Političen list za slovenski narod. F« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. «a en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"'. Oznanila iinserati) se sprejemajo in velja trietopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 151. V Ljubljani, v sredo (5. julija 1892. Letnilt XX Državni zbor. Z Dunaja, 5. julija. Spinčičeva zadeva. h. V današnji seji je bilo najprej rešenih nekoliko nujnih predlogov glede državne podpore vsled uim, potem se je pričela razprava o Paeakovem predlogu glede odstave poslanca Spinčiča od c. kr. profesure. Čudno naključje je naneslo, da se ta reč danes obravnava v državnem zboru in pri državnem sodišču, in da se dr. Pacak. ki je sprožil samostalni predlog, zarad neke smrti v svoji rodovini ni mogel vdeleževati današnje seje. Namesto njega vtemelje-val ga je dr. Herold, ki je v dolgem, burno odobravanem govoru dokazoval, da se je krivica zgodila poslancu Spinčiču in da se mora cela zbornica potegniti za čast in pravico njegovo. Za njim je govoril dr. Kramar, ki je zlasti hudo prejemal ministra Gautscha in ga primerjal generalu Boulangerju. Minister Gautsch je opravičeval svoje ravnanje, češ, da ni on ničesar zadolžil, ampak le izvršil sklep disciplinarnega senata. Pernersto rfer je ostro grajal vlado, rekši, da se je tudi v tem slučaju udala ogerski vladi, Zucker pa je s pravnega stališča dokazoval, da je treba poslance, ki so v državnih službah, varovati tudi proti disciplinarnemu preganjanju. Bareutherje v imenu svojih tovarišev nemških uacijonalcev, javil, da je to poseben slučaj kabinetne justice, kateri mora cela hiša oporekati. Lueger je zlasti zavračal učnega ministra Gautscha, ki je še enkrat poprijel besedo iu odločno zanikal, da bi se bila vlada v tej zadevi udala ogerskemu vplivu, ali da bi bil imel kateri klub ž njo kaj opraviti. Govoril je še minister Schonborn in zagovarjal disciplinarno oblast proti državnim uradnikom, potem so sledili razni dejanski popravki, izmed katerih je omenjati tržaškega poslanca S tal i t za, ki je trdil, da so Tržačani dobri avstrijski rodoljubi. Enako je trdil Bartoli glede istrskih Italijanov, češ, da so boljši patrijoti kakor Hrvatje. Obema je prav dobro odgovarjal Lueger, da njuni trditvi nič ne veljata. O rodoljubju Tržačanov so se prepričali državni poslanci, ko so se vdeležili pred nekimi leti krsta nove ladije v Trstu, glede Istre pa celi svet ve, da jo zavedni Italijani prištevajo k Italiji irredenti. Pri glasovanju bil je predlog Pacakov enoglasno v preiskavanje in poročanje izročen imunitetnemu odseku. Na vrsto je prišlo še tretje branje stavbenih obrtov, ki so bili sprejeti s 149 glasovi proti 131. Proti njim so glasovali poljski, češki in konservativni klub, za nje pa nemški liberalci, antisemitje in nemški nacijonalci, ki od gospodske zbornice pričakujejo, da spremeni zakon po njihovih načelih. Rešena je bila še postava o prometu z efekti, katero je bila gospodska zbornica nekoliko spremenila, potem je podpredsednik Chlumecky ob 3/44. uro sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za jutri ob 10. uri dopoludne. Lux in tenebris. Kakor znano, šel je naš plemeniti in pobožni vladar na dan sv. Rešujega Telesa na čelu nadvojvod in drugih članov cesarske rodovine, z ministri in visokimi državnimi dostojanstveniki razne vrste koj za dunajskim nadškofom, ki je nosil sv. Rešnje | Telo, in s tem dal svojim podložuikom prelep vzgled. V žalostnih naših sedanjih razmerah je le-to javno izpovedovanje katoliške zavesti od našega vrlega vladarja svetla luč, koja nam daje poroštvo, da si naša država vendar vkljub raznim liberalnim napadom hoče in mora ohraniti svojo podedovano vero. Ne moremo dovolj poudarjati tega momenta, ker se včasih o krščanstvu naše države v političnem oziru dvomi in ker nekrščanski življi skušajo dobiti nadmoč. Ako vso politiko dobro opazujemo, ne moremo tega tajiti, da krščansko ljudstvo avstrijsko nim8, žalibog, v oziru političnem, naroduo-gospodarskem iu socijalnem nobenega uzroka, da poje zmagovalne himne. Od zunaj se zdi, da je vse v redu; nimamo sicer v Avstriji nobenega javnega kulturnega boja, akopram je na Ogerskem ža takorekoč napovedan. Tudi duhovniki se ne zapirajo v ječe in lahko izvršujejo svoje cerkvene dolžnosti, ne da bi se jim bilo treba bati državnega pravdnika. So celo ljudje, kateri so s sedanjimi na videz konservativnimi razmerami v Avstriji popolnoma zadovolj ni, zato, ker se čutijo na solncu vladne prijaznosti proste in ne gledajo v prihodnjost. Toda le navidezni mir nas ne sme varati; položaj ni vesel in od uresničenja pravičnih želja in zahtev krščanskega ljudstva smo bolj oddaljeni nego prej. Stranka, katera bi prav za prav imela biti stranka-voditeljica, stranka, koja je v pravem pomenu besede patrijotična iu podlaga države, stranka namreč katoliško-konservativna — ta nima niti tega najmanjšega uzroka, da se veseli sedanje situacije. Ona nima več te veljave in njeni zastopniki v državnem zboru so dolžni vsled nesrečnih klubovnih razmer vlado poslušati in morajo gledati z zavezanima rokama, kako se jim zemlja udira pod nogami. Krščanski socijalisti, kateri hrepeuijo po neodvisnem delovanju, niso „zgoraj" priljubljeni in njihovo delovanje se na razne načiue ovira. In nesrečni narodni spori tudi močno ovirajo zjedinjenje krščansko mislečih življev, kojih je v vsaki deželi dovolj; in vendar tako zjedinjenje je povsem neobhodno potrebno. Narodne koristi se več; i del več cenijo, nego koristi cerkve in objednem tudi nego koristi države; iu to je tudi uzrok, da se še dozdaj ni ustanovila LISTEK. Popotni spomini. Zapisal Fr. F. (Dalje.) S tega griča je kaj lep razgled na staro in novo mesto — pa dalje tja po morju in bližnjih otokih. Nekako posebnega vpliva je pogled na goro-stasne razvaline starega amiiteatra, pa na ladijevje v vojnem pristanišču! Cela zgodovina, pomorsko bojevanje starih Rimljanov, čudežni napredek v tehniki v zadnjem stoletju, vse raznobarveue podobe se hitro vrst6 v duši druga za drugo. Zdi se nam, kakor da bi odmeval od desne sčm trum množice, ki hiti v gledišče, in sedaj pa sedaj se razleže za-tegneuo tuljenje divje, lačne zverine, ki čaka ubogega plena, da pokropi beli pesek z rudečo krvjo mogoče nedolžne žrtve; od desne pa se čuje zvonki glas četovodje, ki veleva čilim, krepkim pomorščakom, ki slušajo njegova povelja ter se gibljejo kakor enojna celota. Ko sva dospela zopet nazaj v mesto, pričelo se je mračiti. Dnevna vročina je ponehala in na obrežju pred vojašnico in ondotnimi hoteli je kar mrgolelo ljudstva. Posebno mnogo jih je bilo pred vojašnico. Kar naenkrat se začuje godba — z glavnega trga pride bakljada in vso ljudstvo jo udere za njo. Morala sva tudi mi dva — volens nolens — v to živo reko, katera se je valila po celem mestn, ustavila se pred mestno hišo, zaigrala cesarsko pesem, potem se pa zopet vrnila pred vojašnico. Tu je bil prekrasen prizor. Vse ladije so bile razsvetljene, da je kar migljalo samih lučic. Po luki so se vozili čolui, okrašeni z balončki in lam-pijoni. Sredi med njimi je pa plul mal parnik, na katerem je svirala godba, koje glasi so se tako skrivnostno topili iu odmevali ob lahko plu^kajočib valovih. Nebo je bilo posejano z neštevilnimi zvezdami, kakor da bi tekmovalo s človeškimi napravami, Sredi med sestrami pa je plula srebrna luna ter zadovoljno zrla na vesele zemljane, ki so kakor razposajeni otroci tekali okrog ter se radovali zemeljske sreče — lahke pene, katere odnese slednji pihliaj. Dolgo časa sva stala nemo, občudovala ume-talne ognje in prisluškovala harmoničnim glasom godbe. Ko so se porazkropili čolniči, potihnila glasba,, prašala sva se, zakaj to, komu ta čast. Še le po nekolikem ugibanju sva se domislila, da je slovilo mesto Pulj poroko cesaričinje Marije Valerije z nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem. Drugo jut<*o ob šestih smo zopet odpluli dalje ob obrežju proti Trstu. Obrežje je tudi na tej strani dokaj klečevito in prav jasno kaže, da je sosed skalovitega krasa. Vožnja je bila zjutraj zelo prijetna. Lahen ve-trič je zibal male valčke in plapolal z zastavo, ki se je vila vrhu jamborja. Nad vodo so se vozile neke vrste rac, ki so se zdaj pa zdaj potapljale za svojim plenom v morje, katero so zlatili jutranji žarki mladega solnca, potem pa se zopet štropotaje dvigale in bežale pred ladijo. Da sem bolje videl po morski planjavi, ki se je izgubljala polagoma v megleui zavesi precej gostega sivorja, in na suho zemljo, kjer so se dvigali griči, sela, vasi in mesta, pa se zopet pozgubljali za nami, šel sem na vzvišen prostor h krmarju, ki je sloneč ob ograji držal za kolo ter je vrteč vodil ladijo in dajal povelja po doglašalu kurilcu in strojevodji, kedar je bilo treba počasneje ali hitreje vozili ali ladijo ustaviti. Krmilo je namreč po mnogih sestavljenih navorih, škripcih in verigah v zvezi s tem kolesom. Tu sem sedel na klop poleg velikega kompasa ter vedno zrl okrog. Prvo večje mesto, kjer pmo se ustavili, je bilo Rovinj. Za preseljevanja narodov je bil ta kraj na malem otoku — Monte Rosso, še le pozneje se je polagoma spojil otok s celino. Hribec, ki se dviguje iz morja, se sedaj ne zove več Monte Rosso, ampak velika krščanski v Avstriji, lrt Imela Ve- čino v državni zboru in kojk "bi bla^Šjičio vplivala na državni razmere. Nemčija, katera je i večine protestantska, ima v svoji sredi veliko katoliško stranico, kfctera si jfc dobila ugled in vpliv; k&toliška Avstrija Še dozdijj take stranke ¿itta. Tudi š'6 ni čuditi; s&j tega, ti jo je hotll ustanoviti, 60 zasmehoval 'fl tafcoj v zš-četku je bilo njegovo delo uničeno. Tiicli tega ne smemo prezreti, da so 6e na „umeten način" odtujili konservativci in krščanski socijalisti, dočim te dve stranki imata v svojih naporih vendir isti namen ! Še mogoče ni bilo, da bi se vsi avstrijski katoličani zjedinili v vprašanju verske šole, tako, da je cela stvar zaspala vkljub energičnim besedam škofov. A četudi ni notranja sedanja politična situacija v Avstriji vesela, četudi se kapitalistični liberalizem vedno bolj širi, vendar ne smemo se udati politiki malodušnosti in pesimizma. Krščansko ljudstvo v Avstriji ne sme obupati, ako bi i sedanja vlada zrni-rom bolj in bolj se pomikala na levo ali pa, ako bi tudi poslanci ne storili svojih dolžnostij. Gotovo pride doba, v kateri se bode katoliško ljudstvo iskalo in v kateri se bodo njegove želje po pravici izpolnile. Liberalizem ne prinaša državi nobene sreče, sam si koplje svoj grob; iz socijalnih globočin poraja se nezadovoljnost delujočih slojev in oglaša se vedno glasneje; v ljudstvu samem godi se viduo preustvarjanje hirajočih političnih strank. Krščanske ideje zagovarjajo razna znamenja dobe. So dokaj važna in silijo merodajne kroge, da krenejo na drugo pot. Bode in mora biti drugače. Kadar bode liberalizem ob svojo moč in kadar njegova dela razpadejo, potem bodo večno resnična krščanska načela obveljala in pokažejo nam, da so dozdaj hodili po poti pogubni, in potem bode krščanska močna stranka dobila svojo veljavo, ker ona je najtrdnejša podpora monarhije. Ta doba pride enkrit gotovo, in to nam daje upanje boljše bodočnosti. ____S v e č d n. Politični pregled. V Ljubljani, 6. julija. Notranje dežele. Prememba tiskovnega zakona. Pod-odsek za premembo tiskovnega zakona se je izrekel za Jaquesove predloge. Vladni zastopnik ni bil odločno proti odpravi kolka, ali on ne vč, kako bi država nadomestila odpale dohodke. On je za to, da se kolek določi po velikosti lista. Po tem bi bili manjši listi prosti kolka. Proti taki premembi so se pa izrekli levičarji in Mlkdočehi, ker bi se davek od manjših listov zvalil na večje. Levičarji se seveda boje, da bi se dunajski židovski listi preveč ne obdačili. Mladočehom so pa „Narodni Listy" pred očmi. Vrejenje valute. Ogerski finančni minister Weckerle je bil te dni na Dunaju in se je z ministrom Steinbachom posvetoval o nekaterih pre-membah valutnih predlog, kakor je sklenil odsek avstrijskega državnega zbora. Oba ministra sta se o vsem lahko sporazumela. Poročevalec valutnega odseka je že izdelal svoje poročilo iu ga predložil odseku V ponedeljek se pa začne valutna debata in bode trajala do 28. t. m., ako se kaj posebnega ne tfriiodi. V tfetn času bode tudi volitev delegatov. Ko bodo valutne predloge rešene, pojde »Atrijski parlament na počitnice. Moravsko. V Velikem Bitešu je poslanec i'&'ndelflik poročal svojim volilcem o svojem delovanju V državnem zboru. Največ je govoril o se-danjeiÄ položaju. On prijnava, da bi bilo skupno" delovaje Vseh čeških stratak koristno, ali Mladočehi nečejb 6 tem skupnem delovanju ničesi slišati, ako moravški poslanci ne gredo v opozicijo. To bi pa bilo za moravske Čehe jako slabo. S tem bi zgubili vso zvezo z ostanki prejšnje desnice. Dolžnost mo-ravskih poslancev je, krepiti ostanke nekdanje desnice in s tem slabiti sedanjo pozicijo zjedinjene levice. Češki poslanci z Moravskega bodo vedno delali na to, da se moravski Cehi znebe nemškega gospodstva. To je pa mogoče, če imajo nemške konservativce, Poljake, češke veleposestnike in Jugoslovane na svoji strani. Vsi zborovalci so bili zadovoljni s poslančevimi pojasnili in predsednik je izrekel govorniku zahvalo. Schiinererjanci so v nedeljo imeli shod v Penzingu pri Dunaju. Na tem shodu so posebno zabavljali proti Židom in levičarjem sploh. Praško kazino so nazivljali židovski zbor. Obsojali so hrupne veselice v proslavo cesarja Josipa II., ker take veselice prirejajo le židje in pa odvetniki. Kmetje so pri njih zk stafažo in Židom v posmeh. Posebno so pa proslavljali kneza Bismarcka, ki je Nemce učil sebičnosti v narodnem oziru. Dvakrat so peli „Die Wacht am Rhein". Sploh je shod preveval pravi pruskonemški duh. Ogersko. Govor kneza primasa Vaczary-ja je odobravala velika večina ogerske gorenje zbornice. Učni minister se je izjavil proti primasovemu tolmačenju zakona iz 1868. leta. Škof Schlauch je pa izjavil v imenu vseh ogerskih škofov, da se škofi ne rborejo zadovoljiti, ako se vsaj toliko ne dovoli, kakor je zahteval primas. Vnanje države. Bolgarija. Pravda proti morilcem ministra Belčeva je že precej pojasnila, da so Rusi ,pri tem imeli roko vmes. Posebno zapiski nekega Milarovk obsegajo mnogo zanimivega. Grof Ignatjev in pa Aristov sta vedno dopisovala z bolgarskimi zarotniki. Zatoženci trdijo, da so Rusi, s katerimi so občevali, le privatne osebe, ali vsakdo dvomi, da bi bivši minister Ignatjev bil popolnoma privatna oseba in bi ne imel nöWnih zvez z vladö. Sevödä naravnost minister Giers ne bode občeval z zarotniki. V zapisnikih so navedene celo nekatere svote, katere so dobili.zarotniki. Toliko je že. pojasnjeno, da so mislili odstraniti ne le Stambolova, temveč tudi kneza in da je Rusija dajala denar, dk so izdajali puntarski list „Deveti Avgust" le z rusko denarno pomočjo. Norvegija. Kralj je že pismeno odgovoril predsedniku državnega zbora, da zakona o osnovi norveških konzulatov ne bode potrdil. Nadalje pravi kralj, da ni še nikomur naročil sestaviti nove vlade. Razpor mej kraljem in parlamentom je sed'aj gotov. Nova vlada bode morala zbor razpustiti, ker v sedanjem ne dobi nobena vlada večine, ki ni za osnovo norveških konzulatov. Anglija. Začetek volitev je za Gladstona jako ugoden. Njegovi pristaši so dobili od 61 negotovih mandatov že 11, konservativci pa le tri. Konservativni listi so jako poparjeni zaradi prvih vspehov liberalcev, ker bode izid prvih volitev gotovo vplival na poznejše volitve. »Daily News", glasilo Gladsto-novo, pa misli, da liberalci gotovo dobe večino, sedaj je le to še vprašanje, kako velika bode ta večina. Izviriit dofM Ž Blok, 5. julija, bne 26. pr. m. je bilo v iiaši župnijski cerkvi oznanjeno, da bodi 20. junija t. 1., na praznik sv. Petra in P»V14, popoldne posvetovanje in razgovor o namera^Mm prvem slovenskem katoliSkem shoda V Ljobljltoi. V ta nimen še zbiralo določni dk& p« dokonČl« pdfctfudanski službi božji lepo število mož na prostoru pfred cerkvijo. Prečastiti gospod Janez Kaplenek, knezoško-fijski svetovalec in župnik, je razložil poslušalcem namen katoliških shodov sploh, zlasti pa je še po-vdarjal potrebo prvega katoliškega shoda v Ljubljani. V svojem jedernatem govoru je gospod govornik kratko, a lahko umljivo, z živo prepričevalno besedo razpravljal vsa pereča vprašanja in razmere sedanjega časa. Izvrsten govor je bil zaključen z glasno odme-vajoSimi živio-klici na papeža, cesarja, škofa in na vrli osnovalni odbor za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Izvoljenih je bilo 15 zavednih in zna-čajnih mož, ki bodo vse potrebno ukrenili, da bodo naša župnija častno zastopana pri prvem slovenskem kat. shodu V Ljubljani. Dne 4. julija dopoludue je pogorela hiša gospodu Janezu Ihtihar-ju, c. in kr. nadporočniku v pokoju in posestniku v Skrabčem. Cela vas je bila v veliki nevarnosti, ker so poslopja tako skupaj postavljena. Ker je pa sapa v nasprotno stran pihala, posrečilo se je vrlim gasilcem, ogenj kmalti udušiti. Pri gašenju se je posebno odlikoval gospod Franjo Modic ml. iz Lahovega. Pogorelec je bil zavkrovan. Kako je ogenj nistkl, še ni gotovo. Iz želimelj, 1. julija. Poročalo se Vam je že o naših občinskih zkdeVkh. Sprejmite še nekaj pojasnil. Na dotični ugovor zaradi bbčinske volitve nismo dobili še nobenega odgovora. Vendar pa je potrebno V tem oziru kaj ukreniti, ker občihski za-stop v sedanji sestavi ne more vspešno izvrševkti svojih ddlžnostij. Že dVe leti je minulo, ko je šel jeden občinski svetovalec v Ameriko, in njegovo mesto je še vedno prazno. Tudi število odbornikov ni ptflno. ZWto bi bilo prav in potrebno, da bi se popoltfil, oziroma obnoVil naš občinski zastop. Velika napaka je v našem kraju, da sme vsak krčmar napravljati godbo in plesišča brez dovoljenja žtfpanovega. 'Prepogosto se pleše in popiva, ker Sedanja mladina se malo briga za lepe nauke svojih učenikov, tetoveč zapravlja trdo prisluženi denar. Ob pofaedeljkih sb taki rogovileži ikvadno kislo drži, zašpani in fcmršeni, namesto da bi pridno delali. Gospodje duhovniki tiri Vsaki priliki svarš mladino in stkriše, a vse malo pomagfc. Vsliid tega pa vednb rasteib dolgbVi, kriietije pbšajb Vsled z&prav-Jjivosti in veduo večjih davkov. Dolfchost je torej županoVa, da še v tem bziru stori potrebno iii zkbrahi narodnosti, kolikor je v njegbvi mdči. Da se večkrat gleda skozi prste, krivo je to. ker so v občinskih zKšttfplh mnogokje tudi taki po lepi cerkvi, posvečeni sv. Evfemiji, Monte di St. Enfemia. S terase pred božjim hramom je kaj lep razgled po mestu, luki na obeh straneh polotoka in po listnatih sosednih gričih. Vrhu zvonika Btolne cerkve pa sto j i mogočen kip svete Evfemije z vencem od vinske trte in palmovo vejico v roki. Nekoliko severno od Rovinja smo pluli ob ustju precej dolgega zaliva — Canale di Leme. V koncu je jama s kapniki, katero nazivljejo po sv. Romu-aldu, ki je baje v njej živel kot puščavnik. Za nekaj časa se je pokazalo zidovje poreško in kmalu smo zavili mimo velike vojne ladije, ki je stala pred vhodom v luko proti mestu. Uprav tedaj so zasedli mornarji dolg čoln, prijeli za vesla in na kapitanovo povelje vsi na jeden udar zavesljali, da je šinila lahka ladjica po bliskovo proti kraju. Tu so izstdpili ter odšli v vrsti v cerkev, kjer je ma-ševal milostljivi škof za zgoraj omenjena mlada po-ročenca. Na kratkem molu je bilo nagromkdenih precej polovnjakov vina. Gledal sem torej, kako bodo nakladali, ter sem se res moral čuditi praktični uredbi. Poreč je kaj staro mesto ter ima še ostanke iz rimske dobe. V sredhjem veku je bilo pod oblastjo Benečanov. V prvi polovici sedemnajstega stoletja je pa razsajala tudi kakor v Pulju strašna kuga, ki je pobrala malo da ne vse prebivalce. Le s silo so morali pritirati poznejše naseljence Kandiste Morlake. in Najzanimivejša stavba celega mesta je gotovo prastara cerkev, katero je pričel zidati cesar Justi-nijan 548. 1. Ko je bilo vse naloženo, klical je parnik s hri-pavim glasom potnike in kmalu smo zopet odrinili dalje. Ko smo prišli iz luke, prikazali so se od severa štirje veliki parniki, ki so precej daleč od kraja pluli proti jugu. Videti je bilo, da niso kaj daleč. Toda pluli smo si nasproti dobro uro, predho smo se srečali. Tedaj pa so mahali in pozdravljali na obeh Iadijah, kakor bi bili najboljši znanci. Toda to je baje le takov običaj. Ko smo pustili za seboj Novigrad, objadrali „Pilhte di Salvore" ter še nekoliko minut ustavili v kaj lepem Piranu, zagledali smo pred šeboj tržaško obrežje. A kmalu nam je zbpet izginilo, k&r smo šli v luko kopersko. To mestice je najbolj prijazno izmed vseh drugih primorskih mest v Istri. "Nad mestoih se dviga mala trdnjbvida — sedaj jetni-šnica — za mestom se pa vspenja pridno dbdelano obrežje z bujnim zelenjem in vinsko trto. Kikor je bila lišoda in gospodarji tega mesta različni, tako se je preminjevalo tudi ime. Rimci so je zvali Egido; v 6. veku so jo pa prekrstili v Ju-stinijanopel, na čast bizantinskemu cesarju Justinu II. V 13. stoletju je pa dobilo — kot sedež mejnega grofa — ime Capo d' Istria, ki se je ohranilo do danes. Mesto je ohranilo precej benečanski značaj. Kakor pri Rimcih forum, tako je bil pri Benečanih glavni trg pravo mesto gibanja, vrvenja in življenja. Tu je bila tudi sodnijska dvorana, loggia, katera je še ohranjena pa pretvorjena v kavarno. Sezidana je v romansko-gotskem slogu, kakor je mnogo stavb po Zgornji Italiji, kjer se je vršil nekak prehod iz romantike na gotiko. Vže je bilo poludne in pričeli smo gledati po kosilu. „Piccolo" je začel raznašati posameznikom juhe, katero je postavil in vžival vsak, kjer mu je bolj ugajalo. V spodnje prostore ni hotel nihče zaradi prevelike vročine. Tudi midva sva si naročila skromen obed ter postavila krožnike na pedauj širok ladijin rob. Lahko si je torej predstavljati, kako mirno plove ladija, da se jtoha ni razlila. Bolj ko sttio se bližali Trstu, bolj je bilo vroče. Veter, ki je pred pihal, je čisto utihnil. Tudi je-dnakomerne vožnje sem se bil že naveličal, da sem zelo zaželel, da spet stopim na trda tla. (Dalje slčdi.) krčmarji, ki imajo radi godbo in plese. Naj bi torej višja oblastva bolj strogo gledala moiém na prste v tem oziru; vsakdo, ki ljubi mir in red, bode jim hvaležen. Sadja pri nas ne bode skoro ni?. Ljudje sploh premalo storé za sadjerejo, in vendar sadje prebivalstvu mnogo odleže. Mnogo škode nam delajo tudi zajci, ki oglodajo tn uničijo vse miado drevje. Vrane so uaA populile mnogo koruze, tako, da 'jo jo inctáfi ínft&gi na novo saditi. Minólo zimo je šel néfci tukajšnji posestnik v gozd po drva. Ko pride v reber, zapazi lisičje stopinje ter se prepriča, da je lisica padala na vsaka dva sežnja. Pri nekem štoru zapazi kós mesa, vrže ga na tftraHi in fre fia svojfe delo-. Raviio tkm so pozneje grabili listje, s katerim so domá nastlali prašičem. Vsi trije prašiči v istem hlevu so v četrt ure poginili Vn posestnik je bil ob 100 gld. Posestnik sodi, da je bil z listjem v hlev zanesen oui strup, kateri logarji mečejo lisicam. Mi menimo, da se veliko preveč zgodi v varstvo lova na škodo kmetovalcem. Lov je večinoma le go8pddi za kratek čas, nam pa v kvar. Iz Bele Cerkve, dné 2. juTija. Binkoštni ponedeljek in tretjo binkoštno nedeljo praznovali sta se v Beli Cerkvi dve pósebni slovesnosti. Binkoštni ponedeljek je bilo v čisto od zunaj in znotraj prenovljeni in deloma prezidani, z novim cementnim tlakom, z novo obhajilno mizo itd. preskrbljeui farni cerkvi, b'ftgoslú'vljbnje vélikega novega oltarja in novega stranskega lurške Matere Božje. Oba blagoslovil je domači gosp. župnik z asistencijo treh velečast. gospodov. Izvrstno gtiVoril je slavnostni govor šmarjetski g. župnik. Krasno petje vodil je pa s svojimi pev-kinjami in dvema sedmošolcema šmarjetski g. nadučitelj Gebauer. Torej naj velja vsem, koji so na katerikoli način pripomogli k poveličanju dneva, najtoplejša zahvala. Pozabiti se ne sme tudi mojster in pozlatar g. Janez Poglajen iz Bele Cerkve, kateri se je pri našem velikem oltarju, kakor že tudi drugod, izkazal pravega mojstra za taka in enaka dela, zatorej zasluži v polni meri naše vsestransko toplo priporočilo. Takega zlatenja in marmorirauja, kakoršno je njegovo, pač ne umeva vsakdo. Lurška Mati Božja pa, kakoršne pač ni (Meč na okrog, je iz friburŠke sloveče umetniške šole za kiparstvo in malarijo V Badenu. Še neprimerno impozantneja je bila sv. birma v Beli Cerkvi. Cerkev, kakor rečeno, od zunaj in znotraj prenovljena, je bila jako ukusno in bogato nakičena, oltarji pa z dragimi šopki in venci iz umetnih dvbtlifc. Iz zvonika je Vihralo osem po pet, šest in deset metrov dolgih íástav. Istotako so vihrate tañad župniške strehe tri velikanske zastave. Pred cerkvijo in okoli nje je bilo postavljenih veliko večjih in tnanfžih smrek z večjimi in maujšimi raznovrstnimi zastavami. Istotako so bile sosedne hiše, posebno pa Maj-zeljnova, jako ukusno z zelenjem okinčane. Slavolokov vseh bilo je v ntfši fari 17. Pred Cerkvijo, okoli nje ih do župnišča je bila od smreke do smreke napeta vrvica, na katero so se za večerno razsvetljavo obesili mnogoštevilni Tn razhoVršttib barvani in narejeni balončki, naročeni z Dunaja. Tudi druge hiše imele so take balončke, posebno Majzeljnova večje število. Za razsvetljavo lin na zvoniku je na žici obešenih bilo 50 svetilk. Tudi kresovi so stali pripravljeni za večerno razsvetljavo. Dhé 25. junija je bila sv. birma v Št. Jerneju, odkoder so prevzvišeni na večer prišli v Belo Cerkev, da bi tam prenočili in v nedeljo, 26. m. m., delili zakrament sv. birme. Kmalu po 4. uri popoldne se zbere banderij 20 jezdecev, župan s sose-skimi odborniki, šolska mladež s cerkvenima zastavama, domači in šmarjetski g. župnik in veliko drugih ljudij, koji so 6li m jezdeci z zastavami v rokah v Drago pred most čakat preljubljenega vladiko. kírtfór sta se 'hila da smejem pripeljala kmalu 'tudi Ttf'il. g. prtát Pétér Ufh in pieblsgo-rodui g. novomeški okrajni glavar vitez Vesteneck. Ob polu 7. uri zasliši se strel, koji je naznanjal, da se ékscelencija bližajo. Prevžvišeni stopijo iz kočije, iu najeti pozdravi jih mil. g. prošt, za tem domači župnik, prebl. g. okr. glavar, g. župan, in nato poprime učenka Antonija Majzelj besedo in nagovori pogumno v daljšem lepem govoru premil. gosp. knezoškofa in mu podd prekrasen, dragofeen šopek cvetlic. Po zahvali mil. g. vladike gremo vsi pričujoči sporoma za banderijem jezdecev med gromovitim pokanjem topičev naravnost v cerkev. Zvečer je bila Bela Cetfkev lepo razsvetljena, posebno pa pokopališče, koje leži okoli cerkve, je bilo vse v balončkih. Istotako krasno razsvetljen bil je tudi zvonik. Prevzvišeni so si ogledali razsvetljavo in kresove, koji so se tudi Isti večer zažigali. Drugi dan je bila sv. birma. Birmanih je bilo 558 otrök. Popoldne ob 3. uri so se odpeljali prevzvišeni, spremljani zopet od banderija jezdecev, do meje fare v Šentpeter, kjer so zopet birmovali. Prevjvišeni so si povsod srca vseh takoj pridobili s svojo Ijubez-njivostjo in ponižnostjo ter ostanejo trajno v najlepšem spominu vseh, koji so jih videli. Dnevne novice. v Ljübljani, 6. julija. (Mestni svčt ljubljanski) je «e ttftili tega neopravičena, ker je bil na odpustu. Dr. pl. Spaun je kol zastopnik uaučnega ministerstva naglašal, da nihče ne sme kritikovati razsodbe kompetentne disciplinarne komisije, ki je izrekla, da govor poslanca Spinčiia v Zagrebu in njegove agitacije v Istri neso umestne za državnega uradnika. Sodišče je sklenilo, zahtevati od naučnega ministerstva dotične akte. Razsodba se bode objavila jntri. (Na višji realki ljubljanski) se bodo vršilo vpi-savanje za I. razred prihodnjo nedeljo od 8. do 12. ure dopoludne. Vsprejemni izpiti bodo diie 15. in 16. julija, eventualno tudi 18. (Iz Rožne doline na Koroškom) se nam piše: Na dan sv. Petra in Pavla, dnč 29. junija t. 1. napravila j9 marljiva podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico shod v Dol i n-Čicah nad Št. Jakopom. Delale so se sicer pred-stojništvu podružnice razne ovire in se je le-to še v zadnjem trenutku moralo obrniti brzojavnim potom na c. kr. deželno vlado v Celovcu in na vis. ministerstvo notranjih zadev na Dunaju. Ob jako ugodnem vremenu vršil se je shod povseltn dostojno in lepo. Udeležba prebivalstva je bila sijajna, od vseh stranij privreli so ljudje k shodu, vzlic temu. da je shod bil naznanien samo po plakatih, «e pa tudi po slovenskih listih. Naroduo gasilno društvo iz Št. Jakopa udeležilo se je shoda korporativno s svojo godbo. Ob vhodu v vas je bil postavljen lep slavolok. Pri shodu govoril je o šolskem vprašanju, zlasti o naših prizadevah za slovenske šole jako prepričevalno in temeljito g. Vekoslav Legat. G. nadučitelj in Št. Vida nad Ljubljano Janko Žiro vn i k imel je jako poučen govot- o sadjereji. Navzoči kmetje so za ta res vseskozi izborni govor poslušali s posebnim zanimanjem. Gosp. govornik je kmetom na vrtu tudi praktično razkazoval, kako jim je ravnati s sadnim drevjem. Slava in hvala g. govorniku za ta strokovnjaški jako poljudoi in poučni govor! — Pri zabavnem delu zabavalo je s prelepim svojim petjem navzoče osem gg. članov pevskega društva „Lira" iz Kamnika. Petje gospodov je bilo izborno fn arelnži posebno pohvalo. Slava I V zboru „Sirota" občudovali smo tudi nežni in prikupljivi glas blag. gospe Lendovškove. Slava i nji za prijazno sodelovanje. Priprosti vaški diletantje so dokaj dobro in vrlo predstavljali Vošnja» kovo igro „Svoji k Svojim". Pokazalo se je, kako močuo take priproste igre vplivajo na naSe ljudstvo; naj bi se zato pogostoma predstavljale. — Gdtovo ta shod, ki se je prav dobro obnesel, ne bode ostal brez uspeha. Želeti je le, da se pogosteje in kolikor mogoče na raznih krajih napravljajo taki podučni in zabavni shodi. Na njih se naše ljudstvo uči marsikaj dobrega v verskem, kakor narodnem oziru, a najde db takih prilikah tudi poštene zabave, ki niu res blaži sredi (Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda) zažgalo se je, kakor se nam poroča, na Koroškem po vseh slovenskih gričih in gorah obilo lepih in velikih kresov, ki najzgovorneje pričajo, da slovenski Korotan vkljub vsemu sovražnemu pritisku vstaja in da se ne bode izpolnilo prerokovanje zlobnih nasprotnikov, ki so že zdavna besedičili, da je slovenščini na Koroškem že odklenkalo. Ne, ravno narobe ; tudi koroški Slovenec gre na dan, to nam so na novo potrdili slovenski kresovi v večer dne 4. t. m. (Osepnice) so se pokazale v Babinem Polju na Notranjskem. Šolo so morali na nedoločen čas zapreti, umrle so tri osebe. Bolezen že pojenjuje, bol-n;ki so preboleli. (Ogenj.) O ognju v Prezidu na Hrvatskem se • nam poroča: Dn6 2. t. m. popoldne ob 2. uri sta bili v hipu v ognju dve hiši. Velika nevarnost je bila za cerkev in župnišče, ki se je štirikrat unelo. Hitre brizgalnice so vendar plamen udušile. Sreča, da se je pred kratkim ustanovilo gasilno društvo, sicer bi bil Prezid, ki šteje nad 150 hiš, danes pogorišče. Domači župnik čast. g. R. Vlašic ima izdatno škodo, ker se je pokvarilo mnogo hišne oprave, katero so metali skozi okna. Vsa čast tudi loškemu gasilnemu društvu, ki je dve uri daleč prihitelo na pomoč, če tudi je -4»il ie mej tem ogenj udušen. — Dne 1. t. m. sta šla dva pastirja spat ha župniški hlev v Kopanju ter si svetila s petro-lejsko svetilko, katera s« zvrne v seno, da se uttame. Pogorelo je seno s streho na hlevu. Ljudje so preprečili večjo nesrečo. (Načelništvo šentpeterske moške podrniniee sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani ujjudno vabi vse častite družabnike n« Občili žbdr, ki tootie V nedeljo dne 10. julija ob 7. uri zvečer v Počivalnikovi gostilni na Sv. Petra cesti. (Ljubljanski „SokolJ) priredi jutri, dnč 7. t. m., ob 8 uri zvečer ua vrtu Ferlinčeve gostilne .pri Zvezdi" družbinski večer s sodelovanjem društvenih tamburašev, pevskega društva „Ljubljana" in čveterospeva gg. Pavšek, Brauke, Lilek in Deč-mau. Vstop je prost vsem članom narodnih društev ljubljanskih in njihovim rodbiuara. Vspored obseza 20 točk. (Tržaško deželno sodišče) je obsodilo odvetnika Sandrina in graščaka Maricha iz Kopra, oba pristaša lalionske stranke, na tri tedne zapora, ker sta pregovorila nekega kmeta, da je pri občinski volitvi v Križanah volil pod tujim imenom._ Telegrami. Dunaj, 5. julija. Združena levica izjavlja: Pogajanja načelništva z ministerskim predsednikom so se danes nadaljevala ter pretrgala, dokler se grof Taaffe ne vrne iz Nalžova. Dunaj, 6. julija. Pri posvetovanju o predlogu Sturgkha in Heilsberga o osemmili-jonnem kreditu za visoke šole so poslanci Seichort, Masafyk in Začek zahtevali osnovo češkega vseučilišča na Moravskem, Luzatto Salvadori in Oampi pa osnovo ital. vseučilišča v Trstu. Učni minister priporoča vsprejem predloga, in izjavi proti poslancu Burgstal-lerju, da vladne naredbe imajo namen, le pospeševati razvoj Trsta. Predloga je bila potem vsprejeta v vseh branjih. Budimpešta, 6. julija. Poročilo o jed-nem slučaju kolere pri Eeki je popolnem izmišljeno. V sedemdnevnem opazovanju je neka ladija s petrolejem iz Batuma. London, 5. julija. Doslej je izvoljenih 47 konservativcev, 7 unijonistov in 37 Gladstonovih pristašev. V Bradfordu jo zmagal Gladstonov pristaš Shaw Lefevre proti markizu Lorne, ki je unijonist in zet kraljičin. London, 6. julija. Doslej izvoljenih 89 konservativcev, 11 unijonistov in 61 Gladstonovih pristašev. Konservativci so pridobili 9, unijonisti 1, Gladstonovci 18 sedežev. Tremenuko (»porodil«. Sredni» t.empemrura 23-2", za 4'3" pod normalom Vozne zvezke (Rundrelsebillets), najpriprav- nejše in najcenejše vozne karte sedanjosti, veljavne za vsaki vlak, --------------------------letne karte in priredlteljstvo posebnih vlakov priporoča .Tok. Pnuliu v Ljul»-Ijnui, mejnarodna potovalna pisarna, kjer se tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozve, — Za pismen odgovor naj se znamka priloži. 206 14 iz grolie. z ličnim usnjem obšite, podvlaka iz usnja, pršu iz tinega kachemira, izdeluje in priporoča prečastiti duhovščini Henrijeta Seyfrie(l, učiteljeva soproga, pri sv. Ani slov. gor., pošta Mureck, na Štajerskem. Mnogo pohvalnih pisem od visoko nameščenih gospodov duhovnikov leži na razpolago. 309 1 Proda se ali pa proti doplačilu zamenja lepo posestvo^ v večjem kraju na Dolenjskem, imajočc prostorno hišo, pripravno za vsakatero obrt in prodajalnico, ležočo na glavnem trgu na najlepšem prostoru poleg sodnije in davkarije, z lepim vrtom, kegljiščem in ledenico, s prostornim konjskim hlevom itd. Najlepša prilika jo tudi za zidanje, ker je stavbenega prostora blizu 700 □ metrov. Več o tem se zve pri upravništvu tega lista. 314 3-1 T ▼ ▼ ▼ + Y ^ T T Y • "T " ▼ T \ jkk A A A. ^ A. A. Á. A. A. A. . Jk. Koncesijonovano društvo komisijonarjev v LJubljani javlja slavnemu občinstvu stolnega mesta in z dežele, da si je oskrbelo velik voz prirejen za selitev pohištva ter se uljudno priporoča v nmogobrojno uporabo in prosi naklonitve naročil za F® Jij Prečastitim gospodom A H>@"¥@m®.ŠSlt&>@Ji4iii i priporočam najkrasnejše 308 3-2 fo, ¡jšopke in vence| ^ v veliki izberi po najnižjih cenah. ^ A Marija Podkrajšek A jj] v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 9. ^ v mestu 111 iz mesta na deželo, tudi v oddaljene kraje. Voz je prirejen tako, da je pohištvo varno shranjeno ob vsakem vremenu, in obvarovano bodisi kakeršnihkoli nezgod. Ker so člani društva komisijonarjev vešči in vajeni selitev, ter jamči društvo za slučajno povzročeno škodo, prosi, da se bode istega slavno občinstvo mnogobrojno posluževalo. IMF" Naročila izroče se lahko vsakemu, komisijonarju (z rudeHmi kapicam i). Velespoštovanjem koncesijonovano komisijonarsko društvo -v Mu J ■■ It» X J srn, ■■ fi - 319 2—1 xxirí' 'i' r "i. 'i" r/1' 'i' 'i' "i "i Y "i Ponudimo po najnižjih cenah: zarezano vštricno ostrešno opeko najboljše vrste, poči (speeijaliteta), ur majolika peči lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chaiiimottniini in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem J. P. VIDIC & Comp. Ljubljana, Slonove ulice. 318 1 1) 11 11 a j s lt a fc> o r z a. Dn6 6. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Sreb rna renta o%, 16% davka . Zlat» renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 16'.i gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 . . .... 30 kr. 58 65 Dn6 5. julija. Ogerska zlata renta 4«j&.......110 gld. 15 Ogerska papirna renta 5%......100 „ 45 4 % državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 140 „ — b% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ 40 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 „ 50 Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred.banke K% 96 „ 25 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'|,> 100 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld.......189 „ — 8t. Genois sr«"'ke. 40 kM .... 63 „ — kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld. . ,......62 „ Windisehgraezove srečke, 20 gld..........64 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2830 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 , Papirni rubelj....................1 „ Laških lir 100 ...........46 ., 25 50 75 75 50 25 17 kr. imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., NVolIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. •C Kit z ii h nnrožlla izvrši se iiajtnčueje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške propinaoijske zadolžnloe. 4\, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4',% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 1810, Mi piomesi cele gld. 14l„ pelina gld. 4 in kolek 80 kr. Glavni dobitek .300.000 gld. av. velj. S/T Žrebanje že dne 1. avgusta! '•B Izdajatelj: r. Ivn Janei. Odgovorni vrednik: Ignaij Žitnik. Tis „Katoliške Tiska v Ljublni.