168. številka. Ljibljua, v četrtek 25. julija 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon it. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Deželnozborske volitve. IV. Za uspešno reklama ci jako postopanje je treba natančno vedeti, kdo ima volilno pravico, in kdo je od volilne pravice izključen. Glasom dež. zakona z dne 5. novembra 1898. (§ 13) volijo poslance mest in trgov in poslance kmetskih občin vsi tisti, vsaj 24 let stari občani, ki imajo pravico voliti občinski zastop in kateri a) v občini s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred, ali kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po štiri goldinarje cesarskega direktnega davka; b) v občinab, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti, po ve likosti letnega cesarskega direktnega davka razvrSčeni občinski volilci, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega tega davka in razen teh tisti, ki plačujejo najmanj po štiri goldinarje cesarskega direktnega davka na leto. Razen teh davkoplačevalcev imajo volilno pravico tudi častni občani in vse tiste csebe, ki imajo volilno pravico ne glede na to, ali plačujejo kaj davka ali nič, kakor uradniki, učitelji itd. Seveda imajo tisti občani — tudi častni — volilno pravico le, ako v dotični občini stalno prebivajo. Izključene pa so od volilne pravice tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi kakega hudodelstva ali zaradi prestopka po tatvini, nezvestobi aH deležnosti teh prestopkov ali po goljufiji. Ta nasledek obsodbe neba sicer po preteku treh, oziroma petih ali desetih let, toda previdnost zahteva, da se vloži reklamacija proti vsakemu volilen, ki je bil sodno kaznovan in pripada h klerikalni stranki, saj se potem že uradno dožene, če ima volilno pravico, ali če je nima. Izključene so nadalje od volilne pravice še tisti, ki so pod knratelo, potem tisti, ki so v konkurzu in končno ubogi, ki dobivajo iz javnih sredstev podporo ali so jo v leta pred volitvijo dobivali, ali ki sploh žive od javne milosrdnosti. Kakor smo že opetovano povdarjali, je reklamacijsko postopanje največje važ- Ruska antologija. Zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc.*) Vestni literarni in sploh kulturni zgodovinarji Slovencev bodo morali posvetiti ,, Goriški Tiskarni" poseben odstavek. Za prosveto slovenskega naroda, za prospeh domačega slovstva si je pridobila ta tiskarna že doslej nevenljivih zaslug. Zdi se mi kakor močan vrelec pod zeleno goro, izpod katere vre neprestano v močnem curku sveža čista voda, ki plodi in napaja peščene trate. Vsak mesec se odpro par-krat zatvornice te odlične slovenske tiskarne, in razlije se preko slovenskih dežel nova ploha slovstvenih del, krasnih po svoji vsebini in opremi. Petero perijodično izhajajočih knjižnic : .Slovanska knjižnica" — .Knjižnica za mladino" — „Salonska knjižnica8 — »Svetovna knjižnica" in — .Veneo slovanskih povestij" izdaja .Goriška Tiskarna" že od leta 1893 ter je napolnila samo s svojimi deli že lepo biblioteko. *) »Salonska knjižnica" m. V Gorici. Tiskala in založila „ Goriška Tiskarna" A. Ga-brSček. 1901. nosti in mu je posvetiti največjo pazljivost. Kadar je reklamacijsko postopanje končano, se začne dostavljanje volilnih legitimacij in glasovnic. Vsakemu volilen se morata legitimacija in glasovnica dostaviti na stanovanje. Če bi kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil legitimacije, naj gre sam ponjo h glavarstvu. Legitimacija, na kateri je zapisano ime volilca, kraj, dan in ura volitve, se mora pri volitvi pokazati. Kdor nima legitimaoije, tega komisija lahko izključi. Glasovnica mora imeti pečat okrajnega glavarstva. Samo od glavarstva izdana glasovnica je veljavna. Če kdo glasovnice ni dobil, ali če se mu je izgubila ali pokvarila, naj se za drugo oglasi pri glavarstvu ali na dan volitve pri volilnem komisarju. Agitatorji napredne stranke naj skrbno pazijo, da dobi vsak napredni volilec legitimacijo in glasovnico, in da je ne da iz rok. Zadnje dni pred volitvijo naj zaupniki in agitatorji obiščejo volilce in naj jim popišejo glasovnice z imenom našega kandidata. Zapiše naj se kandidatovo ime, njegov stan in njegovo bivališče, zakaj vsled pomanjkljivosti ali pomote postane glasovnica lahko neveljavna. Tudi je neposredno pred volitvijo še enkrat pregledati vse glasovnice ter zabičiti volilcem, naj prinesejo na volišče legitimacijo in glasovnico, in naj legitimacijo tudi po volitvi skrbno ohranijo, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, pri kateri se legitimacija zopet rabi Na legitimaciji je naznanjen dan, kraj in ura volitve. Volitev se vrši tajno po listkih, vodi jo pa volilna komisija v navzočnosti volilnega komisarja. Volilni komisar je lahko vsakdo, kogar imenuje za to okrajno glavarstvo. Volilna komisija se sestavi tako, da imenuje občinski odbor tri člene, volilni komisar pa tri, ti skopaj pa volijo sedmega člena. Vsi členi volilne komisije morajo biti volilci. Volilna komisija vodi volitev in odločuje z večino glasov o dopustitvi glasovanja in veljavnosti V „Slovanski knjižnici", kije prekoračila že 100 snopičev, je prinesla nebrej ruskih, poljskih, Čeških, slovaških, hrvatskih, srbskih in izvirnih leposlovnih del. V tej knjižnici so zastopani pisatelji; grof Lev Tolstoj, N. V. Gogolj Henrik S i e n k i e w i c z , A. S. Puš kin, V. BeneS-Tf e b i z s k y, Vdclav Kosmak, J. K. Tyl, Stanislav Grudzinski, G. Preissova, Ljudmila Podjavorinska, D. Sabina, Rfiy, E. Herold, Fr. Pravda, A. Rehakova, Jan Klecanda, Sv. Čeh, Avg. Šenoa, Ev g. K u m i č i <5, Šandor Gjalski, Čeda Mijato vic, Vinko Zorić, potem A. Fantek, Simon G r e g o r č i č, P a vi i n a Pajkov a, Zamejski, Josip P a g 1 i-aruzzi-Krilan, L j. Stiasnj, Iv. Benk o v ič, M i I o v an, Dobravec, A. Kragelj, E. Gangl in F r. Go-vekar. Med deli, ki so izšla v tej zbirki, se nahajajo zbirke pesmi, romani, povesti in drame. Največje in najlepše literarno delo, ki je izšlo v .Slovanski knjižnici", pa je najnovejši, monumentalni roman grofa Leva Tolstega .Vstajenje*, ki obsega osmero snopičev. .Knjižnica sa mladino" obsega doslej 24 snopičev, ki so prinesli A. oddanih glasov. Zoper odločitev komisije ni pritožbe. Ako se ob pričetku volilne ure ne zglasi zadosti volilcev, da se konstituira volilna komisija, potem prevzame komisar sam vse pravice in ves delokrog volilne komisije. Volilni komisar mora skrbeti za mir in red ter ne sme dopustiti, da bi volilna komisija prekoračila svoj delokrog. Od tre-notka, ko je določen začetek, ne sme volilni komisar dopustiti, do bi kdo v volilnem prostoru volilce nagovarjal. V LJubljani, 25 julija. Disonanca med Čehi na Moravskem in Češkem. Na Moravskem se vrše" pogajanja med Čehi in Nemci. Čehi dobe pri izpremembi volilne reforme v deželnem zboru skoraj */i večino, Nemci pa enega poslanca več kakor četrtino. To večino pa dobe Čehi le z zvezo s konservativnimi veleposestniki. Na tej podlagi se bržčas dožene sprava. Glasilo mladočeškega izvrševalnega odbora, .Nar. Listy", pa s tem ni zadovoljno ter ostro obsoja spravna pogajanja, zlasti pa obsoja delovanje načelnika mladočeških Moravanov, dra. Žačka, ki je storil s svojim vplivom največ, da so spravna pogajanja dozorela tako dale?. .Nar. Listy" odrekajo moravskim Čehom sploh pravico, pogajati se z Nemci samostojno in neodvisno s Čehi v kraljevini češki ter zahtevajo, naj se moravakemu nagodbenemu amfibiju stare glava. .To, kar delajo danes Čehi na Moravskem, ni nič dražega, kakor zavarovanje nemške posesti proti vsakoršnji škodi. Dr. ŽaSek kopira le staročeške punktacije na Češkem. Nameravana sprava je resignacija na vse nade, da se bode dobra stvar tri-četrtinskega prebivalstva moravskega kdaj povspela do popolne zmage Ako nam po slane Moravska nezvesta, potem podleiemo tudi tu na Češkem." Tako „Nar. Listy". Dr. Žaček je na to očitanje odgovoril na volilnem shodu v Boskovicah, Češ, tudi Mladočehi nimajo brez konservativnih veleposestnikov v praškem deželnem zboru večine. Sprava je na Moravskem obema narodoma nujno potrebna, in zategadelj se M. Slomšeka več izbranih spisov za mladino (štiri snopiči), A. Praprotnikove in E. Ganglove pesmi ter razne izvirne in prevedene povesti in pripovedke. Kako priljubljena je ta knjižnica, dokazuje dejstvo, da je prvih sedem zvezkov že razprodanih, ter da bo od oktobra t. I. dalje izhajala v vezanih snopičih po 10—12 tiskanih pol. .Svetovna knjižnic a", ki izhaja v nedoločenih rokih in prinaša večja dela vseh kulturnih narodov, je izdala doslej dvoje velikih zgodovinskih romanov: .Ben Har", čegar dejanje se vrši v Kristusovih Časih, in .Marco Visconti*. Za Božič izide veliki Sienkiewtczev roman iz Neronove dobe: .Qao vadiš", čegar slava je razširjena po vsem svetu. Ta roman je tudi dramatiziran ter je dosegel na prvih italijanskih in francoskih odrih senzacionalen uspeh. Ta .Svetovna knjižnica" more postati za obogaten je naše literature s prvimi deli mednarodnega slovstva še največjega pomena. .Venec slovanskih povestij", ki izhaja tudi v nedoločenih rokih, je prinesel doslej čvetero pestrih Šopkov z vrta slovanske beletristike. Ta so zbrane manjše zanimive povesti različnih slovanskih avtorjev. Vsak snopič stane jedva bo sklenila tako, da bode prav obema strankama. Za spravo med Hrvati in Srbi. .Hrv. Branik" je prinesel članek, ki priporoča spravo med Hrvati in Srbi. Naj pozabijo medsebojna neporazumljenja in jih nadomeste z ljubeznijo ter se združijo proti skupnim sovražnikom, Nemcem in Mađjarom. člankar pravi: Ali nas loči menda cirilica ? Vprašajte narode, vprašajte Ruse, in ako vam porečejo, da je praktična, jo sprejmemo. Ali morda prapor? Vaši učenjaki uče, da to ni nikak srbski znak, da vam gre druga, boljša in dostojnejša zastava. V enem in istem jeziku častimo Boga, z istimi besedami obsojamo zlo, ista zemlja nas cb Jaja, isti zakon nas ščiti Uredništvo .Branika" pripominja, da nima nade, da bi imel članek kaj uspeha, dasi je skrajni čas, da se družijo vsi sinovi hrvatske domovine, kajti nevarnost je velika. Vojna v Južni Afriki. .Daily Express" je dobil iz Lourenzo-Marquesa brzojavko, ki naznanja novo ustajo v Kaplandiji. General French je naprosil lorda Kitchenerja, naj pošlje generaloma Knoxu in Tackerju nekaj kolon na pomoč. Te kolone so že odposlane, in Kitchener sam je pohitel na jog. Angleško nadpoveljništvo namerava torej nove in večje operacije proti Burom v Kaplandiji ter proti Kafrom, ki so tudi začeli vdirati v angleško ozemlje ter delati škodo. Med tem, ko se pripravlja v Kaplandiji iznova huda vojna ter morajo Angleži svoje lastno ozemlje z največjim naporom osvoboditi Burov, so v Londonu proslavljali guvernerja Kaplandije, lorda Milnerja, ki je postal častni meščan Londona. V sijajni skupščini, katere so se udeležili tudi Chamber-lain in drugi nrnistri, so v Guidhale izročili v zlati skrinjici Milnerju častno diplomo za zasluge, katere si je baje pridobi! tekom vojne za državo in London. Milner je imel velik govor, v katerem je očital svojim sovražnikom, da so podkupljeni od inozemstva. Trdil je, da sedaj velika masa ne veruje več, da vodijo vojno le nekateri kapitalisti, nego se splošno priznava na- 1 K 20 v. Za tako ceno ni dobiti takih prevodov tolikega obsega niti v nemškem knjigotržtvu, kjer imajo posamezne izdaje po deset do dvajset tisoč zvezkov ! .Salonska knjižnica", ki izhaja kakor prešnji dve v nedoločenih rokih in so zvezki različne oblike in obsežnosti, je prinesla dosedaj troje debelih zvezkov: Fr. Govekarja zbirko novel in novelic .0 te ženske", ki je malone že docela razprodana ter je dobiti le še nekaj zvezkov, Shakespearovo tragedijo .Hamlet" v Cankarjevem prevodu in te dni .Rusko antologijo v slovenskih prevodih, katere sta zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc. Iz tega pregleda je razvidno, koliko del je izšlo v .Goriški tiskarni" Andreja Gabrščka, ki pa je poleg omenjenih knjižnic izdala tudi že desetero večjih in manjših samostojnih, izvirnih in prevedenih leposlovnih in znanstvenih del. Med temi sta nedvomno najvažnejši: ,Ročni rusko-slovenski slovar in slovnica" in .Sloven-skoruski slovar". Oba je spisal naš rojak profesor M. M. Hostnik v Rilskn na Ruskem. V kratkem izidejo ali pa so že v deln poleg navedenih del se sledeče* knjige .Goriške tiskarne": .Sad greha"* rodna važnost vojna. Dasi vse hrepeni po mira in so Angleži pripravljeni, poštenemu nasprotniku udajo olajšati, ni vendarle mogoče dati Burom takih koncesij, ki bi ustajo popularizirale in zločine Se poplačale. Stari Buri, ki so se vedno vodje dosedanjih republik, so docela drngačni, kakor one potepajoče se tolpe postopačev in klati-vitezov, ki so zaSli celo med svoje rojake v Kaplandiji. Anglija bo postopala z Bari nepristransko in plemenito, in če jim ne bo dala neodvisnosti, svobodo bodo lahko uživali tudi pod angleško vlado. Treba je srca sovražnikov pridobiti, a tudi prijateljev se s tem ne sme odbiti. Velike bodo težave pri reševanju vprašanja glede ustave obeh novih držav in glede ustanovitve južnoafričanske federacije. Milner pa ima popolno zaupanje v vlado, ki bo znala po vrniti sedaj nesrečnim krajem prejšnje blagostanje. — V parlamentu pa se v krat kem predloži predlog, naj se daruje lordu Robertsu narodni dar v znesku 100 000 fantov šterlingov. Tudi večina liberalcev je baje za ta dar. Shod v Pristovi. Na shodu „SIov. kmetskega društva za Smar8ki okraj" so bile sprejete naslednje resolucije: I. Na shodu .Slov. kmetskega društva za šmarski okraj" zbrani kmetje in volilci obsojajo najstrožje abstinenco slovenskih deželnih poslancev, zahtevajo od njih resno, da se vrnejo v deželni zbor, ob enem pa se odločno izrekajo zoper nameravani shod zaupnih mož v Mariboru, ker bi isti pri sedanji bistveno izpremenjeni politični konstelaciji nikakor ne predstavljal volje mase naroda; II. zahtevajo, da se ustanovi za šmarski sodni okraj kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom in s sedežem v Šmarju; III. zahtevajo, da se pri prihodnjih deželnozborskih volitvah postavijo kandidatom sami izkušeni in neodvisni kmetje; IV. pozdravljajo misel, da se skliče v kratkem shod vseh slovenskih kmetov, na katerem se določi in odobri program slovenske agrarne stranke; V. terjajo od vis. vlade, da namesti za šmarski okraj posebnega, slovenščine zmožnega živinozdravnika; VI. obsojajo najstrožje one slovenske liste, ki rujejo in ščujejo zoper .Slovensko kmetsko društvo", češ, da je proti versko. VII. zahtevajo, da se uvede splošna, direktna in tajna volilna pravica; VIII. terjajo, da se napravijo pri c. kr; okr. sodišču v Šmarju dvojezični pečati in napisi in da se izdajajo slovenskim strankam sodbe, odloki itd. v slovenskem jeziku- Ljudsko štetje v Ljubljani. (Dalje.) Ugodnejše so že razmere v 1. okraju, ki je, kolikor ga pripada v zahodni polovici staremu delu mesta, ali naravnost na- izvirna drama, spisal Eag. Gangl — .Spisi Zofke Kvedrove" I. — Dve drami Silvija Pellica — Izbrani spisi modernega italijanskega pisatelja Fogazzara in še nekaj drugih dramatičnih in leposlovnih spisov. .Goriška tiskarna" A. Gabrščka vrši torej resnično uprav vzorno svojo kulturno misijo, zato pa je dolžnost narodnega občinstva, da vrlo podjetje tudi gmotno podpira. Založnik in tiskar ne izdaja knjig zase in za svoje shrambe, brez izdatne podpore pa mora zamreti podjetnost tudi najidealnejšemu izdajatelju. A. Gabršček ima danes v svoji zalogi knjig še za nad 30.000 K, naročniki pa le — kapljajo! Žalostno in skoraj sramotno dejstvo je, da mora založnik vedno in vedno ponavljati tožbe, ker Slovenci še doslej niso izpre-videli, kako velikanska nesreča bi bila za naše slovstvo in za našo kulturo, ako bi bil A. Gabršček vele d nebrižnosti naroda prisiljen, izdajanje svojih knjižnic ustaviti! Zatorej pa naj bi odbori vseh čitalnic in bralnih društev ter različnih knjižnic vsako leto postavljali v svoje proračune neko svoto tudi za nabavo knjig iz .Goriške tiskarne". Le tako se more vzdržati podjetje, ki je za napredek in procvit največjega pomena, in kjer morejo domači pisatelji spravljati svoja dela najlažje in najvspešnejše V denar! (Konec prih.) zadoval, ali pa vsaj le neznatno napredoval, v vzhodni, novejšemu delu mesta pripadajoči polovici, pa znatno napredoval. Prvi okraj šteje 24 obljudenih ulic, cest in trgov. Osem izmej njih, večinoma večjih, je v prebivalstva napredovalo, jednajst — večinoma stare — neznatno nazadovalo. Pet cesta — Domobranska, Elisabetna, Gruberjeva (del), Kodeljeva, Knhnova, — je novih, in sicer Štiri popolnoma, Gruberjeva (del) pa privzeta iz dragega okraja. Vse te ceste pripadajo vzhodni polovici, ki je ob jednem vzhodna periferija mesta. Bivša trga — Žitni in Poljanski — sta se spojila v Am brožev trg. Prekrščene so Vodnikove ulice in pa Valvazorjev trg v Kopitarjeve ulice oziroma v Vodnikov trg. Prvi okraj je v zadnjem desetletji napredoval za 8 5%, v predzadnjem pa za 8*9 °/0. Glavni vzrok za spoznanje manjšemu napredovanju sme se poleg že zgoraj označenih momentov pripisovati tudi premestitvi stare gimnazije z Vodnikovega trga v Tomanove ulice v 4. okraji. Kar se tiče tretjega — najobljudenej-šega in najrazsežnejšega oddelka ljubljanskega mesta, obdržal je bistveno iste pogoje, kakorSne je imel že v predzadnjem desetletja. Narastel je najmočneje in približno ravno tako, ko zadnjič. Pred vsem bi bilo omeniti, da so se iz njega izločile hiše St. 4 prej na Marijinem trgu in pa vsa desna stran prej .Slonovih" zdaj .Prešernovih" ulic, ker po svoji naravni legi pripadajo 4. okraju in so bile zadnjič 3. okraju le pomotoma privzete. V teh hišah je bilo leta 1890. skupaj 136 prebivalcev. Če odštejemo to stanovni&tvo od preraču njenega prebivalstva 3. okraja iz leta 1890., dobimo za predzadnje desetletje pomnožek 1505 osob ali 21*3%, kar je približno isto, kot sedaj, ko se je prebivalstvo pomnožilo za 20 5%. Umetno, z vtelovljenjem, je pridobil 5 hiš s 47 stanovniku, ki so pripadali poprej šišenski občini Tretji okraj je štel leta 1890. skupaj 52 obljudenih ulic, zdaj jih šteje 68. Popolnoma novih ulic, oziroma cest in trgov je 6, namreč: Erjavčeva, Go-rupove, Levstikove, Muzejski, Šubičeve in Na vrtači. Iz delov obstoječih ulic so nastale: Bleiweisova cesta, Male in Velike čolnarske ulice, Gledališke ulice, Jeranove ulice in Karunove ulice, Mivka, Veliki stra-don, Stranska pot in Zelena pot. Prekrščene so: bivše Gledališke ulice v Wolfove ulice, Križevniški trg v Valvazorjev trg, Prešernov trg v Jurčičev trg, Slonove ulice v Prešernove ulice. Posebno močno so narastle: Cerkvene ulice (Meščanska vojašnica), Opekarska cesta s stranskimi ulicami in stra-doni, Rimska cesta (Gorupovi hiši), Konjušne ulice (Nusohakova vojašnica) in Tržaška cesta (obilo velikih novih hiš). 27 ulic je napredovalo, jedna je ostala jednaka; 24 jih je pa nazadovalo. Pomnožek se tu rekru-tuje iz delavskih in malih obrtnih krogov, ki iščejo svoje delo po tovarnah (tobačna tovarna, predilnica itd.) Četrti okraj je, čeprav ima vse pogoje za razvoj in napredek, čeprav mu je prirastlo tudi 6 hiš Šišenske občine z okroglo 500 stanovniki potem vtelovljenja, čeprav mu je, kot že zgoraj omenjeno, prišteta vsa desna stran Prešernovih ulic in desna polovica Marijinega trga, ki po svoji legi naravno pripadata njemu in sta bila predzad-njič pomotoma prišteti 3. okraju, narastel vendarle samo za 844 stanovnikov ali za 109%, med tem ko je znašal prirastek predzadnjič 1716 ljudij ali 28 3%. Krivo je temu v prvi vrsti izseljevanje v bližnji Vod mat, kojega prebivalstvo se je v zadnjem desetletju popetorilo, krivo pa tudi izselje vanje v Spodnjo Šiško, ki se je vkljub temu, da je vsled iztelovljenja izgubila skoro 600 prebivalcev, vendar v istem času podvojila. Saj sta 2 največji cesti tega okraja: Sv. Petra cesta in pa Dunajska cesta nazadovali vsaka za več kot 400 prebivalcev, druga seveda radi deželne bolnice, ki se je odtod premestila vVodmat in ki Šteje nad 600 prebivalcev. Mnogo bivših prebivalcev Sv. Petra ceste se je pa izselilo večinoma v Vodmat in deloma tudi v Spodnjo Šiško, kjer si jih je več zgradilo lastne hiše. Četrti okraj je štel 1890 leta 23 obljudenih ulic, oest in trgov, zdaj jih Šteje 36. Trinajst ulic je v prebivalstvu napredovalo, med njimi posebno močno Marije Terezije cesta (vsled vtelovljenega Kolizeja) in Pristavske ulice, v katerih obstoji zdaj oddelek za umobolne in pa Slomškove ulice (obilo novih hiš). Nove ao: Miklošičeva cesta, Prisojne ulice, Podturn, Tomanove ulice in Vodovodna cesta; is delov obstoječih ulic sta nastali: Linhartove ulice, Obrežna steza. Že prej so obstal« kot neobljadene, zdaj obljudene: Dovozna cesta, desna stran Franc Jožefove ceste, Škofje in Usnjarske ulice, na novo sta tema okraja prirasthv del Marijinega trga in del Prešernovih ulic (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 25 julija. — O programu narodno-napredne stranke, odobrenem na shodu zaupnih mož dne 18 t. m., piše .Soča": .Lep je ta program in obsega vse ono, kar živo zadeva vse sloje slovenskega naroda. Izraža tudi vse tisto, kar obsega program naše narodno-napredne stranke na Goriškem. S posebnim zadovoljstvom omenjamo točko 5., v kateri se zahteva zadostnih legislativnih jamstev za popolno svobodo izraze vanj a ljudske volje pri sploSni direktni in tajni volilni pravici ter zoper oviranje te svobode po politiSki zlorabi cerkve, in tretji odstavek točka 8., kjer se odločno izreka proti kon sumnim društvom po klerikalnem vzorcu. Shod je bil odobril program soglasno, odobriti ga mora pa tudi vsakdo, kdor ima res srce za naS narod, in komur je res mar napredek naSega naroda v pravem pomenu besede V trezno premišljenih besedah brez vsake bombastične primesi se zrcali v programu vse ono, kar more pri pomoči Slovencem do boljše bodočnosti. Zato se pridružujemo programu z željo, da isti bodi zvezda-vodnica napredne misli v kranjski deželi in izven nje." Praški .Nar. Listy" so v torek dobesedno prijavili pro gram naše narodno napredne stranke. — Ilustracija k „Slovenčevi" dol-žitvi, da so liberalci krivi hudodelstev. Dobrepoljska občina slovi zaradi svojega klerikalizma. Tam ne vlada .liberalna so-drga" in kmetsko ljudstvo ne čita naprednih listov. In vendar se v tem pobožnem kraju dogajajo reči, kakršnih iz naprednih občin nikdar ne čuješ. Tako so v nedeljo dne 21. t. m. po deseti maši mladeniči iz Zdenske vasi in iz Zagorice pred cerkvijo vprizorili velikanski pretep. Že pred mašo so se nekaj pebali, po maši pa so se za čeli kamenjati in se naposled spoprijeli. Kakor zverine so ti strogo klerikalni fantje planili drug na dragega. Ljudstvo je prestrašeno bežalo na vse strani, fantje pa so se podajali, kakor bi hoteli nasprotnikom kri izpiti. Seveda so pri tem sakramenti rali in preklinjali, da se je kar kadilo. Kdo ve, koliko bi jih bili poklali, da ni prihitela žandarmerija in divjemu boju konec naredila. Ti devičarski pretepači stoje popolnoma pod vplivom duhovščine in so znani kot vneti klerikalci. .Liberalna so-drga" jih torej ni pokvarila in naprednega časopisja tudi ne čitaj o. Od kod torej ta surovost? Ta surovost je uspeh duhovniškega ščuvanja, sad sistematičnega duhovniškega demoralizovanja ljudstva. — Katoliška žlindra na Vipavskem. Kristalnoči8ti sebičnež Uršič iz Št Vida na Vipavskem nas noče tožiti radi notice v štev. 152 našega lista, s katero smo bili pogreli znano povodenjsko afero iz 1. 1885. ter ponovili v najostrejših izrazih očitanja, katera mu je bil naš list že I. 1885. v daljšem dopisu v obraz zabrusil, očitanja, za katera bi moral vsak pošten cigan zadoščenja iskati, a kamo-H bivši katoliški župan, ako ni res kriv, da je siromakom namenjeno podporo vsled povodnji sebično in lakomno pograbil. V Stev. 164 .Slovenca" piSe namreč: .Tega veselja jima (.Narodu" in .Rodoljubu") pa ne privoščim, da bi ljubljanski porotniki sodili", ter daje dovolj jasno razumeti, da ima od zadevne razdelitve podpor tako umazane roke, da si jih upa dati v žehto samo Se klerikalnemu vipavskemu adjunktu Juriju, ki pa tega močerada kljubu vsemu trudu ne bo izpral. UrSič sam priznava, da je imel pri razdelitvi podpor glavno besedo, da je baS on vse potrebno ukrenil, izgovarja se pa in taji, da bi bil glede svoje osebe najmanj na župnika vplival, dasi je malo prej pod prisego potrdil, da je le temu pri razdelitvi svojo revščino slikal! Ni li že to vplivanje na prijatelja župnika? Zakaj pa ni Uršič dopustil, da bi bili tudi vsi ostali poškodovanci, osobito občinski siromaki, imeli priliko svojo revSčino slikati pred njim in župnikom? In končno, kdo je zastopal občino pri določitvi podpore za župana Uršiča, ako ne UrSič sam, saj glasom vladnega naročila imela sta določati in dehti podporo župnik in župan, oziroma njegov namestnik, ne pa sam župnik!? Zakaj ni prizadeti župan UrSič po povođnji neprizadetemu namestnika razdelitev podpore odstopil, ali vsaj vladi to naznanil, da bi bila ona to storila, saj se med dostojnimi ljudmi ven-der Se ni pripetilo, da bi si bil kdo sam podpore delil, najmanj, da bi bil kak delilec sam podpore siromakom pograbil. Uršič se niti več ne drzne tajiti, da je bila njegova raz-delba krivična, nego skuša svojo 50% podporo od cenjene škode opravičiti s tem, da je bil takrat res revež, in da ga je vsled tega župnik označil za največjega siromaka v občini. Kdo se ne emeje? Leta 1885. je imel UrSič prav dobro mlinarsko obrt, o ve točo trgovino s Čreslom, žganjarijo in bra-njarijo; na hiši in mlinu imel je res nekaj uknjiženega dolga, imel je pa tudi pri .Slaviji" zavarovalno polico (na življenje), ki je bila takrat blizu toliko vredna kolikor je njegov dolg iznašal, ter je par let pozneje baš s to polico rečeni dolg plačal 1! Ali je bil ta naravnost dobro stoječi obrtnik res največji berač v Št. Viški občini ? SliSati vsaj ni še bilo, da bi bili kje največjega berača za župana izbrali! Pribita resnica pa je, da je bil klerikalni pravičnež Uršič vsaj pri razdelitvi podpor nasproti notoričnim občinskim siromakom in kmetskim dninar-jom največji berač, ker je bil slučajno — podp orodeleči in ob jednem po povodnji prizadeti župan, župnikov prijatelj in klerikalni agitator! Klerikalci, ali ne smrdi to do neba? — Vinogradniško društvo. Poslovodja .Vinogradniškega društva" gospod Fr. Schuller je dne 15. t. m. izstopil iz službe pri tem društvu. Sploh so menda gode v društvu kaj čudne reči. Zdaj hodi ravnatelj .Ljudske posojilnice", g. Kastelic vsak dan na Glince v »Vinogradniško društvo". Razen njega je tam videti še nekega mladega uradnika katoliške organizacije. Kako delo imata, se ne ve . . . — „Zlati most". .Naša Sloga" je tega mnenja, da je vlada sezidala večini deželnega zbora istrskega .zlat mostiček" za častno povrnitev v deželni zbor. Znano je namreč iz povsem zanesljivega vira, da je deželnozborska večina zahtevala od vlade, naj ona predloži deželnemu zbora načrt zakona za premeščenje deželnega zbora in deželnih uradov iz Poreča v katero drugo mesto istrsko, a oni (poslanci večine), da so ob gotovih pogojih pripravljeni razpravljati o tem zakonu in ga vspre-jeti Kaki so ti pogoji? To je sedaj vprašanje, na katero odgovarja .Naša Sloga" bistveno takole : Mi ne verujemo, da se je večina preplašila razpuščenja deželnega zbora, saj deželni zbor itak že umira in bi torej veČina nič ne izgubila po razpuščenju. Saj ostane ista itak sama na deželni upravi. Deželno zborska večina bi se mogla prestrašiti volitev le v tem slučaju, ako bi jej dali razumeti z odločilnega mesta, da bi jej na volitvah utegnili nekoliko nategniti uzde, in da ne bo mogla delati po svoji široki volji, kakor je delala do sedaj na vseh deželnozborskih in državnozborskih volitvah. Kdo ve, da li je bilo tudi o tem dogovorov med vlado in deželnozborsko večino?! No, zlati most, po katerem se večina povrne v deželni zbor, je vsekako zakon za premeščenje doželnega zbora in deželnih uradov, ali bojimo se — pravi puljski list — da bodo glavni stebri tega mostu krvava pleča istrskih Hrvatov in Slovencev I! 1 Bati se je, da vlada za premeščenje deželnega zbora odškodi večino s političnimi privilegiji na škodo naše stranke, na škodo večine prebivalstva!! To utegnejo biti tisti , izvestni pogoji", katere zahteva večina od vlade. — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« kojega delovanje je bilo v preteklem letu dokaj uspešno, šteje zdaj blizu 300 članov, in pogreša torej še marsikje svojih somišljenikov, ki se mu dozdaj — prej ko ne iz strahu pred klerikalnim terorizmom — niso Se pridružili. Trgovski in obrtni stan sta bila na Kranjskem izmej vseh stanov dozdaj blizo da najslabše or- tfJtT Dalja v prilogi. ~~k£A Priloga „Slovenskomu Narodu" St 168, dn6 25. julija 1901. ganizovana. Povsod drugod so se trgovoi oklenili že organizacije, in imajo zato tndi Se obilo uspehov — moralnih in gmotnih ■— pokazati. Le pri nas je vse nekako brez programa! ... V preteklem letn je drnitvo stopilo dvakrat v akcijo: ob državnozbor-skih volitvah in pri akoiji za odpis državnega potresnega posojila. — LetoBnjo jesen, meseca septembra, bode Članom društva zopet napovedan boj od ljndij, ki bi rajši danes kot jutri zlomili naprednim trgovcem tilnik. Odbor apeluje že sedaj na narodno dolžnost in politično zavest gg. Članov na deželi, in jih prosi, da se žrtvujejo tudi pri tem političnem boju za ideale napredne stranke, ta pa bo društvu s svojimi sredstvi in vplivom na strani stala ob času potreb. — Da se bode pa trgovski stan mo ral prej ali slej tesno okleniti organizacije, nmeje se samo po sebi, in bo ta načrt tudi moral uresničiti se, če hočemo, da se stan opomore kakor drugod in zadobi več ugleda na zunaj! Toliko za danes. — Krstič — iztiran. Znani hrvatski renegat in izdajatelj „ Prave Naše Sloge", dr. Krstič, ki sedaj v službi laške stranke bega hrvatsko prebivalstvo v Li-burniji, je bil pred kratkim za vedno iztiran iz občine Kastav. Sedaj ga je ista usoda zadela tudi v občini Opatija-Voloska. Povod temu je dalo škandalozno postopanje dr. Krstića, ko se je v opatijski cerkvi vršil krst otroka nekega pristaša laške stranke. Ta je bil zahteval, da se izvrši krst v latinskem jezika, dasi je v Opatiji izključno slovanska liturgija. Njegovi želji se je ugodilo, a krst se je izvršil pri zaprtih cerkve nih vratih. Mej tem opravilom je prišel Krstić pred cerkev in začel s palico razbijati po cerkvenih vratih. Zbralo se je takoj vse polno ljudi in Krstić je take slišal, ka kor Se nikoli. Včeraj je imel občinski odbor volosko-opatijski sejo in v tej seji se je sklenilo iztirati tega človeka iz občine. V imenu nemških Članov občinskega odbora je vladni svetnik dr. Qlax izjavil, da se popolnoma strinjajo s tem nasvetom, in da je v javnem interesu, da se odstrani iz občine tak Človek, kakor je dr. Krstić. — Čehi v Ljubljani. Češki turisti in kolesarji bodo dospeli v Ljubljano 17. ozi roma 18. avgusta t. 1. Opozarjamo torej občinstvo že zdaj na ta dan. — Poroka. Danes se je v Begunjah na Gorenjskem poročila gospodična Ana Kollmann, hčerka rodoljubnega ljubijan skega veletržca g. Kollmanna, z gospođom Engelbertom Busbachom, c. kr. poročnikom v domačem domobranskem polku. Iskreno čestitamo! — Umrl je včeraj na Bledu ljubljanski slaščičar in hišni posestnik g. Rudolf Kir-bisoh star šele 47 let. — Bolniško in podporno društvo pomoćnih uradnikov za Kranjsko šteje — kakor povzamemo poročilu iz zadnje seje — zdaj 81 članov, rezervni zaklad pa znaša 6869 kron. Na bolniščnini je odbor izplačal zadnje tri meseca nad 120 gld., v jednem slučaju imelo je posla tudi razsodišče. Deželni zbor podelil je društvu letos 100 gld. (200 kron) podpore. — K otvoritvi koče na Begunjšici. Begunjšica (2050 m) dobila je lansko jesen po prizadevanju .Slovenskega planinskega druStva" svojo kočo, katero je darovala radovljiški podružnici gospa Terezija Soukup, rojena Tome, pod tem pogojem, da se koča imenuje po njenem očetu. V nedeljo, dne 28. t m. vršila se bo otvoritev. Odbor je določil otvoritev na letošnje leto, ker je flora, ki najbolj diči Begunjšico, koncem julija najbolj razvita. Teden pozneje jo pokose. Zlasti pečnic in murk ne nahaja se nikjer taka množioa in tako lahko dostopno. Pri otvoritvi bo koča oskrbljena z vinom in pivom. Petje oskrbel bo begunjski pevski zbor. Po povratku obed v Begunjah in iz posebne prijaznosti koncert slavnega pevskega zbora blejskega v Poljčah v dobro-znani Mihlovi restavraciji na g. Sturmovem vrtu. Ob neugodnem vremenu preloži se vse na nedeljo 11. avgusta. — Slavni botanik Fr. Unger. Ni še davno, kar smo na tem mestu opozorili, da je bil sloveči botanik Vel bič, mož naše krvi, koroški Slovenec. Že danes nam je dana zopet prilika, da se spominjamo dru gega svetovnoznanega učenjaka, v katerem je tekla slovenska kri. Ta je bil mnogoslav-Ijeni Fr. Dnger. Prejšnji teden so mu na dunajskem vseučilifisu odkrili spominsko ploščo, klanjaj« se njegovemu duhu, v gra- Bkem Joaneju pa že več let stoji njegov doprsni kip, le mi Slovenci ga premalo poznamo. Rodil se je 1. 1800 v Lučah(Leu tsehach) pri Mariboru, njegov oče se je bil ondi naselil prišedši iz Labodske doline na KoroSkem, njegova mati pa je porojena Bre-gar (,Wreger") iz rodbine, ki se je bila s Kranjskega naselila v Mariboru. Leta 1835. je postal Fr. Unger profesor botanike na graSkem Joaneju, L 1849. pa je bil pozvan na dunajsko vseučilišče, in je ondi deloval kot profesor rastlinske anatomije in fiziologije do 1. 1866. Umrl je v Gradcu 1. 1870. Bil je izredno plodovit učenjak. Nad 150 znanstvenih spisov je prišlo iz njegovih rok. Bil je jeden izmed malega Števila ženialnih mož, ki so v minolem stoletju ustvarili moderno znanstveno botaniko. Dunajska akademija znanosti je Ungerja sprejela med svoje člane, isto tako mnoge druge znanstvene družbe, odlikovan je bil z redom železne krone in z naslovom dvornega svetnika. — Vredno bi bilo, da bi kdo izmed naših poučenih rojakov natančneje pojasnil slovenski javnosti razmerje Ungerjevo do našega rodu in naSega jezika. Vajeni smo le preveč po nemškem uzorcu smatrati samo one znamenite može za Slovence, ki so porojeni na Kranjskem. Tako si sami ožimo slovensko domovino. Premalo nas prešinja duh Koseškega, ki je, videč primeroma obilno število izredno nadarjenih mož slovenskega roda, zasnoval navdušeno pesem .Kdo je mar?" — Pevsko društvo ,,Zvon" v šmart-nem pri Litiji priredi dne 11. avgusta t. I. izlet v VintgariuBIed, zato uljudno vabi vsa sosedna društva, kakor tudi prijatelje petja, da se mnogobrojno udeleže tega izleta. Program se pozneje objavi. — Kopališče Kamnik. V soboto 27. julija 1901 bo v kopališču .Anina slavnost" na korist ubogim kamniškega mesta in Mekinj. Koncertne točke iz vaja vojaška godba 27. pešpolka v parku. Začetek ob 4. uri. Ples v zdraviški dvorani. Začetek ob 9. uri. Poletna toaleta. Ustopnina 1 krono. Družinske vstopnice (5 oseb) 3 krone. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno vsprejemajo. — Program koncerta blejskega pevskega zbora v Poličanah — Mikulova re stavracija, o priliki otvoritve koče .Sloven skega planinskega društva" na Begunjšici, je sledeči: A Foerster: .Planinska", moški zbor. .Ljubezen do domovine", mešani zbor. I. Aljaž: .Vsakemu svoje", mešani zbor. Sattner: .Pogled v nedolžno oko", kvartet. * .Slovenec sem", moški zbor. A. Foerster: .Planinar", mešani zbor, .Pevec", mešani zbor. • .Vračanje", kvartek. Žirovnik: ,Ku kavica", mešan zbor. — „Zagorski Sokol" priredi v nedeljo dne 28. julija 1901 pri lepem vremenu celodnevni izlet na Vransko, h kateremu vabimo vsa bližna narodna društva in prijatelje sokolstva. Odhod iz Zagorja ob 4 uri zjutra, povratek iz Vranskega ob 5. uri popoldan. — Kolesarski klub v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 2 8. t. m. svoj dragi letošnji izlet na Vransko, ter k tema vabi vse bratske sosednje kolesarje. — Štrajk v Šentjanžu se nadaljuje. Vsi delavci so zopet izostali. Včeraj je prišel prejšnji voditelj premogokopa iz Ljub ljane in je upati, da se razmere poravnajo. — Telefon v Celju. Sedaj se vrše obravnave radi vpeljave telefona v Celju. — Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, 4 dan avgusta, ob 10. dopoludae pri Sv. Križu tik Slatine po običajnem vsporedu- — Mariborska višja realka je imela v minolem šolskem letu 217 učencev, 205 Nemcev, 7 Italijanov, 1 Ceha in 4, čitaj tiri Slovence. Na jedini realki na slovenskih tleh na Štajerskem je bilo torej več Italijanov kakor Slovencev. — Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" priredi v nedeljo 28. t m. na vrta pri .Slovanu" v čast .Zagorskemu Sokolu" koncert, in vabi tem potom vse prijatelje slovenskih telovadcev in slovenske pesmi k najobilneji udeležbi. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl 23 t. m po daljši bolezni bivši tamošnji nadučitelj in posestnik sedaj v pokoju 74 let stari gosp. Martin Repič. Pogreb bo v petek 26. t m N. v m. p. — Strah pod posteljo. Kuharico K. v šentpeterskem predmestju je sinoči obiskal strah v moški podobi. Ko se je sprav- ljala spat, je nekaj pod posteljo zašumelo. Ni se premalo prestrašila, ko je zagledala izpod postelje moleti dve moški nogi. Zavpito in zbežala je iz sobe in poklicala hlapca. Ko pa je ta prišel, je bil tat že pobegnil skoz okno. — Drva kradli sta na Golovcu v Ložarjevem gozdu delavki M. L. in H. B., stanujoči na Karolinški zemlji St. 20. — Zlat prstan je izgubila na poti od Vodnikovega trga do Mestnega trga neka uradnikova žena. Prstan je vreden 80 K. — Na Mestnem trgu je zgubil včeraj optik g. G. komad 20 frankov v zlata, katerega je imel kot obesek pri verižici. — Nezgoda. Včeraj popoldne je pri Slo slabo kaznencu Josipu Voglerju, ki je delal na odru pri stavbi justične palače, da je omedlel in padel z odra na tla. Baje se ni nič poškodovat. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na Žabjak. — Roko zlomila si je učiteljica v Dobu gospodična Tilka Gorjanc. Na 8topnjicah se je spodteknila, padla in se tako ponesrečila. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14 do 20. julija kaže, daje bilo novorojencev 27 (= 40 04 °/oo)> umrlih 23 (=3515°/00), mej njimi jih je umrlo za Skarlatico 3, za vratico 1, za jetiko 4, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=30-4°/,), iz zavodov 12 (=521%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za skarlatico 3, za ti fazom 1, za vratico 3 osebe. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 12. do 18. julija je dela iskalo 13 moških delavcev in 36 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim delavcem in 43 ženskim delavkam. Stanovanja 1 najemnika letnega stanovanja, 1 ponudba dijaškega stanovanja, 2 ponudbi mesečnih sob, 1 ponudba prodajalne, 2 ponudba letoviščnih stano vanj; 64 delavcem je bilo 45 odprtih slu-žeb nakazanih in v 33 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 23 ženskih delavkah, 1 stanovanje je bilo oddano- Od 1. januvarja do 18. julija je došlo 1594 prošenj za delo in 1446 deloponudeb, 2624 delavcem je bilo 1487 odprtih mest nakazanih, in v 1009 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 podobar, 3 mizarji, 1 kovač, 1 sodar, 1 vrtnar, 2 trgovska hlapca, 1 oženjen majar, 2 kočij aža, 7 konjskih hlapcev, 1 trafikantinja, 1 prodajalka kraha, 1 prodajalka moke, 3 natakarice, 3 gospodinje, 3 kuharica, 4 deklice za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 2 kuhinjski deklici. Službe iščejo 1 najemnik gostilne, 3 pisarji, 1 gozdar, 1 skladiščnik, 1 stenograf, 1 governanta ter mnogo dru gih poslov. Posredovanje stanovanj. * V grajščino Konopište našega prestolonaslednika došli so te dni dva zdravnika, duhovnik, dve babici, dojilja, pestunja ter angleška governanta, kar kaže, da se v kratkem pričakuje vesela dogodba v prestolonaslednikov! rodbini. * Obsojen vojaški narednik. Malo kedaj pride v javnost, kaj se godi v vojašnicah, ker vojaki iz strahu sami rajši vse zamolče. Vendar pa se v časih kaj iz v 6 Vojaki so itak že trpini, kaj še-le, ako jih kak zarobljen .gospod kaprol" surovo trpinči, kar se tudi dostikrat primeri. Te dni je bil v Kraljevem Gradcu pri vojaškem sodišču obsojen na dva meseca zapora narednik I. Broukal od 8. domobranskega polka, ker je brez vzroka mahnil s sabljo po glavi nekega vojaka. * Rop na sejmu. V ponedeljek 8. t. m. prodal je neki Slovak na sejmu v Trenčinu dva vola za 600 kron. Denar je shranil, da kupi nekolika slabejša volička in kako kravico. Naenkrat pristopi k nje mu taja, neznana ženska ter mu pravi, da ima pri gradu jako pohlevno kravico na prodaj, naj jo gre pogledat. Slovak ne sluteč nič hudega, hiti z žensko; toda komaj pride za zadnjo hišo, naskočita ga dva lopova, katerim se Se ona žena pridruži. Parkrat so potisnili Slovaku než v prsa, iztrgali so mu denar ter zbežali. Ko so ljudje začuti Slovakovo vpitje, pridrveli so k njemu in ravno Se ono žensko prijeli. Kako pa so se začudili, ko so spoznali, da je to mož v ženski obleki. Slovaka so prenesli v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. * Nečloveška mati. Iz Lipovarja v baranvjskem komi tatu je nastal nedavno v hiši premožne kmetske vdove Me bes požar. Zato se je zbralo na dvorišču mnogo ljudstva. Slučajno so začuli nekateri tožeč glas, ki je klical na pomoč. Glas je prihajal iz neke kleti. Urno so ljudje ulomili vrata in v kleti so zagledali nekaj groznega. Na kupu zgnjite slame je ležal v umazane cunje zavit pravcat živ skelet, sin vdove Mehes, ki je bil že pet let zaprt v tej kleti, kjer je bilo seveda vse gnjusno, umazano in nečedno Mehes je imela zato lastnega sina zaprtega v kleti, da je lehko rabila premoženje, katero mu je zapustil njegov oče. * Duhovnik — garrotiran. V ječi v Granadi je bil te dni garrotiran (z železnim obročem zadavljen) župnik Julian Auguita iz Lombina, ker je z vednostjo svoje matere svojega sivega očeta v gozdu zastrupil, mu potem iztaknil oči, razbil glavo in ga vrgel v prepad. Faranom pa je pravil, da je peljal očeta v bolniščnico, kjer je umrl. Župnik je bral celo črno mašo za svojega očeto ter hlinil veliko žalost. Toda truplo umorjenca se je našlo in vse je prišlo na dan. Župnik je umoril očeta za to, da se je polastil njegovega imetka sam, ne pa v družbi z bratom. * Upor v kaznilnici. Iz Rima poročajo, da se je minoli petek v Paliani v ondotni kaznilnici spuntalo hkratu vseh 300 kaznencev ter vleklo pet paznikov seboj v delamo. Zahtevali so, da govoru s komisijo kaznilnic v Rimu radi slabe hrane. Paznika Anastasija so skoraj ubili, ker se jim je ustavljal. Vojaštvo je zasedlo kaznilnico, a napasti si ni upalo kaznencev, ker se je balo, da kaznenci pobijejo vse paznike. Priti je morala komisija iz Rima, obljubiti, da bode poslej hrana boljša in da ne bo radi ostaje kaznovan nihče. Nato so paznike izpustili in šli na delo. Pant je trajal 30 ur. * Eksplozija. Iz Stokholma javljajo, da se je dogodila na neki ladiji, katera je priplula pred par dnevi v Haddvigen, velika nesreča. Ladija je bila otovorjena s petrolejem in vsled eksplozije je Sel ves krov v zrak,- ladija sama je v ognju, po vodi pa plava goreč petrolej. Štirje carinski uradniki in 10 mož je mrtvih. * Društvo proti — vlečki. V Berolin sta dve društvi, ki delata proti vlečki. Prvo društvo so ustanovile ženske, drugo pa moški. Č'ani imajo dolžnost, stopiti na vsako vlečko ter jo odtrgati. Ako nastanejo iz tega stroški, jih povrne društvena blagajnica. Članarina znaša 10 maik, toda sprejemajo se le oni, ki so kdaj že odtrgali kako vlečko. Kdor pohodi in odtrga v enem letu 100 vl6Čk, postane častni član društva. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. julija. Danes so se tu začela posvetovanja zaradi avtonomnega carinskega tarifa. Najprej se določi modus procedendi. V imeni avstrijske vlade vodi pogajanja sekcijski šef dr. Stibral. Zanimanje za ta posvetovanja je v vseh obrtnih, trgovskih in kmetijskih krogih jako veliko, ker se pri ti priliki določi podlaga novim mednarodnim trgovinskim pogodbam. Praga 25. julija. „Ceska Demokracija" javlja, da je kompromis mej mladočeško in mej Baxovo radikalno stranko že zagotovljen. Radikalci dobe pet mandatov. Praga 25. julija. Kneginja Sofija Hohenberg, soproga prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, je povila deklico. Opava 25. julija. Pri posvetovanju o nekih lovskih zadevah deželnega zbora so kmetski poslanci vprizorili eksodus, vsled česar je zbornica postala nesklepčna. Olomuc 25. julija. Proti tukajšnjemu kanoniku grofu Potulickemu uvedena preiskava radi hudodelstva krive prisege se je vsled višjega ukaza abo-lirala. Kanonik grof Potulicki bi bil moral pred nekaj leti priti pred porotnike, ker je na goljufiv način napravil dolga okrog dveh milijonov kron, a tudi tedaj se je sodno postopanje vsled višjega ukaza ustavilo. Budimpešta 25. julija, BMagyar-orszag" prijavlja nova razkritja glede svoj čas nameravane odprave ogrske ustave. List pravi, da tedaj, ko je v ogrskem parlamentu vladala obstruk-cija, je ministrski predsednik baron Bauffv nasvetoval cesarju, naj uvede absolutizem. Cesar je baje pooblastil Banffvja, naj v ta namen pridobi liberalno stranko, a s pogojem, da potem zopet poroča o stanju cele zadeve. V tem pa so razni dunajski svetovalci priporočali cesarju, naj se ne uda Banffvjevemu predlogu. Zlasti dva češka fevdalca sta odsvetovala, ogrski domobranski minister Fejervarv pa je izjavil, da takoj odstopi, ako cesar Banttvje-vemu načrtu pritrdi. Zaradi tega BantVy-jevega naklepa sta tudi grof Csaky in Szilagyi izstopila iz liberalne stranke, Szell je pa le na izrecno željo cesarjevo v stranki ostal, g I London 25. julija. Angleški oddelek ped vodstvom polkovnika Lukina je pri Middelburgu presenetil taborišče Burov. Buri so večinoma utekli. Angleži so vjeli samo 10 Burov, zasačili pa£70 pušk in 150 konj. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica v Žužemberku. Računski zaključek za lansko leto izkazuje: Pristopilo je 115 zadružnikov s 119 delež', izstopilo je 48 zadružnikov z 49 deleži, ostala sta 1302 zadružnika s 1487 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 216, uničilo pa 123, obstoji torej 813 knjižic za 489 097 K 50 h, in znaša povprečna vloga 601 K 59 h. Posodilo se je na novo 84 zadružnikom, 67 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov je torej 865, ki dolgujejo skupaj 390.231 K 87 h ali povprek 451 K 13 h. Čistega dobička je bilo 6.057 K 6 h, ki se pridene rezervni zakladi, ki znaša 26 293 K 75 h in bode torej narasla na 32.350 K 81 h. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-fiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben S. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B (2—10) Meteorologično poročilo. VUlna nad morjem 806-3 m. Srednji tračni tlak 788-0 mm. Stanje Cas opa-j baro-zovanja metra v mm. S * jh Ji Vetrovi Nebo S; sat 24. 25 9. zvečer 7. zjutraj 2. popcl. 730 6 7330 7321 19 0 si. sever del. oblačVg 16 4 slssvzh. I jasno J* 27 7 sr. zahod skoro jas. o I I I Srednja včeraj&nja temperatura 20 9°, nor-male: 19 9°. Dunajska borza dne 25. julija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . , Skupni državni dolg v srebra . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° c . . . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4(/o . . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . . , Kreditne delnice......... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark............ 90 frankov.......... Italijanski bankovci........ 0. kr. cekini.......... 6910 99 — 118-40 9565 11830 93-1650 — 632 BO 23970 117'42V,i 2347 1903 91 — 11-30 H ij^y lil i I K*-"rpN OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda. I Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v JL. j ubij a ni. (71417) Sočutečim sorodnikom, prijateljem in znancem javim tužno vest, da je moj predobri in ljubljeni soprog, gospod Rudolf Kirbisch danes popoldne ob uri po Božjem sklepu vsled otrpnenja Brca mirno preminul, star 47 let, previden s svetotajstvi. Pogreb bo v petek 26. juliia ob 6. uri popoldne ud južnega kolodvora. Sv. maše bodo se služile v frančiškanski cerkvi. Prosimo za sočutje. (1575) Ljubljana, 24. julija 1901. Žalujoča soproga in žalujoče rodbine: Kirbisch, Moser, Czerweny in Vokalitsch. Danes, v četrtek, 25. julija 1901 -Jh na vrtu kolodvorske restavracijo na čast vsem finam ~>N> vojaški oncert popolne godbe c. in kr. pešpolka št. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Nastavilo se bode najfinejše mona-kovRko wSpatenbr&nuapivo in lino KelninicliauM-oTO pivo* Za mnogobrojen obisk prosi najuljudneje z veleBpoštovanjem Jakob Hafner (1562—2) restavratčr. ali izurjena prodajalka sprejme se v špecerijsko prodajalno na deželi. — Ponudbe pod „J. S." na uprav uištvo »Slov. Naroda'. (1555—3) Ces. Kr. avstrijska gfe državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lz Ijjabljtuae j t. ko!. Proga 6ea trhli. Ob 12 ari '24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensleste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selztbal v Ausuee, Solnograd, Cez Klein-Reiiiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franjensfeate, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Fraucove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Uastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto» Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoladne istotako, ob 6. uri 55 in /.večer v No^omesto, Kočevje. — Prihod v Ztjubljano juž. kol. Prog-a la Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak e Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lead-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari o~ m zvečer iz Podnar ta -Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjntraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 3. ari 48 m zvečer, istotako. - Odhod la Izubijane drž. kol. v Kamnils. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob S. uri 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m sjatraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 1C m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Styria-a, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Velika zaloga (101—67) pristnih Jos. Reit-styriav hoffer sinov Pneumatik katere nudim po isti ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 0 kavarni „Europa" se oddajo sledeče novine : „Wiener Zeitung", „Wiener Allg. Zeitung", „Deutsche Zeitung", „DeutscheB Volksblatt", „Agramer Tagblatt", „Reichspost", „Siidateirische Presae", „Obzor", „Soča", Leipziger Illustrirte Zeitung", „Miinchener Fliegende", „VViener Fliegende", „Moderne Kunst", „Interessantea Blatt", „Pschiitt", ,,Wiener Caricaturen", „Figaro". Ravno tam se radi prenovitve prodajo tudi rabljeni stoli in mize po nizki ceni. (1573-1) Trgovski pomočnik in učenec se sprejmeta v trgovino z železnino in s Špecerijskim blagom pri Fr. Omerza v Kranju._(1564- 2) Vsak dan sveže rake po najnižji ceni priporoča (1534 -3) Janko Traun G-lince pri Ljubljani. Dobro ohranjeno, skoro novo Styria-kolo (moško) proda se po nizki ceni. Naslov pove upravniStvo .Slov. Nar". Acetylen aparat najnovejši sistem (5 lučij) se po nizki ceni proda. (1550-2) Več pove upravništvo .Slov. Nar da". ZE^orošlri rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (673-30) Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko: LJubljana, Vliti-1J t- Terezije renta 9. Oino iz najboljših vinogradov trške gore pri Jfovem mestu priporoča (1671—1) Josip JVSedved v Jtovem mestu, na Dolenjskem. Proti malokrvnosti Železaaio vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založaika Njej. Svetosti papeža ima v sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehiiia-zelr/iiata vina, katera Cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368—38) Vsled tega največje jamatvo za Izdatnost tega vina pri malokn nlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. P3T Pod Trančo it. 2 so Veliko zalogo priporoča J. Soklič. 0C8L 'Z 'i? oousjj. pod JSOO ••« n—— Dragutin Košak M zlatar * Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Velika zaloga razne zlatnine 30 ln prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše-. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 30 » i Josip Reich ► 4 likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozke ulice si, 4 £ d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča W 4 30 dela. [ * Postreiba. točna. — Oene nizke. * Fran Detter 30 , Stavi trg Prva in najstarejša zaloga &t. 1. šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih-izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poitnlne prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16 (-v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne OtiST »ode Tfeaj po najnižjih eenah. 30 Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. 30 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Rslchova hlia) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrže". 51 Vsak petek in naslednje dni imam na razpolago postojnske rake po na|nlž|i «5«: .2 w bi) 3 1 B ® S G > iS 1 £ ■O eS « J* a O o C O* o. o © B «5 O bo C c 9 > KM CD j* posod o § bo T ~ ca eS >o > ° cS Jj »3 O C — — jx OO ■ 00 iii- o o o o r- đ — • — o 00 9 > JX O " &2 žganih opojnih tekočin cS O S £ »o "© r: > rt O © -C -C © ** rt —J m "TT ca _ .S Opomba dne .....1901. Podpis stranke: * V tej prijavi je napovedati celo zalogo na žganih opojnih tekočinah vštevši dodatnega davka proste množine po pet, odnosno deset litrov alkohola. Kedar zaloga, katero je prijaviti, pet hektolitrov ne presega, opusti se lahko napoved alkoholovitosti in hektoliterskih stopinj ter napove množina samo približno. Rešitev. 1. ) Oddano dne........., . 1901. 2. ) Podatki dne...........1901 izvršene uradne preiskave: 3. ) Od ovedene skupne množine........hektoliterskih stopinj (litrov) alkohola znaša po odbitku prostih.......litrov alkohola dodatni davek .... K .. h, reci.....kron . . h. Ta znesek je vplačati pri c. kr. . , . .' . . . uradu v...... _najkasneje tekom osem dnij eventuelno naj se navede dovoljenje za plačilo v obrokih ali za odlog. ..........dne....... 1901. Podpis stranke : Podpis finančnega organa: Na predstoječa določila opozarja se s tem v svrho natančnega postopanja po istih s pripomnjo, da se prijavne golice oddajajo brezplačno pri najbližjem oddelku finančne straže in pri najbližjem c. kr. davčnem uradu in da se istotam dobe in dado tudi natančneja poročila in pojasnila glede prijav, katere je treba podati. C ki?« finančno ravnateljstvo v I^jtibljani dne 20. julija 1901. (1.-74-1) I Naznanilo. | Uljudno naznanjam p. n. gg. naročnikom in slav. občinstvu, da sem »premestil svojo krojaško obrt« s Grwm Petpa «sese« še. €$ ^ m na Sir. Petra eesto st. 16 m ter se priporočam za nadaljno zaupanje. Z odličnim spoštovanjem ^ J (1569—2) ta-oja«. 0. Pozoi I Pozci I Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: nrl/gnliiice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-Hni, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje in meee vodo: .,iinivrrznlko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrizfalnlce, vod n no A e, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetv'len-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—13) Cenike pošiljamo "brezplačno laa. poštnine prosto, "^fj Podružnica v Zagrebu. Vsakomur, kdor želi piti «1 « pivo in vino9 se svetuje, naj se potrudi v priljubljeno gostilno ,,pri Gambrinu" Židovska steza št.4 xvwi*inu*'^ ŽldovKka steza 4. Toči se tudi bavarsko pivo -&| Založena 1847. ■^1 Založena 184.77 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 30 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip^Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.