1954 acizmotn i krajec List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo; TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpe» za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMI7NISTIČAE PARTIJE S.T.O. Slovenci! Združeni zahtevajmo ustanovitev STO! !gNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 20 (293) TRST - SOBOTA, 15. MAJA 1954 CENA 20 UR EVI e izboje-acistično arva ta. «Uniti mo u neoflonosTi nas prodaja. Pravza-j' je že napravil križ s Pm in cono A, sedaj se vanskaktna le zato, da doseže *!eno k 'n Pravnn uničenje zares '-ga Ozemlja, ki predstavlja :i jska odimi - 13. Malo z» Končen, Nabre' '*čjo oviro za njegove na- razgovoru z ameriškim darjem Sulzbergerjem je ista GaJl'ai zaporedoma ponovil. Richardde more sprejeti dokončne vni pev{*Ve- ki ne zbrisala STO -eduje fjnljevida. Prvič je to de-Spansk'ko je pripomnil da je pro-agne Uveljavitvi osmooktobrske-željah diktata ne za drugega sa-Marijajzato, ker bi v tem prime-dkg’ ali P ustavlja kot pred-davanje"] za rešitev tržaškega željah tajanja poleg drugega tudi Sti,ev STO- odgovoril z cih kon- iževnosttočasno je skupno s tem r-'ovalnim predpogojem po-r.*l dve alternativi za «re-P v» našega vprašanja: do- pilo in začasno. Z dokončali na delitev Tržaškega k Burtrttriija na podlagi že znanih nadvoj| °sov o prepustitvi večje-■e dell*j olela cone A Italiji, cone ponovi^', nekaj slovenskih vasi Ju-inka in^viji. Pri tem pa je na-amipostd'Vil nov korak nazaj od vi lì'*1 dosedanjih zahtev in je lovščin-r-'1’! svojo znano in smešno al Cai ulico o «žaveljsko-škedenj-ki Vani-rn hodniku», S katero je andea) St;' na dan v vročih sep-cdstavoihrsicib dneh lanskega leta. 3 obltjo Začasno rešitev pa si za-i ia nadaljevanje obstoječe-“anja z jamstvom, da An-Marij^bierikanci ne bodo podri81' pretenzij ne Italije ne »•avije, kljub temu da bi 'a od obeh držav lahko še , . ulje ostala na svojem do-sloven'.-Uljem stališču, t. j. na stari 20 3° U prelenzU na vse Ozem- KU kar Je opozoril prav spoi'01 , '6rger in kar je poveda-je zčiiY,UC** ameriška poslanica v v tajL11. Luce. Ze takrat smo . ure,t(j ''okovali sleparsko titov-majšv demagogijo s tržaškim ~l.dSanjem in opozarjali, da razreiti)Fav v tislih dneh’ k0 je k - rjovel' napravil korak V J hi se v Leskovcu do-pnn odrekel Trstu. anes je vsa ta podla Ti- najvernejši sovražnik interesov Jugoslavije, sovražnik tržaških interesov, ker se s herostratskim veseljem hlapčevski) vdinja našim narodnim sovražnikom, l. j. ameriškim imperialistom, in zvesto iz.pol-njuje njihove ukaze. Mi moramo v tem trenutku dvigniti velikanski; val ogorčenja proti Titu. njegovi vladi, njegovim tržaškim podrepnikom. Moramo pribiti na sramotni oder le nesramne izdajalce. jih "izolirati kot okužen-ce. Moramo ustvariti široko, najširšo fronto Tržačanov, ker le tako bomo lahko rešili naše Ozemlje iz krempljev Rima in Beograda, Washingtona in Londona. Slovenci in Italijani se moramo mobilizirati v tem boju in napraviti konec tej kravji kupčiji, zahtevati ustanovitev STO, vsiliti ustanovitev STO, ker vemo, da je za to rešitev velika večina prebivalstva obeh narodnosti in ker vemo, da imamo za seboj Sovjetsko zvezo, ki zastopa naše stališče KAREL S1SKOVIC TITO NAS PRODAJA ZAHTEVAJMO USTANOVITEV STO! Gibanje za mir v ZDA NEW YORK - Gibanje za mir in za prepoved atomskega orožja se vedno bolj širi tudi v ZDA.. 20. aprila je bilo neko zborovanje v Chicagu, katerega se je udeležilo nad 12 tisoč dalevcev. Na njem so obsodili vmešavanje ZDA v indokitajsko vojno. Tržačani! Begunci! Italijani! Slovenci! Prodajajo nas. Gospod Poster Didles je sporočil ministroma Scolili in Piccioniju, da ho čez dva tedna pripravljen sporazum o razdelitvi našega Ozemlja. Vladi v Rimu in Beogradu sla pripravljeni sprejeti la sporazum. Ne izgubljajmo časa. Vsakdo mora imeti toliko poguma, da sprejme nase svoje odgovornosti ! Protestirajmo vsi. Enotno zahtevajmo ' ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja ! Nihče nima pravice, da ravna z nami kot z blagom za izmenjavo. Nihče ne sme odločati <> nas, ne da bi vprašal za naše mnenje. DRŽAVLJANI ! Pozabimo za trenutek na naše politične, sindikalne in socialne razlike. Združimo se ! Na noge ! Za obrambo naših pravic, našega dostojanstva, naše svobode, naše bodočnosti in miru! Trst. 9. maja 1954. CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO V razgovoru z novinarjem Sulzbergerjem je Tito podčrtal, da zahteva uničenje STO in da je za prepustitev cone A in 60.000 Slovencev Italiji - “Corriere di Trieste“ v dopisu iz Beograda: “Jugoslovanski vladni krogi pravijo, da je delitev neizogibna" Najjasnejši dokaz, da nas je Tito prodal v znaku svojega histeričnega protisovjetizma 7. maja popoldne je Tito sprejel na Bledu dopisnika ameriškega lista «New York Times» Sulzbrrgerja in mu v daljšem razgovoru razložil poleg drugega tudi svoje stališče glede tržaškega vprašanja. V svojih izjavah je potrdil in še bolj razjasnil znano stališče o predaji Trsta in večjega dela cone A Italiji. Pri tem pa je s še večjo silo poudaril, da smatra že sam obstoj STO za glavno oviro za rešitev tržaškega vprašanja v smislu barantanja. Najboljše pa je, da objavimo njegove izjave kot take, ki bodo osvetlile izdajalsko roboto sedanje jugoslovanske vlade, katera dela vse, da bi z žrtvovanjem tržaških Slovencev in interesov jugoslovanskih narodov okrepila ameriški protisovjetski napadalni siste n. Predvsem je Tito dejal, da VELIKA ZMAGA LJUDSKE VOJSKE V D1EN BIEN FUJU Američani so nameravali odvreči atomshe bombe na vietnamsho vojsko Konferenca v Ženevi - Konkretni predlogi za rešitev vprašanja Indokine - Vietnam, Laos in Kambodža pripravljeni sodelovati s francosko unijo, toda na podlagi enakopravnosti Bitka za trdnjavo uien Bien t-u se je zaključila z veličastno zmago Vietnamske ljudske vojske pod vodstvom gen. Džapa. Kolonialisti so utrpeli velikanske izgube. Med drugim so izgubili 21 bataljonov in 10 posebnih specializiranih vojaških enot. Po padcu trdnjave je naraslo število ujetnikov na preko 10.000, med katerimi je 1765 oficirjev in podoficirjev, poveljnik trdnjave francoski general De Castries ter 16 polkovnikov, zmagi IV vsa Iv ‘Sra prišla v vsej svoji dan. On si morda mi-Ihda bo jugoslovansko ljud-dopustilo to kravjo kup-Khk: je nePosredno v prid it' Atlantskega pakta in 'Kanske zveze, zato pa da-1 čdkrito izpoveduje to, kar hi upal povedati pred osmi. |$ hleseci. Danes je še bolj a,)' da se je že strinjal z ^•oktobrskim diktatom in Se ie s tako delitvijo stri- kl , iu ||čai° vse njegove izjave nd “ 1951. j., jhnogo, mnogo prej, kar k. 'a°l. dalje. Lllu ie torej predvsem pri 1 ' da se STO uniči, da Ita-( dobi cono A s Trstom, da i-J1 Prigrabi cono B. ker i(l P° ukazu svoji ameri-gospodarjev rešili to peli k,, J ,vPi;ašanje, kar bi v bliž-,v. odočnosti omogočilo usta-bj, av EOS, oborožitev nem-K,- ;»reva 1 ato v utrditev a-Fi)ti J*1 napadalnih teženj \ Sovjetski zvezi in deže-k cJiPdske demokracije. Nje-kitj 3 lorei Prav ta: omo-' ) n°Vo križarsko kampa-I ^0v'5° možn°sli vojno pro-l6 1'r.3|etski zvezi. Zato žrtvm NkijA cono A in 60.000 tr-Pe s Slovencev, zato steguje |.°U, . 'h1 roki Scelbi in ga >kvj 3 v imenu skupne pro-č’- Bodi *n protikomunisti-’J Zenč ase sprejme v dar na- >httlr) ne moremo in ne ki jas°Pust>li. Postalo je še V p*10, da je sedanja vla-tie°gradu Vojni plen, ki je po prešel v roke Vietnamske ljudske vojske je tako velik, da ga še danes niso mogli dokončno preceniti. Med drugim je prešlo v roke ljudske vojske 150 težkih in srednjih topov nad 100 oklepnih avtomobilov, mnogo ameriških 18-tonskih tankov, nad 30.000 ameriških padal. Po vsem svo-bolnem Vietnamu so slovesno proslavljali veličastno zmago ljudske vojske. Med tem pa se nadaljuje konferenca v Ženevi, kjer se prav ta teden razpravlja o in-dokitajskem vprašanju. V soboto je govoril francoski zunanji minister Bidault. Poudaril je, da francoski narod želi da bi prišlo do konca vojne v Indokini. Predlagal je, naj bi se ženevska konferenca zavzela za sklenitev premirja. V zvezi s tem je predlagal, naj bi koncentrirali redne vojske na področjih, ki bi jih določila konferenca, razorožitev enot ki ne pripadajo redni vojski, osvoboditev vojnih ujetnikov in internirancev ter mednarodno nadzorstvo pri izvrševanju klavzul. Glede Laosa in Kambodže pa ie predlagal takojšen umik vseh partizanskih enot, ki operirajo na teh področjih. Za njim pa je govoril podpredsednik vietnamske demokratične vlade Fan Van Don, ki je najprej predlagal, naj bi povabili na konferenco tudi predstavnike demokratičnih vlad Laosa in Kambodže Molotov in Cu En Lai sta podprla ta predlog, trdeč, da je pravilno, da se na konferenco povabijo poleg zastopnikov vlad, ki sodelujejo s Francozi. tudi zastopniki onih vlad, ki vodijo osvobodilno gibanje v teh deželah. V ponedeljek je ponovno govoril vietnamski ministrski podpredsednik Fan Van Don ter predložil konkreten predlog za sklenitev miru v Indokini. S tem predlogom je postavil francosko vlado pred alternativo: ali nadaljevati nesmiselno vojno, od katere i-majo koristi samo .Američani, ali pa ohraniti pravice, ki jih ima Francija v tej deželi. Predlogi za sklenitev miru so sledeči: priznanje neodvisnosti in suverenosti Vietnamski demokratični republiki in priznanje vlad narodne osvoboditve Laosa in Kambodže; sklenitev sporazuma za umik vseh tujih čet iz Indokine; svobodne volitve , v vseh treh državah. Vse tri države pa so s svoje strani pripravljene priznati gospodarske interese Francije ter pristopiti k francoski uniji na osnovi popolne enakopravnosti. največji in V četrtek je francoska vlada ponovno vprašala za zaupnico parlamenta. Dosegla jo je z enim samim glasom večine. Take «večine» še ni doživela nobena vlada v zadnjem času. To je nadvse zgovoren dokaz, da francosko javno mnenje obsoja politiko sedanje vlade in vojne pustolovščine v Indokini. V sredo pa je govoril kitajski zunanji minister Cu En Lai. Poudaril je, da imajo narodi Indokine vso pravico da si sami krojijo lastno usodo brez vmeša\ anja kolonialistov. Podčrtal je, da se ameriški imperialisti boje miru, zato hočejo povzročiti še večjo mednarodno napetost. ZDA se vmešavajo v zadeve Indokine tudi zato, ker se je hočejo polastiti ter iz nje napraviti odskočno desko za napad na Kitajsko. Na koncu je Cu En Lai podprl predlog vietnamskega zastopnika glede ureditve celotnega indokilajskega vprašanja. V četrtek so se pričela pogajanja za repatriacijo ranjencev iz Dien Bien Fuja. V bližini nekdanje utrdbe so se sestali zastopniki francoskih in vietnamskih oblasti. Pričakuje nadaljuje svoje borbe za osvoboditev dežele. Trenutno so v teku velike borbe ob ustju Rdeče reke in sicer na področju, ki je oddaljeno okrog 50 km od Hanoja. Te dni je ameriški list «New York Herald Tribune» objavil vest, da so Američani že pred enim mesecem nameravali napasti vietnamsko vojsko z atomskimi bombami ter tako priskočiti na pomoč francoskim kolonialistom, še pretino so se znašli v škripcih pri Dien Bien Fuju. Do napada ni prišlo zaradi nesoglasi. v zapad-nem bloku ter zaradi vedno večje opozicije v zija. Kot se, da bo v najkrajšem času je znano, se je ob priliki neke prišlo do sporazuma in do re- I ankete izreklo od 10 Američa-patriacije. nov 9 proti vojaški mterven- Vietnamska ljudska vojska ! ciji v Indokini. tržaško vprašanje «ne bi smelo biti ovira za sodelovanje v evropskem merilu v EOS niti za Italijo niti za Jugoslavijo niti za katero koli drugo državo» in da bi se moglo «vprašanje Trsta rešiti znotraj EOS, ki bi imela široke osnove». Nato pa je izjavil, da je bil do pred kratkim optimist glede skorajšnje rešitve tržaškega vprašanja, a da sedaj ni več optimist spričo stališča, ki ga zavzema italijanska vlada, ki zopet zahteva uveljavitev sklepa od 8. oktobra. Nadalje pa je dejal: «Ne bi mogli pristati na to, da pride vsa cona A pod italijansko upravo, ker to ne le da ne bi bila dokončna rešitev, temveč sploh ne bila rešitev, KER Bi STO SE NADALJE OBSTAJALO. Na ta način bi še nadalje obstajale italijanske zan-leve. Do utrjevanja EOS pa sploh ne bi prišlo v primeru takšne rešitve tržaškega vprašanja». «Dokončna rešitev je lahko tudi takšna — je dejal —- da niti ena niti druga država ne izjavita, da se odpovedujeta nadaljnjim zahtevam. Tega mi ne zahtevamo od Italije, niti nimajo oni pravice tega zahtevati od nas». V takšnem primeru pa bi Anglo-ameri-kanci — po Titovem mnenju - morali izjaviti, da ne bodo podpirali zahteve niti ene niti druge strani. Glede graditve novega pristanišča v Kopru je Tito rekel, da bi za to samo v primeru, če bi prišlo do take rešitve, pri kateri bi zavezniki dali izjavo, da ne bodo podpirali nadaljnjih pretenzij niti ene niti druge strani». «Mi sedaj imamo drugačno mišljenje — je nadaljeval. — Kako bi mogli sprejeti neko pomoč, da gradimo pristanišče in progo, CE SE NAPREJ OBSTAJA STO in če še dalje obstajata dve ločeni ozemlji. Beograd je pripravljen vstopiti v napadalno Evropsko obrambno skupnost Beograjska milica je s pendreki napadla ljubitelje nogometa Mi bi to lahko napravili edino v primeru, če se tržaško vprašanje reši tako, kakor smo mislili, da se bo rešilo in zaradi tega smo v žrtvah, ki jih prispevamo, šli do skrajne meje, do katere smo lahko šli». Nato je Sulzberger vprašal: «Ce sem vas dobro razumel, bi hoteli, da se napravi konec sedanjemu stanju, da se ukine STO, da se potegne mejna črta med temi ozemlji ter da tri velesile dajo izjavo, da v prihodnje ne bodo podpirale nadaljnjih pretenzij nobene države». Tito pa je odgovoril: «Da! Kazen tega da bi Jugoslavija in Italija obvestili Varnostni svet OZN, da sta to vprašanje medsebojno rešili, ker tega vprašanja ni mogoče dokončno rešiti brez odobritve VS». V lem primeru je pripomnil Tito bi bila koristna gradnja pristanišča v Kopru, da bi se dala «temu prebivalstvu (cone B. op. ur ), ki bo odrezano od Trsta, možnost, da živi ker bi bila Skedenj in Zavije priključena onemu ozemlju (Italiji, op. ur.)». Ob tem intervjuvu je torej Tito nakazal dve «rešitvi»: prvič, naj bi se vprašanje dokončno rešilo s tem, da bi se praktično in juridično STO uničilo, dà bi se potegnila državna meja med cono A in cono B z nekaterimi popravki; drugič, naj bi ostalo vse, kot je, naj se ne bi niti Italija Togliatti poziva i borbo proti vojni Napredovanje naprednih sil na upravnih volitvah v Italiji Pretekli teden je Tito v svojem intervijuvu z ravnateljem evropske izdaje <«New York Timesa» Lea Sulzberge-rje da! vrsto izjav o EOS, o Balkanski zvezi in o tržaškem vprašanju. O tem, kar je Tito izjavil glede tržaškega vprašanja pišemo na drugem mestu, zato poglejmo, kaj je povedal o. EOS. Predvsem značilna je izjava, s katero se je Tito pozitivno izrekel o potrebi ustanovitve EOS ter da je pripravljen pridružiti se tej skupnosti, ker meni, da bi Jugoslavija lahko v takšni skupnosti s svojim sodelovanjem mnogo prispevala. Nadalje je Tito izjavil, da razume potrebo, da KOMUNISTIČNA PARTIJA S T 0 priredi v nedeljo ob 10. uri JAVNO KONFERENCO v Kinu ob morju Tov. Vittorio Vidali bo govoril o temi : TRST IH VODIKOVA BOMBA Ob tej priliki bo govornik objasnil tudi zadnjo fazo barantanja z našim O-zemljem, o čemer se toliko govori v zadnjem času Vabimo k številni udeležbi! sodeluje z atlantskim paktom, da se je o tem že mnogo razpravljalo; da so šli njegovi zastopniki v ZDA, zastopniki ZDA pa so prišli na tozadevne razgovore v Beograd; da se on ne odpoveduje nalogam, ki jih nalaga tako sodelovanje. saj prejema orožje od ZDA ter da so konec koncev ludi njegovi interesi prav takšni kot interesi Amerikan-cev. Končno je pa dejal, da narodi Jugoslavije razumejo potrebo po sodelovanju v atlantskem paktu ter potrebe sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Take so torej v glavnem izjave, ki jih je dal Tito ameriškemu novinarju. Povedal je odkrito, kaj misli. Povedal je. da se strinja s tem, da se ustanovi taka EOS. kot jo žele imeti ameriški imperialisti. To pomeni, da se v bistvu strinja s tem, da se v sklopu EOS ponovno oživi nemški militarizem. listi militarizem, ki je prav v Jugoslaviji povzročil toliko gorja in opustošenja. Za nas niso v resnici Titove izjave prav nobena novost, saj smo že pred tolikim časom trdili, da ustvarja Tito iz Jugoslavije navaden privesek a-gresivnega atlantskega pakta Ko smo spočetka tako trdili nam marsikdo tega ni verjel ter je mislil, da pretiravamo. Danes pa je lahko vsem jasno kako daleč je šel Tito v svojem izdajstvu. Zato bi morale prav gornje izjave pripomoči k temu, da bi tudi najbolj zaslepljeni naivneži spregledali in spoznali resnico. V torek popoldne je prišlo v Beogradu do težkih izgredov. Titovska milica je navalila na ljubitelješ porta ki so cen stadionskih vstopnic za nogometno tekmo Anglija-Ju-goslavija. Teh demonstrantov je bilo nad 2.000. Ti so že od zgodnjih jutranjih ur čakali v vrsti pred blagajno športne zveze, ki prodaja omenjene vstopnice. Cene vstopnic se sučejo o-krog 1.000 din, zato si jih delovni ljudje ne morejo privoščiti. Policija je navalila na demonstrante najprej s konji, nato pa še z jeepi ter ravnala zelo surovo in brezobzirno. Pri neredih je bilo ranjenih 10 oseb. Policija je surovo nastopala tudi proti ženam in otrokom, ki so se slučajno znašli v množici demonstran- tov. Prav zaradi tega njeno ravnanje zasluži tem' večjo obsodbo. Po drugi strani pa nam tudi ta primer dovolj zgovorno kaže. kakšen je ta-koimenovani «socializem», o katerem tako pogostoma govore. titovski «teoretiki». To je «socializem» privilegirane kaste, kapitalistov, m policij-kih pendrekov. Arabske države bodo priznale LR Kitajsko DAMASK Arabske države se pripravljajo na vzpostavitev diplomatskih odnosov z LR Kitajsko, s čemer bodo mlado republiko tudi tormaino priznale. MILANO - V nedeljo je na kongresu milanske federacije KPi govoril tov. Togliatti. Za njegov govor je vladalo zlasti v vrstah milanskih delavcev veliko zanimanje. Tov. Togliatti je govoril predvsem o nalogah, ki jih i majo v sedanjem trL.ntku komunisti v Italiji zato, da pr de do izraza čim večja enotnost v vrstah delovnega ljudstva. Za tem je orisal politični položaj, v katerem se nahaja Italija. Ožigosal je klerikalno vlado, ki ji ni do tega, da bi poživila gospodarstvo držav-;, kar bi v veliki meri privedlo do zmanjšanja brezposelnosti in vsega, kar je z njo v zvezi. V a vlada preprečuje vsak razvoj trgovine s Sovjetsko zvezo, z deželami ljudske demokracije in s Kitajsko. Za tem pa je prešel k obravnavanju svetovnega političnega položaja s posebnim ozirom na nevarnost nove vojne, katero s pospešenim tempom pripravljajo ameriški imperialisti v Indokini, od koder nameravajo raztegniti požar tudi na lR Kitajsko. Nato je tov. Togliatti govoril o nevarnosti, ki jo za človeško družbo predstavlja a-tomsko orožje. Omenil je resolucijo CK KPI, ki poziva vse ljudi v borbo za prepoved tega orožja in še posebej vabi katoličane, naj se pridružijo komunistom v tej borbi. Ta poziv je ime! velik uspeh, saj je prišlo celo do tega, da je de-mokristjanska stranka morala zavzeti do tega vprašanja svoje stališče, ki je končno podobno stališču komunistov. Toda mi, je poudaril tov. Togliatti, zahtevamo še več. Zahtevamo in na tem tudi delamo, da se prepreči vojna kot taka. Storiti je treba vse zato, da se prepreči razcepitev Evrope ter s tem prepreči obnavljanje militarizma v Zapadni Evropi. Zato se vprašanje glede prepovedi atomskega orožja ne du ločiti od vprašanja EOS; kajti z dnem. ko bi prišlo do ustanovitve take EOS. kot si jo zamišljajo ameriški imperialisti in nemški militaristi, bi prišlo do razcepitve Evrope na dvoje, zaradi česar ne bi bilo več možno mirno sožitje med dvema različnima sistemoma in med različnimi režimi. kar bi po drugi strani onemogočilo vsako miroljubno rojevanje perečih vprašanj. Istega dne kot v Milanu so ;e vršili kongresi tudi drugih večjih federacij KPI in sicer v Benetkah, v Genovi, v Florenci in v Forli. Vsi kongresi KPI so javni, zato vlada zanje tem večje zanimanje najširših plasti delovnega ljud-'tva. V nedeljo so se vršile, upravne volitve v desetih občinah Italije; v dveh volilnih ikrožjih v pokrajini Bologna na so volili predstavnike v pokrajinski svet. .Na volitvah so dobile levičarske stranke velikansko večino. Absolutno zmago so odnesle v 5 občinah Povsod pa so nazadovali demokristjani in misini. niti Jugoslavija odrekli svojim pretenzijam, a naj bi Anglo-amerikanci zajamčili, da ne bodo podpirali pretenzij niti one niti druge države. Pri tem je važno pripomniti, da se je Tito uradno o-drekel znanemu «hodniku» Zavlje-Skedenj. ki ga je predlagal 6. septembra 1953 na O-kroglici in na katerega je du sedaj polagal toliko pažnje. Dejansko je torej pristal na to. naj bi Italija prejela večji del cone A s Trstom vred. Jugoslavija pa cono B s kakšno «malopomembno slovensko vasico» cone A ter pomoč za zgraditev «manjšega» pristanišča v Kopru. «Corriere di Trieste» od 13. maja pa je objavil iz Beograda dopis, v katerem se pravi, da je jugoslovanska vlada šla do skrajnih meja svojih žrtev in da je zelo nejevoljna, ker se je v Italiji začelo zopet govoriti o coni B (kar pa ni res. op. ur.). Na vsak način. pravi to dopis, se v beograjskih uradnih krogih podčrtuje. da je «delitev STO neizogibna». Pravi se tudi, da delitev ni pravična rešitev, marveč da je v sedanjem trenutku «edina možna rešitev». S tem hočejo beograjski u-radni krogi že pripraviti jugoslovansko javno mnenje na prepustitev cone A in Trsta Italiji. V jugoslovanskem tisku se že objavljalo članki, v kateri se pravi, da je treba to rešitev sprejeti, ker ni drugega izhoda in ker je to potrebno za utrditev «obrambnega sistema», za ustvaritev EOS in za spremenitev balkanskega pakta v zvezo. Londonski «Times» pa je v svoji sredni številki napisal članek, v katerem se pravi, da je Tito s svojimi izjavami Sul-zbergerju hotel reči. da je pripravljen prepustiti cono A in Trst Italiji razen Bazovice. Hrvatinov in pasu področja pri Sesljanu od sedanje meje skoraj do železniške proge, ki pelje v Tržič. Poleg tega Tito zahteva «načelna jamstva» za . (Nadaljuje se na 4. strani) LONDON - Angleški ministrski predsednik Churchill je v parlamentu izjavil, da želi. da bi prišlo čimprej do sestan-za z Malenkovem. Eisenho-tverjem in njim. OD TEDNA PETEK, 7. maja: GROSSETO: V Ribolli se je vršil pogreb ruda-■jev, ki so bili umorjeni od plin-*e eksplozije v rudniku monopola Montecatini; pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi; pred od-ortim grobom je govoril sekretar CGIL Di Vittorio, ki je podčrtal odgovornost voditeljev Monteca-i in i — Na Dunaju se je začelo zajedanje Komisca, t. j. socialdemokratske internacionale; predsednik Anglež Philipps se je v .vejem otvoritvenem govoru izrazil za mir v Aziji in za mimo -ešitev vseh spornih vprašanj — WA.SHINGTON: Zahodniki so s •kupno noto zavrnili predlog sov-jetske vlade glede diskusije o .pogojih za vključitev ZSSR v organizacijo atlantske zveze — RIM: Po kratkem streljanju je bi! aretiran tolovaj Lucidi, ki je pred 54 dnevi ušel skupno s tolovajem Dejana iz rimske kaznilnice. SOBOTA. 8. maja: RIM: Scelba je ukazal ,naj stražarji ne pustijo novinarjev glasil KPI v palače ministerstev. ker ga je -«Unità» ib sožalni brzojavki Scelbe La-nielu v zvezi s padcem Dien Bien Fuja napadla. — LONDON: Bivli laburistični finančni minister Dalton se je izjavil proti ponovni oborožitvi Nemčije; izjavo je poda! v teku svojega govora ob obletnici kapitalucije Hitlerjeve Nemčije. NEDELJA, 9. maja: BOLOGNA: V tem zadnjem času je tržaška Titova agentura okrepila svoje besne napade na naše gibanje. Ce so do sedaj pljuvali strup, prihaja te dni iz njih kar... atomsko izžarevanje. Ni čuda, saj so najboljši gojenci MacCarthyeve šole. Zgleda pač, da so tudi oni prejeli direktive za sprožitev an-tikomumstiCne kampanje ameriškega tipa, t. j. bedaškega tipa. Zato ne zamudijo nikoli prilike za protikomunistične izpade. Prt tem pa skušajo prekositi vse svoje bratce po rodu in koritu. Vidi se pač, da se nočejo izneveriti svojemu renegatskemu bistvu, kajti renegat mora biti na-padalnejši od večnega hlapca, če noče biti osumljen dvoličnosti. V Trstu so pač največji antikomunisti od vseh antikomunlstič-nih koritarjev. In to dokazujejo vsakodnevno po svojem časopisju, v svojem delovanju. Takšna je pač njihova nehvaležna naloga, če si hočejo zaslužiti nekaj krušnih drobtinic za dobo sedem suhih krav. Toda za to okrepitvijo titovskih napadov na nas se skriva protestirali zaradi previsokihtudj nekaj popolnoma drugega, Dovolj je sleparij! rekli bi... posvetnega. Opazili smo, da so se ti napadi pode-setorili v trenutku, ko so začele čedalje gosteje kapati vesti o Titovem izdajstvu v zvezi s tržaškim vprašanjem. In to je razumljivo. Njihova «prvomajska Ljudska veselica» jih je opozorila, da jih. prav. zaradi tega izdajstva njihovi lastni pristaši v vedno večjem številu zapuščajo. Da bi ustavili ta proces razkrajanja njihovih vrst, so se zalo lotili izlivanja golid strupa na nas. Tito je dejal Sulzberger ju, da je za prepustitev cone A in Trsta Italiji in da se ne zmeni več niti za «hodnik Zavlje-Skedenj», tržaški titovci pa so takoj napisali v svojem dnevnem trobilu uvodnik, s katerim skušajo prikriti to sramotno izdajstvo in zvaliti vso krivdo na... Vidalija. Ne samo, skušajo celo prepričati vrabce na strehi, da so za... sa- mostojnost Trsta in to prav dan za tem., ko je bil objavljen tekst Titovih izjav o prodaji Trsta Italiji! V tej svoji revni samoobrambi pa skušajo prikazati, da je vsega tega kriv Vidali, ki zahteva STU, češ da hoče vse STO... prodati Italiji, pri čemer mu gre na roko nihče drugi kot fašist Colognatti, ki je pred dnevi izjavil, da bi pravzaprav za tržaško prebivalstvo bila najboljša rešitev prav u-stanovitev STO. Da je Colognatti v trenutku spozabe izjavil, da bi bila ustanovitev STO najboljša rešitev našega vprašanja, je za njih dokaz... zavezništva med njim in tov. Vi dalijem, med njim in... kominformisti. Večjih budal pač ni mogel svet videti. Oni se skušajo oprijeti tega dejstva, da bi lahko izlili use svoje sovraštvo proti STO, ki je edina dobra rešitev našega pristaši Stoke in Laurentija. Dejstvo je, da je titovce strah povedati svojim ljudem, da nas je Tito prodal kot klavno živino, da nas je Tito prepustil Italiji, da so šle v pozabo vse visokodoneie jraze o «obrambi Trsta pred cu-njastim imperializmom» in da je sedaj važnejše misliti na to, kako se bodo oborožili Kesselringi, Cuderjani, Mannsteini, Doenitzi in drugi nacistični vojni zločinci, kot pa braniti naše narodne interese, ki velevajo ustanovitev STU. Brihajati na dan z goljufivim geslom o borbi za... samostojnost Trsta v trenutku, ko se je Tito požvižgal na Trst, cono A in SU tisoč Slovencev, pomeni biti zakrknjeni sleparji, pomeni biti tat, ki zasmehuje svojo nesrečno žrtev. Ze iz tega je razvidno, kako so pridni učenci Mac Car-thya in svojih novih zaveznikov, nemških revanšistov in nacistov. Naše ljudstvo pa je sito teh sleparij in ve, kaj se skriva za temi akrobacijami revnih klovnov, ki jih cirkus Krone, kateri gostuje te dni v našem mestu, ne vprašanja, kar razumejo celo bi sprejel niti kot pometače. Demokristjanski predsednik parlamenta Gronchi je v Imoli dejal, da je treba poiskati pot za sestavo nove parlamentarne večine, v katero naj bi bile vključene tudi levičarske sile; odločno se je izrazil proti zavezništvu z monarhisti in fašisti — BONN: Minister bonnske vlade Krati je dejal, da bi Zah. Nemčija morala vzpostaviti diplomatske odnose 7. ZSSR in vsemi deželami Vzhoda — ZAGREB: Jugoslovanska nogometna reprezentanca je bila prvič po 17 mesecih poražena za 2:0 od Belgije. PONEDELJEK. 10. maja: RIM: Na upravnih volitvah, ki so bile v nedeljo so levičarske sile napredovale; v pokrajini Bologne so komunisti in socialisti dobili oba pokrajinska sedeža, za katera se je volilo: v pokrajini Agri-ger.ta v Siciliji so ljudske sile iztrgale iz rok demokristjanov velike občine Favara, Naro in Campobello; v pokrajini Reggio Calabria so levičarske stranke zmagale v 5 od 9 občin — PARIZ: Laniel je prepovedal nastop sovjetskih baletov v Parizu, češ da oi lahko prišlo do incidentov v zvezi s padcem Dien Bien Fuja: ta prorisovjetska poteza je ogorčila kulturne kroge Francije? TOREK. U. maja: RIM: Polf-cija je aretirala 4 fašiste, ki so bili ujeti v trenutku, ko so skušali prevažati ogromno količino orožja: eden izmed aretirancev ie bil stražar v rimski kaznilnici, iz katere sta ušla tolovaja Lucidi in Dejana; domneva se, da so fašist organizirali njun beg' v afero je vmešan tudi neki fašistični poslanec SREDA. 12. maja: RIM: Pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve se je začela diskusija o vladni zunanji politiki; ob debati glede tržaškega vprašanja so se do sedaj vse skupine izrekle proti razkosanju STO — DIEN BIEN FU: Med poveljstvom Vietnamske ljudske vojske in Francozi je bilo sklenjeno, da bodo 3 francoski oficirji pristali s helikopterjem v Dien Ben Fu. kjer se bedo razgovarjali glede evakuacije preko 2000 francoskih ranjencev — LONDON: Podkomisija OZN za razorožitev se -bo v kratkem sestala v Londonu na tajni seji, kjer se bodo preučevala vprašanja o razorožitvi in prepovedi atomskega orožja ČETRTEK. 13. maja: TOKIO: Nndaljnih 5 japonskih ladij je prizadetih zaradi atomskega izžarevanja. Japonski juristi zahtevajo prepoved atomskega orožja. GROSSETTO: V rudnikih na področju Ribolle je našlo tragično smrt nadaljnih 5 delavcev. TOKIO: Na Pacifiku je divjala strahovita nevihta, med katero je bilo 414 ribiških čolnov težko poškodovanih, 55 pa se jih je potopi lo. Na ribiških čolnih je bilo ukr-canih okrog 900 japonskih ribičev. POZABIL JE NA 1,700.000 PADLIH V NOB Tito ponuja roko ila mn: mm eurote v zvezi s klevetam 'I vojnim zločincem (Članek je povzet po moskovski “Pravdi“ z dne 25. III. 1954.) V svojih prizadevanjih za odobritev Evropske obrambne skupnosti so našle ZDA v Titu in njegovi vladi enega izmed najbolj gorečih poborni-kov ponovne oborožitve nemškega militarizma. EOS ni v bistvu nič drugega kot krinka, za katero se skrivajo nacistični revan.šisti in militaristi, ki bi se na ta način s pomočjo ZDA in pristankom držav podpisnic zopet postavili na noge. Odobravati EOS pomeni odobravati poživitev taborišč, smrti, plinskih celic, množične deportacije in sežiganja stotiso-čev živih človeških bitij. Toda ne samo to. Člen 107 priloge št. 1 k pogodbi o EOS predvideva za evropsko vojsko u-porabo atomskega, biološkega in kemičnega orožja. Tito se torej popolnoma strinja z uporabo vodikove bombe, kar nam sicer najboljše potrjuje molk njegove vlade, ki edina v Evropi in sploh v svetu ni niti z mezincem mignila proti uporabi tega strašnega smrtonosnega orožja. Jugoslavija je edina dršava v svetu, kjer se ljudstvu ne dopušča izražanje stališča v pogledu strahovitega kriminalnega načrta atomskega uničevanja človeštva, s katerim grozijo napadalni krogi ZDA. Celo italijanski parlament se je pod pritiskom javnega mnenja in parlamentarne opozicije izjavil proti uporabi atomskega orožja, kot so se izpavili visoki cerkveni dostojanstveniki, od papeža pa do škofov in duhovščine v svetu in to celo v frankistični Španiji, kjer nima drugače režim kaj zavidati Titovemu v Jugoslaviji. Odpor proti atomskemu orožju se v svetu vedno bolj širi, kot se širi v Evropi odpor proti EOS. Le Tito ostaja najzvestejši med zvestimi. To svojo zvestobo ameriškim napadalcem, ki pripravljajo človeštvu novo in še strašnejše gorje, ni potrdil samo z izjavo «Mi menimo, da je treba Nemčijo v sklopu EOS na enakopravni podlagi oborožiti». Se bolj jo je podkrepil z zadnjimi izjavami, ki jih je dal 7. maja ravnatelju evropske izdaje «New York Timesa» Sulzbergerju. kjer pravi: «Predvsem sem se pozitivno izrazil o potrebi ustanovitve EUS. To je našo staro stališče, ki se ni spremenilo. Vsakikrat, ko so me vprašali o tem, sem dejal, da nimam ničesar proti E-os. V primeru razširitve baze EOS smo pripravljeni stopiti vanjo, ker sodimo, da v taki skupnosti Jugoslavija s svojo prisotnostjo lahko mnogo prispeva». Tito je torej še enkrat potrdil. da je pripravljen korakati ramo ob rami z nemškimi revanšisti in vojnimi zločinci, ki jih je s pomočjo in ob podpori ZDA, Adenauerjeva vlada popolnoma rehabilitirala in jih zopet postavila na odgovorna mesta. Poglejmo sedaj, kdo so ljudje — v kolikor jih kot take sploh lahko imenujemo — ki sesaavljajo bonnsko vlado m s katerimi je Tito pripravljen skupno korakati v vsakem trenutku, pozabljajoč na 1 milijon 700.000 padlih v NOB, na stotisoče vdov in sirot, požgane vasi in mesta širom Jugoslavije. Christoph Seebohm je bil za časa Hitlerja direktor monopola «IG Farbenindustrie». ki je zgradil taborišče Auschwitz in proizvajal pline za «celice smrti». Danes je v Adenauerjev! vladi minister za prevoze. Theodor Oberlander, polkovnik SS do maja 1945. Sedaj minister za «begunce». VValdemar Kraft, «Hauptsturmbannfiihrer SS do maja 1945. Sedaj minister. Gerhard Schroeder, nacistični oficir napadalnih oddelkov, legalni zagovornik vojnega zločinca Schachta. Sedaj notranji minister. Jakob Kaiser, član nacistične stranke do 1945. Sedaj minister za «rvse-nemška vprašanja» in organizator terorizma v DR Nemčiji. Bitter von Lex, šef Himmle-rjevega kabineta in vojni zločinec. Sedaj podtajnik ministrstva za notranje zadeve. Herbert Blankenhorn, šef kabineta von Ribbentropa. Danes osebni tajnik Adenauerja. Lud-ger VVestrick, član vrhovnega sveta za vojno gospodarstvo Reicha in gospodarski svetovalec Goeringa. Aretiran od Američanov 1945 kot vojni zločinec.. Sedaj podtajnik ministrstva za gospodarstvo. Kurt Behnke, javni tožilec nacističnega vrhovnega sodišča; vojni zločinec. Sedaj šef urada za osebje notranjega ministrstva. Hermann J. Abs, član vrhovnega sveta vojnega gospodarstva Reicha. Predsednik odbora za prisilno mobilizacijo prebivalstva za industrijo Reicha, finančni svetovalec Hitlerja; vključen v seznam 42 glavnih vojnih zločincev. Sedaj član vodstva demokristjanov, zasebni finančni svetovale? Adenauerja in predsednik nemškega odbora za Schuma-nov načrt. Franz Haider, je vodil zasedbo Poljske in Francije; vojni zločinec. Sedaj član urada Blank. Hans Strank, šef nacističnega urada za deportacije prebivalstva iz vhodnih con; vojni zločinec. Sedaj šef vzhodnega gospodarskega urada v trgovinskem ministrstvu. Heinrich Dinkelbach, direktor železarskega konzorcija v Thyssenu, glan vrhovnega sve- ta vojnega gospodarstva Reicha in «osebni svetovalec» Hitlerja za železarstvo; vključen v seznam 42 glavnih vojnih zločincev. Sedaj član nemškega odbora za Schumanov načrt in «osebni svetovalec» A-denauerja za železarstvo. A-dolf Heusinger, vojni zločinec, od 1931 dalje oficir vrhovnega štaba, sestavljalec načrta za invazijo ZSSR. Nizozemske in Norveške. Sedaj načelnik vrhovnega štaba bodoče Wehr-macht in vojaški svetovalec Adenauerja. Luitpold VVerz, višji oficir nacistične tajne službe. Sedaj šef kanclije bonn-ske republike. Hans Speidel, načelnik armadnega štaba, ki je leta 1940. osebno sestavil predajo za Francijo; odgovoren za zločine v Franciji. Sedaj vojaški svetovalec Adenauerja. Friedrich Ernst, član vrhovnega sveta, član nacističnega sveta za likvidacijo Zidov, komisar Reicha za «imovino sovražnika»; vključen v seznam 42 glavnih vojnih zločincev. Sedaj demokristjanski poslanec v Bonnu, predsednik bonnskega odbora za «gospo-larsko koordinacijo Zapadne Širite in čitajte „Delo“, list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO Nemčije» prejel je od Adenauerja najvišje bonnsko odlikovanje. Otto Friedrich, do maja 1945 nacistični komisar za surovine, vojni zločinec, aretiran od Angležev 1945; «zasebni svetovalec» Hitlerja za surovine. Sedaj načelnik urada za surovine v bonnski vladi. Joseph Preusker, eden izmed ustanoviteljev SS in član naci-stičnega odbora za protižidov-sko borbo. Sedaj minister za gradnje. Robert Pferdmenges, leta 1923. je podpiral nacistično stranko, član vrhovnega vojnega sveta Reicha; vključen v seznam vojnih zločincev. Sedaj eden izmed glavnih podpornikov Adenauerjeve stranke, predsednik nemškega odbora za EOS in demokristjanski poslanec. Hans Globke, predsednik nacističnega urada za likvidacijo Zidov in sestavljalec zakona za njihovo uničenje; vojni zločinec. Sedaj podtajnik predsedstva bonnske vlade. Fritz Schaeffer, leta 1923. je glasoval za popolno oblast Hitlerju, aktiven propagandist nacizma, vključen v seznam vojnih zločincev in aretiran od Američanov 1945. leta. Sedaj minister za finance. Albert Kesselring, ustanovitelj Luftwaffe, poveljnik nemških čet v Italiji, vojni zločinec, ki je bil leta 1947. obsojen v Benetkah na smrt. Sedaj predsednik bivših bojevnikov in funkcionar za vojaško rekrutacijo v bavarski pokrajinski vladi. To je seznam nacističnih kriminalcev, ki jih čakajo v E Oti brez dvoma važne naloge. In v tako «skupnost» je pripravljen vstopiti Tito. KDO BO ODGOVARJAL ZA POL MILIJONA ŠKODE? V marsikateri kmetijski zadrugi njihovi upravniki gospodarijo kakor hočejo. V kmetijski zadrugi v Medvodah je vodil upravnik Mikuž, ki je namreč povzročil kar 406.000 dinarjev izgube, čeprav so bili pogoji za delo enaki kot pri drugih kmetijskih zadrugah. («Ljubljanski dnevnik» 17.3.54) KRANJSKA ČEVLJARSKA ZADRUGA JE IZDIHNILA Primanjkljaj, šušmarstvo, slaba evidenca, nizka proizvodnja — vzroki propada. Namreč pri popravilih (to so usluge) so ustvarili dobrih 800 tisoč din presežka. V proizvodnji gotovih izdelkov (kjer je možen določen dobiček) pa so •meli skoraj za 2,5 milijona izgube. Vso stvar bo moralo obravnavati tudi sodišče, ker je bilo storjeno tudi kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, pa čeprav to v zadrugi. Vprašanje pa je. kje bo dobilo drugo zaposlitev 40 ljudi, ki so doslej delali v čevljarski zadrugi? («Ljubljanski dnevnik» 18.3.54) ŽIVILSKA INDUSTRIJA NE UPOŠTEVA VSEH ZAHTEV TRGOVINE Embalaža je neprimerna, ženske morajo prenašati iz skladišč v trgovino težke zaboje in vreče. Mlinarska in razna podjetja se niso doslej niti malo ozirala na spremenjen sestav zaposlenih v trgovini. Blago dostavljajo tako, kot so ga bili navajeni in skoraj lahko rečemo, da je bilo pred vojno glede lega bolje. Moko, sladkor prejemajo trgovine bodisi v 50 ali 100 kilogramskih vrečah, sol v vrečah od 60 do 100 kg, ki jih morajo prenašati žene. Po nepopolnih II. Kako raznolika je Evropa! Nikomur ne prihaja v glavo, da bi zanikal, da v Evropi obstajajo države s kapitalističnim gospodarstvom in s socialističnim gospodarstvom. Prebivalci Varšave ali Prage lažje razumejo težave in zmage sovjetske družbe, kot pa prebivalci Pariza ali Londona. Razumljivo, obstaja v neki meri solidarnost med borzami Bruslja, Lisbone, Stockholma. Sociolog ali politik lahko upravičeno govori o dveh skupinah držav, ki obstajajo v Evropi. Te skupine držav lahko mirno tekmujejo druga z drugo, lahko temeljijo na nasprotujočih si ideoloških sistemih, toda v njihovem interesu je nekaj skupnega: obe skupini sta zainteresirani na ohranitvi miru. Vlak se vije od uralskih gor mimo stoletnih gozdov, mimo visokih peči, preko največje evropske reke Volge, proti Moskvi z njenim starodavnim Kremljem, z njeno mladostjo sodobnosti in dalje mimo Varšave. ki je vstala iz pepela, mimo razčetverjenega Berlina, čez Reno z njenimi gradovi, proti Parizu, podobnemu ka-menitemu gozdu stoletij, in še dalje do poslednjega rta Evrope, kjer na surovem oceanskem vetru bretonski ribič suši svoje mokre mreže. Iz zapolarnega rjavkastega Tromsoja letalo leti nad ruhrskimi dimniki, nad snežnimi kapami Alp, nad olivami in marmorjem Italije, proti žalostnim kamnom Kalabrije. Škotske dude niso podobne neapeljskim mandolinam. Zapletena je etiketa v Švedski in prostodušno življenje v Provansi, tesno je v Belgiji in od jutra do večera jezdi na oslu aragonski kmet po pusti planjavi. So v Evropi dežele z velikanskimi fevdalnimi graščinami, so zeleni prostori kolhozov, so kralji in predsedniki republik, sodniki v lasuljah in pionirji, jezuitski menihi in desetletke v vaseh, milijarderji in sovjeti delovnih ljudi — vijoč se trak meja večkrat loči stoletje od stoletja. Toda nepodobnost značajev, razlika v političnih in socialnih sistemih nista nikdar preprečevali evropskim narodom, da ne bi čutili skupnosti svoje usode. Stara Grčija jih je obogatila s svojim nasledstvom, veliko umetnostjo, abecedo človečnosti. Krščanstvo je bilo skupen sunek naprej in sku- podatkih so preteklo leto zabeležili skupno 45.975 dni izostankov. Od tega je bilo sedemdnevnih, za katere krije stroške podjetje, 12.389. Tako so nam pojasnili, da gre večina obolenj na račun dviganja in prenašanja težkih vreč in zabojev. Se posebej bi lahko omenili one tovarišice, ki še zlasti plačajo ta račun. To so tovarišice, pri katerih je nastopil splav prav zaradi njihovega dela. («Ljudska pravica-Borba» 20.3.54) TUBERKULOZA ŽIVINE Eden najbolj perečih problemov v lendavski občini je tuberkuloza živine. Okrajni veterinar Karel ekulec je lani sistematsko izvršil tuber-kulinizacijo govedi v okraju. Ugotovil je, da je v lendavski občini 8.15% tuberkulozne živine. Najhuje je v vasi Trim-lini kjer je bolne 36%, v Pe-tošovcih 20,7% in v Mostjju 15,8%. («Ljudska pravica-Borba» 20.3.54) 1400 SOLSKIH OTROK BREZ TELOVADNICE V Slovenski Bistrici, kjer skupno obiskuje razne šole 1.070 šolarjev ni niti ene telovadnice. Telovadno društvo v Slov. Bistrici je tudi brez nje. Ce prištejemo prej navedenim številkam še ostalo mladino iz Slovenske Bistrice in najbližje okolice, ugotovimo, da je 1400 šolskih otrok in mladine brez telovadnice. («Slovenski poročevalec» 20.3.54) ZA 16 UR DELA 60 DIN. ZASLUŽKA V Grušeni že dlje časa živi v viničariji.' ki je bila še pred meseci last Jurija Doplarja, sedemčlanska družina —- oče in mati ter petero otrok — viničarja Franca Petarja. Njeno pehanje za sila majhen kos pna bolest Evrope. Preporod, ki je odkril čudovite dragocenosti starodavnega sveta in ki je zoperstavil srednjeveškemu mračnjaštvu vrednoto človeka, je dvignil Italijo in Rusijo, Francijo in Bolgarijo. Vsakdo, ki pozna delo velikega ruskega slikarja Andreja Rubljeva, razumeva koliko je njegovo delo blizu Giottoja. Zgodovine evropskih narodov vsekakor ni treba preučevati po govorih Mac Carthyja...! Italijanski arhitekti, francoski enciklopedisti, ruski komponisti so obogatili vso Evropo. Ni pismenega Evropejca, ki ne bi poznal imen Shakes-pearja, Cervantesa. Molièra, Goetheja, Tolstoja. V vseh evropskih univerzah: i oksfordski i na Sorboni, i na starodavni Karlovi univerzi v Pragi, i na moskovski — študentje vedo, kaj so dali znanosti Pasteur, Curie. Einsten, Pavlov. Ali si je mogoče predstaviti roman sodobnega francoskega avtorja, v katerem se ne bi odražala duševna odkritja velikih ruskih romanopiscev? Ali si je mogoče predstaviti sodobnega slikarja katere koli evropske države, ki se ne bi mnogočesa Na zadnjem zasedanju CK KP STO je tov. Zorka Legiše-va govorila o političnem položaju v Jugoslaviji. Orisala je potek četrtega plenuma tako-imenovane Zveze komunistov Jugoslavije. Poudarila je, da je kriza v Titovem režimu zelo velika, in da so zato morali po seči po primernih ukrepih zato, da skušajo preprečiti izpodkopavanje režima. Za tem je govorila o opoziciji v režimu samem, ki je privedla celo d", kruha, ki ga je rezal «varčlji-vi» gospodar je znano daleč naokrog med okoliškim prebivalstvom. Kako tudi ne, saj je zaslužek viničarja ali viničarke znašal na uro nič več kot: pet dinarjev. In pod takimi delovnimi pogoji sta delala predlanskim in lani. Lansko poletje je n. pr. znašal celodnevni viničarjev obračun takole: za Iti ur dela je prejel od 50 do til) dinarjev; podoben je bil tudi zaslužek viničarke. Kako poceni je ta delovna sila, se je zavedel zelo dobro tudi gospodar Doplar. Njegove grožnje, da bo viničarju zastrupil vse kokoši, če bo odšel k sosednemu kmetu, si pač ne moremo drugače tolmačiti. («Slovenski poročevalec» 21.3.54) PREMALO DELAVSKE MLADINE NA VISOKIH ŠOLAH Poročilo sveta za kulturo in prosveto pri OLG Trbovlje pravi, da študirŠ na visokih šolah trboveljskega okraja 139 študentov Med njimi je 21% iz nameščenskih, 35% iz delavskih in 2,6% pa iz družin kmetov 11,4% iz družin svobodnih poklicev. («Slovenski poročevalec» 16.3.54) OTROŠKE DOKLADE PRIDRŽUJEJO Podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Malem Lošinju, so dostavili neki člani Ribarske zadruge v Susku prijavo, da zadruga protizakonito zadržuje del otroških doklad, katerega bi morala izplačati članom. Pri izvršeni kontroli v Zadrugi v Susku je utemeljeno, da je zadruga zadržala 120.000 din (po tisoč din za vsakega otroka). Organom kontrole je tajnik Ivan Tarabo-kija in blagajnik Ivan Pičinič izjavil, da jim je iz Malega Lošinja od vsote 388.000 din kolikor znaša otroški doklad, Zavod za socialno zavarovanje zadržal 120.000 din odnosno 1.000 po posameznem otroku po zaključku skupščine zadruge, zato, da bi se iz tega zneska plačal socialnemu zavarovanju doprinos, v onih mesecih, ko ne bi bilo lovljenih rib, («RUečki list» 23.3.54) naučil pri velikih francoskih mojstrih? Cenzorji Nikolaja I. seveda niso spali, toda kljub temu so Belinski. Hercen, Sal-tikov čitali knjige naprednih francoskih pisateljev.■ V zadnjih letih so francoski cenzorji ne samo enkrat prepovedali uvoz sovjetskih knjig in revij v Francijo. Toda kljub temu to ni preprečilo Francozom željno prisluhniti glasu ruskih učenjakov in pisateljev. Da. evropska skupnost obstaja. Francoska revolucija je pretresla i vasi Španije, i trge Sankt Peterburga. Sanje utopičnih socialistov so prebudile i delavce Liona, i ruske razničin-ce. Dela Karla Marksa so bila začetek novega veka za stotine milijonov Evropejcev. Oktobrska revolucija je spremenila zavest vseh prebivalcev Evrope, tako tistih, ki so v njej videli utelešenje svojih upov, kot tistih, ki so razumeli svojo obsojenost. Celo v davnih časih, ko so bili potrebni meseci za potovanja iz ene evropske dežele v drugo, so evropski narodi težili po zbližanju, ne pa po raz-druževanju; njihovi predstavniki so bili potniki, poslanci in lega. da so od zadnjega kongresa. ki je bil novembra 1952 pa do 31. decembra p. 1. izključili 72.467 članov iz zveze. V Bosni in Hercegovini je bilo n. pr. izključenih 12 odst. članov, Za tem pa je tov. Zorka prešla k obravnavanju državnega proračuna Jugoslavije. O njem pravi med drugim to-le: Država finansira samo tiste ustanove in organe, ki imajo vse državni značaj. Vse ostale mora vzdrževati vsaka posamezna republika, odnosno o-krajni in krajevni odbori. Letošnji državni proračun predvideva 260 milijard din izdatkov. Največji del proračuna je določen za vojsko in za oboroževanje. Ta znaša 160 milijard in 700 milijonov din, kar predstavlja 64,1 odst. celotnega proračuna. Na zasedanju jugoslovanske skupščine je na razpravi o proračunu gen. Go.šnjak obrazložil, čemu so namenjeni tako visoki izdatki. Dejal je tudi, da ZDA še niso dale vsega, kar bi morale dati, da niso pokazale razumevanja za učvrstitev jugoslovanske vojne mornarice ter da prav zato mora država toliko žrtvovati za ta del vojske. Tudi Tito je ob neki priliki, ko se je razgovarjal z inozemskimi novinarji dejal, da Jugoslavija prejema vojno pomoč zahoda, toda ta pomoč ne zadostuje potrebam in to zlasti, kar «e-tiče zrakoplovov, topov in tankov. Za tem je tov. Legiševa govorila o predvojaški vzgoji v Jugoslaviji. Povedala je, da je uvedena predvojaška vzgoja vsepovsod, v šolah, v raznih ustanovah, v podjetjih. Ustanov.jene so bile celo posebne organizacije za miliiarizacijo civilnega prebivalstva, kot so n. pr.: Zveza borcev, Zveza rezervnih oficirjev itd. Toda režimski tisk priznava, da je delovanje teh organizacij pasivno. Za tem pa je prešla k obravnavanje gospodarskega položaja. 2e mesece govorijo o reorganizaciji trgovine, o znižanju cen, o borbi proti špekulacijam in monopolom. Toda še vedno ni nobenega rezultata. Trgovina je vedno centralizirana in blago gre skozi deset rok, predilo pride do potrošnika Zaradi špekulacij so prizadeti predvsem delavci. Zaradi tega pada potrošnja. Zvezni statistični urad je poročal, da je padla potrošnja gradbenega ma- trgovci, v prvi vrsti trgovci: pred mednarodnimi razstavami in mednarodnimi kongresi so v Evropi obstajali veliki mednarodni sejmi. Francoski republikanci so radi jedli kruh iz pšenice, ki so jo kupovali v carski Rusiji, ruskim monarhistom pa se ni upirala francoska svila. Ena dežela je pošiljala les, druga premog, tretja rudo. Različnost političnih idej se ni odražala v uvozu in izvozu. ILJA EHRENBURG ( Nadaljevanje sledi i Angleški zadružniki v Moskvi Zadnje dni preteklega meseca je prispela v Moskvo delegacija predstavnikov angleških zadrug. Delegacija, ki jo vodi William Quincy, ravnatelj Angleškega združenja zadrug, je prišla na obisk na povabilo odbora «Centrosojuza» (Cen. traino združenje potrošnih zadrug). Angleški delegati se bodo zadržali v Sovjetski zvezi, da preučijo delovanje sovjetskih potrošnih zadrug. teriala za 20 odst. v primeri z letom 1953. Tudi industrijska proizvodnja je padla in sicer kovinski industriji za 15 odst., proizvodnja električne sile pa za 5 odst. itd. Vladni krogi o-pravičujejo ta padec z vremenskimi neprilikami. Toda to ne drži. Tudi kmetijska proizvodnja je padla, zato morajo uvažati iz ZDA moko, mast itd. Padec proizvodnje povzroča večanje brezposelnosti. «Borba» z dne 7. aprila poroča, da je v Sloveniji 12.000 brezposelnih delavcev, med katerimi je 6.000 mladincev izpod 24. leta starosti. Toda število brezposelnih je prav gotovo mnogo višje, ako upoštevamo dejstvo, da živi samo na Goriškem 2500 brezposelnih delavcev. Medtem pa naraščajo cene. O tem piše «Slovenski poročevalec» z dne 17. aprila, da je cena hrastovemu lesu v Srbiji poskočila’ v zadnjem tednu od 7.800 na 9.000 din za kubični meter. Cena mehkemu lesu se suče okrog 22.000 din. medtem, ko se je lani sukala okrog 12.000 din za kub. m. Porast cen življenjskih potrebščin je pripisati tudi povišanju trošarine. Pred enim letom je znašala trošarina na olje po 36 din za liter, danes pa znaša že 65 din. Petrolej se je podražil za 200 din za liter, kar pomeni, da je danes trikrat dražji kot pa je bil 1. Kot so tovariši lahko opazili, se je v teh zadnjih dneh znatno povečala nevarnost barantanja. Tito je še enkrat potrdil, da prepušča večji del cone A Italiji in da mu je predvsem za izbrisanje STO s svetovnega zemljevida. Prav zaradi te predstoječe nevarnosti je treba okrepiti borbo proti barantanju in mobilizirati v tej borbi ne samo naše ljudi, marveč VSE iržaške Slovence skupno z italijanskim prebivalstvom. Le v takem primeru bomo lahko ustavili zločinsko me-šetarsko roko, preprečili uničenje STO in njegovo razdelitev. Prvomajske manifestacije so dovolj jasno dokazale, da naša partija in naše demokratično gibanje predstavljata najmočnejšo in najaktivnejšo politično silo na STO. Skromno povedano, moram izjaviti, da sem vedno imel čast biti priljubljena tarča mojih nasprotnikov. V vsaki deželi in vsaki dobi od kadar delujem v političnem življenju. Nasprotnik me je zadel, kot je mogel; z ječo, z mučenjem, z izgonom iz dežele, kamor sem se zatekel, s palico, z ognjem in mečem. Njegovo priljubljeno orožje pa je bilo obrekovanje. «Obrekujte, obrekujte, vedno bo kaj ostalo», je pravila tista dobričina od Voltaira. Tega reka so se nasprotniki dosledno držali v vseli deželah, kjer sem bil. In nekajkrat smo bili moji prijatelji in jaz primorani intervenirati zato. da smo postavili na sramotni oder obrekovalce. Tudi pred kratkim je radio Trst 1. vsled dozdevnega «bega» nekega gospoda Hohlova v Zahodno Nemčijo rekel, da je Hoh-lov «naznanil tudi odkritja o limoni Trockega, izvršenem od sovjetskih agentov v Mehiki, kjer se je takrat nahajal pod imenom Curiosa Contreras komunistični voditelj Vidoli». Pozneje se je zvedelo, da je tudi radio Trst 11 obilno govoril o tej vesti. Naš urednik je po telefonu vprašal po tekstu vesti, a mu ga niso hoteli dati. V nasprotju z radiom Trst 1. ki je takoj izročil kopijo trditve, je radio Trst 11. odbil prošnjo. Neotesanost? Podlost? ob koncu preteklega leta. Te dni so uvedli na Goriškem poleg državne trošarine še občinsko trošarino. Vzporedno z vsem tem — nadaljuje tov. Legiševa — narašča v državi kriminaliteta, kar predstavlja že resno nevarnost za družbo. Skupnost je zaradi tatvin in poneverb utrpela za milijardo 844 milijonov din škode, privatniki pa za 700 milijonov din. Največ zločinov povzroči brezposelna mladina. Tako je ugotovila konferenca o mladinski kriminaliteti v Mariboru. Samo v tem mesttu je bilo obsojenih 1.845 mladincev. Letošnji proračun določa mnogo nižjo vsoto kot prejšnja leta za prosvetne namene. Gledališča ne bodo dobila več nobenih podpor. Celo ravnatelj koprskega gledališča Venturini je kritiziral tako gledanje na to vprašanje. V Novem Sadu so zaprli gledališče, v Mariboru nameravajo uvesti o-pereto namesto opere. V Ljubljani je nastopil ženski operni zbor na predstavi «Trubadurja» brez šmink. Kljub terorju, ki vlada v Jugoslaviji, vodi tamkajšnje ljudstvo neprestano borbo proti režimu in proti njegovim voditeljem. Napredne sile so na čelu vseh borb. To smo videli že v neštetih primerih. Na podlagi izkušenj teh manifestacij, na podlagi elana, ki so ga tržaške, slovenske in italijanske množice pokazale ob mogočnih prvomajskih manifestacijah, moramo nadaljevati boj za ohranitev STO, za njegovo ustanovitev. Zato je treba, da se sekcije, celice in posamezni tovariši lotijo vsakršne iniciative, ki bi lahko predstavljala udarec za mešetarje in pomoč za preprečitev barantanja. Naj se organizirajo zborovanja, konference, debate, hišni sestanki skupno z drugimi elementi, ki hočejo STO; naj se sestavijo skupne resolucije, skupna pisma, skupni protesti proti barantanju; naj se pač dobijo vse tiste iniciative, ki lahko dokažejo, da je naše ljudstvo odločno proti barantanju. Predvsem pa naj se prepričajo tržaški Slovenci, da nam je kot lačnemu kruh potrebna enotnost. 2. Naloga komunistov je, da popularizirajo rezultate našega veličastnega in mogočnega Prvega maja, ki je enkrat za vselej dokazal, da edino demokratično gibanje lahko mobilizira na desettiso. če ljudi. Titovci skušajo prikriti svoj poraz, skušajo prikriti svojim lastnim ljudem, da je bilo na naših manifestacijah več ljudi kot prejšnja leta in da je pa bilo na stadionu «prvi maj» le kakih BJUO ljudi, t. j. polovico manj od lam. «Delo» s fotokroni-ko prvomajskih manifestacij ponesimo v vsako slovensko hišo, prilepimo ga na vse vaške in mestne stenčase in, kjer je mogoče, na zidove. Naj naši nasprotniki vidijo, koliko nas je in predvsem pa da nas je vsako leto več. Skupina francoskih oficirjev, zajetih od ljudske vojske Vietnama v ljutih borbah za osvoboditev Dien Ben Fuja INTERVENCIJA TOV. ZOBKE LEGIŠEVE 0 POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI Kljub terorju vodijo napredne sile vztrajno borbo proti režimu Državni proračun predvideva povečanje izdatkov za vojsko a znižanje za prosveto - Draginja narašča - V Sloveniji je registriranih, nad 12.000 brezposelnih, od katerih je okrog 6.000 mladincev izpod 24. leta starosti Pismo sekcijam Strahopetnost? Vsak naj komentira zadevo, kot si želi. Slovenski nacionalist v službi okupatorja, bodisi nemškega kot ameriškega ne zasluži drugega kot zaničevanje. Ima četniško dušo: je krvoločen, divji, zverinski; moralno je sličen domobrancem: je podel, amoralen, hlapčevski. Koliko slovenskih nacionalistov je bilo fašistov z Mussolinijem in nacistov s Hitlerjem' So isti, ki, med tem ko razkazujejo svoj antiitalianizem, vabijo nje ;n do intervencije predsiSM ka republike, da so me .po »%| tednih osvobodili in mi reki je bila... pomota! V Mehiki je tudi umrla love tovarišica, zvečer v taksijhye radi srčnega napada. V hreni trenutku sem bil daleč. Aloiens k oj so rekli, da sem jo ubillič ralo je priti ilo obdukcije da se je dokazalo, da je šilo vi srčen napad, in do inieroeleta organizacij in prijateljev, |jcj katerimi je bil tudi pesnik ftvei itki Kot vsako leto je tudi letos sodelovala na prvomajskih festacijah popularna godba «Rinaldi». Razen tega so člani prispevali še 10.000 lir za kritje stroškov 1. italijanske funkcionarje na ples v angleški klub! So isti, ki se, ko je umrla bivša kraljica Helena — katera je pustila Mussoliniju, naj dela, kar je napravil — jokajoč, odkrivajo in še spominjajo, da je bila Črnogorka. Za časa fašizma so številni od njih predvsem skrbeli zato, da se. razlikujejo od komunistov s solidarnostjo s fašisti. * * * Da, bil sem v Mehiki, ko je bil Trocki ubit, toda nobenemu ni prišlo na misel, da bi me aretirat, zaslišal, prijavil. In vendar ludi v Mehiki ni bila policija nikoli. velikodušna z menoj. Ker je kakšen list imel dvom, da sem jaz stal za tistim, ki je ubil Trockega. sem se predstavil načelniku policije in sodniku, ki je vodil preiskavo, katera pa sta me obvestila, da moja oseba ni bila sploh vmešana v dogodek in da moje ime ni bilo omenjeno v preiskavi. V Trstu, v mojih mladih letih sta se. oblast in tisk zabavala s tem, da sta me povezovala z vsa ko epizodo antifašistične borbe Prišlo je do smrti ali ranitve kakšnega fašista? V ježo. Požig ladjedelnice Sv. Marka? V ječo. Eksplozija bombe? V ječo. In tako sem šel v ječo za vse zločine, predvidene od kazenskega zakonika: umor, zaradi osumljenega umora, za ranitev, požig, nezakonito pridržanje osebe; grožnjo z orožjem, posest bomb, zaroto proti državi itd. Aretirali so me. ponoči in podnevi, doma, na ulici, na šoli. Tisk je radovai in sem, seveda, bil po mnenju tiska odgovoren za vse. V Združenih državah se je štorija nadaljevala. Trdili so, da sem anarhist, posebni agent Mussolinija, organizator zarot. Enkrat so organizirali atentat proti meni. K sreči se je bomba razpočila v rokah atentatorjev. No, nekaj mesecev zatem so me aretirali, trdeč, da sem tisto bombo vrgel jaz proti nasprotnikom, ki so bili gangsterji, plačani od fašistov. Spoznal sem Tombs, Ellis I slan d in končno so me zmetali iz Združenih držav kot... nevarnega anarhista! Živel sem u Mehiki do 1930 a sem. moral oditi, ker je tisk po atentatu na predsednika Urtiza Kubio — revolverski strel mu je na lahko oprasnil nos — napisal, da sem bil jaz atentator. Pozneje so aretirali atentatorja, ki so ga spoznali kot fanatičnega klerikalca, oboroženega od duhovnikov. Dodali so še, da sem organiziral propagando v vojski, obtožba je izhajala iz kroga trockistov, ki so me vedno... čislali. Dobro, moral sem oditi. Bili so nekateri oficirji z nalogo, da me kjer koli spravijo na drugi svet, moja partija pa se ni strinjala, da bi umrl tako mlad. In pojdimo dalje. Doživel sem vso špansko vojno. Približno dve leti po njenem zaključku so se začela obrekovanja. Po mnenju nekaterih sem pobil regiment ljudi. Da sem ubil anarhista Ber-nerija v Barceloni, trockista Nina v Madridu, stotine anarhistov in trockistov. Da sem poklal ogromno fratrov, nun in duhovnikov. Ko sem se zatekel v Mehiko, sem za tisk postal strašen agent Moskve, šef sovjetske vohunske mreže v vsej Latinski Ameriki. Po mnenju znanega trockista sem imel osebno pokopališče, kjer sem pokopaval svoje žrtve. Po mesecu dni bivanja v Mehiki so pravili, da sem jih že pokopal kar 45; V neki volilni kampanji je protivladni kandikat Almazan izjavil nn javnem shodu v Mon-terreyu, da sem organizator ruskega upora in da mora prositi «Virgen de Guadalupe» (Devico Guadalupe), naj me izžene iz Mehike. Nekega lepega dne sem bil aretiran v nekem javnem vrtu D Ciudad del Mexico od kakih 20 s samokresom oboroženih agentov. Takoj so me vprašali za številko- telefona, avtomobila in bančne knjižice. Vražje so se razhudili, ko sem jim dejal, da sem zelo reven in da nisem imel ne telefona, ne avtomobila, niti ne bančne knjižice, marveč da sem imel le nekaj pesosov, ki so mi služili, da se preživim do konca tedna. Odvedli so me iz mesta, me zaprli v neko vrsto jame, v srednjeveško ječo, imenovano El Pocito, in mi dejali, da me bo konec, Ce ne priznam, da sem agent Husov, Nemcev, Japoncev, Spancev in Italijanov!!! Moralo je priti do mednarodne kampa- Neruda, zato, da se je nehalaI motna kampanja. Pozneje ji v New Yorku ubit anarhist 1 to Tresca. Am.eriški tisk ji / trjeval, da sem jaz morilec. ^ kazalo se je, da sem tistega1 bil na nekem banketu v M k Pokazala se je sled za odk\ morilcev. Nič. Jaz sem bil i ' ženec. Pisal sem ameriškemi sku, sporočajoč svoj naslol Mehiku in razkrinkujoč obrek nje. V pismu, ki je bilo objO1 no v ZDA, sem bil tudi neoti ker sem napisal da pljujeij obraz javnemu tožilcu, ki s držal klevete. Toda še dani’ pravi, da je Vidali pustil d oj ka v Mehiki na banketu -H1' n je osebno odšel v New Yo» ^o kil morit Carla Tresco. P1 In končno sem prispel v f°v po dolgem potovanju z ladj«. ■' ga je pa tisk opisal kot .F*1' vanje v letalu, ki so mi -gavSi< na razpolago!! ‘.°ne In tudi tu ista kampanja^' r' me predvsem obtožujejo, dap J postal... trgovec. Enostavno n dan prodajam Trst Italiji. Z«a'1J' sem iredentist, italijanski »|'s,il nalist, fašist, prijatelj deloffl^ 1 cev; za druge pa sem ren(0je človek brez domovine, prod Fos Slovanov in tako naprej. f2rfl' dnevi sem v ameriški reviji I da nisem nič manj kot ir' Malenkova za latinskoamell. J zadevet A ponavljam to, kar sem i h v začetku: čutim se počaščet da sem tarča nasprotnikov.L kler sem njihova tarča, pot\,ar IUri da sem dobrega zdravja, dfll dim po pravilni poti, da u služim socialistični stvari. " Ko me bodo nehali napadal1 'fr0l bom spraševal kaj sem storil Fn0 bega, da me pustijo v miru. j VITTORIO VIDA{"^ Podvojeno število sovjetski znanstvenikov °v *•>0 PRAV DOBRO JE ZN RAZLIKOVATI , rrij .«TI si pa tako neumna, da y Vm ne znaš razlikovati kom |# osla» — zabrusi razjarjen1 - , prepirajoči se ženi. .„i' ^ «Jaz?» — ga.z nasinešfcjft ustnicah zavrne žena, «Kdafl pa trdila, da si ti konj?» ije pretiši me.po i mi reki A 13. JUNIJ SKLICAN IZREDNI OBČNI ZBOR SHPZ reosnova SHPZ in PD a dvig ljudske prosvete umrla jovensko- hrvatska prosvet-j taksijcveza uživa med tržaškimi a. V tlenci brez dvoma od vseh aleč. Neonskih organizacij daleko jo a b i i .v e č j i ugled. In to tudi ni dukcije hg. Saj združuje,t>d svoje u-da je šllovitve dalje, posebno pa še interarleta 1948., najplemenitejše ateljeu, I i c i j e napredne slovenske pesnik tjvete in kulture od prvih jtkov preko Ljudskega o-i ilegalnega prosvetnega de-ud fašizmom do nove kul-, ki je z elementarno silo ila na dan v narodno osvo-pini borbi ter v kratkem eia in prerodila ves sloven-harod, SHPZ je s svojimi Vetnimi društvi edina repno ljudska slovenska pro-organizacija na Tržaške pa tudi edina dosledna iliBbleljica slovenskih narodni koristi. Poleg tega je na- šitih mi i so nj: ---- / 1. mvetel me loeišii lik voditelja ,°venskega proletariata nketii.ii1' majc. poteče 12 let od dne-'ew YoČ ko so fašisti ustrelili enega N največjih slovenskih rodo-ispel v r°D ih borce v za pravice de-z ladjfkega razreda, voditelja stoti kot ?s^ih komunistov tov. Toneta > mi gat,Siča. '°«e Tomšič se je rodil leta mpanjana Baču pri Knežaku. Stu-iejo, da^'1 ie v Ljubljani, kjer se je še stavno i° hilad opredelil za delavsko aliji. zAanje- Spoznal je, da je nacio-anski m‘$,iena pot, po kateri je hodilo Ij deIo«J toliko njegovih sovrstnikov, 77i ren{°de,la na propast in da je bo-e. prod\ l0$t proletarskega internacio-àprej f2"1«- Ko je bil star 18 let, je reviji i sDrejet v Zvezo komunistične kot zaui,ilne Jugoslavije, leto kasneje skoamel u Komunistično partijo Jugo- m h’ val je vsemi silami v jočaščejf1 slovenskih proletarcev dnikov-r^ zar°di tega še isto leto a-' ča, poit’,ran- Leta 1932. je bil ponovno :vja, dj,iran ter obsojen na poldrugo i, da dr teške ječe, katero je preži-vari u zloglasni ječi v Sremski napadat\'0vict- V tej ječi je tov. ■n storil"1* vodn med drugim tudi gla-’ miru.j n° stavko, ki je trajala dva VIDA^fi *n zaradi katere bi bil podlegel. Jeseni 1933 se je 5ovjelskC1Lhciomou’ toda ie po ntekaj. 1 so ga ponovno aretirali V °ivecm v Sremsko Mitrovico. bi se £ dvojci partizanov, ki so padli v letih 1943 in 1944 in so pokopani na pokopališču pri Sv. Ani, so naprošeni. da se zglasijo na sedežu Z;P, trg Ponterosso 6. II. zaradi važnih obvestil. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca Dovoljenje AIS ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dobrega in nepozabnega moža in očeta ANTONA PETAROSA Posebna hvala darovalcem cvetja in vencev, godbi, pevcem. govornikom za ganljive besede na grobu ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Ricmanje. 15. maja 1954 žalujoča žena, hči, zet in vnuka Vedno nove pošiljke PODLOG in BLAGA za moške obleke iz najboljših tovarn po vseskozi konkurenčnih cenah e ni •h« er, tis ; itt. j*k( ko, jilv pd> iv , Vsi (D: > i (itg N PERTOT TRST GINNASTICA TELEFON 95998 'Vil 'ik «I i la Birme obhajila 'De Mi N bi! 5v) ‘0 Drv Se iti ti •Dr *ai 'vri VS; Dl« hk Srit ‘<>v Ve, de la|, p, 'n n ičG so dogodki, ki ostanejo trajno v spominu in v srcu. 'Ve Očitna je skrb staršev dečkov in deklic, ki se približajo oltarju, da čim boljše oblečejo svoje otroke. Kar se tiče obutve, je trgovina s čevlji Donda v stanju dobaviti elegantne in udobne čeveljčke, izdelane z materialom prvovrstne izbire. Otroški oddelek v trgovini s čevlji Donda ima še posebno izurjeno osebje, ki vam ho svetovalo take čevlje, da se bodo prilegali obliki noge vaših otrok in to s kontrolo z aparatom «Bedescope» z žarki X. 'h:, *čn Vn ’ifx ‘Mi /gr lrU; ;,itj ba Vlil. Tu ?dp Mi °s|, Oglejte si izložbo, ki je prilagojena sedanjim prazničnim prilikam, in obrnite se z zaupanjem na oddelek ža dečke in otroke trgovine s čevlji Piazza Barriera Vecchia J A