerta ter prisrčno in globoko dojemanje. Takih kul turnih prireditev in prijetne publike si želimo tudi v bodoče.
Teden dni po koncertu sem se srečal s prof. Petrom Liparjem in v nadaljevanju objavljam najin razgovor o ustvarjalnem in reproduktiv-nem delu jubilanta na glasbenem področju:
— Kdo je bil v Vašem ustvarjalnem delu prvi vzornik in po kom ste se najbolj zgledovali?
Prvo, kar me je navdušilo, da sem se sploh
posvetil glasbenemu poklicu, sem našel v naši družini pri očetu in staremu očetu. Onadva sta me navdušila za ta poklic in tudi v sebi sem že čutil to psolanstvo. Glasbeno abecedo sem dobil doma, pozneje sem se vpisal na ljubljanski konservatorij k prof. Slavku Ostercu, kjer sem tudi diplomiral iz kompozicije. Vsi vemo, da jc bil prof. Ostcrc v svojem času revolucionar in eden najnaprednejših skladateljev tistega časa v Evropi. Njegova avantgardnost v kompoziciji mc jc tako prevzela, da sem mu sledil po tej poti in sem presrečen, ker sem pri njem dokončal študije. Poleg njega so mi bili vzorniki vsi tisti skladatelji evropskega in svetovnega formata, ki so pisali napredne kompozicije, saj sem lc v tem videl bodočnost in razvoj glasbenega sveta.
— Kaj Vas je najbolj motiviralo in vzpodbujalo pri Vašem glasbenem udejstvovanju in kompoziciji?
Vzpodbujalo mc jc notranje občutje, ki sem mu bil vedno poslušen in pisal po njem tudi glasbo v tem stilu. Nikdar pa nisem pozabil na naš bogati slovenski folklor in utrip našega naroda, saj mora to upoštevati skladatelj in vsak drug umetnik, kajti to jc osnova, ki mu jo jc dal narod, v katerem deluje.
— Kakšen je vaš pogled na vokalno in instrumentalno glasbo ter njeno ustvarjanje?
Vokalna glasba jc v slovenskem človeku najbolj zasidrana. Vemo, da je bila v času našega narodnega preporoda od leta 1848. dalje prav zborovska pesem tista, ki ga jc bodrila, mu vlivala moč in mu dajala nacionalno zavest. Druga najmočnejša moč zborovske vokalne glasbe se je pokazala v času NOB, ko so nastale naše borbene in revolucionarne pesmi, ki so zopet hrabrile in pripeljale naš narod do osvoboditve delovnega človeka, ki lahko ustvarja sam sebi nadaljnjo kulturo, katera mu jc odmerjena v tem našem Evropskem prostoru.
— Dovolite! Na to glasbo v NOB so imeli velik vpliv tudi naši veliki pesniki in pisatelji, kot Dr. France Prešeren, Ivan Cankar itd...
Da, oni so bili že v tem času znanilci napredne kulture, ki jo je slovenski človek doživel šele v času NOB in po njej. Torej, zborovska pesem je najmočnejša v naši glasbeni kulturi, najbolj množična in taka ostaja tudi danes! Na drugi strani smo v slovenski glasbeni kulturi doživeli vzpon instrumentalne glasbe šele po 1. svetovni vojni, najmočnejši vzpon pa po 2. svetovni vojni.
— Prosim, če mi poveste najvažnejše stvaritve iz Vašega glasbenega udejstvovanja tako na produktivnem, glasbeno-pedagoškem in družbeno političnem področju?
Največ svojih kompozicij sem napisal za zbore in sicer od otroških, mladinskih, ženskih, moških, do mešanih zborov. Te zborovske pesmi so od srednje do najbolj zahtevne težavnostne stopnje. V instrumentalni glasbi sem napisal suito za orkester ter druge kompozicije, več pa sem pisal za solistične instrumente in za solo pelje. Pri zborovskih pesmih sem največ uporabljal besedilo na socialno in borbeno tematiko, ker mora ustvarjalec današnjega časa živeti s tem, kar mu narekuje ljudstvo, iz katerega je izšel. Slovensko ljudstvo jc v današnjem času še vedno potrebno revolucionarnosti, da bo ohranilo sebe, svoj narod in svojo visoko kulturo.
Na reproduktivnom področju sem predvsem dirigent pevskih zborov. Kot vodja pevskega zbora dr. France Prešeren sem nastopal v ožji in širši domovini ter v skoraj vseli državah Evrope, kjer sem doživel tudi uspehe, saj sem z njim dosegel že 7 prvih mest tako doma, kot na tekmovanjih v tujini.
— Ker sva že pri uspehih Vašega zbora, prosim, da mi poveste, kje ste doživeli prvi prodorni uspeh doma in v tujini?
Prvi najbolj viden rezultat, smo doživeli leta 1956. v Beogradu na proslavi Stcvana Mo-kranjca, kjer smo zastopali slovensko zborovsko dejavnost. Proslava je bila pod pokroviteljstvom maršala Tita organizirana v počastitev spomina tega velikega srbskega skladatelja in je bila istočasno pregled največjih zborovskih dosežkov po posameznih republikah. Prešernov pevski zbor, ki jc takrat štel 99 pevcev in pevk, je nastopal v težki konkurenci, saj so poleg ostalih nastopali tudi profesionalni zbori RTV Beograd, zbor doma JLA in združena pevska zbora RTV in zbor doma JLA iz Beograda. Kljub temu smo dosegli prodoren uspeh ter posebno priznanje in zahvalo. Drug višek pa jc zbor dosegel na mednarodnem tekmovanju evropskih zborov v Italiji, kjer je v polifonih oz. obveznih kompozicijah dosegel prvo mesto. Smatram, da to ni
(Nadaljevanje na 13. strani)
uspeh samo našega zbora, ampak celotne naše zborovske kulture v Sloveniji.
Kot glasbeni pedagog in kot ravnatelj glasbene šole v Kranju sem vedno vodil napredno smer v stremljenju za največjimi glasbenimi dosežki glasbene pedagogije pri nas in v svetu. Ker sem bil tako usmerjen in tudi z rezultati dela to dokazal, sem bil od republike imenovan za pedagoškega glasbenega svetnika.
— Oprostite, prepričan sem, da so se na reproduktivnem in ustvarjalnem glasbenem področju uveljavili tudi nekateri Vaši učenci.
Iz naše šole je izšlo veliko pomembnih slovenskih glasbenikov, saj so mnogi v službi pri RTV Ljubljana, v simfoničnem orkestru slovenske filharmonije in v radijskem sinfoničnem orkestru. Največ se jih je usmerilo na področje resne glasbe, nekaj pa tudi v zabavno glasbo, med katerimi so priznani pevci: Peter Ambrož, ki je tudi član Slovenskega okteta, Bcrta Ambrož, Metka Stok in Sonja Gabcršček. Od in-strumcntalistov sta zelo vidna Silvo Štingclj in Franci Kuhar, ki sta solista zabavnega orkestra RTV Ljubljana in imata tudi svoja ansambla. Kot koncertni pianist in kritik se je uveljavil Levček Engclman. Nekaj mojih študentov je odšlo v inozemstvo, med njimi je mnogo obetajoči violinist Miha Pogačnik, ki je v preteklem letu z najvišjo odlično oceno zaključil visoko glasbeno šolo v Kolnu, letos pa gre še na izpopolnjevanje v Ameriko. Ugodne kritike, ki jih je že do sedaj prejel v evropskem prostoru kažejo, da mu je prav kranjska glasbena šola dala solidno osnovo za nadaljnje udejstvovanjc in prodor med vidne evropske umetnike.
V družbenopolitičnem udejstvovanju sem delal predvsem na glasbenem področju. Od leta 1961 dalje sem predsednik Zveze glasbenih pedagogov Slovenije, imam funkcije v Kulturni skupnosti Slovenije, Temeljni kulturni skupnosti Kranj, v odborih Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije in v raznih ustanovah. Poleg tega sem tudi član Strokovnih festivalnih odborov jugoslovanskega merila in član Žirije evropskega tekmovanja pevskih zborov v Segccii v Italiji.
— Kateri dogodek je v Vašem dolgoletnem in plodnem glasbenem udejstvovanju napravil na Vas najmočnejši vtis?
Na to bi odgovoril v širšem smislu in sicer: najgloblji vtis napravi na mene topel in prisrčen sprejem pri občinstvu, kadar dirigiram zboru ali orkestru, kajti le takrat da dirigent skladbi pravo vsebino in izraz, to se pravi, da jo oživi in s tem doseže neposreden kontakt s publiko, ki jo živo dojema in sprejema. To je za mene in za slehernega dirigenta največji dosežek, ki |ga more doseči, ko je živ in ko ustvarja. Po drugi strani pa sem vesel, ker me vsi moji študenti pozdravljajo in se me spominjajo samo v dobrem in ne v slabem. Veseli me tudi to, da vsi moji bivši pevci in pevke šc stalno
živijo v mislih na zbor. S tem sem dosegel to, da človek misli na nekaj lepega, kar mu je bilo v kolektivu ali kulturni skupini res prijetno in za njega morda tudi življenjsko važno.
— Tov. profesor, ali v svojem tako plodnem in dinamičnem udejstvovanju gojite tudi svoj osebni hobby?
Da. Poleg glasbenega udejstvovanja jc moj hobby lov. Sem ljubitelj narave in nisem lovec zaradi tega, da bi ubijal. Vesel sem, da grem v lovišče in da divjad srečujem, jo opazujem, ker jc to najlepše.
Puška je samo vzrok, da si lovec in greš v lov. To ni morilno orožje, ker jo uporabljamo kot predmet za selekcijo divjadi, ki ni več sposobna za življenje, ali pa jo je v lovskem revirju preveč in je potrebna določenega odstrela.
— Kakšni so Vaši kontakti z rodnim krajem?
Moji kontakti z rojstnim krajem Mengeš so zelo tesni in stalni, ker imam tu še brata, dve sestri in mnogo prijateljev iz mladih dni. Vsi so ostali iskreni in prijateljski tako, da jc vez taka, kakor da bi bili stalno skupaj.
— Prosim, če daste Vašo oceno o slavnostnem koncertu Vašega pevskega zbora, godbe na pihala iz Mengša in o sprejemu in organizaciji prireditve, ki so Vam jo organizirali turistično društvo, DKPD Svoboda, Godba na pihala iz Mengša in Kulturna skupnost Domžale ob Vašem življenjskem jubileju?
Kot prvo se zahvaljujem kulturnim in družbenopolitičnim organizacijam iz Mengša in Domžal, ki so pripravili lep, res nadvse prisrčen sprejem pevskega zbora Dr. France Prešeren, kakor tudi mene samega kot domačina. Nisem
Intervju s slavljencem
pričakoval tako lepega sprejema in lahko še danes trdim, da ne bom nikdar pozabil na vso prisrčnost, toplino in vso pozornost, ki sem jo bil deležen ob svoji 60-letnici. Sam koncert je bil toplo sprejet, kar je potrdil aplavz publike iz polno zasedene dvorane in iz vseh izjav, ki so jih dali moji someščani o tem uspelem nastopu in o tej nadvse prisrčni slovesnosti. Zelo me je veselilo, da sem se tu srečal z Mengeško godbo, kjer sem kot ll-letni deček pričel igrati in sem bil do odhoda iz Mengša njen zvesti član ter tudi nadomeščal svojega očeta in ji večkrat dirigiral. Tako so bili stiki z godbo še bolj tesni, ker je bila ravno ljubezen do glasbe še bolj bogata, ko so pod mojo taktirko igrali za tisti čas res zelo kvalitetno. Rad bi poudaril, da sem eden redkih kulturnikov, ki mu je dal rojstni kraj priznanje s tem, da mu je organiziral samostojni koncert, združen s proslavo, ki je dala polno topline in priznanja še živečemu someščanu v času, ko je prav v teh letih potreben pomoči in priznanja za nadaljnje pesniško ustvarjanje. Proslava je bila tudi priznanje kulturnemu delu mojega očeta, ki je celih 52 let vodil Mengeško godbo in pevski zbor. Na koncu se najiskreneje zahvaljujem za priznanja in cvetje kulturnih in družbenopolitičnih organizacij iz Kamniško-domžalskega področja.
Iz tega razgovora sem morda uspel, da po-srednjem širši javnosti lik skromnega, zelo delavnega in na svojem glasbenem področju uspešnega rojaka iz Mengša. Iskrene čestitke za njegov 60. rojstni dan, istočasno pa mu želimo še mnogo uspehov na nadaljnji življenjski poti!
LOVRO KORENČAN
Dobra prodaja v januarju
V HELIOSU v Domžalah dosegli v januarju 150% realizacijo pro-prodaje
Domžale, 15. februarja. V HELIOSU, kemični industriji Domžale so v mesecu januarju povečali prodajo svojih izdelkov za 150% v primerjavi z istim mesecem leta 1972.
Največ izdelkov so prodali industriji pohištva, kjer se je povečal
Tudi letos sta KUD »Franc Kotar« Trzin in Mladinski aktiv Trzin uspešno organizirala proslavo v počastitev našega največjega poeta — dr. Franceta Prešerna.
Gledalci, ki so napolnili dvorano v Kulturnem domu, so bili s pestrim programom zadovoljni.
promet za 171% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, nato pa sledijo kovinska, usnjarska in druge industrije, najmanjše povečanje pa je bilo doseženo v prodaji za široko potrošnjo.
Na tuja tržišča so v januarju prodali trikrat več izdelkov kot v istem obdobju lani.«
V. Pecelj
Zelo lepo je uspel recital, spremljan z diapozitivi, »Uvod h krstu pri Savici«. Velik aplavz sta »požela« Urška, Povodni mož ter vsi sodelujoči v prikazu Prešernove pesmi »Povodni mož«.
V programu je bilo vključeno tu-
di precejšnje število posameznih recitacij, kot so: Glosa, Turjaška Rozamunda, Orglar, Kam, Slovo od mladosti. Nezakonska mati. Hčere svet, in druih.
24. februar je takorekoč praznik Krajevne skupnosti in občanov Ihana. Vsako leto krajevna organizacija Zveze borcev skupaj z osnovno šolo priredi na prizorišču padlih 72 borcev, to je pred spo menikom na Oklem, komemoracijo z bogatim programom, ki ga pripravi šola. Letos pa so izvajali tudi pester program člani Svobode Ihan skupaj z šolo.
Taka svečanost je letos prišla zelo do izraza, ker je poleg šolske mladine prisostvovalo večje število borcev in drugih predstavnikov. Pričakovali pa smo tudi predstavnike obč. odbor ZZB Domžale, ki
Proslava je bila zaključena z »Zdravljico«, recitatorji pa so nazdravili z besedami »Žive naj vsi narodi...«.
Meta Mlakar
pa jih letos ni bilo, čeravno sodelujejo vsako leto.
Drugo leto bo 30. obletnica te zelo kritične situacije, kjer je izgubilo 72 borcev svoja dragocena življenja.
Za tako obletnico bo nujno, da se organizira preko krajevne organizacije ZB in občinskega odbora ZZB NOB Domžale večja počastitev. Treba bo angažirati ne samo šole temveč vse organizacije ZB domžalske občine, kakor tudi organizacije kamniške občine, saj je ta edinica padlih borcev operirala tako rekoč na kamniško-zasavskem terenu.
Rak
Proslava kulturnega praznika v Trzinu
Proslava na Oklem pri Ihanu
Novice iz
Radomelj
Vrtec dr. Igorja je odprt!
Osnovna organizacija ZK Radomlje je odločno pokrenila potrebno za poživitev dela množičnih organizacij. Posamezni komunisti so dobili zadolžitve za področja dela, ki so jih začeli takoj uresničevati.
Prvi uspehi so se pokazali pri delu z mladino. Delo aktiva je ponovno zaživelo z letno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo, ki mu predseduje Danilo PETERC in sprejeli delovni načrt, ki so ga začeli takoj uresničevati. Na šoli imajo enkrat tedensko vaje v namiznem tenisu in moram reči, da je kljub velikemu številu igralcev v zasilni telovadnici red in mir. Uredili so si tudi sobo za sestanke v kulturnem domu, v kratkem pa bodo dobili večji prostor pod odrom, ki bo služil več namenom. V okviru aktiva deluje že športna sekcija in folklorna skupina, ki nadaljuje tradicije iz šole, saj so člani skupine, ki so plesali v šoli vsi vključeni v skupino v okviru aktiva. Obe sekciji bosta registri-
OBJAVA
Krajevna skupnost Radomlje objavlja rušenje nekdanjih svinjakov, bivša last Agrokombinata Emona, ki so sedaj v lastništvu krajevne skupnosti Radomlje, zaradi gradnje otroškega vrtca.
Interesenti naj vložijo svoje ustmene ali pismene ponudbe do 28. III. 1973, tOV. Ccrar Cirilu »Sporen«, ali tov. predsedniku krajevne skupnosti Radomlje, Šraj Janezu v gostišču.
Interesente opozarjamo, da je treba material od rušenja takoj odpeljati.
rani in upamo, da bosta glede na program dela prejeli tudi pomoč od kulturne skupnosti in ObZTK Domžale.
Mladinci so tudi takoj priskočili v pomoč pri poživitvi dela SZDL in prevzeli skrb za pobiranje članarine za 2 leti. Obvezo so takoj začeli uresničevati in je pobrane vsaj že 80% članarine. Na seji odbora SZDL smo se pogovorili za delo v prihodnje in bomo najkasneje v začetku aprila sklicali občni zbor na katerem bomo sprejeli program dela.
Na občnem zboru DPM Radomlje smo pregledali delo društva in največ govorili o gradnji otroškega vrtca. Edina ovira za pričetek gradnje zidanega objekta jc ta, da stranki, ki stanujeta v objektu, ki je zaradi gradnje vrtca podvržen rušenju, ne izprazneta objekta. Vsi prisotni so izrazili začudenje nad tem in obljubili, da si bodo na vse načine prizadevali najti primerno začasno stanovanje za obe stranki, saj bo to le začasno, ker obe stranki zidata lastni hiši. Prav gotovo, da tudi strankama, ki stanujeta v objektu, ki je predviden za ručenje, nc bo vseeno, če zaradi njih ne bomo mogli pričeti gradnje, če vemo, da najmajn 100 otrok čaka na varstvo. Obsojamo pa pisanje v Občinskem poročevalcu, da smo zaradi tega, ker se neka-
teri v Radomljah niso mogli ze-diniti, kakšen vrtec naj bo, ali zidan ali montažen, izgubili 40 starih milijonov. Povemo naj, da smo se mi v Radomljah od vsega začetka zedinili za zidan vrtec, ki bo veljal približno toliko kot montažni in da je vzrok, da še ne gradimo edino ta, ker objekt, ki je predviden za rušenje, še ni prazen.
Ponovno bi radi opozorili, da naj se v bodoče ob novoletnih obdaritvah predšolskih in šolskih otrok ne delajo več take razlike, da nekateri prejmejo darila po trikrat, drugi pa nikoli. Sredstva, ki jih imajo v ta namen zagotovljena podjetja naj združijo v sklad, ki naj se potem deli po krajevnih skupnostih glede na število otrok in naj uredijo obdarovanje šole in DPM. Lep primer za to je INDU-PLATI Jarše, ki vsako leto nakaže sredstva naši šoli, kjer pripravimo v sodelovanju z DPM pakete za vseh 900 šolskih in predšolskih otrok.
Gradnja šole lepo napreduje. Če ne bo večjih nevšečnosti bomo s pričetkom šolskega leta 1973/74 že v novih prostorih. Ker vemo, da je težava s sredstvi, hočemo tudi sami prispevati del sredstev za opremo novih prostorov. Tako smo nabavili že 12 novih omar za nove učilnice, pa tudi zemljišče smo sami kupili s posojilom, ki smo ga dobili pri TIS Domžale s petletnim odplačilnim rokom. To naj bo naš prispevek k gradnji šolske mreže in k stabilizaciji našega gospodarstva.
Ponovno naj poudarimo pomen male šole za vse učence, pred vstopom v prvi razred. Zato imamo malo šolo pri nas namesto treh kar štiri mesece. Glede na resolucijo o izobraževanju SRS in sklepe Centralnega komiteja ZKS se pridružujemo zahtevi po celoletni mali šoli, katero pri nas glede na kader in prostor lahko takoj organiziramo in tako prispevamo k pravočasni aktivizaciji vseh sposobnosti naših otrok. Odločno smo proti temu, da bi glede na razne materialne težave zavirali pravočasen vstop otrok v šolo, ker moramo stremeti na podaljšanje šolanja toda nc leto navzgor ampak leto navzdol. Za organizacijo male šole v letu 1973/74 bi potrebovali 55.000 din.
Veliko skrb posvečamo prehrani otrok, saj nc delimo kosila le tistim učencem, ki so v podaljšanem bivanju v šoli ampak tudi tistim, ki bi bili zaradi odsotnosti staršev brez kosila do 15. ali celo 16. ure. Iz lastnih sredstev smo morali opremiti kuhinjo, za kar smo porabili nad 20.000 dinarjev in nismo za to prejeli nobenih namenskih sredstev, čeravno so jih nekatere šole od TSOV Domžale prejele. Zato upravičeno pričakujemo pomoč od TSOV za nabavo dveh delovnih pultov, za katere pa nimamo več sredstev.
Ker z gradnjo novih učilnic in telovadnice ni predvidena gradnja vsaj ene asfaltne plošče za igrišče, smo na občnem zboru DPM menili, da bi starši prispevali nekaj sredstev, nekaj pa krajevne skupnosti, da bi dobili vsaj eno ploščo v izmeri 28 X 16 m, ki bi služila za košarko, rokomet in odbojko. Povezali se bomo z vsemi krajevnimi skupnostmi v našem šolskem okolišu in ljudem prikazali potrebo na zborih volivcev.
Rajko Hafner
Vaščani Vira, predstavniki družbeno-politične skupnosti občine Domžale in številni gostje iz sosednjih občin in republike so se 7. marca popoldne zbrali ob novem otroškem vrtcu v Hubadovi ulici, da prisostvujejo otvoritveni slovesnosti. Bilo je zelo prisrčno, saj so k temu pripomogli otroci iz vrtcev in osnovne šole Josip Broz ob sodelovanju Zavoda za glasbeno izobraževanje.
Vrtec dr. Igorja na Viru
Poseben poudarek tej slovesnosti je bil v tem, da sc jc spregovorilo o delovanju nekdanjega sanitetnega polkovnika, delegata Av-noj in dvakratnega prešernovega nagrajenca pok. dr. Lunačka Pavla-Igorja. V sodelovanju z Urbanom dr. Dcrmastiom jc med drugimi partizanskimi bolnicami v Kočevskem rogu snoval tudi partizansko porodnišnico, kjer so delovale tudi jasli, saj so malčki ostajali tam tudi po več mesecev. Vrtec v Hubadovi ulici s sklepom Skupščine občine nosi ime »Vrtec dr. Igor«.
Vrtec je zgrajen v industrijski tehnologiji, izvajalec pa jc bil Mar-les iz Maribora. Gradbena dela je izvajalo podjetje Slovcnijaccstc, opremo jc dobavilo podjetje Slovcni-jalcs, nadzor pa jc vodil projektivni atelje preko ing. Bizjaka.
Dokončni obračun za vrtec šc ni napravljen. Po pogodbi stane stavba (brez zemeljskih in zidarskih del) z instalacijami, centralnim ogrevanjem in vsemi drugimi deli razen opreme 1,325.308 din. V to je všteta tudi dvoplaščna cisterna za tekoče gorivo. Zemeljska in zidarska dela so znašala 636.071 din Ta znesek jc zato tako velik, ker jc bilo treba objekt zaradi sestave tal postaviti na visok in utrjen nasip. Oprema za vseh šest oddelkov, dve kuhinji, upravne in ostale prostore jc znašala 311.479 din. Brez zunanje ureditve in načrtov za to ureditev jc objekt doslej veljal 2,272.857 din. Zunanja ureditev v prvi fazi, ki jo je treba izpeljati takoj ko sc otopli, bo stala približno 178.766 din. Vrtec bo sprejel do 120 otrok.
M. J.
Otvoritev vrtca na Viru
Ihanski smučarji se prebijajo v vrh tekaške elite
Ne moremo mimo uspehov ihanskih smučarjev, ki so v letošnji sezoni dosegli sam vrh v smučarskem tekaškem športu.
Ce pričnemo z uspehi tekmovalca Kovic Jožeta v Dražgošah, kjer je osvojil na državnem in republiškem tekmovanju v biatlonu na 20 km 5. mesto med 51 nastopajočimi (tek 20 km S
puško mauser, 4 krat streljanje na 100 m) in da je bil dvakrat v Slovenski reprezentanci in obakrat jc osvojil zlati medalji v postavi Reš, Munih, Kovic in v nedeljo ekipno v biatlonu Lotrič, Grašič, Kovic. To je vsekakor uspeh, ki se je ponovil iz leta 1971 ko je bil Kovic rep. in državni prvak v tej disciplini. Tako se zbi-
KOVIČ JOŽE, državni prvak v biatlonu
rajo Koviču iz leta v leto trofeje, ki jih pridno zbira v svoji vitrini doma.
K temu uspehu pa moramo dodati še, da so naši mladinci na XXVIII. državnem prvenstvu v Delnicah dosegli izjemni uspeh saj so osvojili zopet dve pomembni mesti, torej dve medalji. Tako je mladinec Rak Franci osvojil 3. mesto med starejšimi mladinci, Gregorič Janko pa odlično 5. mesto. Za seboj sta pustila odlične, stalne reprezentante kot so: Gros, Fužinar, Kavčič, Zupan, Bešter. Seveda pa so naši mladinci Rak, Gregorič, Orešek ekipa, ki ni letos posegla prvič v sam vrh, temveč se je to že večkrat ponovilo med ostalimi tekmovanji po Sloveniji, saj Orešek Ciril dosega na rang listi med mlajšimi mladinci 3. mesto. Poleg medalje pri mladincih v solo tekih na 10 km je bila dodana še ena medalja v štafeti 3 krat 5 km. Tu so osvojili bronasto medaljo mladinci v postavi Orešek, Gregorič, Rak.
K prvemu uspehu državnega prvenstva pa moramo dodati še uspeh pionirjev, isto iz državnega prvenstva, ki je bilo 17. in 18. februarja v Gorjah. Tu so pionirji med 16 štafetami osvojili izredni uspeh, saj so zasedli odlično 4. mesto med mlajšimi pionirji, 3 krat 2 km v postavi Slovnik Z., Vlahinja Milan, Slovnik Roman. Za seboj so pustili Gorje, Maribor, Jesenice, Dol, Triglav Kranj in še vrsto drugih ekip. Z malo sreče bi zopet kmalu priromala 3. medalja v Ihan.
Kakor smo že omenili, so smučarji posegli v sam vrh tekačev slovenske in državne ekipe. Kovic je zastopal letos 3 krat slovensko reprezentanoo, zadnjič je bil na tekmovanju na Igmanu dne 18. t. m. Dočim pa je Rak Franci od 16. do 18. februarja član državne mladinske reprezentance, ki jc sodelovala v Italiji na Cupu KURIKKALA v Falcade v Dolomitih. Ekipo so sestavljali Brajnik Miro, Fužinar, Grad Emil, Dol, Zupan Filip, Kranj in Rak Franci, Ihan, kjer so med 48 mladinci iz 6. držav zasedli odlična mesta, in sicer: Brajnik 1. mesto. Rak 14. mesto, Grad 16. in Zupan 18. mesto.
Pred nami je še vrsta tekmovanj. Eno najvažnejših pa je še republiško tekmovanje, kjer bomo morda uspeli ponoviti uspeh z državnega prvenstva, če nam bo dano, da bomo obdržali formo na taki višini, ker pogoji v Ihanu ali na Gorenjskem niso enaki.
Rak
II. SKL da ali ne?
Mogoče marsikdo v naši občini ne vc, da v Mengšu v okviru TVD Partizana deluje košarkarska sekcija. V njenem imenu želim zato podati ,nekaj podatkov o klubu in o težavah, ki nas tarejo pred začetkom tekmovalne sezone 1973, kii je prod vrati (22. april).
TVD Partizan jc bila dio -nedavnega edina organizacija v Mengšu, ki jc zbirala mlade, ki imajo radi šport. Potem se je NK Mengeš odločil, da postane samostojen. Torej ostane nam še ena možnost — to je splošna vadba pri Partizanu (razen smučanja pozimi).
Po zgraditvi igrišča za košarko pri domu TVD se je vodno več mladih fantov začelo zanimati za ta zanimiv šport. Igrišče jc bilo iz dneva v dan znova polno, vodno več jc bilo oranžnih žog in najbolj navdušeni smo začeli razmišljati o klubu. Pozimi 1971/72 smo se zbirali v tesni telovadnici in imeli že prve treninge, prve prijateljske tek-kc z ekipami iz okoliša.
Vse skupaj jc bilo seveda neorganizirano — brez strokovnega vodstva. TVD Partizan nam jc kupil komplet dresov, 5 žog in s tako osnovo smo sc prijavili za tekmovanje v ljubljanski košarkarski pod-zvezi. Vendar so sc zdaj pojavili problemi, saj za tekmo ni potrebno samo 12 igralcev, temveč tudi kup pomožnih sodnikov za zapisnikar-sko mizo in vse, kar sodi nanjo. Nekaj mlajših smo -poslali na tečaje, katere so opravili in se tako uspo-
sobili za zapisnikarje in časomerilce. Ker Mengeš nima košarkarske tradicije, jc bilo težko najti 'koga, ki hi <se z našimi problemi ukvarjal in nas vodil. V veliko pomoč nam je bil tedanji predsednik TVD Partizana Mengeš Tone Sitar in precej zaslug, da smo zmogli težave, nosi prav on.
Na tekmovanje smo se pridno pripravljali, vodstvo smo zaupali vodniku pri TVD Partizanu Ivu Blojcu, ki nas je vodil v težkih spopadih.
V naši ligi so bila še naslednja moštva: Idrija, Borovnica, Dol, Komet iz Ljubljane, izven konkurence pa Vrhnika B, Trnovo B in Jezica veterani. Ker nasprotnikov nismo poznali, smo s strahom pričakovali prve tekme, saj do tedaj nismo (uradno z uro in zapisnikom) odigrali nobene. Potom je bil tu še neugoden žreb, saj smo v drugem kolu igrali z Idrijo, za katero smo vedeli, da je prvi favorit. Po slabem začetku smo v tretjem kolu premagali Borovnico, nato pa vse nasprotnike, razen v zadnjem kodu na Jezici, ko smo tekmo nesrečno izgubili. Po prvem delu smo bili drugi, vendar so nas čakala v nadaljevanju lige sama gostovanja. Domov
smo vseeno prinesli vse točke, razen idrijskih. Idrijčani so bili na koncu prvi brez poraza, mi pa drugi, ker smo izgubili samo dve tekmi. To drugo mesto nam omogoča letos prestop v višjo ligo — II. SKL center.
Janez Urbane
OBVESTILO
Obveščamo občane, da bo prodaja najdenih dvokoles, ki so brez lastnika, v sredo 4. aprila 1973 od 12. do 16. ure na dvorišču Skupščine občine Domžale.
V prodaji bodo dvokolesa, poniji in ogrodja, katerim je poteklo leto dni od najdbe oziroma objave v dnevnem časopisju v smislu navodila o postopku z najdenimi predmeti št. 9479 z dne 31/10-1949. Zato ponovno opozarjamo vse oškodovance, da si ogledajo najdene predmete in ugotovijo morebitno svojo lastnino, da bi do 28. marca 1973 dobili nazaj svoje izgubljene ali najdene predmete.
Prodajo — licitacijo bo vodila posebna komisija pri občinski upravi, vsa ostala pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti pa dobite pri Zdravku Vidmarju v sobi št. 16. v pritličju.
Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve
Kronika telesne kulture Domžal
(Zapiski in spomini iz preteklosti domžalske telesne kulture)
Domžalski kolesarji, člani SK »DISK« so nastopali na številnih medklubskih kolesarskih dirkah po Sloveniji in Hrvatski ter se preizkušali tudi na dirkah za prvenstvo Jugoslavije. Janko Gregorič, Franc Šme in Tine Močnik so bili v letih 1930 in 1935 državni prvaki na dirkah ju-niorjev. Na sliki šesti Hribar Miha (Reparjev iz Pšate), sedmi Pauhnov Rudi (mesar), tretji z leve Janko Gregorič, četrti Ivan Redenšek, peti Franc Šme in zadnji Tine Močnik. Manjkajo še Janez Lenček, Feliks Vilar, Miha Vahtar, Nace Kralj, Janko Vrhovnik in še nekateri. Kolesarstvo se je v »DISK« v letih 1928 do 1935 tako razmahnilo, da noben klub v Sloveniji na dirkah ni nastopal s tako številno ekipo. Nekajkrat je bilo na startu kar do 15 dirkačev iz Domžal. Zanimivo je predvsem to, da je med člani vladalo veliko prijateljstvo in tovarištvo, ni bilo nevoščljivosti kdo bo zmagal. Tista najplodnejša leta so bili med prvimi navadno: Redenšek, Gregorič in Šme, kasneje pa je vodil Močnik, vsi pa so ostali zvesti svojemu domačemu klubu, čeprav jih ta ni mogel finančno podpirati. Tedaj so bili domžalski kolesarji-dirkači resnični amaterji, ki so vedno na vse dirke, tudi v Maribor, Zagreb in Belovar, potovali popolnoma na svoje stroške.
S tretjo generacijo kolesarjev se je ta šport v Domžalah končal. Po vojni so se pojavili neorganizirani poskusi ponovne afirmacije nekdanjega kvalitetnega kolesarskega športa. Tako je imelo Fiskulturno društvo nekaj dirk — nekaj tekmovanj je pa bilo izvedenih v sklopu tekmovanja za ZREN.
Vse kar se je pojavilo na tem področju je odšlo proti jugu, proti Ljubljani, tja kjer so bili pogoji dela boljši. O tem bomo pisali, ko bomo govorili, kje so bili in kaj so dosegli domžalski športniki izven občine.
Upravni odbor športnega društva »DISK« Domžale 1929—1931 Sede od leve proti desni: Martin Mali (blagajnik), Josip Senica, Janez Vrečar (predsednik), Jakob Menart (tajnik), Viljem Likar (načelnik nogometne sekcije). Stoje od leve proti desni: Ivan Redenšek (načelnik kolesarske sekcije), Konrad Stražar, Franc Januš, Alojz Škrabar, Fran Končan, Lojze Majhe-nič in Amon Ambrožič. Odbor je imel svoje seje redno vsako sredo zvečer v posebni sobi gostilne Januš. (Poglejte! Vsi nosijo na reverjih klubsko značko) Zbral in zapisal: Pavlin Zule
Rokometno igrišče: s strojno silo izruvani goli in prekopano igrišče za kanal — delo delavcev,
ki niso vedeli, kaj delajo. Vprašali smo predstavnike krajevne skupnosti, da nam povedo, kdo je to dovolil. Odgovor je bil pričakovan: nihče. Še vedeli niso, kaj se dogaja v Športnem parku, katerega upravlja KS. V nedeljo 11. marca NK Domžale otvarja prvenstveno nogometno sezono. Naprave na igrišču so še vedno v »izgradnji« podjetja »Nivo« Celje. Tovornjaki še naprej vozijo in uničujejo kopališko cesto, zgrajeno pred pol leta. To se je zgodilo v petek, dne 9. februarja leta 1973 po našem štetju, v času, ko ugotavljamo, da je telesna kultura sestavni del življenja našega človeka.