LJUBLJANA, PONEDELJEK, 7. JULUA 1998
SLOVENSKI
izdaj o 1» UaJl« CAaopi«')«, podjetje	caski ^foCc« aicc. — Ulrektor
Rodi Jnnhoba. Glavni in odgovorni uredniki Sergej Vodnjak. — Oredatttvoi
Ljubljano. Tomšičeva ulice SL 1 in t. telefon 23-522 do 23-825 (Jpravni
Ljubljana, Tomšičeva ulica SL i-Il. telefon 23-523 do 23-531. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta I. telefon 21-896, sa ljubljanska naročnike 15-513, za rimanje 21-832. — Poštni predal it 29. — Žira račng pri Komo Balu! banici t.lnhlfana ti S09-7IU/1 -367	— Sfeaečns naročnina 238 din
Vezo xdl, step. iss
Prihod na Brione
Po olsisjtii v Splitu in Zadru sta predsednika Tito in Naser prispela na Brione — Prisrčen
sprejem prebivalstva in pomorske časti za visokega gosta
PULJ, 8. julija (Tanjug). Predsednik Naser in predsednik Tito sta davi ob 3.3o prispela s šolsko ladjo JVM »Galebom« na Brione.
Srečanje na
SKOPLJE, 6. julija (Tanjug). Na podlagi sporazuma med FLR Jugoslavijo in LR Bolgarijo so se danes v obmejnih krajih Deve Bair pri Krivi Palanki in Crni kamen pri Delčevu srečali prebivalci z obeh strani meje. Srečanju pri Delčevu je prisostvovalo več kot trideset tisoč Jugoslovanov in Bolgarov, pri Krivi Palanki pa se je zbralo več kot 15 tisoč obmejnih
Skupaj z njima so prispeli 4 Lani družine predsednika ZAR, soproga predsednika Tita, zunanji minister ZAH Mahmud Favzi, državni sekretar za zu-
SgžGljs predsednika
republike
Bredsednik republike Josip Broz Tito je poslal patriarhiji srbske pravoslavne cerkve tole brzojavko:
»Ob nepričakovano hudi izgubi, ki vas je zadela s smrtjo patriarha srbske pravoslavne cerkve gospoda Vikentija, izražam v imenu zveznega izvršnega sveta in v svojem imenu iskreno sožalje.«
Svoje sožalje so izrazili ’ ;di predsednik zvezne Ljudske skupščine Petar Stambolič, predstavnik izvršnega sveta LR Srbije in drugi.
(Od našega posebnega dopisnika)
Brioni, G. julija. Danes popoldne so se začel: na Brionih razgovori, ki se jih udeležujejo z jugo-slovar.sk* strani predsednik republike Josip Broz Tito, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, Združeno arabsko republiko pa zastopata pri teh razgovorih predsednik Naser in zunanji minister Mahmud Favzi. Predmet razgovorov so pomembna mednarodna vprašanja
Pritisk na Tokio
Tokio, 6. julija (Reuter). Kakor so danes sporočili v Tokiju, je Rdeči križ LR Kitajske sporočil, da se bo repatriacija japonskih ujetnikov iz LR Kitajske ustavila, dokler Japonska ne bo spremenila svojega stališča do Pekinga. Zastopniki dobrodelnih japonskih organizacij, ki so v Pekingu, so obvestili japonski Rdeči križ o stališču Rdečega križa LR Kitajske v tej zadevi. Po poročilih japonskih zastopnikov, so funkcionarji Rdečega križa LR Kitajske mnenja, da so doslej opravljali dolžnosti, ki sodijo v pristojnost vlad. povezanih z normalnimi diplomatskimi odnošaji.
Posmrtni ostanki patriarha Vlkeni!?« v Sabom! cerkvi
Beograd, 6. julija. (Tanjug) Posmrtne ostanke patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikentija so davi prenesli v Saborno cerkev. Ves dan so duhovniki in verniki pokojniku izkazovali zadnje časti. V patriarhiji srbske pravoslavne cerkve so odprli sožalno knjigo, v katero se je vpisalo mnogo obiskovalcev. Sinod srbske pravoslavne cerkve je prejel številne sožalne brzojavke.
nanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Ivan Krajačič, ki je državnike spremil do puljskega pristanišči, veleposlanik ZAR v Beogradu Sabet Aris, veleposlanik FLRJ v Egiptu Josip Djerdja. poveljnik JVM admiral Mate Jerkovič, generalna podpolkovnika Miloš Šuimonja in Milan Zeželj ter drugi.
Na poti proti Brionom so ladjo »Galeb«, na kateri sta potovala oba državnika, in jahto »El Huria« spremljali egiptovska rušilca »El Naser« in »El Z afer« ter jugoslovanska rušilca »Beograd« in »Biokovo«. Med Splitom in Zadrom je novi jugoslovanski rušilec »Split« izkazal čast predsedniku Titu in predsedniku Naserju, ko ja v polni vožnji-; plul mimo »Gale-
postrojeni mornarji na časi obema državnikoma.
Na poti do Brionov sta se predsednik Tito in predsednik Naser krajši čas mudila v Zadru, kjer so jim prebivale." priredili navdušen sprejem. Po dobrodošlici voditeljev zadarske komune sta se predsednika Tito in Naser s soprogama m člani spremstva sprehodila po mestu med navdušenim vzklikanjem meščanov do hotela »Zagreb«, kjer sta na vrtu v družbi Zajra-nov preživela nekaj prijetnih ur.
Po nenadnem obisku v Zadru sta oba državnika nadaljevala pot na Brione. V Fažanskem ka-
ma torpednima čolnoma, na katera sta stopila oba državnika z drugimi funkcionarji in spremstvom. Z ladje »Galeb« se je od državnikov poslovil admiral JVM Mate Jerkovič. Ko je »Podgorica« odplula proti Brionom, so g šolske ladje »Galeb« izstrelili častne strele kot pozdrav predsedniku Naserju in predsedniku Titu. Nato je »Podgorica« odplula na Brione, ki sp biU' slovesno okrašeni, z zastavam; ZAR in FLRJ.
Ko je »Podgorica« pristala v brionskem pristanišču, so predsednika Naserja in predsednika Tita prisrčno sprejeli prebivalci otoka in gostje. Oba državnika sta se po krajšem postanku odpeljala v svoji rezidenci.
dejal Russell seveda ne bi odstranil nevarnosti jedrske vojne, toda v velikem obsegu bi povečal možnosti za sklenitev sporazuma med dvema velesilama, da bi se ti dve odrekli jedrskemu orožju. Če bi prepovedali jedrske poskuse, bi druge države le s težavo prišle do vodikovih bomb.«
Russell dalje pravi, da je sporazumna razorožitev morda eden najnujnejših ukrepov, čeprav so še drugi ukrepi, o katerih bi bilo težko reči, da so manjšega pomena. Če bi v Srednji Evropi prenehal vojaški stik, bi to v ve-
Konference se udeležuje 36 zastopnikov zahodnih držav in 34 zastopnikov vzhodnih držav. Delegati imajo številne svetovalce, med katerimi so geofiziki, seizmologi, jedrski fiziki in vse do zastopnikov ministrstev za zunanje zadeve in zastopnikov oboroženih sil. Med sovjetskimi delegati je mimo nekaj akademikov tudi član kolegija zunanjega ministrstva veleposlanik Carapkin. Tudi med njegovimi svetovalci so geofiziki, atomisti, strokovnjaki za radioaktivno sevanje in skupno osem
prebivalcev.
Ob teh srečanjih brez potnih listov in vizumov so se prvikrat sestali mnogi bližnji sorodniki in prijatelji, ki so bili ločeni leta in desetletja. Pr,' tem so pomagale radijske postaje z obeh strani meje, ki so med
narodnimi pesmimi objavljale informacije o prisotnih, tako da so »neznanci« lažje našli drug drugega.
Srečanja so poživljali kulturno umetniški sporedi, v katerih so sodelovali kulturno umetniški anasamblj iz obeh držav. Pri Kriv; Palanki je nastotpil z izbranim programom makedonski ansambel narodnih plesov
likem obsegu zmanjšalo nevarnost vojne. »Najbolje bi bilo — pravi Russell — če bi Sovjetska Zveza in zahodne države izpraznile vsa ozemlja v Evropi, ki ne pripadajo njihovim državam. Če pa tega ne bi bilo mogoče doseči, bi ustanovitev nevtralnega pasu, ki bi obsegal na primer Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Poljsko in Madžarsko, pomenil velik uspeh.«
Na koncu pravi Russell, da je 'mperativna potreba — če računamo na nadaljnji obstoj človeškega rodu — najti mehanizem, ki bo lahko zmeraj prepri-čil velike vojne. Dokler takšna ustanova ne bo obstojala, človeški rod ne bo varen pred vražjimi iznajdbami, ki jih je ustvarila znanost.
vladnih funkcionarjev. Takšen sestav delegacije je dal povod za trditev, da bo SZ skušala vtisniti konferenci strokovnjakov politični pečat. Sicer na splošno menijo, da se bo temu v določeni meri le težko izogniti, ko bodo začeli razpravljati o ustanavljanju nadzorstvenih postaj za registracijo jedrskih poskusov. Doslej so razpravljali o metodah za registracijo in identifikacijo jedrskih eksplozij na temelju širjenja zvočnih in elektromagnetnih valov, ki jih povzročajo jedrske eksplozije.
O pomenu konference atomskih strokovnjakov na evropskem sedežu Združenih narodov ne dvomijo, tem bolj, ker je to prvo srečanje med Vzhodom in Zahodom po daljšem presledku. Opazovalci so tudi postali pozorni na grupiranje delegacij na Vzhod in Zahod, ki stopajo v stik samo po voditeljih ameriške in sovjetske delegacije. Bolje bi bilo, če bi bili stiki raznih delegatov pogostejši, posebno pa če bi na konferenco povabil tudi
in pesmi Taneč, medtem ko je v Deve Bairu nastopilo kulturno umetniško društvo Kočo Racin iz Slcopl j a.
Opoldne so bolgarski obmejni organi pri Deve Bairu priredil; kosilo, katerega so se udeležili
Diimitar Aleksijevski, sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije kumanov-skega okraja. Pero Menkov.
Aleksinac, 6. julija. Na športnem stadionu je bil d-anes ve-li'k miting ob začetku pripravljalnih del na odseku avtomobilske ceste »Bratstvo — Enotnost« od Paračina do Niša. Mitinga so se udeležili številni prebivalci Niša ,'n okolice ter preko 2500 mladincev iz 22 mladinskih delovnih brigad. Z mitinga, na katerem je med drugim govoril tudi član Izvršnega sveta Srbije Mihajlo Svabič in poudaril velik pomen te delovne akcije, so poslali predsedniku Titu naslednjo brzojavko:
»Dragi naš tovariš Titol Pod zastavami slavnih mladinskih delovnih brigad je začela v dolini Morave odmevati pesem mladih graditeljev, v zemljo so se zakopali prvi krampi, presežene so prve norme. Začelj smo graditi mladinsko cesto Bratstva in Enotnosti od Paračin? do Niša.
Naša naloga v tem letu je, d.3 opravimo dela, ki bodo omogočila uspešno dokončanje tega odseka avtomobilske ceste v prihodnjem letu. Ponosni smo, ker se nam je ponudila mož-
strokovnjake tistih držav, ki niso v nobenem bloku. Možnost za takšno povabilo je vsebovana v korespondenci med Eisenho-werjem in Hruščevim.
Kar zadeva rezultate sedanje konference strokovnjakov, so mnenja deljena. Največji pesimisti sodijo, da je konferenca že v naprej obsojena na neuspeh in da so vlade poslale v Zenev' svoje znanstvenike samo za to. da bi proučili, do kolikšne stopnje znanosti in tehnologije je prišla nasprotna stran. Po mnenju drugih, sporazuma ne bodo
Ajdovščina, 6. julija. Dopoldne je bila tukaj krajša slovesnost ob otvoritvi novega okrajnega sodišča, ki ga je s posebnim odlokom ustanovila Ljudska skupščina LRS na svojem zadnjem zasedanju. Otvoritve so se udeležili dr. Teodor Tominšek, državni sekretar za pravosodno upravo LRS, republiški javni tožilec Jože Pavličič, predsednik okrajnega sodišča v Novi Gorici Boris Sartori, okrožni javni tožilec v Novi Gorici Franc Bajec, predsedniki drugih okrajnih
meji
predsednik Okrajnega odbor« Socialistične zveze tega okraja in Psalikir Putinski, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kumanovo, z bolgarske stegni pa Ivan Rajkov, sekretar sofijskega okrožnega komiteja bolgarske komunistične partije, Petko Petkov, namestnik predsednika okrožnega ljudskega sveta v Sofiji, Anastasilj Gerdi-nov, predsednik okrožnega ljudskega sveta v Custendilu ln drugi.
Popoldne so jugoslovanski obmejni organ; priredili zaiku-skij za goste z one strani meje. Meja je bila odprta do večera.
nost, da opravičimo zaupanje, ki s; nam ga izkazal, zavedamo se ogromnega pomena mladinske ceste in želimo, da bi čim-prej povezala naše bratske republike. Obljubljamo, da bomo naloge, ki smo si jih postavili za letos, uspešno izvršili«.
Odkritje spomenika
v Cerkljah
Kranj, 6. julija. Danes dopoldne so v Cerkljah na Gorenjskem slovesno odkrili spomenik 78 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Svečanosti je prisostvovalo okrog dva tisoč ljudi. Med gosti je bil tudi zvezni ljudski poslanec in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Boris Ziherl.
Šest metrov visok spomenik je delo akademskega kiparja Staneta Keržiča. V okviru odkritja spomenika je bila včeraj in dar.es v Cerkljah vrsta kul-‘■irnih prireditev.
Mimo tega so danes dopoldne v vasi Pristava pri Tržiču odkrili spominsko ploščo 23 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v tej občini.
dosegli, dokler ZDA ne bodo končale serije svojih atomskih poskusov na Tihem oceanu in dokler ne bodo prepričane, da so dosegle takšeh napredek v razvoju jedrskega orožja, da lahko privolijo v ustavitev poskusov. Tretji spet menijo, da bi Francija utegnila zavreti sklenitev sporazuma, dokler ne bi postala članica »atomskega kluba«. Trdijo, da bi ta okoliščina utegnila vplivati na delegacije vzhodnih drža\, da pokažejo več pripravljenosti za uspešno sodelovanje na konferenci.
sodišč v goriškem okraju, sekretar okrajnega odbora SZDL in ljudski poslanec Milo Vižintin ter predstavniki krajevnih oblasti in raznih organizacij.
Otvoritveni govor je imel dr. Tomihšek, ki je uvodoma poudaril pomen novega sodišča za uveljavljanje socialistične zakonitosti in prava ter za zadovoljitev potreb prebivalstva. Odslej se prebivalstvu iz vipavske in ajdovske občine ne bo treba več obračati v sodnih zadevah na sodišče v Novi Gorici, ki bo zaradi tega tudi samo dosti manj obremenjeno. Dr. Tominšek se je zahvalil okrajnemu ljudskemu odboru Nova Gorica, ajdovski občini ter raznim sodnim ustanovam za vso pomoč in razumevanje, ki so ju izkazali pri ustanavljanju sodišča.
Na slavnosti je govoril še podpredsednik O L O Gorica Franc Skok in predsednik ajdovske občine Slavko Jež, potem pa so si udeleženci ogledali prostore sodišča. Sodišče bodo vodili trije sodniki, za predsednika pa je bil imenovan tov. Danilo Sever. V sestavu sodišča bosta tudi zemljiška knjiga in katastrski urad.	J.	P.
V B E M E
Delne frontalne motnje se pomikajo pre-ko Nemčije proti jugovzhodu. Nad Alpami se zadržuje v višinah nekoliko hladnejši zrak m povzroča pri nas krajevne nevihte.
Naipoved:	Delno jasno vreme,
vendar čez dan nekoliko povečana oblačnost ter nagnjenje k mani> Šim krajevnim ploham. Temperi* tura brez bistvenih sprememb.
b-a«. Na palubi rušilca so b&li
ZAČETEK RAZGOVOROV NA BRIONIH
Te dni bo v Litostroju prevzemal višji indijski Inšpektor doslej največji električni mostni tekalni žerjav, ki je bil zgrajen pri nas a bo hkrati tudi največji žerjav te vrste v Indiji. Žerjav, ki ga vidimo na sliki montiranega v montažni dvorani Litostroja in pripravljenega za prevzem, bo dvigal breme 468 ton, kolikor tehta rotor turbine ali generatorja hidrocentrale Bhakra Nangal Project v Indiji, za katero je namenjen. Ta centrala, ki ima najvišji jez na svetu, leži visoko pod Himalajo, kakih 490 km severno od New Delhija. Žerjav je sestavljen iz dveh premičnih mostov, katerih vsak tehta po 65 ton, na vsakem »a sta po dva mačka; vsak maček lahko dviga breme 115 ton. s sinhroniziranim premikanjem vseh štirih kavljev pa skupaj 466 ton Jeklena kolesa, na katerih se premikata mostova teh 11 ton. — Slika nam vsaj približno ponazoruje dimeiutj*
tega i	i 'sala
ter vprašanja, ki neposredno zadevajo obe strani.
Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo 8. julija prispel na Brione zunanji minister kraljevine Grčije Evangelos Averof, ki ga je povabil drževni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič. Ob tej priložnosti bo prišlo do srečanja med zunanjimi ministri FLRJ, ZAR in Grčije.
Argentinska nafta
Buenos Aires, 6. julija (APP) Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da se predsednik argentinske republike Arturo Frondizi tajno pogaja z zastopniki velikih svetovnih koncernov o pogojih za izkoriščanje argentinskih ležišč nafte. Izvedelo se je, da se za argentinsko nafto zanimajo neki ameriški bančni konzorci, neka belgijska in neka zahodnomemška finančna skupina. Trdijo, da je bil v pogajanjih z belgijskimi zastopniki doslej dosežen največji napredek.
AMERIŠKA NOTA 0 LETALCIH
Moskva, 6. julija (AP) Sovjetska vlada je objavila noto, ki jo je izročila ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu kot odgovor na ameriško noto z dne 30. junija letos, v kateri ZDA zahtevajo, naj sovjetska oblastva izpustijo devet ameriških letalcev, čigar ietalo, se je prisilno spustilo na sovjetsko ozemlje. V ameriški noti je bilo izraženo mnenje, da je utegnilo to letalo, ki je letelo nad Iranom, izgubiti smer zaradi slabega vremena in prileteti na ozemlje Sovjetske zveze.
nalu pred Brioni je na »Galec« čakala ladja »Podgorka« z dve-
Russell predlaga
LONDON, 6. julija (Reuter) — Današnji »Observer« je objavil izvlečke iz govora, ki ga je znani britanski filozof Betrand Russell pripravil za konferenco evropskih intelektualcev za boj proti jedrski oborožitvi. To konferenco, ki bi morala biti v Ženevi, je prepovedala švicarska vlada.
V tem govoru Russell poziva na zmanjšanje nestrpnosti med državami in njihovimi voditelji in predlaga, da bi Združeni narodi oziroma neka druga podobna organizacija polagoma prevzeli vlogo svetovne vlade glede vsega, kar zadeva mir ali vojno.
Russell se tudi zavzema, da bi
-'
■	v	'
A--**
se Velika Britanija odrekla vodikovi bombi in da bi svoj vpliv uporabila za sklenitev sporazuma, po katerem bi se posedovanje teh bomb omejilo na ZSSR in ZDA. »Takšen sporazum — je
V odgovoru na to noto izjavlja sovjetska vlada, da •»upošteva obžalovanje, ki so ga ZDA izrazile sovjetski vladi glede kršitve državnih meja ZSSR« in pripominja, da vlada ZSSR pričakuje«, da bo vlada ZDA storilia učinkovite korake, da v prihodnje do podobnih kršitev ne bo več prišlo«.
V sovjetski noti niso neposredno omenjeni ameriški letalci, katerih osvoboditev je zahtevala vlada ZDA. Toda v diplomatskih krogih sodijo — glede na vsebino sovjetskega odgovora — da jih bodo kmalu izpustili.
TELEGRAMI
PARIZ — Ameriški zunanji minister Dulies, ki je imel politične pogovore s francoskim premierom de Gaullom, je odpotoval z letalom iz Pariza v New Tor k.
MOSKVA — Kakor poroča TASS, bo prvi sekretar CK KP SZ Hruščev vodil delegacijo KP SZ, ki se bo udeležila kongresa vzhodnonemške enotne socialistične partije od 10. do 16. julija v vzhodnem Berlinu.
WASHINGTON — Diplomatski zastopniki Argentine in ZDA se pogajajo o izročitvi ameriškega antarktičnega oporišča v
\Veddellovem morju Argentini.
KUVAJT — Med japonsko-arabsko petrolejsko družbo in Kuvajtom je bil podpisan sporazum o izkoriščanju podmorskih izvorov nafte na ozemlju med Kuvajtom in Saudovo Arabijo. Kuvajt bo po tem sporazumu prejemal 57 odstotkov skupnega dobička.
LOME, TOGO — V severnem Togu v kraju Mango je prišlo do krvavih neredov, med katerimi so bili ubiti štirje črnci. Neredi so nastali med pristaši francoske uprave in opozicijo.
KAIRO — Kairski radio poroča, da je prišlo na cesti, ki drži v Nezu, glavno mesto Omana, do ostrega spopada med omanskhni uporniki in britanskimi vojaki. V tem boju je padlo osem britanskih vojakov, štirje pa so bili ranjeni.
WASHINGTON — ZDA so na Tihem oceanu izvedle dva-na-:»*n eksplozijo jedrske bombe, odkar »o se letos začeli poskusi na Eni, stoku.
KONFERENCA ZA NADZORSTVO NAD JEDRSKIM! POSKUS! V ŽENEVI
Bistvena vprašanja na vrsti
Ua evropskem sedežu OZN menijo, da je konferenca pomembna — Mnenja o rezultatih konference so deljena
ŽENEVA, 6. julija (Tanjug). Konferenca atomskih strokovnjakov za nadzorstvo nad jedrskimi poskusi je končala prvi teden dela, v katerem so sklicali štiri uradne in nekaj neuradnih sestankov. Splošni vtis, ki prevladuje po petdnevnem delu atomskih strokovnjakov, je ta, da je razprava prešla na bistvena tehnična vprašanja in da so sestanki postali delovni.
VELIKO ZBOHOVMJE ¥ &LEKSINCU
Otvoritev novega okrajnega socllioci
v Kjdovšotni
2 str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC / st. im - julija 1958
| |
vi, tekstilno Industrijo in posebno kablovsko industrijo.
Na tovarniškem spisku izdelkov je 2000 proizvodov. Morda bo kdo dejal: velik izbor. Toda v vsakem primeru, po potre! :, se more tovarna hitro preusmeriti na izdelavo proizvodov, ki »dobro gredo«, more se prilagoditi tržišču.
Tako zamišljena in opremljena ia tovarna ni le edinstvena tovarna — kombinat za izdelavo kablov, temveč tudi najmodernejša tovarna te vrste v Evro;..:.
Eden izmed njenih konstruktorjev in današnjih vodij inž. Raka Markovič mi je v razgovoru dejal: — Naša tovarna je najmodernejša te vrste v Evropi, razen tega pa tudi med najdonosnejšimi v Jugoslaviji. Ves strojni park je krona tehnike. Samo nekaj strojev je na evropski ravni, vse drugo pa je modernejše kot drugod v sorodnih tovarnah po Evropi.
S tako modernimi stroji in z verižno proizvodnjo je tovarna ustvarila v enem letu vrednost več ko 27 milijard dinarjev. Za letos imajo v načrtu proizvodnjo, vredno več ko 32 milijard din. kar pomeni za 25% več kot lani.
Za tak obseg proizvodnje bodo porabili razen drugega tudi 16 tisoč ton bakra ali vsega skupaj okoli 38.000 ton kovin. Lahko bi proizvajali še več, ko bi naši rudniki priskrbeli več bakra. Iz 38.000 ton kovin bodo izdelali več ko 54.000 km kablov in raznih drugih žic. Tako dolgo žico bi mogli dvakrat naviti okoli? zemeljske krogle.	j
— Toda — je dejal Veljko Su-dar, član delavskega sveta in vodja oddelka svinčenih stiskalnic — nismo samo največja tovarna te vrste v Evropi, seveda pa tudi v državi, temveč tudi eno izmed najvažnejših naših izvoznih podjetij. Blaga izvozimo za okoli 14 milijonov dolarjev, kar pomeni 3.5% vsega jugoslovanskega izvoza.
Da bi me prepričal o resničnosti svojih trditev, mi je pokazal neko pismo iz Kjobenhav-na, kjer je bil pred nedavnim velik sejem in kjer je razstavljala tudi ta tovarna. V pismu je pisalo med drugim: »Čimprej naj pride predstavnik vaše tovarne. Zelo se zanimajo za vaše proizvode in kupci bi radi sklepali pogodbe.«
EmeSki suknjič mcm 05’afi pred vrati
V Svetozarevem ne govorijo samo o tovarni in njenih uspehih. Pogosto se pogovarjajo -zvezi s tovarno o disciplinskih ukrepih v tovarni.
O tem sem se dolgo pogovarjal z ljudmi iz sindikata, iz delavskega sveta in tovarniškega komiteja.
Vsi so se ujemali v tem, da je
kazni dovolj. Do zdaj so kaznovali že nekaj več ko 800-krat in polovico je bilo denarnih kazni.
določena vsota navad, predvsem pa disciplina, namreč proizvodna disciplina. Toda v tovarni kablov, pa ne samo v njej, še zmeraj gleda izpod delovne obleke precej pogosto kmečki suknjič in srajca s svojo posebno dušo, to je pojmovanjem in nagradami. Proti temu, da kmečki suknjič ne bi prišel v tovarno, se bojujejo vse tovarniške zavestne sile. Zavest in organiziranost proti neukrotenosti. — Kmečki suknjič, kolo in tovarniško vozilo morajo ostati pri tovarniškem vhodu, v njene svetle dvorane z najnatančnejšimi stroji pa mora stopiti discipliniran in vesten proizvajalec.
Kupci nimajo pripomb
Tovarna se že tretje leto uveljavlja na tujih tržiščih, pa doslej še ni bilo nikakršnih negativnih pripomb o kakovosti njenih izdelkov. To je priznanje, ki jasno govori o spoštovanju in obveznostih. Zato sem tudi razumel boj za disciplino. Rodil :s -r- !. Vrt-dnciS' or” iv.-ndnje na enega zaposlenega se je v treh letih potrojila, proizvodnost pa se je povečala za 35 odstotkov.
Da so dosegli to, imajo v tovarni edinstveno metodo za usposabljanje delavcev. Mnogi med njimi so začeli kot čistilci dvorišča in dvoran. ..Potem so
Po Jugoslaviji
® MUZEJ
DJURE DJAKOVICA
V Brodskem Varošu, rodnem mestu heroja jugoslovanskega proletariata Djure Djakoviča bodo odkrili spominski muzej. V njem bodo hranili dokumente in predmete, ki so vezani z življenjem in bojem padlega sekretarja CK KPJ. Muzej bo v rojstni hiši Djure Djakoviča, odprli pa ga bodo še letošnje leto.
@ V SLITU SO IZKOPALI VAZNE ARHEOLOŠKE ZLATE PREDMETE
V bližini Solina so na kraju Meterize delavci tovarne cementa, ki so orali zemljo z buldožerjem, izkopali 10 antičnih grobov, v katerih so našli pomembne arheološke zlate predmete. Strokovnjaki iz arheološkega muzeja v Splitu so ugotovili, da so ti grobovi iz sredine 1. stoletja našega štetja. Našli so nad 5 g težak zlat prstan, bronasto zapestnico, zlate uhane, ovalni okvir z okraski, ki je služil za ogledalo, nadalje dva zlata obeska, na katerih so v jaspisu vgravirane figure Jupitra in Askle-
piusa, boga zdravja in zdravilstva, ter novec s podobo cesarja Klavdija, ki je vladal od leta 41. do 54. našega štetja. Po mnenju strokovnjakov je bilo nekdaj tukaj pokopališče, morda pa tudi bazilika, ki je bila porušena. Izkopane predmete so izročili Arheološkemu muzeju v Splitu, najditelji pa bodo dobili nagrado. Grobove še nadalje izkopujejo in iščejo arheološke predmete.
® V. FESTIVAL FOTOGRAFSKIH AMATERJEV JUGOSLAVIJE Zvezni odbor Zveze fotografskih in kinoamaterjev Jugoslavije je poveril splitskemu ki-noklubu organiziranje V. festivala amaterskega filma Jugoslavije, ki bo v Splitu od 21. do 22. septembra. Pravico udeležbe imajo vsi kinoamaterji Jugoslavije ne glede na to, ali so člani zveze. V poštev prihajajo filmi po 8, 9.5 in 16 mm v barvi ali črno-beli tehniki. Posebno razsodišče bo izbralo najboljše filme. Pričakujejo kratke igrane filme, reportaže, žur-nale, eksperimentalne in pustolovske filme. Klubi bodo
Seimska
»Danes,« je rekel svoji najboljši polovici Anton Pešec, »Minka, pa greva na prometni sejem. Hudiča in pol menda pokažejo tam.«
»Uh, kaj me brina promet! Ne grem!«
Vse sile je napel dobri soprog, da jo je le pregovoril, svojo ženo. Antona Pešca sejem prometnih sredstev pravzaprav ni nič dosti zanimal.
Nekje globoko v sebi je vedno čutil odpor do vsakršnih vozil.
~ -z nm-r ~■	• • ' p težko
spravil in še takrat je vedno godrnjal: »Peš, ljudje . . . Peš je najbolj varno!« Želel si je ogledati Gospodarsko razstavišče samo zato, ker vsi pravijo, da je tako lepo urejeno, in želel si je ogledati tisti veliki prst, ki tišči med oblake in ga je videl le od daleč. Prav zato je izrabil sejem prometnih sredstev in silil na ogled. Zatorej sta v zgodnjem popoldnevu Anton Pešec in njegova Minka vstopila pod napeti betonski šotor — v bogat pašnik za lačne oči.
Ob pogledu na bleščeče avtomobile in motorje se je Minki razlezel obraz. »Viš, Tonček,« saj včasih pa uganeš
kakšno pametno,« ga je nehote
pohvalila. »Ampak — zelo red-I ko,« je hitro popravila. »Glej,
glej, motorček,« sta prišla do
je čebljala, ko prostora, kjer
razstavlja »Volan« motorje. »Ježeš, kako so srčkani. Glej tisto ljubko ,Svrčko‘,« je čebljala. “Pa za dva ima sedež. Ja tovariš,« je nagovorila zastopnika, »ja koliko pa stane tale kebrček?«
»Kakih sto petdeset tisoč
dinarjev bo, ko bo jeseni v prodaji.«
»Oh, Tonček,« je zavzdihnilo Minka in zavila oči.
Anton je začutil, kako se bodo začele stvari sukati naprej.
»No, Minkec, pa si poglejva še rezervne dele,« je predlagal in jo hotel odpeljati.
»Ne, motorje bom gledala!« je pribila Minka in zares začela pasti oči po jekleni čredi motorjev.
»Tone, tole reč pa hočem imeti!« je zaostrila glas in s prstom pokazala na motor.
»Mimi, kaj bi z motorjem, saj imava bicikel! Dober, star bicikel.«
»Bicikel! Bicikel!« se je popačila Minka. »Vsi tvoji prijatelji imajo že motorje in avtomobile, le ti me vlačiš s tisto' kračo po cestah. Ali sploh veš,
kako se nama smejejo ljudje in naju vlečejo po čeljustih, ko se cijaziva po cestah?«
»Saj nama ne gori v žepu! Kaj bi denar stran metala za
prejeli prve in druge nagrade za najboljši igrani film in dokumentirani film, medtem ko bodo avtorji prejeli nagrado za najboljšo režijo, kamero, igro in montažo.	M.	Lj.
© VAŠČANI SREJELI SOCIALNO ZAVAROVANJE Vas Novo Nevesinje, ki je v neposredni bližini jugoslovan-sko-madžarske meje je prva v Baranji sprejela zdravstveno zavarovanje. Vaščani so se te dni zbrali na množičnem sestanku SZDL, kjer so poslušali razpravo o potrebi zdravstvenega zavarovanja. Ob zaključku zbora so navdušeno sprejeli predlog, da se bodo zdravstveno zavarovali. Zdravstveno zavarovanje bodo plačevali z rednim davkom.
© PRVA ZENA — DEKAN FAKULTETE V NAŠI DRŽAVI Na medicinski fakulteti v Beogradu je bila pred nekaj dnevi izvoljena za dekana te fakultete dr. Julijana Bogiče-vič, profesorica sodne medicine. To je prva žena — dekan v naši državi.
take reči,« se je poskušal izviti iz zagate.
»Tone, motor morava imeti!« je še enkrat pribila Minka.
»Nikar tako glasno,« jo je miril. »Poglej, ljudje se že smejijo.«
Semenj želja
V TOVARNI KABLOV »M05A PUADE«
Napori, disciplina
in svetovni sloves
S SAP-TUR1ST BIROJEM V ITALIJI
Veličastje Benetk
in blišč Lida
Pogled na tovarno kablov v Svetozarevu
v kratkem času kar najbolj zadovoljivo uresničili.
Krenili smo ob predvideni uri. Zatopili smo se v globoke sedeže in se prepustili simpatičnemu črnolasemu Oskarju, ki je eden najboljših SAP voznikov. Prevozil jtp že lepo število kilometrov po avtomobilskih cestah Zahodne Evrope in pozna malone večino velemest v Franciji in Italiji tako kot domačo Ljubljano. Naš vodnik ni bil le dobro podkovan v geografskih in zgodovinskih, temveč tudi o drugih turističnih zanimivostih, skratka o vsem, kar zanima vedoželjnega in včasih tudi muhastega potnika. Hkrati pa nas je ves čas zabaval z duhovitimi dovtipi.
Naš cilj so bile Benetke. Toliko opevane, da sem kar nekoliko dvomil o vsej tej hvali in občudovanju, ki sem ga neredko slišal o tem edinstvenem mestu, zgrajenem na 118 sipinah in nizkih otočkih sredi plitve lagune. Naša krožna pot nas je vodila čez Gorico. Kratek postanek smo rabili za vožnjo po mestu in obisk gradu, od koder se razprostira lep razgled, hkrati pa se obiskovalcu vedno znova vsiljuje prepričanje o nesmiselnosti meje, ki loči sedaj tako omrtvelo mesto od širokega naravnega zaledja. Na nadaljnji poti skozi Videm smo se bežno seznanili z rodovitno Furlanijo, z njenimi bogatimi polji in vzorno negovanimi sadovnjaki. Tu in tam nas je kažipot na cestnem križišču spomnil na nedavno preteklost:	Palmanova, okoli nje
pa Gonars, Visco, St. Vito, nekdanja koncentracijska taborišča. Nekdo med potniki se oglasi:
»V bližini sem bil interniran. Danes se seveda vozim tod okoli s precej drugačnimi občutki kot pred 15 leti,« je mimogrede obujal spomine na nekdanje dni.
Prečkali smo Tagliamento in Piave. Na desni v ozadju so nas spremljale slikovite Karn-ske Alpe in Dolomiti. Za trenutek smo se ustavili še v Tre-visu, središču prav tako bogate province, ki nedvomno še bež-
tramvaj, ki nas popelje po Ca-nalu Grande mimo reprezentančnih patricijskih palač, ki so svojevrsten primer italijanskega gotskega stavbarstva, do trga sv; Marka. Izvoščki z motornimi čolni ln ladjice so že povsem izpodrinili tradicionalne gondole. Od nekdanjih 10.000 jih je ostalo le še kakih 600. Dan pred našim prihodom so gondolieri iz protesta stavkali. V ubranosti in veličastju starega mesta, kamor ne prodre sodobni trušč in ropot avtomobilov, dandanes služijo gondole le še poetičnim turistom in pa mladim parom, ki uživajo v Benetkah medene tedne. Silhueta gondoliera v beli srajci ter z rumenim slamnikom in rdečimi trakovi, ki z veslom poganja vitko gondolo, je nujni sestavni del beneškega turističnega pejsaža.
Trg sv. Marka res daje častit-
čimi in zlatimi odtenki, tam s sivosrebrnimi in modrimi toni, stopnjujejo veličasten učinek. To doživetje obiskovalca resnično globoko prevzame.
Petnajstminutna vožnja po laguni do Lida pa pričara sliko, ki je pravo nasprotje srednjeveških Benetk. Tu je italijanski turizem, ki ne slovi zaman po domiselnosti in iznajdljivosti, ustvaril z dolarji iz lagunske sipine mondensko riviero, ki jo zlasti popularizirata vsakoletni Bienale in filmski festival. Blišč lokalov in hrup zabavišč, dolge promenade, ki jih krasita mediteransko rastje in svetilke muranskih steklarjev, prefinjena moda in visoke cene, vse to so odlike, s katerimi se baha razkošno kopališče Lido — drugi obraz Benetk dvajsetega stoletja.
B. L.
Svetozarevo, letos . ..
V Svetozarevem žive Jagodin-ci, toda navadno jim pravijo »kablovci«, medtem ko je bil pred nekaj leti njihov priimek »jetrniki«. Ta dva priimka popolnoma označujeta mesto in njegov razvoj. Se do nedavnega so Svetozarevo, ki se je preje imenovalo Jagodina, poznali samo po salami, živini in mesnih izdelkih tovarne »Klefiš«. Danes je to mesto znano po tovarni kablov. Ta tovarna je s še nekaterimi drugimi podjetji vred eden izmed najvažnejših činite-ljev za ustvarjanje okrajnih sredstev, še bolj pa za urejanje problema presežne delovne sile z vasi. Med 3000 proizvajalci je namreč velik del prišel iz okoliških vasi.
Dvakrat okoli zemeljske krogle
Prvikrat sem obiskal to tovarno pred tremi leti. Tedaj je pričel poskusno obratovati šele en obrat. — Livarna, elektrarna, upravna zgradba in drugi objekti še niso bili dokončani. V mno» gih dvoranah so šele polagali pod, veliko strojev z znamenjem »Made in . . .« iz mnogih evropskih držav in ZDA pa je bilo razmetanih po dvoranah in čakalo na montažo. Danes je vse to končano in tovarna s svojimi obrati je bolj moderen, kombinat kot pa samo tovarna. Vključuje kovinarstvo in valjarstvo, obdelavo barvastih kovin, industrijo gumija in plastičnih sno-
Drži tudi to, da so kaznovali več delavcev kot uslužbencev.
— Toda, — mi je rekel predsednik sindikata Nedeljkovič, — vprašanje kazni ne smemo gledati samo z gledišča »sociale«. Vsekakor pa se vsi, sindikat in partijska organizacija, nismo zadosti bojevali, da ne bi prišlo do kazni. Seveda pa ne smemo prezreti socialnega sestava tovarne.
— Večina ljudi je z vasi. L o včeraj so imeli v rokah plug, vajeti in lopato. Zdaj so ti ljudje pred natančnimi stroji. Preden dobimo iz bakra ali svinca kabel ali dinamsko žico, je potrebno dolgo, vestno in naporno delo. Vsaka malomarnost in nepazljivost se lahko maščuje. Kupec pa zahteva kakovost.
Ujemal sem se z njim, da je treba delavca vzgojiti, tu pa tam ga je pa treba tudi takoj kaznovati. Če namreč prideš na delo pijan in ne izločaš pokvarjene žice in si malomaren do stroja, škoduješ vsemu kolektivu. In kakor si ljudje prizadevajo, da bi navadili tovariše, naj ne puščajo koles ob vseh prisloniščih in naj ne mendrajo travnih nasadov, tako ali pa še bolj jih je treba navaditi na disciplino pri delu.
— Ker, — sem se pogovarjal sam s seboj, ko sem zapustil tovarno, — modra delovna obleka še ne pomeni obenem tudi industrijskega proizvajalca. Vsaj tam ne, kjer se industrija šele rojeva. Potrebna je tradicija,
postali pomočniki v zidarskih ekipah in šele po tako opravljenem izpitu so prišli v delavnice. Tu jih niso pričakali samo stroji, temveč tudi učenje, strokovni tečaji. ..
— Naša tovarna posluje kot dober gospodar, — mi je ponosno rekel njen direktor inženir Babič. — Posluje tako, kot tudi zakon zahteva od dobrega gospodarja. Seveda pa je to zahtevalo boj, neprespane noči, napore ___
Priznanja prihajajo od povsod. Iz Evrope, Azije in Južne Amerike. Mnoge industrijsko razvite države — Švica, Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza — so stalni kupci tovarne kablov. Predstavnik južnoameriških poslovnih krogov g. William Stra-ford je pred kratkim zapisal v tovarniško knjigo vtisov: »Prehodil sem osem evropskih držav z razvito industrijo kablov. Brez omahovanja vam lahko rečem, da se more jugoslovanska ka-blovska industrija uvrstiti med najboljše na svetu ...«
Po takih laskavih priznanjih so pa sklepali pogodbe.
Nič več ne srečavamo v naši državi velikanskih lesenih na-vojnic z napisi Pirelli, Siemens. Na teh navoj nicha beremo zdaj napis FKS — fabrika kablova Svetozarevo. Toda ne samo to. Te tri črke se pojavljajo tudi zraven do zdaj slovečih svetovnih podjetij na vseh celinah zemeljske krogle.
Ivan Stojiljkovič
ljiv videz. Napoleon ga je upravičeno imenoval »salon sveta«. Izredno doživetje pa pomenijo vrednote, ki jih je ustvarila benečanska slikarska šola. Tudi Louvru bi bilo samo v čast, če bi lahko izpopolnil svoje zbirke s tako čudovitimi mojstrovinami, kakršne se krijejo v dvoranah in sobanah Akademije, doževe in drugih palač ter v mnogih cerkvah. Delo Tiziana, Tintoretta, , Ve-
ronseja, Tiepola in drugih slikarjev beneške renesanse prepričljivo razgrinjajo pred občudovalcem v svojih razsežnih kompozicijah ves tedanji posvetni sijaj beneške republike, ki se je v svoji zlati dobi ekspanzije in gospodstva na Jadranu kopala v opajajočem bogastvu. Nič manj veličastne niso stvaritve, ki ponazarjajo velike prizore iz mitologije. Iz razsežnih slik diha očarljivost in življenje, ki dokazuje, da bo bile Benetke nedvomno dolgo vrsto let eno najlepših in najbolj veselih mest na svetu, mesto uživanja, razkošja in ele-gaiice. Izredne barve tu z rde-
»Naj usi vedo, kakšnega moža imam,« je govorila še glasneje.
Anton Pešec je stal pred svojo ženo, rdeč kot kalin, in v zadregi mencal: »Mislim, da motorja ne gre kupovati,« je
naposled zabrenkal drugače. »Ali ne veš, česa vsega člbvek ne stakne na taki pošasti: revmo, prehlad, jetiko, vnetja, zobobol, očesne bolezni in če nisi posebno srečen, se ponesrečiš in obležiš s počeno lobanjo na cesti, pohabljen za vse življenje. Pet let v prezgodnji grob.« Anton Pešec je bil umetnik v slikanju hudiča na steno. V zares najbolj grozotnih barvah je svoji Minki naslikal, kam vse te pripelje motor. Ko je videl, da so njegove besede zmehčale ženino trmo, je v
umirjenejšem tonu nadaljeval
* »Pravijo, da je na Laškem invalidni dom ponesrečenih motoristov in avtomobilistov. Ja kaj pa misliš — saj motor ni šala!«
Minka je nekaj časa molčala, potlej ji je pa pogled spet spolzel na vabljive jeklene konjiče.
»Tene — nič se ne boš izvijal! Motor morava imeti! Jutri poišči priče in v banko po posojilo. Zapik. Greva!« Prijela ga je pod roko in vsega omotičnega odpeljala iz »dvorane sanj«. In kdo ne bi bil omotičen, če bi računal tako, kot je računal Anton Pešec? Ko sta vdihnila spet sveži zrak pred razstaviščem, je izračunal, da ga stane obisk tega sejma družinskih zdrah sto
petdeset tisoč sto dinarjev, če je vračunal še vstopnino za obisk.	P.	L.
Z e ko sem lani ob neki priložnosti spoznal, kako cenene, prijetne in udobne izlete prireja v zamejstvo SAP-Turist biro, me je zamikalo, da bi se tudi sam priključil taki skupini za potovanje v Italijo, ki me je s svojim umetnostnim bogastvom in razkošjem že od nekdaj privlačevala. Želel sem si pa, da bi imel čimmanj takš-nh sopotnikov, ki so jim med turističnimi zanimivostmi, če ne edino, pa vsaj najbolj všeč menjalnice, trgovine in stojnice. Iz golega snobizma si mimogrede morda ogledajo še kakšno resnično znamenitost, da bi se lahko postavili s poznavanjem turističnih privlačnosti v tujini. Tokrat je bilo pa prav nasprotno. Vsi, ki smo napolnili mali, udobni avtobus SAP - Turist biroja, smo si želeli le, da bi bogat program
nemu obiskovalcu zapusti dokaj prijeten vtis.
Od tod imamo le še kake pol ure vožnje do Benetk. Poiščem karto, da bi laže spremljal in si vtisnil v spomin pokrajinsko sliko, ki brzi mimo kot na filmskem platnu. Predstavo o deželi mi dopolnjuje vodnikova nazorna razlaga. V daljavi se že pokažejo obrisi 100 m visokega zvonika cerkve sv. Marka, ki nam je tako znan z vseh razglednic Benetk. Naglo zdrsimo po 6 km dolgem mostu čez laguno. Pred nami je 1500 let staro mesto, v katerem so ulice zamenjali številni kanali. Čeznje vodi nič manj kot 378 mostov. Same številke. Vse knjižice, ki opisujejo mesto, so jih polne in zato prava paša za ameriške turiste, ki hlastajo za takimi podatki. Toda povrnimo se k Benetkam. To je res veličastna slika živega muzeja razkošne preteklosti in sijaja nekdanje srednjeveške aristokratske republike. Na parkirnem prostoru se poslovimo od avtobusa za dva dni, nato pa se vkrcamo v »vaporetto« — beneški vodni
MHI
wKm
ZR DOM IN DRU2IN0
Električni kuhinjski mešalnik
Poleg električnega mešalnika poznamo tudi mešalnike na vodni pogon, vendar so le-ti uporabni le tam, kjer je vodni tlak v vodovodu vedno nizek. Na sliki vidimo električni mešalnik tovarne NIKO, Železniki. Na levi je kompleten aparat z mešalom, desno pa je kavni mlinček, ki ga lahko pritrdimo k aparatu namesto mešala. V spodnjem, aluminijastem delu je vgrajen elektromotor, spredaj vidimo tri raz-lo. s katerim dobimo tri različne hitrosti mešalnika ali pa ga izključimo. K aparatu spada še priključna žica z vtičem za priključek na električno omrečje, ki pa na sliki ni vidna. Elektromotor porabi trajno 401 watov, torej mani ka-
ko električni likalnik ali kuhalnik. Mešalnik doseže hitrost do 14000 vrtljajev na minuto, če je kozarec prazen in je pretikalo v položaju 3. Pri polnem kozarcu se hitrost zmanjša. V drugih dveh položajih pretikala ima mešalnik manjše hitrosti, namreč 11500 ali pa 7000 vrtljajev v minuti na prazno.
V kozarcu je prostora za pol-
drug liter vsebine. Pokrit je s pokrovom iz polistirola, ki ima v sredini nastavek za vlivanje tekočin ali za dodajanje koščkov zelenjave, sadja ali drugih dodatkov. Nastavek zapremo s posebnim čepom. Odprtina nastavka je obenem mera, kako velike kose še smemo dodajati v mešalnik. V spodnjem delu kozarca so mešalni noži, ki vsebino kozarca mešajo, vse trdnejše dodatke pa režejo in drobijo.
V mešalniku lahko zmešamo razne pijače, majoneze ali kreme. Tako n. pr. lahko dodamo cela jajca z lupino vred, ki se v mešalniku zdrobi tako na drobno, da delcev sploh ne občutimo. Zelenjava ali sadje se v mešalniku zdrobi oz. seseklja v kašo, ki jo zlahka spijemo surovo. Ce pa jo želimo prekuhati, zadostuje, da jo le prevremo, ker so najmanjši delci dostopni vodi. Iz oranž ali limon pripravimo lahko prijetno pijačo, pri čemer se zdrobijo tudi rezine ali pa celo lupina, kar še zboljša okus. Podobno lahko sesekljamo tudi meso in drobovino. V tem mešalniku je mogoče prav tako zamesiti redkejše vrste testa. Na ta način dobimo raznovrstne nove jedi, 'zmesi in pijače v najkrajšem času, ki bi jih drugače napravili le s težavo ali pa sploh ne.
Med delovjanjem mešalnika seveda ne smemo segati v kozarec ali pa vtikati vanj žlice, palice ali kaj podobnega. Prvič se lahko porežemo in drugih lahko pokvarimo nože v mešalniku.
Ce namesto opisanega kozarca nataknemo in pritrdimo na spodnji del mešalnika mlinček, ki ga vidimo na desni strani slike, lahko v njem meljemo kavo. Tukaj je kozarec zgoraj zaprt ter ga napolnimo ali izpraznimo, ko smo ga sneli z
aparata. Znotraj	so podobni
noži, ki eno polnitev kavnih zrnc ali pa žitne kave zgrobijo oz. zmeljejo v pol minute. Mehkejše snovi, kot	kruh, čokolado in podobno	zmeljemo v
prej opisanem kozarcu.
Med snemanjem ali pritrjevanjem kozarca	ali mlinčka
mora biti elektromotor vsako-
krat izključen, da se ne bi kaj poškodovalo. Podrobnosti glede uporabe in nege aparata navajajo opisi in navodila, ki jih dobimo z mešalnikom. Kakšne jedi in pijače je mogoče napraviti v mešalniku, povedo zbirke receptov, med uporabo pa najde gospodinja še razne druge možnosti.	Inž	B	v
KRPANJE LINOLEJA
Ce se nam v linoleju napravi luknja, ga sa sami lahko zakrpamo. Vzamemo 10-odstotno raztopino acetilonske celuloze v acetnou in pomešamo z lesno moko, da dobimo gosto kašo. Tej kaši dodamo lahko ustrezno barvo linoleja. S tem dobro izpolnimo luknje v linoleju in površino zgladimo z nožem. Ko se dobro posuši, zdrgnemo zakrpano mesto s steklenim papirjem. Tak način krpanja linoleja je enostaven in se zakrpano mesto skoraj ne pozna.
ZG
Jlas	vrt
Vodovod	je
Neprijetna zadeva v gospodinjstvu, če se pokvarijo vodovodne naprave, če puščajo pipe, če se-zamašijo lijaki, školjke v straniščih in podobno. Težko je dobiti na hitro inštalaterja, pa
tudi, če so se tako majhna po-pravla, v naši denarnici se izdatek pozna. Le zakaj ne bi gospodinja take male napake sama popravila, saj, če hočemo se vsega naučimo. Jaz imam
JEDILNIKI
Kosilo: Prežganka, nadeta glava, češnjev kompot.
Nadeta zeljnata glava.
Za to izberemo zelo trdo zeljnato glavo, ki jo operemo in jo skuhamo v slanem kropu, vendar ne do mehkega. Ko se odteče na deski, jo prav malo izdolbemo in napolnemo z nadevom ter glavo zavežemo s tersko vrvico. Za nadev potrebujemo zmleto kuhano meso ali ostanek od pečenke, 1 jajce,, sesekljan peteršilj, ščepec popra in sol. Vse skupaj dobro zmešamo in napolnimo z zmesjo zeljnato glavo. Zeljnato glavo nato pokrito dušimo na vroči masti, ko smo dodali prav malo vode. Cez nekaj časa dodamo glavi omako, ki smo jo pripravile takole: na masti smo zarumenile sladkor, ter sesekljano čebulo. Vse zalijemo z vrelo
Odločite se za eno teh poletnih srajc, ki nadomestijo suknjiče.
Preden odpotujemo
Kadar gremo na počitnice ali pa se odpravimo na daljše potovanje ne smemo le zakleniti vrat in spravrti ključ v torbico. Daljša odsotnost nam nalaga še marsikatero dolžnost doma, z.a katero je bolje da je ne odložimo na svoj povratek. Tako je prav, da n. pr. pred odohodom na dopust stanovanje temeljito pospravimo. Vse odvečne predmete — razne vaze, slike, kipe in podobne predmete zavijemo in spravimo v zaboje alii omare. Preproge temeljito očistimo, potresemo s praškom proti moljem .'n drugemu mrčesu, zvijemo in prekrijemo s časopisnim papirjem. Tudi prtiče operemo in shranimo, da se ne bo na njih po nepotrebnem nabiral prah. Z oken ali balkona pospravimo lončnice. Izročimo jih sosedi, da jih bo negovala med našo odsotnostjo, če te nimamo, pa znancu ali sorodnici. Tej pre-
pustimo ključ, saj je vedno dobro, da kdo pogleda osamljeno stanovanje.
Preden odidemo na dopust, je prav, da posvetimo malo več pozornosti tudi naši drvarnici. Ne le, da nas bo čakala v redu za jesensko kurjavo, kromp.T, jabolka itd. Temveč odstranimo iz nje tudi razno šaro, ki se rada nabira po naših drvarnicah. Od starih čevljev se n. pr. težko ločimo in jim najdemo prostor v drvarnici. V drvamiiCi’ poglejmo šipo na oknu, če je cela in jo nadomestimo z novo. Tudi ključavnico preizkusimo, če je še dobra sicer pa raje kupimo drugo, saj bo to le majhen izdatek v primerjavi 9 t/stiim. ki nam ga lahko povzroči nepoklican gost med našo odsotnostjo.
Ob drvarnici 'ima pogosto svoje mesto zaboj za smeti. Sedaj je čas, de ga dodobra očistimo, poribamo in prezračimo na soncu.
e v rum
Za sadje, vloženo v rumu vzamemo precej velik kozarec, karte rega lahko neprodušno zapremo. Dno kozarca pokrijemo za pol prsta debelo s sladkorjem (najboljši je sladkoir v prahu). Na sladkor naložimo razkoščičene češnje ali višnje. Vzamemo sama iepe. zdrave in velike mesnate plodove, čez to potresemo zopet plast sladkorja. Naslednja plast je vrsta rdečih vrtnih ali-gozdnih jagod, katere zopet potrosimo s sladkorjem. Nato naložimo oprane in očiščene ribezJove jagode in plast sladkorja. Na vse ta nalijemo 1 liter ruma, kozarec dobro zavežemo in ga postavimo na vedno enako temperiran prostor. Halje postopamo p*o zrelosti sadja. Tako bomo vložile še ne preveč mehke marelice in breskve, katere bomo prej poparile in polile z mrzlo vodo, da jih laže olupimo. Zrežemo jih na primerne krhlje. Za vla.ganje breskev vzamemo take vrste, ki se jih lahko razkoščiči. Na marelice kakor tudi na breskve natresemo zopet plast sladkorja in dolijemo po potrebi rum. Kasneje bomo do-loži.le še trde hruške, katere olupimo itn zrežemo na koščke, jih polijemo s sokom 1 limone ter jih damo v 1 liter kropa, da se malo zmehčajo. Nato jih stresemo v mrzlo vodo, odcedimo in vložimo v kozairec ter potrosimo zopet s sladkorjem in po potrebi dolijemo še rum. Kot zadnje bomo vložille še nekaj trdih velikih grazdovih jagod.
Kozarec lahko večkrat potresemo, da se sladkor raztopi. Po kakih treh tednih je sadje uporabno. Priporočljivo je, da sadje iz velikega kozarca predenemo z- dobro prekuhano leseno žlHoo v manjše suhe kozarce, ki jih neprodušno zapremo. Na ta preprečimo, da bi se nam sadje pri pogostem odpiranju ■ozare a pokvarilo.
vodo, dodamo žlico paradižnikove mezge in pol litra kisle smetane. Kuhamo še nekaj časa, da je glava čisto zmehčana. Kuhani odstranimo vrvico in serviramo z omako. Večerja: Stročji fižol v solati,
kruh z liptavskim sirom.
Liptavski sir.
Poljubno količino surovega masla penasto vmešaj, da naraste, ter dodaj drobno zrezano čebulo. sesekljan peteršilj, prav malo sladke paprike, sesekljane kisle kumarice ali kisle gobice. K temu primešaj še skuto in vse skupaj dobro zmešaj, da se zmes enakomerno porazdeli.
Najtrdnejše madeže od jajc. mesa, krvi. mleka, razu iti omak odstranimo najboljše s pepsinom. Umazano mesto zmočimo in na-sujesno nanj nekoliko pepsina v prahu. S (prsti stiskamo, da tkanina upije prah, po potrebi še nekoliko zmočimo. Cez pol ure tkanino speremo.
Madeže od dežja na klobukih svetle barve odstranimo, da držimo klobuk nad posodo vrele vode in ga med tem ščetkamo z mehko ščetko.
Mastne madeže na parketih odstranimo najbolje s pepsinom gline in kisa. Kašo pustimo na madežu nekaj ur, nakar parket umijemo in ponovno premažemo z isto kašo. To (ponavljamo, dokler madež popolnoma ne izgine.
Madeži vlage na belem perilu zginejo, če tkanino z narobne strani zdrgnemo s kašo, ki jo napravimo iz enega dela škroba v prahu, enega dela milnih lusk ali narezanega mila, dveh delov kuhinjske soli in v to kašo nakapamo nekoliko limone. Ko se kaša na blagu osuši, ga operemo in zadnji vodi dodamo nekaj kisa.
Poglejmo še na obešalnike, ki j-'h imamo razvrščene po stanovanju in odstranimo z njih vso tisto obleko, ki pavadno »nima prostora« v omarah. Talko jo bomo obvarovali pred nepotrebnim prahom, a tudi moljem bo teže dosegljiva.
Torej še popotnico v roke — mimogrede povedano — naj ne bo preobilna- dobro zaprimo še okna ter natlačimo na okenske police časopisni papir — da ne bo mogla mokrota v stanovanje tudi ob večjih nalivih, zatemnimo sobo in kuhinjo z ‘zavesami ali debelejšim papirjem ter zaklenimo vsalk prostor v stanovanju posebej. Vse ključe spravimo na mesito, za katerega vemo samo mi, naito po zaklenimo še glavna vrata stanovanja. Ce smo izključili vse električne naprave in odstranili vse predmete, ki bi utegnili povzročiti kakršno koli nevarnost, potem lahko odpotujemo veseli in zadovoljni, da bomo počitnice res preživeli v miru in sproščenosti.
KAKO ČISTIMO BELE ČEVLJE?
Zopet je prišel čas belih čevljev in sandal, Vendar ni nič
gršega kot čevelj, ki bi naj bil bel, a je zaradi nepravilne nege spremenil barvo. Da bomo imeli bele čevlje res bele vse poletje, dajemo nekaj navodil. Predvsem ne smemo čevlje nikdar tako zanemariti. da se madeži ne dajo več odstraniti in se vpijejo v usnje. Zato je treba vsaj vsak drugi dan dobro pregledati in vsak madež sproti odstraniti s steklenim papirjem ali s čistim bencinom. Ce so beli čevlji potemneli in smo zapazili madeže na več mestih, jih najprej skrtačimo, nato cele očistimo s krpico, ki jo namakamo v čist bencin. Končno jih še namažemo z dobrim praškom, ki ga ovlažimo z mlekom in obutev posušimo. Ko je suha, jo skrtačimo in to najbolje z gumijasto ščetko. Belo obutev nikdar ne umivajmo z vodo in milom, ker se s tem kvari usnje in čevelj izgubi obliko.
zo
namreč to »grdo« navado, ki pa se mi je še vedno dobro obnesla, da radovedno gledam na prste dotičnemu, ki mi prvič popravlja take stvari. No, drugič se je že sama lotim, seveda, če ni za tako popravilo potrebno kako posebno orodje — in še vedno mi je nekako dobro uspelo. Zato le pogum!
Ce iz vodovodne pipe kaplja, je to večkrat vzrok izrabljeno tesnilo. Izmenjat ga je treba z novim. Dobimo g> v trgovini z gumijastimi izdelki. Kupimo jih nekaj več, da jih imamo vedno pri roki. Tedaj zapremo glavno vodovodno pipo in počakamo, da vsa voda odteče, k; je še v cevi. Potem odvijemo s francozom zgornji del pipe, s ploščatimi kleščami pa matico, ki drži gumijasti obroček, tega nato izmenjamo z novim in pipa se bo zopet tesno zapirala
Ce voda v stranišču teče, je morda tudi krivda v izrabljenem tesnilu pri odtočnem ventilu ali pa je skočil vzvod s svojega tečaja, za katerega je obešena potezna verižica. Tudi v tem primeru vodo zapremo, izmenjamo po potrebi tesnilo pri odtočnem ventilu ali pa uravnamo zopet vzvod.
Zamašen lijak. Mnoge gospodinje mečejo • namesto v smeti, v lijake vse mogoče odpadke. Ni čudno, če se iztočna cev zamaši. Najprej poskusimo odmašiti cev z vrelo vodo, kateri smo dodale sodo, da razkroji maščobo, ki se je nabrala v cevi. Ce ne pomaga, poskusimo tako, da privijemo ali čvrsto pritrdimo na pipo širšo gumijasto cev, ki jo vtaknemo v lijak in cev pritiskamo še z večjo krpo, ki smo jo ovile okoli cevi, da voda ne more uhajati v umivalnik. Vodo pa do kraja odpremo in največkrat tako močan pritisk Vode požene naprej vso nesnago. Vodo pustimo močno teči, da se cev dobro izčisti. Ce pa tudi to ne pomaga, je pa treba odviti odtočno koleno pri vijaku, kar pa raje prepustimo inštalaterju, če nismo posebno spretne, pa tudi takega orodja najbrže ne bi imele. Za bodoče pa naj nam bo to dobra in seveda draga šola, da ne bomo posodo za smeti zamenjale z lijakom.
Prav to velja tudi za straniščno školjko. Tja ne spadajo krompirjevi In pomaračni olupki, obrezki sadja in solate, pa tudi ne cele strani časopisnega papirja. Vse to spada v smeti. Ce pa se je že naredila taka nerodnost in se ja stranišče zamašilo, odpremo zadaj na školjki odprtino, ki je zaprta s porcelanskim pokrovom in nato z debelo žico očistimo cev, kar skoro vedno pomaga. Od časa do časa pa bomo v školjko nalile vroče vode, kateri primešamo sodo, da razje maščobo, ki se je nabrala v školjki in cevi.
Glavno delo na našem vrtu v tem mesecu je še vedno pletev, okopavanje in zalivanje. Na ze-lenjadnem vrtu sejemo zimsko endivijo, ki ljubi spomladi dobro pognojeno zemljo in mnogo vlage. V drugi polovici julija sejemo še repo, črno ali zimsko redkev ter kitajsko zelje, ki ima to prednost, da zelo hitro zraste in ga lahko vsestransko uporabljamo. Zadnjič sejemo še nad-zemsko kolerabico in koren j ček, da imamo jeseni mladega za prikuho. Kjer niso zime prehude, sejemo lahko v tem meseci mangold ali blitvo za pozno jesensko ali spomladansko uporabo. Vse setve moramo dobro zaščititi pred premočnimi sončnimi žarki in jih primerno po-
Poietna obleka iz pralnega blaga s širokim krilom.
škropiti z vodo, ker seme sicer ne vzkali.
V tem mesecu še presajamo rožnati ali brstnati kapus, kate-
rega gojitev za jesensko, zimsko in spomladansko prikuho izplača. Sadike sadimo v razdalji 50 centimetrov in precej globoko, ker se rastline kasneje zelo rade prevračajo pod težo glavic, ki jih nosi kocen. Presajamo tudi sadike poletne endivje.
V tem času okopavamo tudi pozno in rdeče zelje, ohrovt in cvetačo. Zgodnjim cvetačam za-sučimo cvetne glave, sicer ra žgočem soncu porjave. K lepemu razvoju kapusnic mnogo pripomore pametno zalivanje z gnojnico. Na zelju in drugih ka-pusnicah pobiramo jajčeca in gosenice kapusovega belina, ki jih sproti uničimo.
Paradižnike privezujemo h kolom, jim odstranjujemo zalist-nike ter varujemo pred glivičnimi boleznimi. V vlažnem poletju paradižnik zelo rada napade krompirjeva plesen, zato škropimo večkrat in pravočasno z 1% bordoško brozgo.
Kumare lahko zalivamo le s prestano vodo. Stranski poganjki kumar so navadno rodovitne j ši od glavnih, zato pri glavnih odščipnemo vrh na štiri liste.
Dišavnice — timijan, pehtran, majaron, žajbelj in druge porežemo v cvetju, zvežemo v šopke in posušimo. Rdečim vrtnim jagodam odstranjujemo vitice, ker slabe matično rastlino. Kadar hočemo imeti zarod za nov nasad, tedaj pustimo nekaj najlepših poganjkov od rastlin, ki so rodile najlepše plodove, da se dobro vkoreninijo. Pozneje jih odrežemo in posadimo na senčno gredico ter dobro pognojeno zemljo.® Skrbeti moramo, da imajo podtaknjenci dovolj vlage. Ko dobe šop listov, to je konec avgusta, jih presadimo na stalno mesto.
Ta mesec je prikladen tudi za setev dvoletnih cvetlic, ki cveto šele naslednje leto, n. pr. turški nagelj, marjetice, mačehe, potočnice in druge. Dalije, gladi-jole, visoke cinije in krizanteme pa privezujemo h kolom.
Maua
M. A., CELJE: Dokler Vara zlata žila ne dela ponovnih težav, se omejite samo na to, da skrbite za redno in mehko odvajanje in pa dovolj gibanja.
Če hi se izkazalo, da stanje še ni umirjeno, in bi se na primer hemoroidaLni vozli povečali ali celo vneli, potem Vam priporočam uporabo svečk.
Radikalnejše zdravljenje z injekcijami ali operativno zdravljenje lahko izvede vsak kirurgični oddelek večje bolnišnice.
P. T., MOSTE: Nespečnost iena lahko 'vzrok v obolenju organizma ali posameznih organov, n. pr. pri obolenju možgan, pri različnih duševnih obolenjih, v obolenju nekaterih organov, ki povzročajo bolečine, liudo vročino, hud. kašelj, težko dihanje itd. Pa tudi razna duševna stanja, kot so razburjenost, strah, žalost, skrbi imajo lahko za posledico nespečnost. Nadalje trpe na nespečnosti osebe, ki umsko mnogo delajo, posebno če pri tem zlorabljajo razne strupe, kot so nikotin, kava, čaj, alkohol.
Pa tudi razni zunanji dražljaji, kot o neprimerni prostori za spanje, premočna svetloba, slaba postelja, raznovrstni mrčes, vpitje in ropot v bližini, nepravilna prehrana, posebno obilne večerje, velike spremembe v temperaturi, zlasti vpliv velike vročine, razne slabe življenjske navade, premalo gibanja na zraku itd. la hit o povzročajo nespečnost.
'Tudi razna obolenja srca in krvnega obtoka po svoje vplivajo na nespečnost.
Zdravil za dosego spanja imamo celo vrsto, vendar se moremo pri izbiri zdravil ozirati na vzrok nespečnosti. Le z odstranitvijo morebitnega notranjega vzroka nespečnosti in z odstranitvijo zunanjih kvarnih držaljajev lahko računamo tudi na izboljšanje nespečnosti.
Poskusite najprej s sledečim splošnim pravilom: dve uri pred spanjem popoln duševni mir in počitek, najbolje kratek sprehod, vzdržite se vseh prej navedenih strupov, priporočljiva je mlačna kopel od 27—30 stopinj ali tudi frotiranje s hladno vedo.
Ce se nikakor ne morete izogniti ropotu, si poskušajte zvečer ušesa zamašiti in uporabite v ta namen malo vate z voskom.
To. da ostale, ki spijo z Vami, prav nič ne moti v spanju ropot strojev, Vas ne sme razburjati. Ljudje smo pač različni in smo različno občutljivi, ravno tako povsem različno reagiramo na razne dražljaje iz okolja.
Ce se stanje ne bi izboljšalo po izvajanju splošnih navodil. Vam svetujemo, da se obrnete za pomoč na zdravnika za živčne bolezni.
VIKA, SELCE: Ce gre le za posamezne odvečne dlake na obrazu, si jih odpravljajte kakor doslej, s puljenjem, ali pa si jih dajte odpraviti pri zdravniku specialistu za kežne bolezni s ■ pomočjo elektrolize ali še bolje elektroko-agulacije z diatermalno iglo. Kako kemično sredstvo za odpravljanje dlak uporabljajte le po navodilu zdravnika, sicer je nevarnost, da si s kakimi premočnimi sredstvi pokvarite še kožo.
Za počitnice
Pet preprostih kompletov za deklico ali dečka, ki jih lahko ukrojimo za tople dni,
Perspektivni načrt
za turizem in gostinstvo na Gorenjskem
%Jlr. / SLOVENSKI POROCEVKLEC /
St 14« — 7. JULIJA 1998
Na Goriškem so v vseh. občinah slovesno kot še nikoli doslej slavili obletnico bojev na Sutjeski in dan boirca. Tako so imeli na primer v mestnem parku v Novi Gorici slavnostno akademijo, na kateri je govoril o bojih na Sutjeski predsednik okrajnega odbora ZB France Skok. Zatem je goriško gledališče ob sodelovanju Svobode Nova Gorica izvedlo originalni partizanski miting. Mitinga in proslave se je udeležilo nad tisoč ljudi. Sledilo je ljudsko rajanje. Partizanski . taborni ogenj, streli i,z pušk in pokanje min ter številne raznobarv-
v Žalcu
septembrom ne samo v Žalcu, temveč tudi v drugih krajih Savinjske doline, bodo izpopolnili tudi gasilci.
Prireditelj pričakuj e^ da bo med vsemi temi prireditvami zbudila veliko zanimanja še prva pokušnja piva vseh tistih domačih pivovarn, ki izdelujejo to pijačo iz savinjskega gol-dinga.	M. B.
00-letnica tabora
Vas Osp se je vgnezdila v zatišje pečin. Do teh pečin nameravajo prekopati predor, po katerem bodo speljali reko Reko, ki se sedaj po Škocjanskih jamah izgublja nekam proti Devinu. Tu v Ospu pa bodo postavili elektrarno ter rabili vodo tudi za namakanje. Upajmo, da to ne bo stvar daljne prihodnosti (foto švabič)
Goriška za dan borca
in v počastitev 15-letnice bojev na Sutjeski
ne rakete so podčrtavale pravo partizansko vzdušje.
Razen tega so krenile partizanske patrulje iz Nove Gorice v Ravnico nad Gorico, kjer je tamkajšnja krajevna organizacija ZB odkrila spominsko ploščo na rojstni hiši prvega partizana kurirja iz te vasi Franca Pavlina, kateremu je hudo ranjenemu uspelo, da je skril važno partizansko pošto in dokumente. Sodelovalo je s celovečernim koncertom tamkajšnje vaško društvo Lipa. O pomenu dneva pa je govoril rezervni kapetan Vlado Ferluga.
4. julija so odkrili spominsko ploščo v Tomačevici na Krasu, in sicer heroju Antonu Štiblju-Stjenki. V Idriji pa so odkrili spominsko ploščo heroju, borcu, rudarju Jožetu Mihevcu, v Kanalu pa so odkrili spominsk1 plošči dvema padlima borcema in žrtvam fašističnega nasilja. V Breginju pa bo tamkajšnja krajevna organizacija ZB odkrila spominsko ploščo 7. julija ob stezi, ki se odcepi od ceste v nekdanjo partizansko bolnišnico Jamnik.
Na Livskih Ravnah, pod najvišjim Kolovraitovim hrbtom Kukom na meji Beneške Slovenije, pa so se zbrali številni nekdanji borci in aktivisti Bri-ško-Beneškega odreda, operativnega štaba na zahodno Primorsko in Kobariško - beneškega okraja, katerim je v imenu rezervnih oficirjev govoril Zvonko Uršič. Po prijateljski odbojkarski tekmi s pripadniki ob-
mejnih enot kot tamkajšnje karavle je sledilo ljudsko rajanje in narodno partizansko kolo. Za partizanski pohod, hrano in razvedrilo sta poskrbela občinski odbor ZB Kobarid ob sodelovanju tamkajšnjega planinskega društva. Niti dež in ploha, ki se je vlila, nista skalila prijetnega razpoloženja in obujanja spominov v prijateljskih pomenkih z vaščani te znane partizanske vasi.
Občinski odbor ZB Tolmin pa je organiziral partizanski pohod nekdanjih borcev in rezervnih oficirjev skupno z mladino in člani SZDL iz Tolmina v Tolminske Ravne in v Čadrg, kjer je bil partizanski miting. Razen tega je bil večji miting združen s športnimi in kulturnimi prireditvami tudi na Šentviški gori v spomin na prvo večjo uspelo bitko partizanov na sovražno postojanko spomladi leta 1913. Tu ..so sodelovali tudi gasilci iz Mosta ob Soči in Po-nikev ter TVD Partizan Tolmin. Govoril pa je Franc Hvala, član okrajnega odbora ZB Nova Gorica. Tudi v Braniku so imeli lepo slovesnost ob sodelovanju domačega prosvetnega društva in Partizana. Razen tega so na stolpu nekdanje graščine zakurili umetne ognje in razsvetlili vso cesto, ki vodi iz v a®; do porušene graščine, v kateri so partizani uničili belogardistično postojanko. Tudi v Bovcu, Ajdovščini in Vipavi, Brdih in Komnu na Krasu niso zaostajali s slovesnostmi v počastitev Dneva borca in 15-letnlce bojev na Sutjeski.	-Jp
BIVŠI DIREKTOR »TOBI« PRIDE PRED S0DIS61
Osmega julija se bo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru začela razprava zoper bivšega direktorja Tovarne termoeiek-tričnih proizvodov »TOBI« Ivana Živka, kii je zakrivil vrsto kaznivih dejanj. Obtožnica mu očita, da je sklenil vrsto pogodb brez odobritve organov delavskega samoupravljanja in proti veljavnim predpisom o sklepanju zunanjetrgovinskih pogodb. Tako je leta 1955 s pomočjo plačanega posredovalca inženirja Hauserja z Dunaja sklenil z elektrotehničnim	podjetjem
»Elektra« v Bregenzu brez odobritve delavskega sveta in upravnega odbora pogodbo za dobavo 30.000 komadov agregatov za 55-litrske absorbcijske hladilnike. Podjetje TOBI ni bilo upravičeno za sklepanje takšnih pogodb s tujino, ker tovarna ni registrirana kot uvozno ali izvozno podjetje. Kako porazno škodljivo je ravnal Živko Ivan pri sklepanju te pogodbe najbolj jasno dokazuje dejstvo, da je kupil te agregate po 33 dolarjev za komad, čeprav so druga podjetja podobne, le za malenkost slabše opremljene agregate prodajale po 27 dolarjev. Drastičen je primer obdolženčevega ravnanja pri nakupu dveh milijonov srebrnih kontaktov za izdelavo električnih stikal, ki so stali 24.000 dolarjev. Sele po sklenjeni pogodbi so v podjetju podrejeni obdolženčevi uslužbenci ugotovili, da bi lahko takšne kontakte izdelali doma po ceni 3 dinarje za komad. Po drugi strani pa bi tuja tvrdka De Gusa dobavila takšne kontakte za 5600 dolarjev. Tako je podjetje TOBI za te kontakte plačalo 18.400 dolarjev preveč ter utrpelo zaradi tega ob upoštevanju konficienta za reprodukcijski material 1,5 škodo v višini nad 25 milijonov dinarjev. Obdolženec je sklepal škodljive pogodbe ob zlorabi svojega uradnega položaja predvsem zato, da je prejemal od raznih avstrijskih tvrdk ozir. njihovih predstavnikov podkupnino. Dokazano je, da je Ivan Živko prejel kot darilo od avstrijskih predstavnikov skupno 18.000 ši-Uagov la več drugih daril v
vrednosti 600.000 din. Tako je kot uradna oseba sprejel darila, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravil uradno dejanje, ki br ga tudi sicer moral opraviti. Vrednost teh daril znaša okrog 600.000 dinarjev. Razumljivo je, da je ta darila prejemal zato, da je sklepal pogodbe v škodo svojega podjetja. V letih 1956 in 1957 je 2'ivko neupravičeno in brez dovoljenja organov delavskega upravljanja odnesel iz tovarne TOBI dva hladilnika, radiator, pralni stroj, infra peč ter jih montiral in uporabljal v svojem domu. Iz upravnega poslopja je odnesel dva polivinilna tekača ter jih s službenim avtomobilom odpeljal na svoj dom, kjer sta mu bila pri preiskav,' zasežena. Prav tako je grobo kršil svoj uradni položaj s tem, da je prepričal organe delavskega upravljanja in jih s prikazovanjem pravilnosti postopka pripeljal do tega, da so po občutno znižanih cenah odobrili posameznim vodilnim članom kolektiva prodajo dveh pralnih strojev, osmih absorbcijskih hladilnikov, pet,h grelnih mfenic in devetnajstih infrapeči. Zaradi tega je podjetje utrpelo 592.780 din škode.
K.
Mcjsris
Te dni se je končalo v Šoštanju taborjenje obveznikov pred-vojaške vzgoje' šoštanjske in mozirske občine. V treh skupinah je taborilo po deset dni okrog 700 mladincev. Tabor je bil prav prijetno urejen. Mladinci so poslušali razna predavanja, ogledali pa so si tudi termoelektrarno in kmetijsko po-dejavnost
*
Graditev gozdne avtomobilske ceste Mozirje—Šmihel nad Mozirjem letos nadaljujejo. 2 km dolga cesta od Mozirja do Brezja je že zgrajena. Drugi odsek ceste, dolg poldrugi kilometer, bo nekoliko težje graditi, že letos pa bodo začeli graditi tudi tretjega. Na tem, nekaj čez dva kilometra dolgem odseku bodo potrebni kar štirje mostovi. Prihodnje leto nameravajo cesto, ki bo dolga nekaj nad 7 km povsem dograditi.	R.	2.
Na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju že dlje temeljito in obširno razpravljajo o perspektivnem načrtu gospodarstva na Gorenjskem. Pri tem so posvetili precej časa tudi turizmu in gostinstvu v kranjskem okraju, ki sta prav gotovo med najvažnejšimi in donosnimi gospodarskimi panogami v okraju. Če ti panogi še ne prinašata toliko, kot bi lahko, so za to objektivni vzroki, deloma pa tudi lastna krivda. Kaj pa pomeni turizem in gostinstvo za devizni promet, nam ks_/ to, da je bil prav turizem že v letu 1955 na 8. mestu po prispevanju deviz.
Gorenjska je vsa v celoti turistično področje, ki uživa dokajšnji sloves doma in tudi v tujini. Posebno Bled in Bohinj sta kaj dobro znana. Zato tudi perspektivni načrt zajema celotno Gorenjsko, ko predvideva investicije v prihodnjih letih za razvoj turizma. Če pregledamo ta načrt podrobneje, vidimo da Ima za podlago v prvi vrsti povečanje in izboljšanje turističnih sob in .s tem turistične zmogljivosti na Gorenjskem, dalje gradnjo kopališč, ureditev
nekaterih najbolj znanih turističnih zanimivosti in izgraditev žičnic. Med turističnimi zanimivostmi omenja načrt ureditev blejskega gradu, slapa »Sum« v Besnici, gradu v Sk. Loki, pri žičnicah pa zgraditev žičnic na Jezerskem, na Zelenico, Krvavec, dokončanje žičnice v Kranjski gori in postavitev še dveh manjših z Bukovnika, dalje na Vogel in še manjše v Bohinju. Torej je žičnic predvidenih kar dovolj, le verjetno so pozabili še na malo žičnico na Pokljuki v bližini »Sport-hotela«, ker bo treba misliti tudi na pokljuško zimsko središče, ki nima razen hotela prav ničesar. Tudi nekaj športnih objektov je predvidenih, n. pr. ureditev sankaških prog na Bledu in v Bohinju, smučarskih prog v Kranjski gori in na Jezerskem. Če gledamo 'denarno, znaša načrt nekaj nad eno milijardo dinarjev. Vsekakor je to velika vsota. Prav gotovo je vse, kar predvidevajo in naštevajo, potrebno, vendar bi vseeno kazalo premisliti, kaj je važnejše. Lahko bi rekli, da so upoštevali premalo izletniških točk. zanimi-
vosti, kamor lahko napotimo goste, ki letujejo na Gorenjskem. Saj večkrat pravijo, da jim ne znamo pošteno odvzeti denarja. Statistika nam kaže, da pri nas porabi tuji gost le 4 dolarje, drugod pa od 7.3 do 7.5 dolarja. Tudi pri žičnicah moramo glpdati na to, da bodo izhodiščne točke povezane z dobrimi prometnimi zvezami in cestami, ker sicer ne moremo računati na večji promet.
V gostinstvu so potrebe še večje. Ce smo imeli že pred vojno 567 gostinskih obratov, jih sedaj prav gotovo ne more zadostovati nekaj nad 414. In če mislimo na povečanje turističnega prometa, moramo seveda temu primerno povečati tudi gostinsko mrežo. In ne samo zaradi tega, temveč tudi zaradi naše družbene prehrane moramo gledati na povečanje zmogljivosti, da se bo tudi naš domači človek lahko primerno hranil. Načrt ima za gostinstvo dve temeljni misli: da se povečajo zmogljivosti sob, da se torej prenovijo sedanji obrati in zgrade novi hoteli in penzioni, kar je mišljeno v Kranjski gori, Kranju in na Bledu, ter da se obrati, ki so bili odvzeti gostinstvu, vrnejo (na pr. Kranjska gora, Gozd Martuljk, Preddvor). S tem bi že pridobili dokaj novih možnosti za večji razmah našega gostinstva. V naših industrijskih središčih pa je treba misliti na družbeno prehrano najprimerneje z
ustanovitvijo menz, ki naj jih ustanove občine obenem s podjetji. K tem spadajo tudi mlečne restavracije Tn mogoče tudi točilnice brezalkoholnih pijač. Načrt navaja vrsto objektov, ki naj bi jih zgradili na Gorenjskem do leta 1961. Naj omenimo samo nekatere. Na Bledu bodo zgradili kopališče, preno-
vili Union, Mežaklo, gostišče Mlino in Ribno, kavarno, zgradili nov objekt na mesitu starega trakta »Parkhotela«, restavracijo na gradu, v Bohinju pa preuredili hotel Jezero, gostišče Stare Fužine dokončali dela »Pod Voglom« in izgradili nov objekt na železniški postaji ter restavracijo. V Kranjski gori bodo sezidali nov hotel, uredili vse dosedanje objekte, ki so vsi slabi, gostišče pri žičnici. V Radovljici bodo uredili Grajski dvor, sezidali hotel. V Kropi bodo sezidali gostišče in gostišče na Posavcu, v Tržiču modernizirali hotel Pošta. V načrtu je dom na Zelenici, usposobitev Bornovega gradu, nov hotel v Železnikih in še vrsto drugih obratov, gostišč in izletniških točk. Skupno naj bi znašali izdatki po tem načrtu do 1.699,000.000 din. Ti zneski naj bi se finansirali iz občinskih, okrajnih in republiških investicijskih sredstev. Po tem načrtu bi pridobili razen drugega 647 ležišč.
Obenem s temi povečanji zmogljivosti se bo moral primerno povečati tudi promet, trgovina in obrt, ker so vse te panoge tesno povezane. Tudi vprašanje kadrov omenjajo v načrtu, vendar je treba to vprašanje veliko bolj poudariti, kar nam kaže že letošnja sezona. Naj večji problem je ravno pomanjkanje visokokvalificiranega in kvalificiranega kadra. Tega kadra j"e zmeraj manj in zato so tudi tisti, ki jih je še mogoče dobiti, zmeraj zahtevnejši. Ker se to ne da urediti v enem letu, je treba takoj pričeti pri tem resno delati.
OLO Kranj bo v kratkem razpravljal o tem načrtu, nato pa bodo razpravljale tudi gorenjske občine.	B.	B.
Slovenska Bistrica
Preusmeritev proizvodnje v Industriji. Industrija metalnih polizdelkov »Impol« v Slovenski Bistrici bo letos nadaljevala preusmerjanje proizvodnje izdelkov od bakra na aluminij. Granitna industrija Oplotnica se bo delno preusmerila od proizvodnje granitnih kock. robnikov in blokov na proizvodnjo gradbenih plošč, po katerih je veliko povpraševanje. V Tovarni olja v Slovenski Bistrici bosta letos Jjačeli obratovati ekstrakcija in (ttjfinerija, kar bo omogočilo in-Ipizivnejše izkoriščanje surovin.
Konec junija je bilo tu 210 gostov, v glavni sezoni pa kaže, da bo vse zasedeno. Na razpolago imajo 300 do 350 ležišč. Mnogo ljudi stanuje izven zdraviliških objektov, v zasebnih vilah in hišah. V zdravilišče prihaja največ socialnih zavarovancev iz Slovenije. Dnevna oskrba znaša od 750 do 900 dinarjev. Lahko pa se vzame tudi samo pol pe.n-siona. Kopališče je zdaj odprti) tudi popoldne do 16. ure. "Ze nekaj časa so odprte tudi mineralne kopeli, ki so cenejše in ki so priporočljive posebno za težje srčne bolnike, ker ne vsebujejo
Pogled na Velesovo in Karavanke (foto Šelhaus)
Kratke iz Maribora
Sklep občinskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor Maribor---Center je sklenil, da ge dosedanja veletrgovina »Zrno« likvidira s tem, da ri—.o dosedanjo dejavnost in vci.no osnovnih sredstev prevzame podjetje »Mlin-testenine«. Tako posluje od 1. julija dalje za po-d-ročje mariborskega in murskosoboškega okraja samo eno pooblaščeno podjetje za promet z IKtaricami in mlevskimi izdelki pa debelo, in sicer mariborsko
podjetje »Ml.in-testenine«. Ta eklep občinskega ljudskega odbora Maribor—Center je v skladu s 6. členom uredbe o sp-re-Jnembah in dopolnitvah uredba c prometu z žiti.
s
Nova mladinska delovna brigada. Brigadirji VI. mariborske mladinske delovne brigade »Bojana Iliha« so odpotoval- v Koper, da bodo pomagali graditi namakalne naprave na Kopr-sketn. Osemdeset brigadirjev — srednješolcev iz Maribora, Raven na Koroškem, Slovenske Bistrice, Ptuja. Ruš, Rač in nekaterih drugih krajev bo delalo mesec dni.
•
Nova številke »Našega, gospodarstva«. v Mariboru je izšla 12. številka »Našega ’ gospodarstva«, ki objavlja med drugim prispevek Rudija Crnkoviča o poslovanju organizacij v letu 1957 in o pregledu zaključnih računov. Zdravko Praznik je napisal nekaj tehtnih misli v sestavku o osnovah investicijske politike v perspektivnem načrtu okraja. Prav tako so objavljeni članki Franja Vetriha, inž. Vla-
dimirja Klinca, Cirila MikLa in
nekaterih dTUgih mariborskih -Hornistov.
Ceneno letovanje. Sindikalna organizacija delovnega kolektiva Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru je letos odobrila 70 ne j zaslužne j šim članom delovnega kolektiva sedemdnevno brezplačno letovanje na morju. Delavski svet podjetja se zaveda pomembnosti dopusta za zdravje delavcev in je prispeval sindikalni podružnici za oddih 2,3 milijona dinarjev. Člani delovnega kolektiva preživljajo tudi letos svoj dopust v lastnem počitniškem domu v Piranu. kjer plačajo za dnevni pension le 300 dinarjev. K.
V
Redko katero zdravilišče ima toliko različnih možnosti za zdravljenje raznih bolezni, ki se lahko uspešn-o zdravijo s kopanjem in pitjem mineralne vode, kakor zdravilišče v Radencih. Zato je dotok gosto-v v to zdravilišče tudi vsako leto večji. Z letošnjo predsezono '-o bili kar zadovoljni, če izvzamemo vreme, ki je kazilo gostom razpoloženje. Medtem jko je bilo lani do tega časa okrog 3.200 nočnin in nekaj nad 500 gostov, so zabeležili letos že čez 4.300 nočnin in 984 gostov. Tudi števil-o inozemskih gostov se je povečalo. Do sedaj se je v Radencih zdravilo že nad 100 tujcev, največ Avstrijcev. Italijanov, Nemcev, Grkov itd.
Kadencih
vedno
Ljutomerski dom
Letos, 6. septembra, bo poteklo 90 let, odkar so se mnogi tisoči slovenskih rodoljubov iz vseh krajev Slovenije zbrali v Žalcu na drugem taboru (mesec dni prej je bil prvi tabor v Ljutomeru), kjer so znova zahtevali združeno Slovenijo. Za proslavo te obletnice so v Žalcu ustanovili poseben odbor. Proslava bo v glavnem izzvenela kot poziv vsem delovnim ljudem za najboljše izpolnjevanje nalog tako v gospodarskih organizacijah, kakor v kmetijstvu in najrazličnejših društvih. Gre torej za širšo aktiv-izacijo ljudi na vseh področjih družbenega življenja.
Na zadnji seji pripravljalnega odbora za proslavo 90-letnice tabora v Žalcu so sklenili, da
bodo zaključne slavnostne prireditve v počastitev te obletnice v nedeljo 14. septembra, torej v času, ko so v Savinjski dolini v glavnem že opravili obiranje hmelja. Ta dan bo v jutranjih urah skozi Žalec povorka, v kateri bo prikazana celotna gospodarska dejavnost Savinjske doline. Slavnostno zborovanje pa se bo začelo ob 10. uri na prostoru za telovadnim domom. V okviru te slovesnosti bodo odkrili ploščo v spomin na tabor v Žalcu, odprli Dom hmeljarjev in razstavo vzorcev hmelja, izdali »Savinjski zbornik« itd. Zelo zanimiv bo tudi program kulturnih prireditev. Tako bodo v »Veliki puntariji« nastopili člani dramskih odsekov več »Svobod« m
toliko ogljikove kisline. V obratu so tudi prhe.
Zdravilišča ima sedaj že tudi izdelane načrte za ureditev nekaterih objektov v zimski sezoni. Te dni bodo odprli kuhinjo in točilnico v dietični restavraciji. Za razvedrilo je gostom na razoolaeo kavama z barom in
prosvetnih društev, razen tega pa bo bržkone gostovalo tudi Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, pevski zbor »Slava Klavora« iz Maribora ipd. Poleg vsega tega bo tega dne v Žalcu še okrajni festival pevskih zborov »Svobod«, ki bo hkrati veljal za tekmovanje. Pester program prireditev, ki bodo na sporedu zlasti v tednu pred 14.
600 milijonov za regulacije
delavci na terenu prirejali predavanja za terenske zdravstvene delavce in za učitelje, ki bodo sodelovali v pripravah za to akcijo. Stamši plačajo za otroke letno za tablete 250 dinarjev. Za socialno ogrožene otroke bo kril stroške občinski ljudski odbor.
•
Taborjenje predvojaške vzgoje. Letos taborijo v Ljutomeru obvezniki predvojaške vzgoje iz vsega Pomurja, in, sicer v izmenah po 12 dni. Tukaj se mladinci seznanijo z raznimi vojaškimi vajami, s sodobno tehniko, opisom orožja in nekaterimi drugimi vojnimi veščinami. Razen tega skrbi vodstvo taborjenja todi za športno dn kulturno dejavnost. Tabor je vzorno urejen.
Živahna kulturnoprosvetna dejavnost. V Veržeju je dramska sekcija prosvetnega društva uprizorila igro Emila Freliha »Vrnil se je« v režiji Marijiice Ferenčeve. Razen tega delujejo prt prosvetnem društvu v Veržeju mešani, ženski in pionirski pevski zbor te,r tamibunaški orkester, ki je najmlajša sekcija društva.	K.
9 O G l A S • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI
V Pomurju imajo vrsto potokov, ki poplavljajo plodne površine ter povzročajo vsako leto pomurskemu gospodarstvu občutno škodo. V prihodnjih petih letih bodo v PomrTju na področju vodnega gospodarstva porabili okrog 600 milijonov dinarjev za regulacijo Mure, Leda-ve, Ščavnice, Plitvice in Krke ter za ostale melioracije v okraju. Ta sredstva bodo zagotovljena iz prispevkov vodnogospodarske skupnosti, iz proračunskih sredstev in iz nekaterih drugih virov.
•
Priprave za 11 uo rt racijo zobovja. V Mursiki Soboti so se na tajništvu za zdravstvo OLO sestali zobozdravstveni delavoi, da bi se pogovorili o pripravah za fluotrizacijo zobovja šolskih otrok do deset let starosti in nosečnic. Na sestanku so sklenili, da bodo zobozdravstveni
več gostov
glasbo. Dalje so tu še kino in knjižnica ter igrišči za tenis in balinanje. Vendar sd željo gostje za .razvedrilo več zabavnega programa ter raznih kulturnih in športnih prireditev. Raizen rednih gostov srečavamo tu posebno ob nedeljah skupine izletnikov.	IKA
KONEC KVALIFIKACIJSKIH ROKOMETNIH TURNIRJEV
Odred ima zamudo
Po Zgubljeni odločilni tekmi drugega dneva z Železničarjem iz Novega Sada je s 3 točkami zaostal na drugem mestu za Lokomotivo (Zagreb) — V zvezno ligo si
lahko odpre po! z zmago nad Rabolničkim iz Skoplja
LJUBLJANA, 6. jul. — Vse kar so ljubljanski ljubitelji rokometa videli v treh nastopih na kotalkališču v Čufarjevi ulici, sicer ni bil mali rokomet velikega kova, zato pa je bil ves kvalifikacijski turnir tako poln dramatike in nenadnih preobratov, da si ga je bilo zares vredno ogledati.
Slovenski prvak Odred je v prvih dveh nastopih osvojil simpatije občinstva. Ekipa, izpopolnjena z mladimi igralci, se je zagrizeno borila in proti obema favoriziranima gostujočima moštvoma (Bosni in Lokomotivi) izvlekla tri točke. Po vseh pravilih bi Ljubljančanom ta izkupiček moral zadostovati za prvo mesto: zadnji nastop v nedeljo dopoldne proti novosadskemu Železničarju naj bi bil samo še potrditev prejšnjih izidov, saj so Vojvodinci izgubili obe prejšnji tekmi.
Tako so mislili gledalci in tako so — žal — mislili tudi ljubljanski igralci. V poslednji boj so šli vse preveč prepričani o svoji zmagi. Ko pa so gostje to ležernost izkoristili in se pognali v vodstvo, pa so bili domačini ob živce. Prvič sredi prvega in nato še v sredini drugega polčasa so imeli nekaj povsem »temnih« minut, v katerih so si izid poslabšali od 2:3 na 3:7 oz. od 8:10 na 9:16. Kaj je potem pomagalo, da so se spet zbrali in zaigrali povsem prerojeno, ko pa je bila prednost gostov že nedosegljiva? Odred je naposled izgubil z dvema goloma razlike in si tako pridelal vsaj še drugo mesto in z njim pravico do kvalifikacijske tekme z Rabot-ničkim iz Skopja — drugoplasi-
Bvojiio presenečenje v nedeljo
Pred zadnjima tekmama sta Odreci in Bosna imela po 3, Lokomotiva 2 in Železničar nobene točke. Obe vodeči ekipi pa sta morali spraviti dva presenetljiva poraza.
V prvem nastopu je Lokomotiva na veliko veselje ljubljanskega tabora spravila s poti Odredovega tekmeca. Zagrebčani so po zanimivi igri — v kateri pa so bili premočni od začetka do konca — zmagali proti Bosni 17:14 (9:5). Pri zmagovalcih je bil najuspešnejši strelec Francki z 9 goli, pri poraženih pa je največkrat zadel v črno Jankelič (4). Sodil je Kastelic.
Zdaj je bilo jasno vse . . . Odred je proti že dvakrat premaganemu Železničarju potreboval samo zma-
TUDI PLAVALCI PRI DELU...
Na Ravnah in...
Ravnah na Koroškem je bil včeraj plavalni dvoboj med domačim Fu-žinarjem in med VI. ljubljansko mladinsko delovno bri<rado Janka Premrla-Vojka. V dvoboju je zmagal Fužinar s 117:76 točkam.
Boljši rezultati: mladinci 100 m pro-sto: Milenkovič (MDR) 1:16.7, Gregor Klančnik ml. (F) 1:19.8; 50 in hrbtno: Pr: vi in jF) 44.6; 100 m prsno: Polanc (F'i 1:31.5: 409 xn prosto: Milenkovič (MDB) 7:05.8:	400 m prsno:	Polanc
8."5.5: mladinke 100 m: Breznik (F)
I	3 X 50 m prsno: Fužinar 2:41.7; skoki: Gregor Klančnik ml. E. W.
... na Bledu
V Grajskem kopališču na Bledu je bil včeraj dopoldne plavalni troboj med mladinci in mladinkami kranjskega. Triglava, Radovljice in doina-i-eca Partizana. Na tekmah so se najbolj Izkazali plavalci iz Kranja. V prijateljski waterpolski tekmi je domači Partizan premagal Radovljico
Izidi: mladinci 200 m prosto: Brinovec -(T) 2:43.5; 100 m prsno: Zemva (R)	1:27,4;	50 m metuljček:	Remic
(?) 36,3: 50 m prosto: Brinovec 30.0; 4 X 50 m mešano: Kranj 2:34.4; 4 X X 50 m prosto: Kranj 2:10,7: mladinke 50 m prosto:	Korošec (P)	40,4;
50 ni prsno: Plemelj (P) 43,6; 4X50 m: Kranj 3:10,0.	R-	B.
TOUR DE FRANCE RUMENA MAJICA — DARRIGADE
Bordeanx, 6. julija. Enajsto etapo
mednarodne kolesarske dirke >Po Franciji« je dobil Italijan Padovan. Zmagovalec je prevozil 137 km od Rovena do Bordeauva v času 3; 11:25. V skupni razvrstitvi je Še zmeraj prvi Francoz Darrigade s 23 sek. prednosti pred Italijanom Faverom in 38 sek. boljšim časom od Nizozemca Voortinga.
KOLESARSKE DIRKE V TRBOVLJAH
Domača Kolesarska sekcija v Trbovljah je priredila včeraj dopoldne meddruštvene kolesarske dirke na 2 km dolgi krožni progi. Udeležilo se jih je 20 dirkačev.
Med 11 mladinci so se plasirali za najboljša mesta Puharič (Odred*. Sešek (Ljubljana) in Peški eni; (Ilirija), medtem ko so se v turistični skupini izkazali z najboljšimi časi Podlesnik in Mrzlikar (oba Rog) in Ziherl iz Vodic. Za dirko je bilo precej zcrnimanja in zato je še bolj prav. da je bila organizacija v redu in »ni bilo nobenih nevšečnosti.	T
V Zrenjaninu je domači Proleter v
dvoboju v grško-rimski rokoborbi premagal Švedsko ekipo Arbvoz z
II :5
go in postal bi bil zvezni ligaš. Samo največji čmogledci pa so računali s tolažilno varianto — če bi Odred morda le izgubil, ne sme . biti 5 golov razlike v korist Novosadčanov. V tem primeru bi Odred zaradi boljšega količnika golov še vedno obdržal drugo mesto pred Bosno in s tem pravico do nastopa v kvalifikacijski tekmi z drugoplasiranim na beograjskem turnirju.
Železničar : Odred
18:16 (8:6)
Na mnogo manjkalo in prišlo bi celo do tretje inačice — do poraza Odreda z več ko 5 goli razlike. Novosadčani so zaigrali mirno, saj niso imeli kaj izgubiti. Vodili so od začetka do konca z večjim ali manjšim naskokom. Ko so sredi druge polovice povedli že 16:9, sta se ekipi Lokomotive in Bosne, ki sta spodbujali Novosadčane, že začeli objemati. Toda z energičnim finišem je Odred vendar zmanjšal razliko. Dve minuti pred koncem so Ljubljančani zapravili še zadnjo priložnost. Približali so se že na 17:16, nato pa dvakrat neuspešno napadli. Ko je Železničar naposled dosegel še 18 gol, je bila tekma odločena.
Odred je Igral slabo. Tako v obrambi kakor tudi v napadu. Nekaj lepih strelov ni moglo odtehtati nepovezane in pretirano živčne igre. Igralcem je padala žoga z rok, podajali so jo celo sodniku, pri vsem tem pa so še slabo streljali. Predvsem si v conski obrambi gostov niso znali ustvarjati čistih položajev. Dokaj nerazpoložen je bil tudi Papež, ki se je odkupil šele prav pred koncem z nekaj lepimi streli, sicer pa je zastreljal (v vratnico) celo kazenski strel. In kakor vemo — Odred stoji in pade — s Stanetom Papežem.
Strelci so bili: za zmagovalce — Kulidžar 9. Miler in Novkovič po 3. Vojinovič in Jovanovič po 1, za Odred — Sever 6. Papež 5, Cešno-var 3, Juvan in Ovsenik po 1. Sodil je Pajinlč.
Lestvica: Lokomotiva	3	2	0	1	50:44	4
Odred *	3	1	1	1	53:50	3
Bosna	3	1	1	1	49:49	3
Železničar	3	1	0	2	43:52	2
Lokomotiva je tako novi član zvezne lige, Odred pa mora v boj z drugoplasiranim iz Beograda — Rabotničkim iz Skoplja. V Beogradu so bili manj učinkoviti (176 golov nasproti 195 ljubljanskim), izidi pa taki:
Železničar (Beograd) : Rabotnič-ki 16:11, Budučnost : Partizan (Buje) 11:10, Železničar : Budučnost 19:11, Partizan : Rabotnički 14:13, Železničar : Partizan 17:15, Rabotnički : Budučnost 27:12.
Lestvica:
Železničar	3	3	0	0	52:37	6
Rabotnički	3	1	0	2	51:42	2
Partizan	3	1	0	2	39:41	2
Budučnost	3	1	0	2	34:56	2
-eb
FESTIVAL
OBVESTILO Na hipodromu v Stožicah morale biti včeraj velike konjske dirke v počastitev 15-letnice Sutjeske, toda slabo vreme je prizadevnim prirediteljem prekrižalo račune. Zato so dirke odgodiii na prihodnjo nedeljo
ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC«
ima od 16 Junija dalje novo številko bančnega računa
In sicer:
600 — 704
t — 367
L. Marenzio, G. Gabrieli, J. Dow-land, J. N. Favi-d,. M. Artner, G. Mittergrandnegger, M, Ravel, H. Distler, C. Monteverdi, H. Ed*er, J. M. Hauer. D MiHhaud, H. Villa-Lobos. O. di Lasso, H. L. Hassler.
Vstopnina: 200. 150 in 100 din.
Vstopnice lahko dobite pri festivalni blaga,jni v Križankah od 10. do 13. in od 17 do 20.30.
Rezervacije po tel. št. 21-164, za skupinski obisk do 1.1- ure. Delovnim kolektivom priporočamo, da organizirajo skupne obiske festivalnih prireditev.
Razstavi. V Narodnem muzeju »Turški vpadi na slovenska tla«, v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice razstava o razvoju slovenskega koledarstva.
ranim z beograjskega turnirja. Zmagovalec te tekme bo postal
prav tako član zvezne lige.
Sicer pa pojdimo po vrstil Ro prvem dnevu sporeda (Odred • Bosna 18:18 in Lokomotiva : Železničar (19:11) so se igralci znova postavili na igrišču v soboto zvečer. Prvi sta nastopili — pred približno 500 gledalci in sodnikom Gojničem iz Beograda — ekipi Odreda in Lokomotive.
Odred : Lokomotiva 19:14 (9:6)
Kakor proti Bosni, je tudi tokrat Odred bliskovito začel, prešel v vodstvo 2:0 in nato niti enkrat ni dopustil nasprotniku, da bi prišel predenj. Zagrebčani so sicer odlično pokrivali Papeža, zato pa so bili »strelsko« dobro razpoloženi ostali Odredov! igralci in tako se je žoga pogostoma tokljala v mreži Zagrebčanov. K dobremu vtisu domačinov je mnogo prispeval tudi vratar Vrbančič, ki je nekajkrat sijajno posredoval.
Z 9:6 sta moštvi odšli na odmor. V drugem delu tekme so domačini še bolj ojačili pritisk in potem ko je Papež zapored realiziral dva kazenska strela — dokončno potolkli Zagrebčane. Strelci: za Odred — Papež in Sever po 5. Cešnovar. Ovsenik. Globokar in Cogurič po 2 ter Juvan 1, za Lokomotivo — Francki 5, Tometič 3, Pausavljevič in Parč po 2, Marolt in Mikelič pa
P° l	„
Druga tekma med Bosno in Železničarjem se je končala s pričakovano zmago Sarajevčanov, ki pa so imeli več dela, kakor je kazalo po petkovih tekmah. Rezultat je bil 17:14	(9:6)	za	Bosno.
Sodil je Juhant.
Drevi ob 20.30 v preddverju Križank »Ukročena trmoglavka« W. Shakespearea. Izvaja umetniško osebje ljubljanskega dramskega gledališča. Prva dramska predstava v preddverju. Težišče zabavnega dogajanja bo vzhodna pred-dverna arkadna galerija in prizorišče pod njo. Vsekakor zanimiv uprizoritveni poskus v primeru slabega vremena bo predstava v dramskem gledališču. Vstopnina: 200. 150 in 100 din.
Torek, 8. julija, ob 20.30 v preddverju Križank nastop slovečih celovških madrigalistov, ki bodo izvajali pod vodstvom dirigenta G Mittergradneggerja izred. zanimiv koncertni spored. To bo prvi nastop tega zbora v okviru prireditev ljubljenskega festivala. Na sporedu so: H. Schtittz. J. Gallus,
KOLEDAR
Ponedeljek, 7. julija: Vilko.
*
Na današnji dan leta 1941 se je začel oborožen o^oor v Srbitji.
*
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU. OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN:
Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Krejčj; Fedor, Privoz 18, telefon 20-767 V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje.
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Petek Anton, Titova c. 29/b, telefon 32-700. V odsotnosti zdiraivniika kličite telefon LM 30-300.
Zdravstveni dom VIC: dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, telefon 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad št. 3. od 8.—14 ure. telefon 21-797.
Zdravstveni dom CENTER:
dr. Zalta Maks, Miklošičeva c. 24, telefon 39-151. Za obiske otrok ista telefonska številka. Zdravstveni dom SISKA: dr. Jezeršek Pavle. Knezov® ul 11, telefon 21-744.
Zdravstven) dom BEŽIGRAD: dr. Naglas Marjan, Lavričeva c. 5a. telefon 31-286. V slučaju odsotnosti telefon LM 30-800. Zveza prijateljev mladine okraja Ljubljana je pripravila tudi letos dnevna letovanja ob Sori za pionirje Ljubljane.
Obveščamo starše in Društva
prijateljev mladine da bomo sprejemali prijave jn prispevek 100 dim
dnevno od sobote dalje od 17. do
19. ure, Resljeva c. 9, soba 5. Pionirji vabimo vas.
MEDEX POSLOVALNICA MIKLOŠIČEVA 30. Veliko znižanje cen pristnega čebelnega medu za 1-1%. — Med po 320 din za kg.
»FLEX« je najboljše sredstvo za Čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX« kjer kupuješ milo!
Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj ULTRAGIN-sport kremo. .
GLEDALIŠČU
DRAMA
Ponedeljek, 7. julija, ob 21: Shakespeare »UKROČENA TRMOGLAVKA«. Predstava v Križankah v okviru prirereditev VI. Ljubljanskega festivala. (Katarino igra Vika Grilova.)
OPERA
Ponedeljek 7. julija; Smetana »PRODANA NEVESTA«. Gostovanje ljubljanske Opere v Postojni v okviru Primorskih prireditev.
Torek. 8. julija: Smetana »PRODANA NEVESTA«. Gostovanje ljubljanske Opere v Kopru, v okviru Primorskih prireditev. Sreda, 9. julija: Hristič »OHRIDSKA LEGENDA«. Gostovanje Ljubljanske Opere v Kopru v okviru Primorskih prireditev. Četrtek, 10. julija:	Hristič »OH-
RIDSKA LEGENDA«. Gostovanje ljubljanske Opere v Piranu v okviru Primorskih prireditev. Zaključek operne sezone 1957-58.
MESTNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Gledališka pasaža Ponedeljek, 6. julija, ob 20: J. Lutotvski »Dežurna služba.« Gostovanje SNG Trst.
Torek. 7. julija ob 20: J. Lutotvski »Dežurna služba«. Gostovanje SNG Trst.
Cenjene obiskovalce opozarjamo na gostovanje SNG Trst. Preskrbite si vstopnice v predprodaji.
RAZPASI
Komisija za razpis uslužbenskib mest učnega in vzgojnega osebja pri ObLO Šoštanj, na podlagi 7. člena Pravilnika o izvajanju razpisa usluž-benskik mest učnega in vzgojnega osebja (Ur. list LRS 1-58)
RAZPISUJE
1. Na Osnovni šoli Topolšica:
mesto učitelja — upravitelja. Družinsko stanovanje je na razpolago.
2. Na Osemletni šoli Šmartno ob Paki:
mesto učitelja. Na razpolago je samsko stanovanje.
3. Na Osnovni šoli Bele vode: mesto učitelja. Na razpolago je samsko stanovanje.
4. Na Osemletni šoli Velenje: mesto ravnatelja Osemletke. Na razpolago je družinsko stanovanje.
2 mesti predmetnih učiteljev slovenščine, Na razpolago je eno družinsko in eno samsko stanovanje.
2 mesti učiteljev. Na razpolago je eno družinsko in eno samsko sta-vanje,
mesto učitelja za telesno vzgojo. Na razpolago je samsko stanovanje.
5. Na Osemletni šoli Šoštanj:
3 mesta učiteljev. Na razpolago je samsko stauovanje, _
mesto predmetnega učitelja an-gleščiue in nemščine. Na razpolago je samsko stanovanje, mesto predmetnega učitelja zgodovine in zemljepisa. Na razpolago je samsko stanovanje, mesto predmetnega učitelja matematike in fizike. Na razpolago je samsko stanovanje, mesto	predmetnega	učitelja	za
biologijo in kemijo. Na razpolago je družinsko stanovanje, mesto	predmetnega	učitelja	za
petje.	Na razpolago je samsko
stauovanje,
mesto	predmetnega	učitelja	za
srbohrvaščino in risauje. Na razpolago je družinsko stanovanje.
6. Osnovna šola Zavodnje:
mesto	učitelja.	Na	razpolago	je
samsko stanovanje.
1. Na Osnovni šoli Cirkovce:
mesto	učitelja.	Na	razpolago	je
samsko stanovanje.
8. Na Osnovni šoli Šentilj:
mesto	učitelja.	Na	razpolago	Je
družinsko stanovanjc.
». Pri Otroškem vrtcu Šoštanj:
mesto vzgojiteljice. Samsko stau«* vanje je na'razpolago.
10. Pri Otroškem vrtcu Veleujei
mesto vzgojiteljice. Samsko stanovanje je na razpolago.
Pogoji: za učitelje in vzgojitelj« je potrebna strokovna izobrazba in opravljen strokovni izpit; za predmetnega učitelja višja pedagoška šola z diplomo; za ravnatelja osemletke profesor, učitelj z najmanj 10-letno prakso v prosvetni stroki.
Kandidati, ki se zanimajo za katero koli razpisano mesto, morajo do 25. julija 1958 vročiti nrošnjo šolskemu odboru šole na kateri prosijo. K prošnji naj priložijo oceno pristojnega šolskega inšpektorja, dovoljenje po 15. členu pravilnika o izva janju razpisa uslužbenskih mest učnega in vzgojnega osebja, ki ga izda orgun, pristojen za imenovanje. Po, leg tega jo treba v prošnji navesti plačilni razred in število let službene dobe ter za predmetne učitelje, katere predmete lahko poučuje še poleg razpisanih.	R
RAZPIS
Drama SNG razpisuje delovno mesto
LEKTORJA z nastopom 1. 9. 1958
Pogoji: diplomiran slavist specializiran za odrsko izrelko z večletno prakso.
Ponudbe predložite Drami SNG Ljubljana do 15. 8. 1958.
RADIO
SPORED ZA PONEDELJEK poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 22.55.
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—
6.40 Relclame in obvestila, 6.40—6.45 Naš jedilnik.; 8.05 Popularne orkestralne melodije; 9.00 Radijski roman — Vladimir Babuia: Planet treh sonc — XXIII; 9.20 Umetne narodne pesmi poje obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; s.40 Nekaj opernih uvertur; 10.10 Melodije iz filmov in glasbenih revij;	11.30 Za otroke; 12.00 Hitri prsti (Iller Pataccini s svojim ansamblom);
12.15 Kmetijski nasveti — Rado Linzner: stmišča izkoriščamo lahko bolj gospodarsko; 12.25 Venček slovenskih narodnih; 12.45 Godala v ritmu (Igra orkester Mantovani);
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Skladbe klavirskih virtuozov; 14.00 Majhna revija popevk; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna
glasba, vmes obvestila in reklame;
15.40 Listi iz domače književnosti — Janez Ovsec: Pesmi; 16.00 V svetu opernih melodij;	17.10 Popevka tega tedna; 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti); 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Iz zakladnice del Job. Brahmsa (za klavir, samospev, klavirski kvintet in violino); 18.45 Marijan Lipovšek: Voznica; (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic); 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 v plesnem ritmu z orkestrom Jacques Helian; 20.25 Poje Frank Sinatra; 20.45 Pisatelji o sebi: Giuseppe Ungharet-ti; 22.15 Drugi del simfoničnega koncerta: 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM ZA PONEDELJEK
16.00 Zabavni zvoki; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila;
17.15—18.00 Bartok ln Hindemith.
MARIBOR
Ponedeljek, 7. julija.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti;
8.15—9.00 Pester spored solistične in ansambelske glasbe; 9.00—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte!; 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Mi in vi o športu: 17.40—18.00 Plesne melodije izvajata . kvarteta Tipel in Horvat, poje Nino Robič; 18.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljub-lj ana.
MALI OGLASI
SMREKOV LES ZAMENJAM za motorno kolo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobrem stanju«.
R 1966-6
LOKAL ODDAMO TAKOJ za pisarno ali podobno blizu centra ob glavni cesti. — Ponudibe v oglasni oddelek pod »Lokal takoj«.	14976-8
K I NT O
•KINO UNION«: franc. barv. vl-stavision film »PUSTOLOVSCI NE ARSENA LUPINA«. Režija Jacques Becker. Igrajo Robert Lamoureux. Lisetotte Pulver ln O E Hasae. Tednik F. N. 27 Predstave ob 17. IS in 21.
»KINO KOMUNA«: italj film »DEKLETA Z 04«. Režija Gianni Franciolini Igrajo Marisa Mer-lini. Antonela Lualdi. Franco Valeri. Giovanma RaHt, Glulia Rubini in Roberto Risso. Predstave ob 17, IS in 21.
• KINO SLOGA«: amer barvni film
•DZUBILI«. Tednik F N. 27 Predstave ob 17, 19 in 21.
»KINO VIC«: franc. barv. cinema-scope film »SAKRAMENSKA FRKLJA«. Igrata Brigitte Bardot in Jean Bretonniere. Predstave ob 17, 19 in 21.
KINO SISKA«:	amer. kriminalna
film »PADLI ANGEL«. Tednik F. N. 27. Predstave ob 17.	19
in 21.
• LETNI KINO BEŽIGRAD« amer
film »DOBRA ZEMLJA«. Igrata Paul Munt in Luisa Rainer. Predstava ob 20.30. Pirodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. in od 15 dalje.
MLADINSKI KINO »DOM LM«.
Kotnikova:	ameriška risanka
»NASI ZVESTI PRIJATELJI«. — Predstave ob 10 in 16..
LETNI KINO JLA: ameriški barv fiflm »POLETNO GOSTOVANJE«, v glavni vlogi Judy Garland in Gene Kelly, ob 20.30.
TRIGLAV:	storvensiki film »NE
ČAKAJ NA MAJ«. Tednik. V glavni vlogi; Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt. Predstavi ob 18, in 20. Prodaja vstapnic od 17 dalje.
LITOSTROJ:	ital. barvni film
»CASTA DIVA«, ob 20.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave
KAMNIK »DOM«: ameriški barvn) film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«.
BLED: češki barvni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK«. EL del. ob 18 In 20.30
NOVO MESTO »KRKA«:	nemšk
barvni film »KAPETAN rz KO PENICHA«
KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film »IZNAD 30. NADSTROPJA«, zadnjič, ob 18 in 20.15.
KRANJ »PARTIZAN«; mehiški film »MIDVA«, ob 20.30.
JESENICE »RADIO«; amerlšk barvni clnemascope film »DO BRO JUTRO GOSPODIČNA DOW«. ob 18 in 20
JESENICE »PLAVŽ«; mehiški film »MENY«. ob 18 in 20.
CATARPILLAR - D 4
s planimo desko, odličen, ugodno proda Realitetna agencija, MARIBOR, Partizanska cesta it. 24
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju E1 ekrtro-Maribor okolica razpisuje delovno mesto
OSKRBNICE
na Počitniškem domu v Šmartnem na Pohorju
Oskrbnica mora biti vešča samostojnega vodstva doma in kuhanja. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene prošnje predložite navedeni komisiji v Mariboru, Ulica heroja Tomšiča 2.
4132-R
OPOZORILO
Opozarjamo' vse naSe naročnike, da jih bo te dni obiskal pismonoša s plačilnim nalogom. Prosimo, da se naročniki odzovejo plačila, ker si bodo z redno plačano naročnino zagotovili redno prejemanje lista.
Tudi tiste, ki plačujejo naročnino za svojce — v vojski ali v inozemstva, opozarjamo, da vnaprej poravnajo naročnino, ker smo predvsem pri teb naročnikih prešli na sistem predplačila.
SI/OVENSKI POROČEVALEC
%
Ce si želite pridobiti novo tržišča, razstavljajte in sodelujte na
D. MEDNARODNEM SEJMU TEHNIKE IN TEHNIČNIH PRIDOBITEV V BEOGRADU,
ki je shajališče poslovnih ljndi Vzhoda in Zahoda«
Beograjski sejem
II. mednarodni sejem tehnike in tehničnih pridobitev
23. avgust - 2. september 1958
VSA POJASNILA DAJE:
BE0SRADSKI SAJAM, Beograd, Bulevar Vojvode Mišica 14
TELEFON 50001-2, 50930-34, 50047-8
4131-B
?»O.CURWOOP
BASE
RIŽE: MIKI MUSTER«
364. Borba z volkovi je združila Jima in Bareeja v iskrenem prijateljstvu. Med potovanjem na sever je Jim negoval Bareeja kot bolnega otroka. Potovala sta počasi in Jim je imel obilo časa, da je spoznaval prijatelja. Čudno se mu je zdelo, da se Baree vedno obrača proti jugu in nežno, hrepeneče cvili. Le kaj ga vleče nazaj?
365. Carvel je hotel še pred pomladjo prepotovati dobrih osem sto milj proti severozahodu, toda na poti so ga močno ovirali hudi snežni viharji. Bal se je že, da je s psom zašel in da ne bo več našel poti iz zasneženih gozdov, ko je nekega dne odkril v samotnem gozdu kočo. Njen lastnik je bil mrtev, Carvel ga je pokopal in se naselil v koči.
366. Vse je kazalo, da v koči ni prebival nihče drug, kot pokojni lastnik. Shrambe so bile polne, še več, pokojni lovec je zbral veliko dragocenih krzen, preden je podlegel-pljučnici. Kože so bile vredne gotovo tisoč dolarjev. V lovčeve pasti pa je sedaj začel loviti Carvel. Saj drugega lastnika zemljišča ni bilo.
Ne pozabite!
V ČETRTEK, 10. JULUA 1958 bo žrebanje
JUG0SL0VINSICR LOTERIJE
Imate že srečko?
Bralcem »Slovenskega poročevalca« ZA DOPUST!
Kmalu boste odšli na zasluzeni letni odmor. -Morda v tistem kraju ne boste mogli dobiti »Slovenskega poročeval-ca«, ki Vas doma obvešča o dogajanjih v svetu ln domovini.
Prosimo Vas, da nam v takšnem primeru takoj pišete, zlasti, če bo tamkaj na letovanju več S1 o -vencev. Posebno dobrodošel nam bo naslov kolporterja, trafikanta ali prodajalca spominov, ker bi mu z obratno pošto poslali naše časopise v prodajo.
TUDI NA DOPUSTU - VSAK DAN •SLOVENSKI POROČEVALEC«
Mednarodno tekmovanje s kajaki in kanuji v Tacnu
Brata Bernota premagala
svetovna prvaka
V moštvenem tekmovanju najboljše ljubljansko brodarsko društvo — Svet je bil tretji v kajakih
Kljub neusmiljenemu dežju so bili Številni gledalci mednarodnih tekem na divjih vodah za kajake in kannje v Tacnu lahko prav zadovoljni: v hudi mednarodni konkurenci sta brata Natan in Dare Pcrnot zmagala v dvosedežnem kanuju in pustila za seboj oba svetovna prvaka iz Vzhodne Nemčije, moštvo LBD (Stovlček, Ilija, Svet) je pustilo zadaj zelo dobre Poljake, Vzh. Nemce in ostale, kajakaš Bogda n Svet pa je zasedel častno tretje mesto v kajakih.
V dopoldanskem prvem teku je spremljala naše tekmovalce izredna smola in bali smo se najhujšega. Oba znana kajakaša Stoviček in Ilija, sta zlomila vesli in sta morala odstopiti, brata Bernota pa je na razmeroma lažjem delu proge vrgla iz ravnotežja skrita skala da sta se prevrnila in odstopila od prvega teka. Sploh je bilo zjutraj več tekmovalcev, ki so se morali .okopati«. Le svetovna prvaka. Friedrich in Kleinert. sta veslala kot uri, skoraj brez napak in sta imela na koncu prvega teka izredno dober čas tako. da je bilo videti kot da je njuna zmaga že zagotovljena. V opoldanskem premoru torej ni bilo prevelikega razloga za optimizem
Popoldne so. po vod: sodeč, začeli spuščati vodo izza jeza v Medvodah. Sava je namreč precej bolj drla kot zjutraj in je bila proga temu primerno težja. Razen tega pa so bili tekmovalci premočeni in premraženi. Kljub temu so naši kajakaši progo prav lepo prepeljali, če prav je bilo videti, da je v kritični brzici, kmalu za zatvorni-
co, strugo dosti težje prečkati kot je bilo dopoldne. Reševalci na ovinku so imeli precej dela, da 3 pomagali plavajočim ka-jakašem.
Precejšnje število gledalcev je vztrajalo na hudem dežju, da bi videli, kako bo potekalo tekmovanje v kanujih. Tokrat sta br-zela Bernota po progi kot ura, in to kljub temu, da je h'!a proga hujša. Oba svetovna prvaka je pri prečkanju odneslo čez brzico in sta zato izpustila več vratc. Bernota sta prišla skozi progo skoraj brez kazenskih točk in sta tako za pet sekund izbolj-' la dopoldanski čas obeh svetovnih prvakov. Omeniti je treba še tretje mesto para Justin-Bolka, ki sta pustila za seboj drugi najboljši vzhodnonemški par ter vse ostale.
Prav tako so pokazali . olidno obvladanje tehnike kajakaši LBD, k' so premagali najboljše ekipe gostov. V popoldanskem teku sta dve moštvi, avstrijsko in vzhodnonemška morali odstopiti, ker so se nekater’ tekmovalci najhujši brzici prevrnili ter je zanje obveljal čas dopoldanskega teka.
Organizacija tekmovanja je bila brezhibna, oviral jo je le hud naliv tako, da se je moral drugi tek začeti celo uro kasneje kot je bilo prvotno določeno. Tekmovanje je bilo ozvočeno in so
gledalci zlahka sledili tekmovanju. Organizatorju gre vsa pohvala, saj je tekmovanje organiziral s skromnimi sredstvi.
Zvečer je bila v gostilni Grad razglasitev rezultatov in zaključna večerja, danes pa bodo tuji gostje odpotovali domov.
Rezultati:
Kajaki F-l moški: 1. Jlaser, DDR, (280,1), 2. Klepp, Avstr., (290), 3. Svet, LBD, Jug., (306). Kajaki F-l, ženske: 1. Stoeler, Avstr., (244.8), 2. Labuzek, Poljska (523.1), 3. Inthaler, Avstr., (680). Kanu C-l:	1.	F.	Možek,
LBD, Jug., Kanu C-2, mošt: 1. Bernot-Bernot, Jug. (334), 2. Fri-edrich-Kleinert, DDR, (339), 3. Justin-Bolka, Jug. (482), itd.
Zenska zvezna odbojkarska LIGA
USODNI PORAZ LJUBLJANE V MARIBORU
Tekma v zvezni odbojkarski ligi sa ženske &e bližajo koncu. Bilanca je za slovenske udeležence vse manj razveseljiva. Potem ko so spomladi z velikimi upi startale tri slovenske ekipe, je zdaj že bolj ali manj jasno, da bo v ligi ostal samo mariborski Branik. Ona ljubljanska zastopnika (01ympia je nehala tekmovati) pa bo«ta prinodnjo sezono spet igrala v republiški ligi. Ljubljana je včeraj v Mariboru utrpela usodni poraz proti Braniku. Sedaj jo lahko reši samo še čudež, ki ga ni -
NEDELJSKI IZIDI: V Maribora -Branik : Ljubljana 3:1 (16:18, 15:12, 15:5, 16:14, v Zagrebu — Poštar : Mladost 3:2 (8:15, 15:7, 14:16. 15:8) in Lokomotiva : Poštar 3:1 (15:12, 15:17. 15:12. 15:5). v Beogradu — Partizan : Crvena zvezda 3:2 (9:15. 8:15.	15:5.
15:11. 15:10).
Z zmago v beograjskem derbvju si je lanski prvak Partizan znova že skoraj zagotovil prvo mesto. Branik ima še možnost m dosego četrtega
mesta.
LESTVICA:
Dmamo:Odred 4:1 (1:1)
Crvena zvezda	tl	6	3	29:17	16
Partizan	8	7	1	23:9	14
Lokomotiva	10	6	4	23:19	12
Branik	9	5	4	21:19	10
Poštar	10	5	5	21:20	10
Mladost	9	4	5	18:18	8
Ljubljana	10	2	8	9:26	4
01ympia	7	0	7	5:21	0
ZAČELO SE JE SVETOVNO PRVENSTVO V VAJAH NA ORODJU
Najbolie startali-Rusi
V VARNI so predsinočnjim lz-Srebali pare za polfinalno tekmovanje. V. študentske šahovske olimpiade. Moštva so razdeljena v štiri skupine. Jugoslavija je v 4. skupini z Argentino. Poljsko In Švedsko. Ostala moštva bodo igrala takole: Irska Vzhodna Xemčija, SZ in Romunija v prvi. Bolgarija. Albanija ZDA in Island v drugi, Mongolija, Madžarska, Nizozemska in CSR pa v tretji skupini.
Izidi boksarskih srečanj za kvalitetno prvenstvo Srbije: Radnič-ki (Niš) .* Radničkj (Beograd) 11:9 Partizan (Beograd) :	Vojvodina
(Novi Sad) 14:6 in Dinamo (Pančevo) : Radnički (Kragujevac) 12:0.
V II. etapi kolesarske dirke »Dan borca« na progi od Beograda do Valjeva in nazaj (185 km) je vnovič zmagal Vc-selin Petrovič pred Vuko-jevičem, oba v času 5:18:14. S to drugo zmago je Petrovič zasedel tudi prvo mesto v končni oceni s Časom S;4S:25. Med moštvi se je najbolje plasirala ekipa Beograda (Petrovič. Vukojevič, Ciger), dirkači mariborskega Branika pa so prišli na tretje mesto.
ZA VELIKO AVTOMOBILSKO NAGRADO FRANCIJE EAWTHON NA FERRARIJU — PRVI
Reims, 6. julija. Britanski avtomobilist Mike Hawihom je z avtomobilom znamke Ferrari zmagal na avtomobilski dirki za Veliko nagrado Francije. 415 km dolgo progo je prevozil v času 2:03:21.3 s povprečno hitrostjo 201,9 km. Razen tega je en krog prevozil v 2:24,9 min., kar daje povprečno hitrost 206.2 km/h in s tem dosesel nov rekord (prej Fangio 2:25,8).
Italijanski dirkač Musso, ki je bil po 10 krogih na drugem mestu, se je nuje poškodoval, ker je njegovo vozilo zaneslo s proge.
PIONIRSKO TENISKO PRVENSTVO LRS
Dva naslova za Vodeba
Maribor, 6. julija — Letošnje pionirsko teniško prvenstvo Slovenije je pokazalo lep napredek najmlajših slovenskih igralcev. 2al 60 nastopili samo Mariborčani, pionirk pa ni bilo dovolj, da bi bili lahko izvedli turnir. Pri starejših pionirjih je bilo 16 prijav, pri mlajših pa 9. V obeh kategorijah je	Vodeb.
Izidi — st. pionirji: polfinale — Vodeb : Sikošek 6:5: 6:4, Arih : Dungov 6:1, 6:3: finale — Vodeb : Arih 6:0, 6:4, za 3. mesto — Sikošek ; Dungov 6:0, 6:1; ml. pionirji — polfinale: Vodeb : Plaznik 6:0, 6:0. Dungov : Gorjup 6:0. 6:0; finale — Vodeb ; Dungov 6:1, 6:0.
TRIGLAV : JE-SENICE 5:4 (3:2)
V Kranju je bila včeraj finalna pokalna nogometna tekma gorenjske podzveve. Po precej živahni igr.- ja zmagal Triglav z golom v dobro in osvojil lep pokal.
■Jrvi dan — »Po Avstriji«
Na Dunaju so včeraj startali za letošnjo mednarodno kolesarsko dirko .Po Avstriji«, za katero se je prijavilo 99 tekmovalcev iz Belgije, Avstrije. Italije, Švedske. Poljske, Anglije in Jugoslavije. V prvi etapi (bunaj—Gradec, 212 km) Je zmagal Ignatoivitsch (Av) s časom 5;54:24 pred Paulsenom <B). Bernardellijem (Ital) in Diemsom (B). Jugoslovani so zasedli naslednja mesta: 19. Žirovnik, 33. Bajc, 35. Šebenik in 36. Valant. Med ekipami vodi Belgija pred Avstrijo.
CERKVENIK ZA ZDAJ DRUGI V LOVRANU
Lovran, 6. julij. Po neuspelih sobotnih poskusih so danes v Lovranu končali nadaljnji dve regati na državnem prvenstvu za jadrnice razreda -Šlju-ka«. Pred jutrišnjo zadnjo preizkušnjo vodi državni prvak Grego (Galeb. Reka), pred Cerkvenikom (Jadro, Koper) in Tomičem (Mornar. Split).
JOHNSON — 7754 TO CK
Na prvenstvu ZDA v deseteroboju je Rafer Johnson zbral 7754 točk in tako precej zaostal za svetovnim rekordom Rusa Kuznjeco-va (8014 točk).
CRV. ZVEZDA : RUDE HVEZDA 2:1
Po prvih 45 minutah prve finalne tekme za nogometni Donavski pokal vodi Crvena zvezda v Beogradu proti češki pkipi Rude hvez-da z 2:1
Moskva, 6. julija (AP).	—
Danes so v glavnem mestu z mimohodom 22 državnih reprezentanc slovesno odprli letošnje svetovno prvenstvo v vajah na orodju. Zbrane telovadce je med drugimi pozdravil tudi predsednik mednarodne telovadne organizacije Charles Tohen. Po otvoritvi so najprej nastopili moskovski telovadci s skupinskimi vežba-mi.
Nato se je začelo tekmovanje. Moške reprezentance so tekmovale z obveznimi vajami na vseh šestih orodjih.
Jugoslovani so na drogu dosegli 45,80, v parterju 44,65 in na krogih 43,15 točk. Po treh disciplinah je Jugoslavija v skupni razvrstitvi na devetem mestu.
VRSTNI RED: SZ 143,2, Japonska 141.4, ZDA 136.8 Finska J36.4. CSR 136,2. Poljska 135.3. Vzhodna Nemčija 135.0. Avstrija 133.7. Jugoslavija 133.6. Bolgarija 133.0. Romuni-
!,omm	v moskvi
NA VELIKEM MEDNARODNEM ATLETSKEM MITINGU V MOSKVI JE JUGOSLOVAN LORGER ZMAGA L V TEKU NA <10 m Z OVIRAMI S ČASOM U.5. GERETEVA JE BTLA BET \ V SKOKU V VTSINO Š 160 cm.
da je na mednarodnem atletskem tekmovanju v Milanu v teku na 5900 m zasedel drugo mesto član celjskega Kladivarja Simo Vazič (14:32.6). Zmagal je Hiotis (Grčija) s 14;32,4 min.
da je francoski avtomobilist Ho-iiver Gendebien v družbi z Belgijcem Paulom Frereom zmagal v dirki »12 ur Reimsa« z avtomobilom Ferrari. 2048 km je predirkal s povprečno hitrostjo 170,7 km na uro. V kategoriji do 1500 ccm je zasedel prvo mesto Francoz Jean Behra.
da je v Moskvi domača vvaterpol-ska reprezentanca premagala Madžarsko z 2:1, v srečanju B reprezentanc pa je prav tako zmagala SZ 6:3;
da je v finalu hanleyske regate v skiffu zmagal Mn Kenzie > časom 8:06 pred Rusom Ivanovom. Med osmerci je zmagal čoln Truda iz Leningrada, v donhie sculhi pa olimpijska zmagovalca Berkutov in Cukalov (Leuin-grad);
da je teniška reprezentanca Kanade izločila Kubo s 3:0 iz nadali-nega tekmovanja za Davisov pokal;
da so se za letošnje tekmovanje za pokal Galea prijavili teniški igralci iz 16 evropskih držav. Prvo kolo bo na sporedu 27. julija. Jugoslavija ie v drugi skupini in bo igrala z Avstrijo Poljska pa s ^nsniio
ja 133,0, Kitajska 132,2, Zahodna Nemčija 131,9, Francija 126,8 in Južna Afrika 108,9. Jutri bodo tekmovale ženske v obveznih vajah.
Ljubljana, 6. julija. V okviru priprav za kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. je vodstvo Odreda povabilo v goste samega državnega prvaka Dinama iz Zagreba. Tekma je bila na stadionu v Šiški pred približno 2000 gledalci in pod vodstvom sodniške trojke Erlicha, Jakšeta in Jančiča, vsi iz Ljubljane.
Dinamo: Irovič (Jerovič), Ba-nožič, Sikič, Šantek, Koščak, Perušič, Lipošinovič, x,onč, Jerkovič, Matuš, Hiigl.
Odred: Mozetič, Medved, Udovič, Piskar, Berginc, Limo, Ha-lilagič. Virant, Kranjc, Oblak, Regaly.
Dinamo je nastopil svoji najmočnejši postavi (razen Crnkoviča). Tudi Odred je poslal na igrišče svoje najboljše moči razen odsotnega Klančišarja. Najboljše moči pravimo zato, ker vodstvo Odreda pravzaprav nima na voljo kdo ve koliko igralcev, najmanj pa takih, ki bi bili sposobni za ostre borbe v kvalifikacijskem tekmovanju. V mislih imamo seveda predvsem siromašni napadalni kvintet, v katerem veljata edinole Kranjc In denimo še Virant. Na vseh ostalih mestih pa se čuti odločno pomanjkanje vsaj kolikor toliko kvalitetnih igralcev, ki jih Odred neogibno potrebuje. Napadalna vrsta je bila tudi to pot rakova rana domačega moštva, saj je v vseh 30 min. utegnil1 '	2 ali 3-krat poslati žogo proti
zagrebškemu vratarju. Vse osta-
le njihove t oteze pa so bile podobne medlim akcijam, ki so se že ob najmanjšem odporu zagrebške obrambe docela razblinile.
Pred odmorom je bila igra z obeh strani še kar vredna pozor-
lega ogleda, kajti Odred se je tehnični premoči gostov organizirano upiral, pri čemer je imela kajpak glavno besedo obramba. Igralci državnega prvaka so bržčas menili, da bodo z lahko o opravili svoj posel tako, da se jim je nazadnje kar mudilo, da ne bi ostali praznih rok. Sele nekaj minut pred odmorom so prišli do prvega zadetka, in i-cer po zaslugi dobrega Udoviča,
ki je spolzko žogo nesrečno poslal v lastno mrežo. Kmalu nato je Kranjc z glavo lepo poslal žogo prostemu Halilagiču, ki je v teku streljal po tleh, od vratarjevih rok odbito usnje ja je Oblak porinil v črno. S tem je bilo tudi konec dobre Odredove igre, kajti po odmoru so vsi močno popustili. Z nerazumljivimi potezami so vzbujali občutek, kakor da so pozabili, kaj je naloga posameznika. Drž; pa tudi, da je k takemu početju prispevala nezadostna fizična kondicija, ki jih je docela onesposobila za nadaljnjo p. udarno igro. Ostale gole za Dinamo sta dala Jerkovič 2 in Matuš.
KDO POJDE V I. ZVEZNO LIGO?
VSE JE SE »V ZRAKU«
Cilju najbliže pa sta le: Sarajevo in Rijekc
Tekmi predzadnjega kola kvalifikacijskega turnirja za vstop v zvezno nogometno ligo sta se končali tako, da imajo vzlic vsemu še štiri ekipe teoretične možnosti za uspeh.
V prvi skupini je	Napredak	v
Kruševcu porazil Spartak 2:1 (1:0) in mora prihodnjo nedeljo na Beki zmagati, če hoče vstopiti v ligo.
Rljeka	J	1 .2 0	3:0	4
Spartak	4	1	1	2	7:5	3
Napredak	3	111	2:7	3
V drugi skupini je poskrbel za presenečenje zrenjaninski Prole-ter, ki je v Splitu odpravil domačo ekipo kar s 4:1 (0:0) in ima tako s točko manj pred tekmo s Sarajevom v Zrenjaninu vendar še nekaj možnosti za korak navzgor.
FINALE ZVEZNE ATLETSKE LIGE ZA MLADINCE
V Zagrebu-dvakrat Kladi var
ZAGREB, 6. jul. — Finale zvezne atletske lige za mlajše mladince in mladinke se je končal z dvojno zmago celjskega Kladivarja, ki je tako spravil odličen uspeh. Sicer pa je bilo tudi to tekmovanje zelo uspešno za slovensko atletiko, ki je med 12 posta\rila 7 finalistov.
IZIDI:
Mlajši mladinci — i. Kladivar 14,889, 2. Mladost 14.740, 3. Zeljezničar (Karlovac) 14-177. 4. Odred 13.445. 5.
Svoboda (Ljubljana) 12.825. 6. Sloboda (Varaždin) 12.250.
Mladinke —	1. Kladivar 11.909, 2.
Mladost 11.519, 3. Sloboda (Varaždin) 11.107, 4. Ljubljana 10.799, 5. Maribor 10.427, 6. Odred 9.836.
Izmed boljših rezultatov velja omeniti naslednje:	mladinci:	100 m —
Senovršnik (K)	11,2, kopje — Kač
(K) 58,12. 110 m ovire — Šketa (K) 15,5, kladivo — Rojko (O) 50,08, mladinke —	100 m — Lubej (M) 12,8.
80 m ovire — Breščak (O) 12.9.
V MARIBORU — CRVENA ZVEZDA
Maribor, 6. Jul. — Mesto ob Dravi je bilo danes prizorišče finala zvezne atletske lige za starejše mladince. Za mariborsko in slovensko atletiko je bilo to tekmovanje zelo uspešno, saj Je naša republika dala štirj finaliste med katerima sta bila dva iz Maribora.
Kljub hudemu dežju in razmočenim napravam so mladi atleti dosegli zadovoljive rezultate. Prvo mesto 1e osvojila beograjska Cr-
vena zvezda, ki Je bila tudi favorit št. 1.
Izidi v posameznih disciplinah:
— H 0 m ovire:	Bolko (B) 15,3,
Cvar (O) 15,15, 100 m:	Danilovič
(CZ) 11,2 Urban (S) 11,4, Foschl (O) 11,5	1500	m	—	Blagojev (CZ)
4:00,9, Tomažič (L) 4:10,9 Fošnarič (B) 4:12,0, krogla — Tomasovič (S) 15,74, Krunič (M) 15,58, Uršič (L) 14,53, 400 m — Danilovič (CZ) 51.9 Paljak (S) 52,3 Porle (B) 52,8 kop-
je — Nožinič (CZ) 57,45 Bordecki (S) 52.18, Sitar (B) 52,80. višina — Majtan (CZ) 185 Rojko (L) 175, Majhen (B) 170. 1500 m zapreke — Span (L) 4:28.4. Udovč (O) 4:33,6, 4x100 m — C. zvezda 45.5. Ljubljana 46.2. disk — Tomasovič (S) 48,64. Kovačevič (S) 43,27. — daljina — Urban (S) 631 Polič (L) 624. Bolko (B) 622
palica — Arapovič (G) 355, Purgaj (B) in Dimitrijevid (S) 310, kladivo — Ledinek (M)	58,12, Krunič (M)
52.07, Tomasovič (S) 47,57.
KONČNO STANJE: I. Crvena zve zda IS.403, 2. Ljubljana. 17.OSO. 3. Maribor 16.S94, i. Serifa 16.492, 5. Branik (6.230. 6. Odred 13.602.
Sarajevo	3	2	1	0	9:4	5
Proleter	3	111	10:8	3
Split	4	0	2 2	3:10	2
Člana letošnje zvezne	lige	Spar-
tak in Split sta tako pravzaprav izgubila na vsej črti.
PLAVALNI DVOBOJ SRBIJA : SLOVENIJA
ERBIJU : SLOVENIM 82:78
Beograd, 6. julija — Slovenska reprezentanca v plavanju tudi v povratnem medrepubliškem dvoboju s Srbijo ni žela uspeha. V Beogradu je kljub premoči v moških konkurencah utrpela tesen poraz v razmerju 82:76. K temu izidu je mnogo prispeva] tudi poraz v waier-polu, v katerem je Srbija zmagala proti Sloveniji 4:1 (3:0).
Tekmovanje je prineslo nekaj dobrih izidov, med katerim: velja predvsem omeniti čas Kocmurja na 100 m prosto (1:00.4), Brinovca na 400 m prosto (4:50,4), Pelca na 100 m prsno (2:51,1), nov srbsto; rekord Nikina 200 m metuljček (2:38.3) ter izid Matekalove na 200 m prsno za ženske (3:06,8).
Ostali izidi — meški —	100 m
hrbtno: Goršič (Sl) 1:12.7. 4 x 200 m — Slovenija 9:32.4. ženske — 100 m metuljček- Horvat (Sl) 1:24.9. 100 m prosto — Mežnar (S) 1:15.0, 400 m prosto — Mežnar (S) 6:04.6. 100 m hrbtno; Filinko (S) 1:27.2. 4 x 100 m prosto — Srbija 5:13.9.
REŠKI BOKSARJI V LJUBLJANI
Odred:Hodnik (Reka) 19:6
Boksarski klub Odred je predsinočnjim pripravil ljubiteljem krepkih mož v ringu prijateljsko srečanje z močno ekipo Radnika z Reke. V nepopolnem sporedu — dve borbi v lahki kategoriji naj bi nadomestili dvoboj v težkj — so po zanimivih srečanjih prepričljivo zmagali domači' boksarji z nič manj ko 14:6.
Sedem borb se Je končalo predčasno (dve celo s klasičnim k. o.). V prv; je kapetan domačih Tivadar s tehničnim k. o. v I. rundi osvojil prvi dve točki. V naslednjih dveh kategorijah sta gosta Bekir II. in Ukela s klasičnim k. o. v II. krogu priborila prednost v nastopu s slovenskim prvakom Kovačem ter Logarjem. Prizadevni Mencej je spet zravnal izid. ker je odličnemu Terziču ki Je po točkah celo vodil v prvih dveh rundah, v tretjem krogu počila arkada. Najrazboritejša borba večera je bila med Dadičem (R) in miljencem občinstva Aleksičem • (O). Tekmeca sta se živahno obdelovala do zadnjega atoma moči n spravila na noge ves »avditorij« Srečanje se ie končalo ne-
odločeno. enako zadnje med Tobiasom (O) jn Kneževičem (R). Se pred tem pa so najboljši Odredovi zastopniki Bitenc. Prešeren in Graovac zmagali premočno medtem ko Je imel Anžur precej dela z novincem Krstom.
Se posebno pozornost na sobotnem dvoboju je vzbudil novi član Odreda 21-letni natakar Miloš Graovac (doslej »Sloga« Vukovar), k) se je predstavil kot odličen in fatr športnik z določenimi kvalitetami. Boks goji že od 1. 1948 in je doslej premagal že nekatere znane jugoslovanske boksarje (Pristova Vitica itd.) Za Odred ie vsekakor precejšnja okrepitev
IZIDI; mušja (prvoimenovan; so gostje): Kvarantaoto — Tivadar 0:2 (tako v I. krogu), bantam: Bekir II. — Kovač 2:0 (kko v II kr.), peresno lahka: Ukela — Logar 2:0 (kko v II. kr.), lahka: Teržič — Mencej 0:2 (tko v III. kr.) Dadič
— Aleksič 1:1. polvvelter: Kevrič
— Graovar 0:2 (tko v III. kr., vdaja). vvelter; Persolja — Prešeren 0:2 (diskvalifikacija v n. kr ), polsrednja; Parkaš — Bitenc 0:2 (tko v n kr., vdaja) srednja: Krsto — Anžur 0:2, poltežka: Kneževič — Tobias 1:1.
Borbe so odlično sodili Podb»v šek škafar :n Antolin
IV. MEDNARODNEGA TRENINGA SKAKALCEV V VODO V BAD KISSINGENU
MALO JIH JE, A SO VZTRAJNI...
Letos so se že četrtič zbrali skakalci v v<xlo iz 11) evropskih držav na 10-dnevni trening v Bnd Kissingenn v Zahodni Nemčiji. Razen domačinov so tn se skakalci iz Anglije, Nizozemske, Italije, Švedske. Danske, Norveške. Finske, Avstrije in Jugoslavije. Slednja se je z maloštevilnimi skakalci priključila ostalim prav samo po naključju. To potrjujejo besede vodje tega tečaja g. Pltimnusa. češ da Plavalna zveza Jugoslavije za ta trening jugoslovanskih skakalcev letos ni pokazala nobenega zanimanja. Samo okoliščina, da so preteklo
soboto in nedeljo v Kremsu v Avstriji v troboju nastopili najboljši skakalci Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije, je Jucoslovanom omogočila, da so se na posebno v«bilo .vodje nemške ekipe — prej omenjenega g. Plumausa — lahko udeležili tega kvalitetnega treninga.
Preden bi povedali kaj o dogajanju na tem treningu, velja zapisati še nekaj zgoščenih podrobuo»ti o mednarodnem »kakalnem troboju v kremsu. Kljub slabemu vremenu so jugoslovanski skakalci le zasedli nekatera vidnejša mesta, predvsem bra ta Košoroka v skokih z deske iz stolpa (3. mesto v prvib ter 4. in 6 v drugih) Prav tako so kar solidno skakale tudi jugoslovanske mladinke, -vendar so imele prelahek spored. V ostalem pa so tudi vsi ostali tekmo valci pokazali manj kakor prejšnja leta in v boljših vremenskih pogojih
Na hitro zbrana jugoslovanska ekipa Rudija in Petra Košoroka s tre nerjem Lasičem in sodnikom Škofičem je bila v Bad Kisslingau sprejeta uadvse prisrčno Tudi nastanjeni in preskrbljeni smo v vsakem pogledu zadovoljivo v krasnem hotelu, nedaleč od modernega bazena v terasah. Vse je v najboljšem redu, razen vremena, saj nas venomer preganja dež, toda treningi tečejo zato po sporedu dalje. Treniramo enkrat dopoldne in dvakrat po-poldne, kar je na 6 skakalnih napravah za okrog 60 skakalcev tudi izvedljivo. Med udeleženci treninga vlada najboljše prijateljsko vzdušje, pa tudi zabave imamo v prostem času ua izbiro.
Najštevilnejšo ekipo «o poleg do •načinov kakor lani poslali fud Ipto«
»emkaj Italijani in Švedi. Med udeleženci prevladujejo večjidel mladi in mnogo obetajoči skakalci in reči je treba, da so kvalitetno mnogo boljši, kakor leto dni poprej. To velja predvsem za Nemce, malo za njim:	pa zaostajajo Angleži, ki so
posebno podkovani v skokih -s stolpa. Skandinavci so pripeljali s seboj nekaj talenfi-anih začetnikov. Avstrij--ka ekipa je začasno še okrnjena, ker so njeni najboljši zastopniki ta čas na tekmah v Parizu. Nizozemci •e lahko ponašajo z na jsoli dne jšo zensko ekipo. Naše zastopstvo je številčno skromno, toda vzlic temu le enakovredno nekaterim ostalim ekipam.
Trening bomo končali z javnim uočnim nastopom in poznejšo javno prireditvijo na vodi, ki bo obenem velik družabni dogodek v tem svetovno znanem mednarodnem kopališču. Za na5 pa je pomembno, da se bomo na tem treningu čim več naučili, da bi lahko na evropskem prvenstvu v skakanju v vodo vzdržali konkurnico drugih morda močnejših, predvsem pa smotrneje pri-pravljanih skakalcev iz ostalih evropskih, držav.
Vsem slovenskim in jugoslovanskim plavalnim športnikom pošiljamo prisrčne pozdrave.
Boris ! asi'*
Stopil sem k mizi in se obrnil. »Kaj hudiča se pa dogaja?«
Tilly si je pogladila prstan ob veliko oprsje. »Prišel si sem po službo, pa nisi nič prinesel s seboj,« se je posmehnila. »Moral si iti v Badmont po čisto srajco in perilo.«
Ali je bilo to vse? Trebušne mišice so mi popustile. »Saj sva imela torbo. To je bilo samo nekaj dodatnih stvari, ki sem jih potreboval.«
»Torbo sem pregledala,« je rekla Tilly. »Nekaj ženskih stvari je bilo notri. Za moškega pa nič.«
»Svojo torbo sem bil pozabil. Spomnil sem se šele, ko sem bil na poti, pa se mi ni ljubilo vračati. Sicer pa, kaj vas to briga!«
»K vragu s tem!« je rekel Rufus Lamb. Pištolo je držal tik ob bedru. »Zakaj pa si poizvedoval po nas v Badmontu? Beezie ti je sledil. Tvoja vprašanja se mi zdijo zelo podobna vohunjenju.«
»Menda imam pravico vedeti, komu se bom pridružil,« sem rekel jezno.
»Toda na vprašanja pa nočeš odgovarjati,« je rekla Tilly.
Rufus je dvignil pištolo. »Sedaj boš odgovarjal. Začni pri sebi. Kako si vedel za Raya Teacherja, kakšno preteklost imaš. kje si bil doslej in tako dalje.«
Čutil sem neprižgano cigareto v suhih ustih. To je bil konec. Poskusil sem, pa se mi ni posrečilo. Edina tolažba, ki sem jo imel, je bila ta, da Molly ni bilo zraven.
»Torej nočeš govoriti,« je odrezal Rufus.
»Povedal sem že Tilly, da bom govoril samo z Georgeom Moonom,« sem odgovoril.
»Govoril boš z nami. Takoj!«
Prižgal sem si cigareto. Tvegal sem, da se mi bodo roke tresle, pa se niso.
»Govoril bom z Georgeom Moonom,« sem odločno rekel.
»Ali sem slišal svoje ime?« je rekel v veži strašansko počasen glas.
14. DOKAZOVANJE
Bil je tako visok, da se je moral skloniti, ko je šel skozi vrata. Pa ni bil velikanski, samo zelo dolg. Raščen je bil približno tako kot jaz, le da ni bil tako širok v ramenih, zato pa je bil vsaj za glavo višji od mene Nenadoma smo se vsi spremenili.v palčke.
Leno se je prizibal v sobo. Klobuka ni imel in rjav koder mu je prav po deško visel na ozko, visoko čelo. S krotkimi rjavimi očmi je zrl name kar čez glave drugih. Potem si je ogledal pištolo, ki jo je držal Rufus Lamb ob stegnu, nato pa še pričesko, ki jo je imela Tilly.
»Kaj pa se dogaja?« je vprašal z enako počasnim govorjenjem, ki me je tako strašilo, ko sem ga slišal po telefonu. Tudi sedaj me je strašilo.
»Ali si ga dobil?« je vneto vprašala Tilly.
»Ne še. Breen .. .« George Moon se je zadržal Njegove previdne oči so spet zrle vame »Kdo pa si ti?«
Pihnil sem dim. »Dober mehanik sem Rav Teacher mi je povedal, da bom dobil tukaj službo, preden je bil ubit.«
»Policaj je,« je zarenčal Rufus Lamb »Saj obnaša se, kot da bi bil.«
»Naj mi pove Tilly,« je rekel George Moon.
Medtem ko mu je Tillv pripovedovala, sem kadil in se pretvarjal, da me je sama potrpežljivost. Toda misli so mi nemirno švigale sem in tja. Vedel sem, da se ne bom mogel več izogibati vprašanjem, da pa ne vem dovolj podrobnosti za prepričljive laži.
»Kje pa je njegova žena?« je vprašal George Moon, ko je Tilly končala.
Tilly je menila, da je še zmerom zgoraj v sobi. Poslali so Miltona ponjo. Začelo me je že skrbeti, kam je izginila Molly, ko sem nenadoma imel dovolj svojih skrbi.	c
»No?« je rekel Moon.
Želodec mi je' kar poskakoval, toda glas sem imel sorazmerno miren. »Ce bi bil Ray Teacher živ, bi jamčil zame.«
»Zelo je pripravno, če človeka priporoča mrlič. Kje sta se pa spoznala?«
»Na Zahodu.«
»Zahod je precejšnje področje.«
»V San Franciscu, se mi 'zdi. Nisem gotov Povsod sem hodil«
»Kako dolgo pa je tega, kar sta bila skupaj?«
»2e leta.« Bil sem kot človek, ki bos pleše po žarečem štedilniku in skuša držati obe nogi v zraku »Štiri leta me ni bilo tukaj Bil sem v vojski.«
»In pred tem?«
»So nekatere stvari v moji preteklost1, o katerih rajši ne bi govoril,« sem rekel kujavo.
»Povej nam kaj o teh stvareh, ki ne bi o njih hotel govoriti.« je vztrajal Moon.
Bil sem potisnjen v kot. Vsak izgovor je izzval neposredno vprašanje. Poskusil sem znova. »Zakaj pa vse co razburjenje? Ce imate službo zame, v redu Če je nimate, mi pa povejte, in bom šel.«
»Ne boš nikamor odšel,« je nežno rekel Rufus. »Preveč veš Kaj pa se pretvarjaš, če imaš čisto vest Na kilometre voham policaja « Pogledal je Moona »Kmalu bo tema. Lahko ga odpeljem v rezervoar.«
George Moon se je praskal no nosu Vse je bilo tiho. Sef tolpe je premišlipval o moji usodi.
Na stopnicah so se zaslišali koraki. Milton je našel Molly in se je vračal z njo. Storili bodo z njo tisto, Kar bodo storili z menoj.
Vsi so pogledali, razen Rufusa Lamba, ki je z očmi in pištolo meril vame. Milton je vstopil prvi, Molly pa tik za njim. Stopila je mimo njega ter mimo Beezieja ter se pri kavču obrnila. V -rokah je imela pištolo.