««k četrtek ia ptgtt t poitalno vred «11 Jnmslbofa « pošiljanjem p* fam za celo lelo 32 din,
ri teto 16 din., četrt leta ixven Jugoslavije 9$ iž«. Naročnina se pošlje aj)ra*nlš!vo »Sloven-Gospodarja" v Ma-£J|»®ra, Koroška cesla 5. fc dopošilja do od-Naročnina se pla» •Seje y naprej, (sterarbai! 5t 115.
Po^umesna Številka «tane i 5»0 dim.
Poltnln« plaCaaa ▼ gotovini.
UST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo j* v Mufft***,
Koroška cesta št. 5. Rat» pisl se ne vračajo. Upira» ništvo sprejema naroiate». Inserate in reklama«®»
Cene inseraiom po fep»-voru. Za večkratne o^M«. primeren popust. Nw«^' reklamacije so poiMfer-
proste. Čekovni račun poSÜM» urada Ljubljana št. 10.6®».
Telefon inlerurban št 115.
str-jtaK» r> 7wv*or*


1. ištevilfea.
MABIBOR, dne 22. maja 1924.
letnik»
S silo, zvijače in podkupovanjem vas hočejo.
Zadnjič smo opisali, kako vredno in potrebno je, da se odločno in složno borimo za svoje pravice. Naše slovensko ljudstvo je po težkih in bridkih izkušnjah to potrebo spoznalo in pri zadnjih volitvah leta 1923 v glavnem tako ravnalo. Tako je pričela odločilna borba, kd bo seveda težka in bo trajala več let, kakor povsod na svetu. Čim odločnejši in složnejši smo, tem prej bomo pa dosegli svoj cilj!
Strah nasprotnikov.
Kakor smo spoznali mi potrebo in korist odločnega in složnega nastopa, tako so spoznali iz dosedanjega poteka borbe vsi naši nasprotniki velikansko nevarnost, ki jim preti. Kaj bo, kaj bo, če Pašič in Pribičevič s svojimi priganjači več vladal ne bo?i Tako jadikujejo in tarnajo vsi, ki živijo od korupcije, od krivice in nereda.
Liberalni dohtarji na tihem tarnajo: kaj bo, če ne bo več nereda, temveč strogo spoštovanje in izvrševanje pametnih postav?! Nič ne bomo ljudem več kovali pritožb, katerih je tem več, čim hujši je nered in čim ostrejši nesposoben in nasilen centralizem. Ne bo več tudi dragih posredovanj pri visbki gospodi v Beogradu. Kanc-lije bodo prazne in v kasah bodo predli pajki!
Kaj bo, če bodo morali nezmožni in nesposobni ljudje zapustiti svoja mesta in napraviti prostor sposobnim in nesebičnim?! Kaj bo, če se bo raznim prej nemškutar-skim, sedaj po Pribičevičevo »jugoslovanskim« petelinč-Jcom reklo: gospodeki, malo manj se boste šopirili in kričali, pa tem več boste morali za ljudstvo in državo delati, ker ste plačani!
Kaj bo, če bomo pogledali delo carinikov in zatrli tam podkupovanje, zlorabo oblasti?!
Kaj bo za božjo voljo, če bomo od vseh zahtevali pošteno, resno in vztrajno delo, kakor ga je vajeno naše kmetsko ljudstvo?!
Kaj bo, če se bo zahtevalo; da pred strogo; nepristransko sodnijo položijo račun vsi tisti, ki so živeli zadnja leta neznansko potratno, razmetavali denar, zraven pa -še imajo milijonska premoženja, pred par leti pa še niso imeli niti dobrih, neoguljenih hlačic?!
Da, to vse bo hudo, ako zavladajo možje, ki so čistih sok in imajo zaupanje ljudstva. Ni čuda, ako se loteva strah in groza vseh, ki se čutijo prizadete, zato uporabljajo v svojo obrambo vsa mogoča sredstva in kujejo načrte, da se obdrže na vladi.
Tri imena.
Kar povzroča v naši državi nered, krivico in nasilje, kar tepta ljudske pravice in povzroča nezadovoljtsvo in
sovraštvo med brati, vse moli tii malike in se združuje okrog njih in ti trije so: Pašič, Pribičevič in Laza Marko-vič. Na te tri se tudi obračajo pogledi vseh onih, ki jih je strah prpd ljudstvom in pred ljudsko pravico! Ti trije zato tudi zadnje čase napenjajo vse svoje sile intdolgo- ; trajna kriza v Beogradu, to je borba za vlado, vam naj- ' bolj kaže, kako se ti trije in vsi* ki so zbrani krog njih, bojijo poštene in pravične ljudske vlade!
Kaj mislijo vsi trije?
Pašič, Pribičevič in Markovič so si različni po velikosti, po starosti in po značaju. Skupno imajo strast in pohlep, da hočejo biti za vsako ceno na vladi in da potem to vlado zlorabljajo in izrabljajo ali za stranko, ali osebno za sebe, ali za sorodnike na najsramotnejši način. Vsi trije tudi imajo prepričanje, da ljudstvo ni zmožno misliti in upravljati svojih zadev. Oni so mišljenja, da so oni gospodarji ljudstvu, kakor je kmet gospodar svoji živini. Krmiti, božati in pretepati bi ga smeli, kakor sami hočejo ', in kakor se jim zdi prav. To torej je vsem trem skupno. Vendar pa imajo tudi vsak svoje posebnosti in po njih svoj način delovanja in svoje načrte.
i	Pašič
se je naučil zvijače, prevare in nasilja pri vshodnih narodih ali orijentalcih. Tam ni vesti in ni milosti, temveč le spoštovanje sile. Takšen je tudi Pašič in vse njegovo delo, zato on s smehljajem zatre nasprotnika in uniči najboljšega somišljenika, ako mu je na poti in mu prekriža njegove samopašne načrte. Znano je, da srbski radikalni klub nima nikdar, pravih sej. Pašič pride in pove, kakor oče nezreli deci, kaj hoče ,in-koliko hoče. Potem zahteva disciplino, izireče svoja navodila in povelja in potem nima nihče več besede. Pri zadnjih ministrskih imenovanjih n. pr. niso vedeli ne radikalni 'srbski poslanci, niso vedeli celo bivši in sedanji ministri, kdo bo vržen ven, kdo bo prišel za ministra in katero ministrstvo bo dobil. To so vedeli le Pašič, Markovdč, Pribičevič in deloma Janjič. Stari Pašič je starokopiten in trmast mož, ki v svojem življenju ni napisal ne enega ;lanka ali knjige, temveč je le s prevaro prijateljev M nasprotnikov postal to, kar je. Ne pozna podrobno niti srbskega ljudstva, še manj pa seveda Hrvate in Slovence ter njih potrebe. Zna pa prav dobro, koliko on sam in njegov sin Rade ter žlahta iz betrino pri državi »zaradi.«
Pribičevič
j se je učil politike pri madžarskih grofih in posebej pri j znanem nasilnežu Tisi, ki so ga ob prevratu v Budim-
pešti maščevalno umorili. Njemu je bič in sila vse. Zato zahteva za sebe le moč in oblast. Zato tudi ne priznava pravic staršev do otrok in njihove vzgoje, zato hoče s silo neko »jugoslovansko enotnost«, ki je v resnici pravoslavno srbstvo. Najbolj divji je, če mu kdo trdi, da smo
Slovenci in Hrvati narod vsak za sebe in hočemo vsak svoje pravice.
Markovič Laza
je bil zelo nadarjen siromaček, katerega je spoznal in dvignil pokojni poštenjak Protič, ki ga je napravil tudi za glavnega urednika »Samouprave.« Dokler Markovič ni postal minister, je imel samo to, kar si je zaslužil kot urednik s peresom. Kot minister pravde, ki opravlja se-kvestre, pa je na »nepoznan« način postal milijonar in tudi troši denar na debelo.
Kako hočejo streti odpor Slovencev?
Ti trije torej s svojimi plačanimi in neplačanimi pod-repniki hočejo streti enotni odpor v Slovenski ljudski stranki pod vodstvom dr. Korošca združenega slovenskega ljudstva. Sedli so že skupaj in izdelali natančen načrt Sredstva v izvedbo pa nameravajo v glavnem uporabiti sledeča:
1.	Od kralja izsiliti vlado in pravico, da razpustijo po svoji volji parlament (narodno skupščino) ter odvzamejo poslancem imuniteto. Tako bi ostala prikrita zloraba ol>-lasti, ker nihče ne bi smel in mogel javno kritizirati ter govoriti. Kralja hočejo prepričati, češ, da smo v Slovenski ljudski stranki in Hrvati z Radičem in Bosanci s Spa-hom protidržavni in protidinastioni element.
2.	Ako bi imeli enkrat vlado in pravico do razpusta zbornice, bi ustanovili društva plačanih mladih in pokvarjenih ljudi, ki bi naj strahovala ljudstvo in razbijala shode.
3.	Političnim oblastim in žandarmeriji bi dali navodilo, da voditeljev in govornikov naše stranke ne smejo ščititi in da se nasilnih in divjaških nasprotnikov ne kaznuje.
4.	Podpirali bi vse druge stranke; na Slovenskem hočejo podpreti celo »avtonomiste«, samo da bi razdrobili enotnost in enoten odpor v »Slov. ljudski stranki« združenega ljudstva.
5.	Ako bi vse to ne izdalo, ovirati naše časopise, jih zatreti in z denarnimi kaznimi oškodovati ter uničevati, voditelje pa magari zapreti, če bi preveč jasno in glasno odkrivali korupcijo, nasilje in krivico.
Naš sklep.	•
Mi pa smo lani pričeii odločno borbo proti korupciji, proti nasilju in predpravicam ter proti neredu, ki ima svoj izvor v nesrečni vidovdanski ustavi, ki nam je prinesla centralizem in nadvlado srbskega banikarstva na škodo vsem stanovom Slovenije, posebej še na škodo kmetskega ljudstva. Naše krščansko poštenje, naš slovenski ponoS in naša gospodarska korist nam velevajo, da ostanemo vztrajni in neizprosni. Mi verujemo, da se da pravica sicer nekaj časa tlačiti, a nikdar uničiti in premagati, ker je za večno od Boga zapisana v človeških srcih. Zato se ne bojimo ne Pašičeve in Pribičevičeve nasilno-
Džungla.
Roman lz afriških pragozdov, spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
8
2e zdavnaj je obupal nad rešitvijo.
Le gol slučaj ju je utegnil rešiti. Niti mislil ni več na to, da bi kedaj spet prišel med ljudi. Posvetil je vso skrb ženi in otroku, vmes pa je hodil na lov in je pripravljal stanovanje ter ga uredil kolikormogoče lično in udobno.
Kože levov in panterjev so pokrivale tla, police za knjige, omarice za kuhinjsko posodo in za orodje so stale ob stenah. Zastori iz dolge trave in iz bambusa so visele ob oknu, odevale prazne stene ^n goli strop.
Čudil se je samemu sebi, da je znal vse to narediti, on, angleški lord, ki se nikdar ni učil rokodelstva.
Pa ljubil je delo, ker je zamotilo njegove misli, in iznajdljivosti mu tudi ni manjkalo. In saj je delal za ljubljeno ženo, ki bo, je upal, morebiti vendarle kedaj ozdravela, in delai je za otroka, ki jima ga je Bog poslal v tolažbo, četudi so se zaradi njega namnožile skrbi in je narstla odgovornost.
Orjaške, človeku podobne živali, katerih je menda mnogo bilo v tisterii kraju, so ga še večkrat napadle. Zdelo se je, da posebno sovražijo kočo in njene prebivalce. Pa ker nikdar več ni šel iz koče brez puške in brez samokresov, se jih ni preveč bal.
Nabil je na okno še močnejše križe in dobro utrdil tudi vrata. Zboljšal je z novo iznajdbo tudi zaporo na vratih in ni se mu bilo treba bati, da bi vdrla kaka roparska žival, kadar je šel na lov ali pa nabirat sadja.
Izpočetka je streljal divjačino kar iz okna. Pa živali so postale plahe in si niso več upale blizu. Bale so se neznanega smrtonosnega groma, ki je prihajal4 iz čudne stavbe.
Po večerih pa je bral ženi iz knjig.
Precej knjig sta namreč vzela seboj v svoje novo življenje, da bi si krajšalav čas v kolonijah, daleč od kulturnih središč. Med njimi je bilo tudi nekaj knjig s podobami za otroke, začetnic in šolskih beril. Računala sta namreč, da bi njun otrok že star dovolj za šolo, preden se vrneta na Angleško. ,
Tudi dnevnik si je pisal Clayton in popisal v njem vse svoje čudežn^ doživljaje. Sestavljal ga je v francoskem jeziku, najbrž ker je bil iz mladih let vajen. Dnevnik je zaklepal v škatlo iz pločevine, da bi se mu ne pokvaril. —
In nekoč v tihi noči, leto dni po porodu, je Elza mirno zaspala za večno. Tako mirna je bila njena smrt, da se Clayton cele ure niti zavedel ni, kaj se je zgodilo.
Le polagoma mu je prišla do zavesti grozota in ob-upnost njegovega položaja. In kdo ve, ali je vobče imel čas, Ja bi se popolnoma zavedel, kaka težka izguba ga je zadela in kaka odgovornost je padla na njegove rame, ker bi moral odslej sam skrbeti za slabotnega sin-čka-dojenčka —.
V jutru po ženini smr'i je pisal zadnje stavke v dnevnik.
Kratko in mirno popisuje žalostne dogodke pretekle noči. Vsa grenka bridkost njegove duše utrujena brez-dušnost in brezupnost govori iz njegovih kratkih besed:
»Moj sinček joče —. Lačen je —. O Elza, Elza, kaj naj storim —«!
In ko je John Clayton napisal te besede, zadnje, ki
jih je pisal v svojem življenju, je sklonil trudno glavo na roke, razprostrte po mizi, ki jo je naredil zanjo, za svojo ljubo ženo, — ki je pa sedaj ležala nema in hladna na ležišču poleg njega.
In tiho je bilo v koči ob robu divje džungle, le ubogo zapuščeno dete je tužno jokalo —.
IV.
Kaj se je tisti dan zgodilo v Glaytonovi koči.
Stari gorila Kršak je besnel.
Kar jih je bilo mladih in Iahkonogih njegovega rodu, vsi so bežali pred njegovo jezo v vrhove dreves. Rajši so tvegali življenje gori v strmoglavih višinah, ko pa da bi prišli v pest staremu Kršaku in njegovi ne-preračunljivi besnosti.
Starejši, okornejši člani družine pa so se poskrili po neprodirnem grmičju. Enega je pobesneli divjak dohitel in mu pregriznil vrat s svojimi silnimi čeljustmi.
Ves peneč se od jeze je iskal, nad kom bi še znosil svojo slabo voljo.
Kala, Tublatova soproga, se je prizibala odnekod po vejah. Bila je na lovu za ptičjimi gnezdi svojega mladiča je nosila seboj, njenega vratu se je oklepal, in ničesar ni vedela o podivjanem poglavarju. Šele krik in vik tovarišev in tovarišic jo je opozoril na nevarnost.
Koj se je spet umaknila v gosto vejevje, toda Kršak jo je opazil, planil je za njo, trdo ji je bil za petami. Dobil bi jo bil, da se ni v zadnjem trenutku pognala v nevarnem skoku več metrov daleč po zraku na drugo drevo.
Skok se je posrečil, dosegla je sosedno drevo, krep-

sti in lokavosti, ne Markovičevih korupcijonističnih podkupovanj. Slovensko ljudstvo se bo ponosno in odločno bodlo za uresničenje krščanskega avtonomističnega programa, katerega zim a ga in uresničenje prinese mir in pravdo državljanom in s tem zadovoljstvo in ljubezen med nami.
Filpov Ivan.
Memento z gore Olike.
V	lepi Savinjski dolini je narava izoblikovala lično goro, ki je visoka preko 730 metrov ter s svoje višine nudi krasen razgled po Savinjski in šaleški dolini in na hribe in gore daleč v ozadju. Na tej gori je slovensko ljudstvo skoro pred dvema stoletjima sezidalo krasno cerkev. Na glavnem oltarju je z religiozno milino pre-šinjena podoba Kristusa v molitvi na Oljski gori. Odtod ima gora svoje ime.
Oljska gora je kakor vse gore in hribi širom Slovenije, ki so okrašeni s cerkvami in cerkvicami, kamenit spomenik vere in lepočutja slovenskega ljudstva. V svoji verski vnemi je slovensko ljudstvo svojemu Stvarniku in Zveličarju postavilo spomenike na vseh za to pripravnih mestih. V svojem nežnem čutu za lepoto je v to svrho kaj rado izbralo hribe in gore, katerim je z božjo hišo nekako podaljšalo njihovo naravno stremljenje kvišku, jim vdahnilo versko idejo ter tako naravo rešilo preteče ji enakomernosti in nemosti.
Tako je Oljska gora kakor druge gore po Sloveniji monumentalni memento, ki kliče slovenskemu narodu: »Spomni se vere svojih očetov! Ta vera je našemu ljudstvu razsvetljevala razum, da je spoznal resnico. Ta vera mu je vnemala srce, da je vršil pravico. Ta vera mu je bila vodnica v svetlih dneh. Ta vera mu je bila tolažnica v časih težav in bridkosti. Ta vera ga je bodrila in hrabrila, da ni klonil z glavo tudi v najtežjih dneh. Ta vera je slovenski narod ohranila. Hiše božje so hkrati bili donvo-,vi slovenske besede in slovenske pesmi.«
Zadnji čas pa je Oljska gora postala še poseben memento.
Bilo je veliki pondeljek leta 1924, v šestem letu po ustanovitvi Jugoslavije, boljše rečeno kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Oljski gori je bil kakor vsako leto prvi cerkveni shod. Krasen dan je privabil od blizu, in daleč veliko število romarjev na to lepo goro. Ko so v cerkvi opravili svojo pobožnost, so kmetski ljudje povečini odšli. Naenkrat pa se v cerkvi pojavijo druge vrste romarji.
In kakšni so ti romarji? Niso v priprostem oblačilu slovenskih kmetskih fantov in deklet. Gosposko obleko imajo. Ko vstopijo v cerkev, se ne poklonijo Bogu. Mesto molitve se v hiši božji razlega nesramen smeh in bogokletna psovka. Nekaj jih gre v zakristijo, oblečejo se v masno obleko, stopijo pred oltar ter tamkaj skrunijo najsvetejše obrede. Drug ide v 9povednico, da sliši spoved fine in čednostne gospodične, ki je prišla z družbo. Tretji po cerkvi zaplešejo šimi-ples.
In kdo so ti ljudje, ki uganjajo v cerkvi take bogo-skrunske grdobije? Nemogoče je, da so to sinovi in hčere vernega katoliškega slovenskega naroda. Morda so to tujci po narodnosti in po veri? Morda so to nekaki ciganski pritepenci, ki so se bogve odkod zgrnili na Oljsko goro, da tamkaj dajo duška svoji divjaški objestnosti, nesramni drznosti in brezbožni ošabnosti?
V	sramoto slovenskega ljudstva moramo izjaviti, da to niso bili ciganski pritepenci, niti tujci po veri in narodnosti. To so bili sinovi in hčere slovenskega naroda.
Da, sinovi in hčerke slovenskega naroda so bili, v svojih mladih dušah izkvarjeni po svobodomiselni vzgoji sokolstva in orjunstva. In ravno v tem je oni strašno resnobni memento, ki z Oljske gore doni med slovenski narod: »Pomni, slovensko ljudstvo, kam prideš, ako se bo ■tvoja mladina vzgojila v duhu sokolstva in orjunstva! Ne boš več vredno vere in poštenosti svojih očetov! Narod boš nesramnežev, cšabnežev, verskih in moralnih pro-palic!«	- - -
Ali si bodo slovenski starši vzeli ta memento k srcu? Ali bodo pustili svoje otroke zastrupljati z duhom verske mlačno s ti, verske protivnosti in popolnega brezverstva?! Veliki škof in vzgojitelj slovenskega naroda Slomšek je v petdesetih letih preteklega stoletja "slovenskemu ljudstvu zapisal to-le svarilo: »Kdor slabe nauke daja, strup prodaja. Kdor pa sveto vero kazi, on mori in je najgrozovi-tejši ubijalec Potreba je se ga od daleč varovati.«
Brezverska mladinska vzgoja je v resnici ubijaltsvo nad mladimi dušami. Vse, kaj je v njih idealnega, plemenitega, hrepenečega kvišku k resničnemu in lepemu, vse to se podere in razruši. Mlad človek je naenkrat kakor brez duše. Vera, ki je življenje duše, je izginila iz nje. Mesto življenja je v njej puščoba Tn ruševine. Mesto idealnega poleta plazenje po zemlji in blatu. Mesto smisla za izobrazbo hlastanje po zabavi in uživanju. Mesto omike predrznost in surovost. Gcrje takšni mladini! — Gorje narodu, ki ima tako mladino!
To je memento z Gore Oljke! Danes je bila procesija slovenskih očetov in mater, slovenskih mladeničev in mladenk na Gori Oljki, da tamkaj opravijo zadostilno pobožnost za bogoskrunstva, učinjena v tej cerkvi od pokvarjenih mladih ljudi. Prav tako, slovensko ljudstvo! S tem dokazuješ, da še živi v tvojih srcih ona živa vera slovenskih naših pradedov, ki so na izbranih višinah naše lepe slovenske zemlje postavili Hčne hiše božje. S tem dokazuješ, da katoliško vero smatraš kot biser, ki ga ne daš skruniti. S tem tudi odklanjaš in ostro obsojaš ne-krščansko, nekatoliško mladinsko vzgojo.
Tako bo Gora Ojlka ostala to, kar je bila: trajen spomenik zveste in životvorne vere slovenskega ljudstva. Spominja in opominja obenem. Kakor kipi kvišku ter nosi na svojem vrhu kakcr krono hišo božjo, tako naj tudi duša našega naroda in zlasti duša slovenske mladine hrepeni in se dviga za visokimi katoliškimi ideali ter se naj venča s čednostjo in poštenostjo. V tem je slovenska moč, v tem je zdravje našega naroda. Liberalizem in svobodomiselstvo pa je bolezen. Mladina, ki zapade njegovemu vplivu, zapade smrti. Zato pa moramo svobodomiselno, sokolaško, orjunsko vzgojo iz vrst naše mladine preganjati kakor kugo!
„Avtonomist" in kmetska zavest.
(Premišljevanje z lastnimi možgani iz kmetsikih krogov Savinjske doline.)
Gospoda po mestih težko čaka vsaki dan svojih časopisov in ko pridejo, se vrže na nje, kot lačni na kruh. Tudi mi na kmetih radi prebiramo v svojih domih in izobraževalnih društvih, kadar nam čas dopušča, osobito po nedeljah. Pa se tudi pošteno po čtivu pomenimo. Prav pošteno zabavo nam dela »Avtonomist.« Izdajatelj tega lista smatra kmeta še za kakšno srednjeveško figuro brez politične omike. Gospodje okrog tega lista ne pcznajo niti najmanj duše in mišljenja kmeta dandanes. Vašim izvajanjem se naravnost smejimo. Misliti bi morali z lastnimi možgani! A ravno to primanjkuje »Avtonomistu.« Misliti
bi moral s svojo glavo, a tega ne stori. Njegova glava nosi napis »Avtonomist«, misli pa le kot republikanec. Zakaj ne spremeni svoje glave v »Republikanec«? On že ' ve, zakaj ne, mi pa tudi. Izgubil bi namreč večino svojih naročnikov, tega pa noče. Pokazal je svojo republikansko barvo šele po novem letu odkrito, ko je že velika večina plačala naročnino. Iskreno pa to ni. Pričakovali bi, da greste kot bivši socijalisti med delavce s svojim repu-| blikanskim evangelijem. Ali se bojite tam neuspeha? Pa bi mi kmetje naj zapustili svojo preizkušeno in pošteno SLS ter drli za novimi klicarji, ki še niso nikdar mezinca stegnili v našo korist? Preneumno! Kaj hočete? Pravite, da lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega naroda. Ali ni to že davno glavni namen naše SLS, ki se tudi za njega junaško bori? Hrvatsko republikanstvo nas pusti čisto hladne, ko opazujemo naše delo in uspehe. Če so se vendar enkrat podali Hrvati v Beograd, so našli tam že pripravljen tir, katerega jim je izvojevala z velikim trudom naša stranka. Upali smo na vse zadnje, da bomo našli v vaši »mali politični šoli« bogve kakšne nove misli. Kar je tam napisanega ali prepisanega, to so same stare in že davno znane reči, in je res otročje pričakovati, da bi kak slovenski list temu oporekal. Slovenski kmetje mislimo hvala Bogu in bomo mislili z lastnimi možgani, a ti nam pravijo, da ne pustimo nikdar in od , nikogar redčiti strnjenih vrst naše SLS. i...........
Okrajni sestanki naše stranke.
Dne 2 9. maja (V n e b o h o d Gospodov) se vršijo okrajni sestanki v naslednjih krajih:
1.	Brežice v gostilni Deržič-Klaužer poleg samostanske cerkve ob 9. uri dopoldni za krajevne organizacije SLS in njih občine: Brežice, Artiče, Bizeljsko, Dobova, Kapele, Pišece, Sromlje, Videm; Zdole.
2.	Nazarje v društveni dvorani po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Gornjigrad, Bočna, Sv. Frančišek, Ljubno, Luče, Sv. Martin ob Dreti, Mozirje, Sv. Mihael, Nazarje, Kokarje, Novaštifta, Rečica ob Savinji, Solčava.
3.	Sv. Marjeta niže Ptuja v gostilni g. Miki po rani služibi božji za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Po-lenšak, Zavrč.
4.	Rogatec v društveni sobi (v kaplaniji) po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Rogatec, Sv. Florijan pod Bočem, Kostrivnica, Sv. Križ
i na Slatini, Sv. Rok ob Sotli, Stoperce, Zetale.
5.	Šoštanj v cerkveni hiši po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Šoštanj, Sv. Andraž nad Polzelo, Belevode, Št. IIj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori, Sv. Jošt na Kozjaku, Sv. Martin na Paki, Sv. Martin pri Saleku, Skale, Topolšica, Zavodr.je.
6.	Št. Vid na Planini v Društvenem domu po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Št. Vid na Planini, Dobje, Planina, Prevorje, Zagorje.
7.	Konjice v Kmečki hranilnici in posojilnici po rani službi božji, poroča poslanec dr. H o h n j e c, za krajevne organizacije SLS in njih občine: Bezovica, Konjice, Čad* ram, Sv. Jernej pri Ločah, Kebelj, Sv. Kunigunda, Loče, Prihova, Skomer, Stranice, Špitalič, Vitanje, Zreče, Žiče.
Dne 1. junija (v nedeljo):
Slovenjgradec v hotelu »Pošta« Goli po sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Slovenjgradec, Sv. Florijan v Doliču, Št. Ilj pod Turijakom, Št. Janž pri Dravogradu, Sv. Martin pri Slovenjgradcu, Sv. Mik-
ko je pograbila za vejo, pa silni sunek ji je pretresel telo, mladiču na vratu so popustile roke in revček je črez glavo in vrat padel dobrih deset metrov na tla.
S prestrašenim krikom se je spustila Kala za njim, ni več mislila na besnega Kršaka. Pa ko je dvignila svojega edinca k prsim, je bil mrtev.
Pocenila je pod drevo, žalostno je zatarnala in stiskala mrtvega dojenčka k sebi. — Materinski čut je zelo razvit pri teh sicer strašno divjih živalih.
Kršak jo je pustil pri miru. Mladičeva smrt mu je razpršila jezo, prav tako naglo mu je minula kakor je prišla.
Kršak je bil silen, orjaški gorila, kralj svojega rodu. Kadar se je vzravnal na zadnjih nogah je meril dva metra.
Silne mišice na tilniku in na rokah so govorile o strašni moči, njegovo čelo je bilo izredno nizko in poševno, oči so bile majhne, zlobne, s krvjo zalite in ozko postavljene ob odurnem ploščnatem nosu, ušesa so bila srednje velika in tenka.
Jezav je bil in razdražljiv in ker je bil obenem tudi strašno močen, se ga je vse balo in postal je poglavar, kralj svojega rodu.
Ni je bilo sorodne živali v vsej mogočni džungli, ki bi se mu upala stopiti na pot ali pa mu kaliti kraljevsko čast. Kar je bilo drugih živali v soseščini, panterjev, levov, vse so ga pustile pri miru.
Edini stari Tantor, slon, edini on v vsej divjini se ga ni bal, — in njega se je bal Kršak. Kad je Tantor trobil, tedaj jo je pobrisal pogumni Kršak visoko med veje džungelskih orjakov.
Rod goril, ki je nad njimi vladal Kršak z železno roko in s strašnim zobovjem, je štel kakih sedem do
osem rodbin» v vsaki rodbini je bil po eden odrasel samec s svojimi ženami in mladiči, vsega skupaj je bilo šestdeset do sedemdeset glav.
Kala je bila najmlajša žena Tublatova, deset let je štela in mladič, ki se je tisti dan ubil, je bil njen prvo-rojenček.
Mlada, gibčna žival je bila, ravnih udov, sreanje visoka. Njeno čelo je bilo lepo vzbočeno in precej visoko, kar je pričalo, da ima bolj razvile možgane nego drugi njenega rodu in bolj razvito duševno življenje. Zato je bila tudi večje materinske ljubezni zmožna in večje materinske žalosti.
Ko so Kršakovi podložniki videli, da se je polegla glavarjeva jeza, so počasi in previdno prilezli iz svojih različnih zavetišč, izza grmov in dreves, z visokih vej, in so se vdali spet mirnemu vsakdanjemu svojemu poslu.
Mladež se je igraje podila po trati in goščavi, starini so poleževali po mahovju in listju, drugi spet so bili lačni in so šli iskat med preperelim vejevjem in po trhlih štorih črvov in drfige golazni za obed.
Spet drugi so stikali za ptičjimi gnezdi in jajči-carni, obirali orehe in drugo sadje.
Ura li kaj je minila v popolnem miru.
Tedaj pa jih je sklical Kršak. Kratko zapoved jim je zahreščal in napotili so se proti morju, ki je bilo kako miljo oddaljeno.
Hodili so večinoma po tleh, po potih, ki jih je utrl Tantoe, slon, skoz neprodirno in zaraščeno goščavo. Kajti edini slon je močen dovolj, da ulomi pot skoz ■ gosto grmičje in skoz džunglino divjino, da raztrga dolge, močne, vrvem podobne pogone divje vinske trte, bršljana, srbota in drugih plazečih se rastlin.
Nerodno in neokretno so se gugale in zibale orjaške živali po tleh, včasih so stopale po samih nogah, napol sključene, včasi pa so se spet spustile na roke in se opirale na gležnje stisnjenih pesti.
Hitreje in lažje je šlo, če so potovale po drevju.
Džungla je gosto zaraščena in veje segajo druga v drugo, zložna pot pelje visoko gori v zračnih višavah od drevesa do drevesa. Srbot in nršljan se pleteta po vejevju in še bolj utrjujeta plezišča za prebivcl^e pragozda.
Gibčno so plezale živali po vejah, se poganjale od drevesa na drevo, poskočile vkljub svoji teži včasi več metrov daleč črez vrtoglavi prepad in se v skoku ujele za sosedno vejo.
Vso pot pa je nosila Kala svojega mrtvega mladiča seboj in ga tesnv stiskala k prsim.
Kmalu po poldnevu je bilo, ko je pripotovala vsa družba na griček ob obali, odkoder se je lepo videlo na travnato ravnico in h Claytonovi koči.
In h Claytonovi koči je bil namenjen Kršak.
Kolikokrat je čepel glavar Kršak tule na griču in opazoval kočo in njene čudne belokože prebivalce! Koliko svojih sorojakov je videl, kako so mrtvi padli na tla, če se je oglasil strašni grom iz drobne črne palice v rokah belokože živali, ki je sedela v tistem čudnem gnezdu!
In Kršak je sklenil v svoji živalski pamenti, da mora za vsako ceno imeti tisto grmečo, smrtonosno palico in da bo natančnejše pregledal čudno gnezdo belo-kožnih sosedov.
Zelo zelo si je želel, da bi zasadil svoje zobe v tilnik čudni živali, ki jo je sovražil, ki se je pa tudi bal. In večkrat je že prišel z izbranimi svojega rodu sem na grič čakat, da bi presenetil belega sovražnika.

lavž pri Vodrižu, Pameče, Sv. Peter na Kronski gori, Podgorje, Razbor pri Slovenjgradeu, Sele, Staritrg, Sv. Vid nad Valdekom.
Naša zborovanja.
V	Jarenini se je v četrtek, dne 15. maja, zbral cvet naših mož in mladeničev iz župnij Jarenina, Sv. Marjeta, Sv. Jakob m Sv. Ilj. Vršil se je okrožni zbor županov, obč. odbornikov in zaupnikov. Možje so prišli kljub preobilnemu delu na polju v tako velikem številu, da je bila posojilnična soba polna. Vodil je zborovanje ugleden predsednik okrožne organizacije g. Alojzij Supanič. Posl.| Ž e b o t je pedal poročilo o borbi naših poslancev proti' Pašičevi krivični vladi. Nato je sledil natančen poduk o občinskih volitvah. SLS in .njeni poslanci uživajo med, ljudstvom neomajano zaupanje. Protestirali smo tudi proti škandalu, da vlada meče uboge bolnike iz bolnišnic.
Sv. Ana v Slov. gor. Na binkoštni pondeljek, dne 9. junija, po rani sv. maši sklicuje pri nas v gostilno Breznik SLS javen shod. Govori poslanec Žebot.
Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. dne 1. junija ne bo she-da SLS, ker mora govornik poslanec Žebot odpotovati v Beograd.
Zbor zaupnikov SLS za okraj Sv. Lenart v nedeljo, dne 18. t. m. je bil silno dobro obiskan. Navzočih je bilo med drugimi 26 županov ter člani občinskih odborov iz vseh občin. Sestanek je vodil g. župan Anton Rop. O političnem položaju je poročil obširno poslanec Franjo Žebot. Isti je tudi poročal o pripravah za občinske volitve. Razprave o obeh referatih so se udeleževali zastopniki vseh župnij. Zbor je z navdušenjem odobril taktiko Jugoslov. kluba ter mu izrekel popolno zaupnico. Protestirali srno proti sramotnemu početju Pašič-Pribičevičeve vlade z našimi bolnicami.
Sv. Trojica v Slov. gor. Shoda SLS v nedeljo, dne 18. t. m popoldne, na katerem je govoril poslanec Fr. Žebot, se je udeležilo več sto ljudi. Predsedoval je shodu ugledni župan g. Pihler. Ljudstvo iz treh župnij je odobrilo in z zahvalo vzelo na znanje borbo naših poslancev proti krivicam, s katerim nas obklada Pašič-Pribiče-vičeva vlada.
Zbora zaupnikov SLS v Ljutomeru in pri Sv. Križu v nedeljo, dne 18. maja, sta bila od zastopnikov krajevnih organizacij prav dobro obiskana. Poročal je g. po&lanec dr. H o h n j e c, ki je dal poročilo o političnem položaju v državi in potem navodila za občinske volitve, katere so v ljutomerskem glavarstvu že razpisane. Zbrani zaupniki so poslancu in celemu Jugoslov. klubu izrazili popolno zaupanje. Sklenila se je resolucija, v kateri se protestira zoper nesocialno postopanje radikalsko-demo-kratske vlade, iki slovenske bolnike meče ven iz javnih bolnišnic, odnesno jim zapira vrata, da ne morejo v bolnišnice. V Ljutomeru so zaupniki v posebnem sklepu zahtevali od vlade, da takoj nakaže potrebna materielna sredstva, da se more gradnja nove železnice v polnem obsegu nadaljevati, da bo železnica do jeseni že izgotov-ljena; posestnikom zemljišč, ki so jih morali železnici odstopiti, naj se takoj izplačajo odkupnine in naj se pri gradnji sami bolj vpoštevajo utemeljene želje in zahteve prebivalstva. Zastopniki iz Krapja zahtevajo od državne vlade, da takoj začne z regulacijskimi deli na Muri, ki že v največji meri ogroža poedina posestva.
Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. maja poi rani sv. maši ob poi 9. uri v gostilni »Triglav.« Poživljajo se vsi člani, da se istega udeležijo. Poroča strokovni tajnik JSZ iz Maribora. — Načelstvo.
V	Ormožu se je vršil dne 18. maja okrajni sestanek SLS, katerega se je udeležilo nad 100 somišljenikov in zaupnikov. Zastopane so bile vse krajevne organizacije SLS ormoškega okraja. Poročala sta g. poslanec B e d -j a nič in g. dr. Veble. Na sestanku je bila sprejeta sledeča resolucija: Pristaši SLS v ormoškem okraju, zbrani na okrajnem sestanku dne 18. maja t. 1. v Kat. domu, enoglasno odobravajo politiko Jugoslov. kluba v Beogradu, posebno njegovo odločno borbo pod vodstvom dr. Korošca zoper nasilje, krivico in korupcijo centralizma in njegova neumorno delo za pravični sporazum med Slovenci, Srbi in Hrvati in za revizijo ustave na podlagi avtonomije. Vsi odločno želimo, da se ta borba, ki mora, priti do končne zmage, nadaljuje, dokler ne izgine nepo-
I štenost in korupcija, dokler ne zmaga načelo sporazumne avtonomije. Naj so naši vrli poslanci in njihovi prijatelji zagotovljeni, da jim v njihovem boju v Beogradu za po-! štenost in pravico ysi doma zvesto ob strani stojimo^ i Najodločnejše protestiramo zoper odpuščanje bolnikov iz bolnic zaradi nezadostnih kreditov.
Shod zaupnikov SLS za Ptuj in okoliške fare je bil preteklo nedeljo izredno dobro obiskan. Poslanec Ivan Vesenjak je podal pregledno poročilo o političnih borbah, ki naj prinesejo uresničenje naših zahtev. Posebno pa je ožigosal škodljivost belgrajskega centralizma za Slovence v gospodaifekem oziru in v zdravstvu. Tudi o občinskih volitvah, njih pomenu in izvršitvi je poročal. Predsednik shoda, okrajni komisar Miha Brenčič, je obširnejše poročal o oskrbovanju okrajnih in občinskih cest. K vsem poročilom so se oglašali zaupniki, da so izražali Svoja mnenja in svoje zahteve. Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero se izraža Jugoslov. klubu zaupanje in se najodločnejše ugovarja proti brezsrčnim in za zdravje slovenskega ljudstva škodljivim nakanam beograjske vlade v zadevi bolnic. Po triurnem razpravljanju smo se razšli s ponosno zavestjo, da združuje naša stranka vse, kar «nisli možato, pošteno, slovenslko in krščansko.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 11. maji"» se je vršil po rani službi božji pri nas dobro obiskan ®hod SLS, katerega so se udeležili vsi naši možje in fan-
L
tje. Govoril je o političnem položaju in o delu v parlamentu poslanec B e d j a n i č, a predsedoval pa naš stari in odlični bojevnik g. Tomaž Korpar iz Oslušovec. Zborovalci so izrekli zaupnico Jugoslov. klubu in njega vodi-ditelju g .dr. Korošcu ter izrazili željo, da vstraja v tem boju za pravice in avtonomijo Slovenije.
V	Središču se je vršil v nedeljo, dne 11. maja, popoldne po večernicah, dobro obiskan shod SLS. Shoda so se udeležili tudi pristaši drugih strank. Poročal je o po1-litičnem položaju in parlamentarnem delu naš poslanec B e d j a n ič.
Maribor. Okrajni sestanek v Mariboru je zelo dobro uspel. Poročal je g. dr. Leskovar o političnem položaju in o občinskih volitvah. Zaupniki so predlagali in sprejeli dve resoluciji: 1. Odobravajo delovanje Jugoslov. kluba v Beogradu, mu izrekajo svojo zahvalo in prosijo, da vstraja v sedanji smeri do dosega svojega cilja, do. av-| tonomije Slovenije. 2. Ogorčeno obsojajo reduciranje, bolnikov v naših bolnicah in zahtevajo, da se bolnice za-) dostno dotirajo in izrabijo vsi prostori v bolnišnicah v( svoje prvotne namene, t. j. za bolnike. Po 2^urnem zborovanju so se zaupniki razšli s sklepom, da učvrstimo naše vrste, da bodo občinske volitve pokazale, da je cela Slovenija v taboru SLS.
Slivnica pri Mariboru. Nedeljskega okrajnega sestanka SLS se je udeležilo <nad 50 zaupnikov. Sestanek je vodil delaven in vnet naš somišljenik Jožef Kolman. Poročal je g. dr. Juvan o političnem položaju in o obč. volitvah. Razpravljalo se je tudi o organizaciji in o krajevnih potrebah. Na sestanku se je sprejela resolucija, v kateri se protestira proti redukciji bolnikov v naših bolnicah. Udeleženci so navdušeno odobravali deio Jugosl. kluba in izrazili svoje popolno zaupanje.
Sv. Primož nad Muto. V nedeljo, dne 18. t. m., je zelo veliko število pristašev iz župnij Muta, Sv. Jemej,( Pernice in Marenberg prihitelo k nam, da se udeležijo shoda SLS, kateremu je predsedoval domači ;upan M. Lauko. Poročal je poslanec Vlado Pušenjak o političnem položaju in o delovanju poslancev Jugoslov. kluba, protestiral proti zapostavljanju Slovenije, osobito proti redukciji bolnikov v bolnicah in nezadostnim kreditom za bolnice. Po govoru so se zborovalci s svojim poslancem razgovarjali glede stavbe šole pri Sv. Primožu, potnih dovoljenj v Ameriko, glede cesie skozi bistriški graben, glede vojnih posojil in 20% bonov, glede ¡zveza živine in lesa itd. Poslanec je dal glede vseh teh vprašanj izčrpna poročila in se je sklenilo vse storiti, da se čimprej postavi šola pri Sv. Primožu, za katero nam je izposloval poslanec državne podporo, in se napravi cesta skozi bistriški graben.
V	Celju se je dne 18. maja zbralo lepo število naših mož na okrajnem sestanku SLS. Predsedoval je poslanec Davorin Kranjc, ki je nad erc- uro poročal o političnem položaju in ostro šibal nečloveški ukrep beograjske vlade, ki slovenske bolnike brez »usmiljenja peha iz bolnic na cesto. Zborovalci so ponovno z medklici najost-rejšerejše obsodili postopanje Pašičeve vlade in sprejeli ostro protestno resolucijo. Obenem so sprejeli soglasno zaupnico Jugoslov. klubu. Dr. Ogrizek je nato dal podrob ne informacije našim zaupnikom o, volilnem zakonu in kazal na veliki pomen občinskih volitev z ozirom na državnopolitični položaj, ker bodo dobre volitve nova podpora in pobuda za vse, ki se borijo za našo avtonomijo. Zborovalci so govornikovim izvajanjem z zanimanjem sledili in podali poročila o volilnih pripravah v svojih občinah. Povsod stoji dobro. O poglobitvi naše okrajne politične organizacije in o agitaciji za naše liste sta govorila poslanec Krajnc in dr. Ogrizek.
V	Št. Jurju ob južni žel. je isti dan o političnem položaju poročal dr. Jakob Hc.džar iz Celja. Tudi tu je izzvalo poročilo o bolniškem škandalu najogorčenejše proteste. Sklenila se je tozadevna ostra resolucija in izrekla zaupnica Jugoslov. klubu.
Žetale. Poslanec Vrečko je imel dne 27. aprila pri nas pri podružni cerkvi sv. Boštjana shod. V poldru-goumem govoru je obrazložil politični položaj in delo Jugoslov. kluba v parlamenta. Shod se je vršil povsem mirno in se ni zaslišal niti en nasproten glas, Zborovalci so izrekli zaupnico poslancu Vrečku in celemu Jugoslov. 'kluibu, zlasti pa načelniku, g. dr. Korošcu. • Ponikva ob južni žel. V nedeljo, dne 1. junija, se vrši po rani službi božji v gostilni Martina Zdolšek shod SLS. Poročata poslanca Vesenjak in Vrečko.
Okrajni sestanek SLS na Laškem dne 18. maja t.,1. je bil izredno dobro obiskan. Zastopane so bile razven najoddaljenejših vse župnije. Sestanek je otvoril in vodil okrajni tajnik g. Matevž Deželak, posestnik iz Sv. Miklavža. Tajnik V. Munda je poročal najprej o političnem položaju v Beogradu in primerno ožigosal nezaslišano barbarstvo Pašič-Pribičevičeve vlade z našimi bolniki in bolnišnicami. Nato pa je govoril o pomenu predstoječih obč. volitev, pojasnjeval najvažnejše določbe občinskega volilnega reda in podal vzoren načrt za uspešno agitacijo pri volitvah. Soglasno in z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija: Zaupniki SLS, zbrani na okrajnem sestanku v Laškem, ne najdejo dovolj ostrih besed, s katerimi bi zadostno ožigosali brezvestno početje Pašič-Pribičevičeve vlade, ki meče v Sloveniji dve tretjini najrevnejših bolnikov iz bolnišnic na cesto ter jih tira v obup in smrt. Ker tvori ta čin beogradske vlade nov dokaz za to, kaka nesreča je centralizem za Slovence in kako potreben in pravičen je naš boj za avtonomijo Slovenije, zato izrekamo neomajno zaupanje poslancem Jugoslov. kluba ter jih prosimo, da podvzamejo vse korake, ki so v stanu preprečiti peklensko nakano koruptne ve le srbske vlade. Kandidatne liste SLS so vložene v vseh občinah laškega okraja, razen v Dolu, kjer letos ne bo obč. volitev. Povsod ima SLS lista najboljše izglede za zmago. Samostojneži so skopneli, demokrati pa skrivajo svojo
revščino povsod pod figovim keresom »Gospodarske stranke.« Vclilci, poskrbimo, da bo tudi ta kmalu »dogo-spodarila.«
Politični ogled.
Država SHS.
Koncem pretočenega tedna je dobil pooblastilo ali mandat za sestavo širše zvezne vlade Ljuba Davidovič. Poštena javnost se je oddahnila v nadi, da bo sedaj konec nevzdržnih razmer in da bodo tudi na dvoru vstrajali na tem, da se po tej edino pravilni poti reši kriza vlade in parlamenta. Naenkrat pa zopet preokret — namesto razpleta krize zopet»— zaplet. V nedeljo je bil Davidovič sprejet od kralja, da mu sporoči* da se mu je posrečilo pridobiti za zvezno vlado celo vrsto parlamentarnih skupin in bi njegova vlada že prvi dan razpolagala z večino, katera bi po verifikaciji hrvatskih poslanskih mandatov, narasla za 50. Takoj v začetku) bi se pridružilo nekaj rar dikalov, a pozneje bi bilo pričakovati še večjega števila radikalsikih glasov. Kralj je odgovoril, da se mu zahvaljuje za trud, da pa vsled Radičevega proglasa in vsled premalega števila Srbov ne more pristati na to, da bi vlado podpirali Radičevci, čeprav priznava, da je Davidovič imel mandat neomejen. — Davidovič je nato vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Potem se je nekaj časa računalo z nepristransko, izvenparlamentamo vlado, končno je bilo pa zopet Pašiču poverjeno, da sestavi poslovno vlado, ki pa mora potrditi hrvatske poslanske mandate. Pašič je to sprejel in radikali ter Pribičevičevci bodo sedaj vladali brez parlamenta; hrvatske mandate bodo nazadnje potrdili, potem pa skupščino odgodili do 20. oktobra, ker nimajo večino ter med tem časom poskrbeli, da dobijo volilno vlado. S tem so odklonjene slovenske in hrvatske poštene ponudbe za sporazum, a Slovenci in Hrvati bodo tudi to bojno napoved srečno prestali. Opo-zicijonalne stranke so sklenile ohraniti hladnokrvnost, dokler se nov položaj popolnoma ne razčisti, potem bodo jasno in odločno govorile. Vidi se, da zmaguje korupcija in nasilje in da se bo vladalo po Pašičevem receptu s krvjo in nasiljem in ne s sporazumom in po zakonu. Kriza še ni končana. Voditelji opozicije so na svoji seji razpravljali tudi o tem, da je treba, kakor hitro bo položaj popolnoma čist, odločno in brezobzirno nastopiti in narodu opisati dogodke v zadnji krizi, ki dosedaj še niso
znani.
tff v.
Med Italijo in Češko je sklenjena slična pogodba kot med našo in italijansko ' državo. Vojaških določil baje ta pogodba nima ter ima v glavnem namen: 1. Spoštovanje pogodb in s tem za-jamčenje miru v srednij Evropi; 2. gospodarsko in politično sodelovanje Italije in Čehoslovaške.
Konferenca v Milanu.
V Milanu se je sestal Italijanski vladni predsednik Mussolini z dvema belgijskima ministroma ter razpravljal zlasti o reparacijlskem (odškodninskem) vprašanju. Konferenca ugotavlja, da je treba to vprašanje rešiti v smislu poročila strokovnjakov, ki je najbolj pripravna podlaga za sporazum, ako sklene nemška vlada potrebne odredbe ter jih pošteno izvrši. Konferenca je nadalje tudi sklenila, naj ostane vprašanje medzavezniških dolgov zvezano z rešitvijo reparacijskega vprašanja. Ker je po padcu Poincareja več izgledov za uspeh konference predstavnikov antante, se je v Milanu tudi glede tega posvetovalo in pripravljalo.
Važna francoska izjava.
Voditelj današnje francoske parlamentarne večine Herriot je izjavil, da je za Francijo trenutno najvažnejša stvar zunanja politika. Francija ne more misliti na olajšanje finančnih in vojaških bremen prej, dokler ne bo njeno razmerje do vseh držav popolnoma urejeno. Glede Nemčije je rekel, da mora Francija podpirati v Nemčiji demokratične elemente, ki so najboljše jamstvo za ohranitev miru.
Tedenske novice.
Šolske počitnice rta deželi. L. 1922 je višji šolski svet v Ljubljani, v katerem so demokrati imeli preveliko večino, odpravili jesenske počitnice na ljudskih šolah na deželi. Kmetsko ljudstvo na Slov. Štajerskem je bilo radi ukinitve jesenskih počitnic, med katerimi so prejšnja leta otroci pasli živino ter pomagali pri pobiranju sadja in pri drtjgih lahkih delih, jako nevoljno, in to po vsi pravici. Kljub tej ljudski želji so tudi leta 1923 šolske počitnice na deželi bile prenesene na mesca julij in avgust. Poslanci SLS so vstrajno zahtevali, da se morajo na deželi šolske počitnice zopet preložiti na jesen. Posl. dr. H oh n j e c se je na ministra prosvete v Beogradu obrnil z interpelacijo, v kateri je ponovil odločno zahtevo kmetskega ljudstva ter jo utemeljil s tehtnimi razlogi.
Schicht
. Pravo
Schicht-ovo
z znamko »Jelen«
varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«!
Ovaduhi in gulikože. Zmiraj vnovič se izkaže, da hočejo liberalni podrepniki beograjskega centralizma, naše ljudstvo čim najbolj oguliti. Čitajte, kar piše »Slovenski Narod« v št 110 na 3. starani! Dopis se glasi: »Ali so tudi pri tem izjeme? Pišejo nam: Slučajno sem dobil v roke rešitev škofijskega ordinarijata, da se dovoljuje ženinu X. spregled dveh cerkvenih oklicev. Začudil pa sem se, kako to, da ni na rešitvi predpisanega koleka za 20 dinarjev. Znano nam je namreč, da so oblasti tozadevno dobile strog nalog, da se ne sme vloge sploh rešiti, če ni priložen kolek za kolekovanje rešitve. Ordinarijat je v tem slučaju urad, ki se ima — vsaj po mojem mnenju — ravnati po obstoječih predpisih glede kolkovine. Ali pa ima morda kak poseben privilegij v tem oziru? Vsekako bi bilo umestno pojasnilo v tej zadevi, da se pojmi raz-bistrijo.« — Tako torej! Ni dovolj, da nas beograjski centralistični oderuhi že na vse mogoče načine odirajo. Liberalci s »Slov. Narodom« še ovajajo* in kličejo finan-carje nad knezoškofijski ordinarijat, da bi tudi on moral ljudi za beograjsko Pašičevo malho odirati z državnimi kolkovinami pri svojih cerkvenih rešitvah. Ljudje, zapomnite si takšne slučaje, ker najbolj razkrinkajo, kakšni prijatelji so vam liberalci in njihovi časopisi.
Naznanilo blagoslovitve novih zvonov na Remšniku. Ze pred dvema letoma naročeni, a še ne plačani zvonovi vendar pridejo k nam. V soboto (zadnjega majnika) želimo slovesno sprejeti nam ljube in drage tri nove, bronaste zvonove. Niso sicer veliki, a pri nas upamo bodo kos svoji nalogi. Cerkev stoji v sredini fare in od tu so poprej tudi vsi sosedi slišali zvonenje. Novi zvonovi so po teži in glasu jednaki prejšnjim. Blagoslovljenje zvonov bo v nedeljo, dne 1. junija. Bog daj mnogo blagih dobrotnikov, da bodo zvonovi tudi kmalu plačani!
Na Žehotov shod pri Sv. Barbari v Slov. gor. so dne maja smeli priti tudi demokrati (dva), ki tukaj ne morejo imeti svojega shoda, ker so demokrati izdali svoje srbske kolege in priskočili na pomoč ničvredni Pašičevi vladi. Bili so mirni. Vendar pa zdaj po shodu en tak gospod, kateremu v krčmi sme vsak lurnp reči, da je tele in troti, en tak gospcd zabavlja že dva dni po krčmah čez klerikalce, ki mu hočejo baje raztrgati njegovo Srbijo. Bo mu treba enkrat hladne vode, da pride k sebi. To pa ne bi nikakor pomagalo Kocpeku in Ribiču, starima štajerov-cema, zdaj samostojnima redcvima. Spočetkoma sta hotela motiti shod, eden kakor s kravjim bolenjem, drugi kakor z vrabčjim čivkanjem. Morala sta hitro odriniti. To sta dva pristna ostanka samostojništva pri nas. Nobeden drug se jima več ne približa, še celo ogibljejo se njuni prejšnji prejšnji pristaši. Saj vsi, ki so pošteno mislili, so hitro sprevideli, da so bili potegnjeni od Mermolja in od Puclja; vsi pametni so videli, kako so samostojni poslanci v Beogradu šli naenkrat v srbsko vlado, pomagali povišati davke in delati pogubonosno ustavo. Zato so padli pri volitvah. Pucelj je ostal edini njihov poslanec. Poslanci SLS so se občudovalno vojskovali proti novemu povišanju, Pucelj pa je na tihem odšel, da ne glasuje in se Pašiču ne zameri. Nazadnje pa se je Pucelj združil čisto s Srbi. Tudi to so pametni samostojneži takoj po-gruntali in se ogorčeni otresli takega srbskega hlapčevstva. Kocpeku in Ribiču to seveda ne more priti nikdar do možganov, ker se jima je predebelo okoli glave ovil laž-njivi »Kmetijački list.« V taki zmedi fudi ne najdeta klerikalnega zmaja, da bi ga ubila. Pa mi jima izdamo, da ga ima Baklec v Pučenci pripetega. On jima ga da tudi živega pojesti. Mi smo imeli lep shod, vidva pa ne bosta imela tukaj nobenega, kvečjemu spet v Dupleku pod mostom, kakor ono leto.
Ovadbe so za nezrelo deco in ne za odrasle može! Poročilo od Sv. Marka pri Ptuju. Dopisa o gasilnih društvih in prireditvah v poslanem obsegu ne moremo objaviti. Gotovo je vse hvale vredno, da imate kar tri gasilna društva v fari in da se posebej ono v Novi vasi tako lepo uveljavlja. Naj vas prav nič ne moti nemožato ravnanje tistih, ki mu hočejo delati ovire in škodo z ovadbami, ki so vredne nezrele dece in ne možev.
Vsestransko napredovanje pri Sv. Marjeti pri Moš-kanjcih. V naši fari smo zelo živahni. Prejšnja leta smo deloma popravili cerkev in župnišče ter šolo, sedaj gradimo društveni dom in stanovanje za organista. Zgradba je pod streho in letos jo mislimo spraviti v red ako nam Bog da ugodno letino. Društveno življenje je zelo živahno, zato imamo poleg svojega vsakdanjega težkega dela tudi ob nedeljah pošteno zabavo, kjer zbiramo za svoj društveni dom. Dekliška zveza tekmuje z našim orlovskim odsekom. Moškajnsko gasilno društvo lepo uspeva, naročilo si je sedaj novo zastavo in spopolniti hoče svoje orodje in obleko za gašenje. Za naš gospodarski napredek in izobrazbo skrbita posojilnica in kmetijska podružnica. Tako skušamo združiti vse: delo, izobrazbo in pošteno, zabavo. Če se nam posreči še nameravana kmets-ka hiralnica in oskrbovalnica za obnemogle, pa bomo res lahko ponosni.
Kaj poročaj/o iz Polenšafca v Slov. gor.? »V sreči misli na nesrečo«, pravi pregovor in tako ravnamo tudi mi, ko se sedaj ob lepem vremenu, ko imamo suhe ceste, spominjamo na tisto grozno blato, ki naj bo cesta iz Po-lenšaka na železnico k postaji Moškanjce. Nesreča te zveze je, da je ravno, na robu dveh Okrajev: ptujskega in ormoškega. Svojčas sta okrajna zastopa sklenila, da bosta to zvezo vsaj redno podpirala, ako ne prevzela med okrajne ceste. Toda zdi se, da je posebej ormoški okrajni zastop na svoje prebivalce ob robu čisto pozabil. Zato tem potom javno prosimo, in ker smo davkoplačevalci, ki ormoškemu okrajnemu zastopu tudi veliko plačujemo pri okrajnih dokladah, tudi pTav jasno in resno zahtevamo, da stori nekaj pravočasno za zboljšanje zveze med Polenšakom z železnico ter Ptujskim poljem.
Omejitev vožnje splavov po Dravi. Vozniki splavov 6e opozarjajo, da se do konca oktobra t. 1. v času od 6.
do II. in od 14. do 17. ure ob delavnikih vršijo na Dravi v Ptuju vojaške vaje 4. pontonirskega bataljona ter je med tem časom vožnja splavov na mestu vaje prepovedana.	- • rt -vrgi
Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1924—1925. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so z odličnim ali vsaj z jalko dobrim uispehom dovršili ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list ion obiskovalno spričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih «prejem prosijo. Glede plačevanja in drugega dobe pojasnilo v zavodu. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešen iprošnji. — Vodstvo zavoda sv. Stnislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Smrt požrtvovalne mladenke pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Po mučni bolezni nas je v nedeljo, dne 4. maja, za vedno zapustila vrla mladenka Kcnštancija Šek. V 17. letu svoje starosti je vstopila v bolnico križniških sester v Ormožu, da žrtvuje svoje življenje postrežbi bolnikov. Pa njeno še mlado telo je bilo preslabo za to težavno službo in je opešalo in ovenelo. Pri bolnikih se je naučila izredne potrpežljivosti, tako da je svojo mučno-bolezen prenašala z občudovanja vredno bogaudanostjo. Dne 6. t. m. smo jo položili k večnemu počitku. Kljub slabemu vremenu se je pogreba udeležila domala cela župnija. SVetila ji večna luč, žalujoči rodbini pa naše sožalje!
Strašen zločin. V noči od petka na soboto dne 3. in 4. maja t 1. je bil pri g. J. Lebarju, zdravniku v Križevcih pri Ljutomeru uslužben Mihael Kardinar zavratno umorjen. Napadalec (Ivan) Horvath, rodcm iz Prekmurja, je bil istotako uslužben pri g. zdravniku ter je spečega Mih. Kardinarja napadel od 1. do 2. ure ponoči. Najprej je Horvath udaril Kardinarja z gnojnim krampom po glavi, ter ga s tem popolnma omamil, potem začel cbdelavati svojo žrtev z nožem in mu zadal 34 težkih ter 17 lažjih ran na gornjem delu života. Težke rane so bile globoke do 6 cm. Tudi trebušna mrena je bila razparana, da so črevesa izstopila. Po tem groznem zločinu si je napadalec zarezal vrat. A ker je menda imel preslabo oster nož, ni rani podlegel ter so ga še v soboto prepeljali v Mursko Soboto. Kardinar je še v tem razmesarjenem stanju živel do okrog pol 8. ure zjutraj. Zjutraj zgodaj je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče, ki jih je opravil domači g. župnik Weixl, je mirno zaspal v Gospodu. Rajni je bil dobrega in blagega srca, zvest katoličan (ne samo na papirju), kakor tudi vedno odločen pristaš SLS ter povsem zanesljiv in dober delavec. Bil je pokopan kljub slabemu vremenu ob veliki udeležbi župljanov in drugih.
Takega vzgojitelja mladine odločno odklanjamo! (Dopis iz Leskovca pri Ptuju.) Troha, dobro znani »tožen-groš« iz Zavrča kaj rad zahaja v naš lepi Leskovec. Pri demokratu Polaku najde vsikdar gostoljuben sprejem. Ob zvokih hripavega gramofona, ravnotakšne harmonike ter dobri vinski kapljici kujeta tam silne načrte. Leskovec in Leskovčani se mu tako dopadejo, da bi se kaj rad vsedel na prazno nadučiteljsko mesto. Mož je ali tako udarjen, ali pa gotovo ni pomislil, da mi Leskovčani hvala Bogu še nismo taiko globoko padli, da bi za vzgojitelja naše mladine vzeli učitelja njegove sorte. Naj ga le Zavrčani sami imajo, ne bodemo njim nikdar nevoščljivi. Možakar se še ni dobro obrnil po Leskovcu, pa že hoče reducirati našo finančno kontrolo, kakor čujemo. To bi nam seveda bilo prav, ker bi odpadla trošarina itd. Ali gospodje od finančne kontrole so od nas le še bolj spoštovani, kot pa Troha. Zategadelj pa naj le ostanejo zaenkrat še tukaj. Ljubše bi nam bilo, ako g. Trpha ne vidimo nikdar več, pa magari gre še demokrat Polak seboj; saj zasluge imata oba. Sicer pa g. Polak že ve, zakaj sta si tako srčna prijatelja; mi Leskovčani pa tudi. Troha je bil oni dan še demokrat, včeraj že samostojnež in danes pa je — radikal. Najnovejši hrvatski narodni pregovor pa pravi: radikal bi še — Boga izdal .Torej g. Troha: v Leskovec nikar, nikar! Da ne bodemo primorani napeti strune in^ti za-svirati drugo vižo, pa ne po — gramofonu. Po potrebi v prihodnjič več; pa z Bogom! Več poštenih Leskovčanov.
Iz Leskovca pri Ptuju. V »Taboru« od dne 11. t. m. piše dopisnik iz Leskovca med drugim: »Naša napredna Čitalnica je prenovila gledališki oder, dasi so gotovi elementi skušali društvo razdreti. Čast in hvala požrtvovalnemu predsedniku in njegovim sotrudnikom, ki stoje neomajno na braniku.« Prepričan sem bil, da je z mojim izstopom iz odbora zadeva končana! — Vkljub temu pa ni dala žilica miru nesramnemu dopisunu, kateri se je pre-drznil mene kot soustanovitelja in bivšega odbornika z gornjim na tako podli in hinavski način indirektnim potom izzivati. Kot odgovor naj mu bo naslednje dejansko stanje. Iz društva sem izstopil zato, ker se nisem strinjal z ogabnim delovanjem nekaterih, kar sem tudi iz obraza v obraz ožigosal pri takratni odborovi seji. Neresnica je, da bi bila Čitalnica kedaj napredna. Dokler sem bil jaz v odboru, smo vsi soglasno in vselej zastopali nepristanost iste. Ako je danes naenkrat drugače, prosimo predsednika, da se tozadevno javno izjavi, nakar nas večina članov takoj izstopi. Resnica pa je, da so igralci s predsednikom požrtvovalni. So to sami vrli kmetski fantje, pred katerimi se večji del leskovške »lažiinteligence« lahko pc-skrije. Slednja pač ne utegne, ker je z kvartanjem in ljubimkanjem prezaposlena in ker ji je resnična izobrazba in kulturno delo španska vas. Naj se prime za nos, kogar se tiče. Da je njihov ugled med narodom enak ničli, so si torej krivi sami. Me sicer nič ne briga, pa ker ste me dregnili, dobite zasluženo brco. Nadalje: ni pa dostojno in
lepo, da se kadi nezaslužena čast in hvala drugim sedanjim sotrudnikom. Se spominjate, kako so slednji »sotrud-niki« postopali s prijateljsko videmsko godbo? In kako so ponovno in še pred kratkim zahtevali, da se naj podere oder! Menda so to (tisti »razdiralni elementi, ki stoje neomajno na braniku!« Sramota in značilno pa je nadalje za delovanje, »naprednost«, značajnost in požrtvovalnost teh laži-sotrudnikov, ker mora predsednik, akoravno prezaposlen z nabiranjem prispevkov, popravljanjem odra po mojem izstopu vršiti razven predsedniških še tajniške in blagajniške posle! Konečno pa, ako zaplotni dopisnik že nima vsaj toliko poguma, da bi se podpisal v oni cunji, mu svetujem, da naj poprej vsaj dobro premisli, preden napiše tako neumnost. In naj ne poje več slave onim, ki bi sicer radi čast in slavo in veljali za požrtvovalne, pa žalibog niso. Gospod Element, kar si zasluža, to si dobal Ob enem darujem Čitalnici ponovno deset knjig. — Eme-ran Stoklas.
Pred občinskimi volitvami v Središču. Iz Središča poročajo: Pri nas v Središču vladajo razmere, da jim menda ni zlahka najti primere. Ljudje, ki se prištevajo k inteligenci, so pač vse drugo prej kakor pa inteligenca. Res prave resnične inteligence je v našem trgu bore malo, tako malo, da skoraj ni vredno omenka. Imamo sicer nekaj bogatih in radi tega nadutih ljudi, ki si domišljajo, da so inteligentni, pa ne pomislijo, da v telesni obilnosti še ni zapopadena inteligentnost. Imamo pa veliko več strahopetnih in še več omejenih liberalnih petolizcev. In to poslednji so res najbolj žalostne figure. Čisto razumljivo je, da tem dejanskim razmeram odgovarja tudi naš občinski odbor. Županuje župan, o katerem pravijo, da je samostojen in napreden. Toda, kdo/ ga od blizu pozna, vidi, da nima ravno preveč soli v sVoji samostojni in napredni glavi. Zato pa slepo brez lastne razsodnesti v svoji brez-mejhi strankarski zagrizenosti stori vse, kar mu narekujejo drugi, četudi strelja kozle in doživlja blamažo za bla-mažo. No, če že ni tako brihten, pa pravijo nekateri, je pa dober človek. Je mogeče dober za tiste, ki se slepo pokoravajo njegovi družbi in ki vdano gazijo središko blato, je ravno tako do skrajnosti hudoben in brezobziren za vse druge, pa naj bo potem lastni brat ali sestra. Vendar pa vsa županova dobrota ali nedobrota občanom nič ne koristi, ker je občina pod njegovim županovanjem že do skrajnosti zanemarjena. Veliko bolje bi namreč bilo, ko bi župan namesto da že eno leto neljube odbornike brez u-speha tožari in po sodnijah vlači, skrbel za občinske pote, kateri so v takem stanju, da se Bogu usmili. Zdaj, ko se zopet volitve bližajo, sicer župan in njegovi volilni špe-Kulanti gradijo mostove v zraku in pota bodo baje za plačo začeli popravljati, da natresejo občanom nekoliko peska v oči, da ne bi videli njihovih pravih namenov. Kaj pa pravzaprav namerava ta čedna družba? Čujte! Manjvredno občinsko zemljo hočejo občanom za drag denar prodati, z denarjem pa potem šariti, kakor sedaj šarijo z mlinskimi računi. Boljšo zemljo pa bi si gospodje »inte-ligenti« radi med seboj razdelili. Največje skomine ima g. Klemenčič, ki je zemlje seveda najbolj potreben. Tudi g. Kočevarju zemlje primanjkuj^, g. Zadravec pa bi se rad v Rakitii raztegnil. Zatorej, Središčani, odprite oči in pogum, dokler ni prepozno!
Blagoslovitev 'novih zvenov v Ljubnem v Sav. dolini. Dne 8. t. m. smo dobili pri nas tri nove zvonove. Največjega sta kupila f preč. g. Josip Dekorti jn g. Fortunat Osovnik, posestnik, zato sta'njihovi imeni tudi na zvonu. Zvonovom je šla naproti požarna bramba in domača godba. V nedeljo jih je blagoslovil preč. g. dekan Novak iz Gornjegagrada. Ljubenci si borno ta dan globoko utisnili v spomin.
Nekaj o občinskih volitvah v Slivnici pri Celju. V taki razmeroma majhni in čisto kmetski občini, kot je naša, bi človek pričakoval, da ni toliko nasprotnikov, da bi lahko postavili svojo kandidatno listo. Pa vendar ni žalibog tako! Manjka pač pri naših ljudeh politične zavednosti, kajti niti to ne cdpre našim oči, da še niso bile v naši občini nikdar tako zanemarjene ceste, pota, mostovi itd., kakor pod vodstvom dosedanjega župana. Je pa bil nekdanji župan, blagopokojni Gaber, čisto drugače vnet za občinske ceste. In sedaj, mesto da bi vsi kakor en mož soglasno dali na dan volitve nezaupnico temu občinskemu zastopnikiu s tem, da vržemo krogljice v skrinjico Kmetske zveze, pa se še slišijo popolnoma neumestni gla 'sovi: »Ah, kaj, saj še na volišče ne grem, brez mene bodo tudi opravili, sicer je pa tako vseeno, kdo bo župan!« To ravno ni res! Saj smo dosedaj videli, kako zgleda občinsko gospodarstvo, če ga ima v rokah župan, ki stori samo to, kar mu nasvetuje občinski tajnik. Bilo bi pa tudi sramotno za nas, če bi nam tukaj v Slivnici še vedno ko-mandirali oni demokratje, Iki so jih že vsepovsod izbac-nili kot znane korupcijoniste in škodljivce ljudstva. Zatorej, ko pride dan volitev, vsi do zadnjega na volišče, in spravimo našo občino v res prave kmetske roke, podučuj-mo nezavedneže, pa ne samo s praznimi frazami, obrekovanji in lažmi, kakor to delajo demokratje in samostojneži, temveč z resnico, ki jo vsak lahko vidi in občuti, kakor hitro stopi na kakšno občinsko cesto. Ne bo prijetno popravljati lenobe sedanje občinske večine, toda s požrtvovalnim delom bi se dalo tudi pri nas marsikaj zbol-šati.
Stranka kalinov. Iz Rečice pri Laškem pišejo: V tukajšnji občini Sv. Krištof obljublja eden bivših odbornikov gospodarske liberalne stranke ustanoviti za razpisane občinske volitve zopet novo stranko, ki se bo baje imenovala stranka občinskih sedežev. Vsakemu, ki pristopi, obljublja občinski sedež, onemu pa, ki bi hotel zadnji biti na kandidatni listi, pa županski stolček. Seveda, vsi kmetje in delavci, ki znajo le nekoliko misliti, vedo, kam pes taco moli ter zato odklanjajo novo stranko, vsedli se bodo na ta lim samo neumni kalini, zato je bolje, da | se imenuje nova stranka — stranka kalinov.
Izobr. društvo v Laškem vabi vse člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 1. junija, po ranem opravilu v kaplaniji. — Odbor.
VIII.
Sedaj sta brata milijonarja, kot listja polno je denarja -kaj srečo je to povzročilo? To milo »Zlatorog« je bilo!
Gospodarstvo,
Davkoplačevalcem! Pristaši, davkoplačevalci na Polens aku, pri Sv. Lovrencu, v Majšpergu in iiz nekaterih drugih krajev so se mi pritožili, da kljub izjavam in nared-bam g. dr. Šavnika, delegata ministrstva financ za Slovenijo, dobav a jo od davčnih uradov čeke, kjer je zaznamovana le svota, a niti najmanjše ne vrsta in ne doba pla-čanja davkov. Bil sem pretekle dni osebno pri g. delegatu in ta je naročil, naj davkoplačevalci takšne slučaje javijo naravnost njemu, ali pa svojim poslancem, da jih ti naznanijo g. delegatu. On bo napravil po svoji lastni odločni izjavi že red, kajti čudnp bi res bilo, da pri našem popolnem davčnem ustroju davkoplačevalci ne bi smeli ali ne bi mogli dobiti pregledno označeno, katere vrste davka, za katere parcele in za katero dobo plačajo, ko uvajajo sedaj že celo v Srbiji pregledne knjižice, in v njih traiznamovano posebej državne, okrožne in občinske davke in doklade. Slovenski poslanci so ta red dovolj jasno in določno zahtevali. Naslov delegata je: G. dr. Šavniic, delegat ministrstva financ za Slovenijo, Ljubljana. Naslovi poslancev so somišljenikom itak znani. Navesti je treba ime, ketastralno občino in številko, ali pa naravnost poslati ček kot dokaz. — Ivan Vesenjak.
Štajerski nemški vinogradniki proti uvozu vina iz Slovenije v Avstrijo. V Ernovzu (Ehrenhausen) poleg Špilja se je v nedeljo, dne 4. maja vršilo veliko protestno zborovanje vinogradnikov nemške Štajerske proti nameravanemu uvozu vina iz Slovenije v Avstrijo. Zborovanja se je udeležilo nad IOOO ljudi iz vseh vinorodnih krajev Štajerske. Sklenili so, da naj se pri sklepanju trgovinske in carinske pogodbe z Jugoslavijo na noben način ne dovoli uvoz vina iz Slovenije po znižani carini. Poslali so oster protest štajerski in dunajski vladi. Povod za ta protestni zbor je dal članek v listu »Landwirtschaftliche Mitteilungen«, v katerem je bilo objavljeno, da namerava pri tigovinsko-carinskih pogajanjih Avstrija uvozno carino na vina iz Slovenije znižati na eno četrtino dosedanje carine. Nemški vinogradniki trdijo, da pridela Avstrija za svoje potrebe dovolj vina. Glavno besedo na shodu je imel poslanec ->bauernbündler« Gartler iz Strasa.
Uspeh licencovanja plemenskih bikov v mariborskem okraju. Bikov se je prignalo skupaj 87. Od teh- je bilo po pasmah: marijadvorskih 30, marijadvorskih križancev 15, pinegavskih križancev 14, tuje pasme 28. Od teh so bili licencovani: marijadvorci 29, marijadvorski križanci 11, pinegavski križanci 9, nesposobnih skupaj 38. Darila so so pripoznala sledečim bikorejcem: po 400 din.: Srečko Robič, veleposestnik, Limbuš; po 350 din.: Pašniški zadrugi Limbuš-Ruše; po 285 din.: upraviteljstvu grofa Meran, Vrhovdcl; Jerneju Frangež, posestniku, Bohova; po 230 din.: Josipu Terčel, posestniku, Grušene; Francu flešič, posestniku, Pernica; bar. Piju Twickel, Krčevina; Ivanu Jug, posestniku v Rušah, za 2 bika a 230 din, je 460 din.; po 220 din.: Francu Vičnik, posestniku, Zgor. Duplek; po 180 din.: Henriku Majer, pos. v Št. Ilju v SI. gor.; Jareninskemu dvoru v Polički vasi; upravi samost. Sv. Laimpreht v Svečini; Francu Pristernik, pos., Spodnje Radvanje; po 160 din.: Matjažu Divjak, pos. v Orehovi vasi; Kat. Brglez, pos. v Račah; Francu Vičnik, pos. v Zg. Dupleku; po 100 din.: Vetrinjskemu dvoru, Limbarš; Miroslavu Očkerl, pos., Srebotje; upravi kn.-šk. posestev v Radvanju; upravi kn.-šk. posestev v Lajtersbergu; Henriku Majer, pos. v Št. Ilju v Slov. gor.; Leopoldu Zupanič, pos., Jelenče; baronu Piju Twickl, Krčevina; po 60 din.: Antonu Vernik, pos., Hoče; Ludoviku Rečnik, pos. Hoče; Za prigon nelicencovarti hin neobdarcvanih bikov se bo izplačala svota 1000 din.
Oddajja subvehcijskih nujascev. Oblastna uprava v Mariboru namerava to leto podpirati preskrbo dobrih plemenskih mrjascev. Oddajala jih bo v starosti 3—5 mesecev, nabavljala pa v domačih vzrejevališčih. Država bi prispevala približno polovico nakupnega zneska in sicer do 500 din. Ostali del kupnine in stroške plača naročnik pri prevzemu živali. Prošnje se morajo vložiti potom občine, kmetijske podružnice ali okrajnega zastopa. Priložiti je pravilno podpisano zavezno pismo, na katerem potrdi dotični urad: 1. da je mrjasec potreben v dotičnem okraju, 2. da je prosilec svinjerejec in 3. da prevzame vso odgovornost za prevzetje in plačilo živali. Prošnje je vložiti do 10. junija t I. na naslov: Veliki župan, oddelek za kmetijstvo v Mariboru.
Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. t. m. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine pinegav-ske pasme. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresira domače živinorejce, da se še z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva; na drugi
{
27 d..
strani pa, da se pokaže javnosti in merodajnim faktorjem stanje naše živinoreje in uspeh povojnega dela Otvoritev razstave ob 10. uri dopoldne. Z ozircxm na ugodne železniške zveze se pričakuje mnogobrojen obisk.
Mariborsko sejmsko pomočilo. Prignalo se je: 14 konj, 11 bikov, 171 vodov, 391 krav, 21 telet in 1 koza. Skupaj 609 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 13. maja so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75—13.25 din., poldebeli voli 12—12.50, plemenski voli 10—11, biki za klanje 9.50—12.50, klavne krave debele 10.50—12, plemenske krave 8—10, krave za klobasarje 7.25—8.50, molzne krave 9—11.50, breje krave 9—11.50, mlada živina 13.75—14.
Mariborska sejmsko piofočilo. Na svinjski sejem dne 16. t. m. se je pripeljalo 554 svinj, 7 ovc, 2 kozlička in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—250 D, 7—9 tednov stari 275—400 D, 3—4 mesece stari 625—700 D, 5—7 mescev stari 825 do 950 D, 8—10 mescev stari 1075—1200 D, 1 leto stari 1450—1600 D, 1 kg žive teže 17.50—18.75 D, 1 kg mrtve teže 20—25 D, 1 koza 200—250 D, 1 ovca 200 D, 1 kozlič 70—75 D.
Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso 22 meso od bikov, krav in telic 19—21, telečje meso 21— 30, svinjsko meso sveže 30—35 din.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 25—27 din., II 22—24 din, III 19—21 din. Teletina I je po 26—30 din., II 19—24 din. Svinjina je po 27.50—35 din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I 14—17 din., II 10—12 din. — Kože: 1 kemad konjske kože 150—225 din., 1 kg goveje kože 17.50—20 din., telečje 30—32.50 din., svinjske 12.50 din., gornjega usnja 120 din., podplatov 80—125 din. — Perutnina: 1 komad piščanca majhen 35 din., večji 38.50 din., kokoš 55—85 din., raca 50—62.50 din., gos 100 din., puran 100—120 din., domač zajec majhen 45 din., večji 50 din. — Jabolka so po 7—13 din. 1 kg. — Žito: 1 kg pšenice 3.50 din., rži 3.25 din., ječmena 3 din., ovsa 3 din., koruze 3 din., prosa 3.50 din., ajde 3 din., fižola 5—7 din., graha 14 din., leče 14—24 din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6 din., št. 2 5.75 din., št 5 5 din., št. 6 4.50 din., št. 7 4 din., prosene kaše 7.50 din., ješpenja 7 din., otrobov 2 din., koruzne moke 4 din., koruznega zdroba 4.50—6 din., pšeničnega zdroba 7 din., ajdove moke št. 1 8 din., št. 2 7 din., kaše 6 din., ržene kave 10—15 din., cikorije 25 din. — Krma: 1 q sladkega sena 90 din., ovsene slame 52.50—75 din. — Kurivo: 1 kubični meter trdih drv 200 din., mehkih drv 175 din., 1 q trboveljskega premoga 42—45 din., velenjskega 27 —30 din., 1 kg oglja 1.50—2 din., koksa 1—2 din. — Glavnata solata je 1 kg po 3—5 din., 1 kg starega zelja stane 1 din., 1 komad karfijole 0.25—1 din.
»Domači vrt«, spisal M. Humek. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 48 D, vezani 60 D. — Nad 20 let je poteklo od zadnje izdaje Koprivnikovega »Domačega vrtnarja« in bil je skrajni čas, da smo dobili končno toliko potrebno in vsestranski za-željeno novo delo, s katerim bo izpolnjena občutna vnzel v naši vrtnarski književnosti. Lična, 200 strani obsegajoča knjiga obseza vse, kar je treba znati praktičnemu vrtnarju o tej panogi kmetijstva. V uvodu nas seznanja g. pisatelj s temeljnimi pojmi o rastlinskem življenju, razpravlja nato o uredbi domačega vrta, velikosti, zemlji, legi, razdelitvi, vrtnarskem orodju, gnojakih, pripravi zemlje, obdelovanju in gnojenju, glavnih vrtnarskih opravilih, vrstitvi vrtnih sadežev, setvi, presajanju, okapanju, namakanju, škodljivcih, boleznih itd. Drugi del -obravnava posebno vrtnarstvo: pridelovanje in kulturo kapusnic, so-čivja ali stročnic, solat in špinačnic, korenaste zelenjadi, čebulnic, bučnic, paradižnikov, paprike, jajčevca, šparglja, hrena, rabarbare, raznih kuhinjskih dišavnic in zaključuje z navodilom, kako spravljamo in shranjujamo zelenjad za zimo. Posebno poglavje je posvečeno sadnemu drevju na domačem vrtu in nas navaja k pravilni izbiri sadnih plemen, sort in oblik, razvrstitvi, negovanju, varstvu in vsemu, kar je ljubitelju sadjarstva potrebno vedeti. V jedrnati in pregledni obliki je popisano v nadaljnem okrasno rastlinje, cvetlice, vrtnice, lepotično drevje in grmovje, ovijalke in vspenjalke, naprava vrtne trate in drugo. Častilci sobnih cvetlic najdejo v knjigi napotke, kako se sobne cvetlice vzgajajo, sade, zalivajo, gnoje, presajajo, varujejo pred boleznimi in zajedalci, dočim bo zlasti začetnikom dobrodošel pregled vrtnarskih opravil v posameznih mesecih tekom leta. Jasno in poljudno vsebino po-nazorujejo poleg dveh krasnih barvanih prilog nebrojne izvirne slike, načrti zelenjadnih in lepotičnih vrtov, razpredelnice z najvažnejšimi podatki o setvi, saditvi in obdelovanju zelenjadnih rastlin, množini in uporabi umetnih gnojil itd. Knjigo bo prebiral gotovo vsak še tako skromen vratar in ljubitelj vrtnarstva z največjim pridom in jo priporočamo najtopleje vsem, ki se pečajo z vrtnarstvom po kmetih in po mestih, zlasti tudi šolskim vrtnarjem osnovnih in kmetijsko-nadaljevalnih šol, katerim bo vesten in zanesljiv svetovalec. Gojencem in gojenkam naših kmetijskih, odnosno gospodinjskih šol bo »Domači vrt« izvrsten učni pripomoček in bo clajšal v znatni meri pouk v tej stroki. Vobče bi ne smela manjkati odlična knjiga v nobeni slovenski hiši! — Profesor Josip Priol.
Žitni trg. Položaj na žitnih trgih v naši državi je nespremenjen. Izvoza ni, domači konzum ne kupuje, pasivne kraje pa zalagajo italijanski izvozničarji s cenejšo moko. Zadnje čase se govori, da namerava vlada znižati prevozno tarifo na železnicah za žito, kakor jo je znižala pri prevažanju lesa. Ta ugodnost bi bila nujno potrebna, ker le potem bi bilo zopet malo izgleda, da se uvoz oživi. Cene padajo skoro vsem žitnim vrstam. Pšenica je padla v ceni celo v Vojvodini, v Bački se prodaja po 300 —315 din., v Slavoniji po 300—305 din. Istotako je pa-
dla cena koruze. V Bački se dobi že po 220—225 din. Čvrsto ceno je obdržal edino le oves, plačuje se po 273 —290 din.
Hmelj. I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec, dne 1. maja 1924. Rez hmelja se je letos izvrševala ne pri najugodnejšem vremenu. Hmeljska korenika je dobro pre-zimila in ima že obilo poganjkov. Sedaj se postavljajo drogi ter napeljujejo in napenjevajo žice v žičnih nasadih. Gnojenje se je izvrševalo deloma že jeseni, deloma se izvršuje sedaj. Letos se je izvanredno mnogo umetnega gnojila vporabljalo. V zgodaj obrezanih nasadih se vidijo že po pol metra dolgi poganjki. Zjutranja temperatura znaša povprečno le 5 stopinj R. — Društeno vodstvo.
T^jništvfc» SLS v Matriboru sporoča detičnim, ki so v pisarni tajništva oddali stare lOdinarske bankovce (kovače) v zamenjavo, da zamenjane bankovce ob priliki v tajništvu dvignejo.
Vrednost denarja» Ameriški dolar stane 80 din., francoski frank stane 4.42 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 235 din. in za 100 laških lir 359 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.955 centimov.
mäih mmiR.
Sodarskc pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši Fr. Repič sodarski mojster, Ljubljana, Kolizeiska ulica 18.
614 4-1
Išče se k triletnemu otroku šoli odrastla vsaj nekoliko omikana deklica iz priproste in poštene hiše k trgovcu na deželo. Ponudbe pod »Zanesljiva« na u-pravništvo.	679
Kolarskega vajenca sprejme takoj Vinko Ksela, kolar v Rušah.	675
Samskega sodarskega pomočnika sprejme takoj s hrano m stanovanjem Jakob Kolarič, so-dar, Sv. Barbara pri Mariboru.
674
Pridno dekle za pohišna Jela in k dvema otrokoma in eno pošteno dekle za kuhinjska dela sprejme g. Avgust Spora, zalo ga piva, Rogatec. 677 2 -1
Vdova z enim otrokom, vaiena vsakega dela, išče službo. Per-kic, Maribor, Kacijanerjeva ul. št. 20.	649
Iščem učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi pri firni cerkvi, ne pod 15 leti, močno in zdravo, poštenje in računstvo glavna stvar. Trgovina Humer, Polšnik-Sava.
647 3-i
Oče s 4 otroci išče službo občinskega tajnika, je popolnoma izvežban v uradni službi, ima 20letno kanclarsko prakso. Ponudbe prosim pod »Občinski tajnik« na upravo. 655 2-1
Iščem kmečko žensko nad 30 let staro za gospodinjstvo proti dobri plači. Naslov v upravni-štvu.	661 2—1
Vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom R. Polzi v Lajtersbergu, s stanovanjem in brano. "	667 3—2 ,
Radi smrti svoje žene prodam | posestvo, 27 oralov: njive, trav-! nik, gozd, vsakega tretjina, po želji z vseui, kar stoji in leži. Anton Jager v Cerovcu 16, p. Sv. Jurij jb juž. žel. 660 2—1
Po parcelah se izlicitira košnja ni travniku gospe Oehm v Peklu v nedeljo, 25. maja ob dveh popoldne.	" 653
Denar prištedite, ako si naročite štedilnike (Sparherd) in železne postelje pri Jožefu Jevšek, ključavničar v Slivnici pri Mariboru. Popravlja vse poljedelske stroje in alfe. Delo je dobro in zelo poceni. Odlikan z srebrno kolajno in častno diplomo.	662
Kupim večje množine pristnega ljutomerskega vina iz leta 1921 in sedajšnjega. Ponudbe z vzorcem in ceno je poslati na naslov Pačnik, vel. trg. z vinom, Laško pri Celju. 646 2—t
V Sp. Hudinji št. 7 se prodajo: 3 plugi z železnimi kolesi in 1 celi železni s cevastim gredljem (novega tipa) So poizkušeni in priporočani kot najboljši. Celi plug s kolesi tehta okoli 40 kg.
664
Posestvo, sedem oralov: njive, travnik, sadonosnik, gozd, dvoje poslopij primernih za lesno trgovino v Gornji Polskavi II se proda.	65O
Proda se travnik, dva orala s ltošnjo. Polička vas 47, p. Jare-nina.	672
Proda se lepo posestvo, 6 oralov, s celo letino. Ploč, Polička vas 49, p. Jatenina.	673
Sadjevec 12 hI in lep na pol pokrit voz je na prodaj. Naslov v upravništvu.	682 2—1
Malo rabljena v dobrem stanju se nahajajoča mlatilnica in žrm-lje na gepelj za prodati. Cena 3O 000 kron. Vpraša se pri Fran Jarh. Imeno p. Podčetrtek. 682
Preklic. Podpisani prekličem m obžalujem vse razžaljive besede, katere sem govoril o Janezu Bračič u, pos. sinu v Par-tinju, ter se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. V Partinju, dne 13. maja 1924. Janez Žvaj-kar.	658
1 Proda se velika hiša z dvema , vhodoma in številki, na vogalu ulice stoječa, v Ljubljani v bližini sreline mesta. Ima 1 veliki dvor, 1 zadnjo hišo, 1 mizarsko delavnico, 1 brivniški lokal, 1 gostilno, 25 eno- do trisobna stanovanja. — Kupna cena jc 55O.OOO D, t. j. 2,200.000 K. — Dopisi le v kuvertih na nad-učitelja g. M Breznik-a, Vila 29 cestanaRožnikvLjubljani. 666
Rudolf Štiberc, krojaški mojster y Mariboru, Aleksandrova c. 4O se priporoča čast, duhovščini za nabavo obleke, zlasti talar-jev in šmižete že gotove. Priporoča ga duh. društvo »Vza-! jemnost.	665
Dobro ohranjena vrtna garnitura se proda. Pogleda se lahko Maribor, Koroška cesta iOr.
668
Hrastove hlode, les za papirnice in 5 vagonov orehovih hlodov se kupi proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na tvrdko Vinko Krstan, Maribor, Maistrova ulica št. 13.	676
Izvrstna sladka trava, 7 oralov, se proda na Janežovskem vrhu pri Ptuju. Vpraša se pri Franju ioplak, Janežovski vrh 1O1 ali pri 5. Mariji Vasle, Tezno 7, Maribor.	•	684
Šivalni stroj, veliki Singer, se rroda za 3-500 din. Maribor, Koroška cesta 19.	683
Kupim hiSo alt majhno posestvo v bližini mesta za 100 tisoč kron. Prodajalec lahko uživa stanovanje in posestvo do smrti. Ponudbe pod «Preskrbljen do smrti« na upravo lista.	612 2—1
Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ugodni ceni takoj. Naslov pove uprava.	348
Posestvo v okraju Sv. Lenart v Slov. gor., osem oralov zem lje: vinograd, travniki, sadonosnik, gozd, z lepimi poslopji, vse v najlepšem stanju, se ugodno proda. Naslov v uprav ništvu.	626 2—1
Za posestvo ca 90 oralov, obstoječe iz travnikov in njiv na Gorenjskem, išče se zanesljiv ia vesten, v konje-, živi-' no-, sadjereji in poljedelstvu popolnoma izurjen, oženjen oskrbnik brez otrok, ki tudi sam dela, med tem ko njegova soproga vodi gospodinjstvo in je vešča prašičjereje in kurjereje. Vstop tekom meseca junija. Plača po dogovoru. Reflektanti naj stavijo ponudbo z navedbo izobrazbe in prakse, kakor plačilnih zahtev, na upravo tega lista. 58S
Redka prilika! Proda se skoraj nov šivalni stroj znamka Gritzner za modno in čevljarsko obrt po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri Josipu Došler, kovač, Podplat. 603 5—1
15.000 kron dam nagrade tistemu, ki mi spravi kupca za mlatilnico 4 konjskih sil. Naslov v upravi.	608 2—1
Lepo posestvo se proda, ali da r najem. Posestvo meri 40 oralov in sicer 20 oralov njiv in travnikov. 20 oralov gozda z debelim bukovim drevjem. Lahko se takoj naseka 300 kub. metrov drv. Proda se z vsem gospodarskim orodjem radi pomanjkanja delavcev. Hiša zidana, gospodarsko poslopje, shramba za žito z dve mi kletmi in kozolec. Posestvo leži tri četrt ure od žel. postaje Rimske Toplice. Cena 125 tisoč dinarjev. Več se izve pri Francu Strahovniku, posestniku na Velikem vrhu št. 25, pošta Rečica na Paki, Slovenija.	605 2—1
Veliko posestvo okoli 42 oralov v lepi legi ob okrajni cesti, poslopja in vse v najboljšem stanju, se po ceni proda ali da v najem tudi s premičninami. Vinko Korošec, pos. v Zg. Veličini 25, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 585 3—1
Vinogradniki posorl Na šahe
cepljene trte ko na prodaj ia sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Ripana portalis m Gothe št 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmena ali pismeno pri Francu Slednja k, trtničar, pošta Joršinci pri Ptuju. Trte se dobijo pa najbolj nizki ceni. Za odgover se naj priloži znamka. 1263
Največja zaloga vrtnih in ve-randnih pletenih garnitur, vsa
kovrstne košare, sita in otročji vozički, vse lastno delo. Stoli se s trstiko opletajo. Josip Antloga, Maribor, Trg svobode, zraven mostne teht- t niče.	536
Vabilo na 36. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 12. junija 1924, ob pol 2. uri pop., v hranilničnih prostorih v Dravogradu št. 5. — Dnevni red: 1. Čitanje in odo-brenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora za 1. I923. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. I923 in sklep o čistem dobičku. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen se skliče pol ure pozneje erugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. Odbor.	651
Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadauge za Tolsti vrh in okolico, r. z. z o. z, ki se vrši dne 15. junija „1924, ob il. uri dopoldne v Černečah. Dnevni red: 1. Čitanje in odo-brenje zapisnika o zadnem občnem zboru. 2 Poročilo odbora za J. I923. 3. Odobritev račun-skeea zaključka za 1. I923. 4 Slučajnosti. K udeležbi vabi odbor.	652
Smrekove in hojeve hlode
vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje).
553 10—1
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLU1D! Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoee mazilo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID! Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID! Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glaše?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID! Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UPORABLJAJ L , A-FLUID! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID!
i fiiiti' Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš
kaučuk pete in kauduk podplate
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
Poljedelci !
Vinogradniki !
TO JE NAJBOLJŠE,
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
Novi torpedo bicikli 2500 D, plašče in zračnice, garnitura 300, 400 in 500 D, dežne plašče 400, 500 do 600 D. Galico, ra-fijo, garantirano deteljno seme, 3 in 7 letno, specerijsko, galanterijsko in vrvarsko blago, kakor novi preparat >Ra-dio-Balsamicac proti revma-tizmu prodaja R. Wračko, poštna hiša, Ptuj.	449 6—1
Redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmartnem ob Dretji se vrši dne 25. maja 1924 ob dveh pop. v posojilničnib prostorih. Dnevni red: r Čitanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1923. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Odbor. 671
Oklic
Podpisana Andrej in Marija Šalamun, posestnika v Sa-kušaku, naznanjava cenj. občinstvu, da nisva plačnika za dolgove, katere bi najin sin Janez Šalamun naredil na svoj ali najin račun. Zato svarima občinstvo pred kakim dajanjem zgoraj omenjenemu ker škodo bi trpel vsaki sam. Sakušak, 8. maja 1924. Andrej in Marija Šalamun. 628 2—1
K****nx*u*
SCovaettica
s stanovanjem se da takoj v najem. Leži na izvanredno dobrem prometnem kraju. Naslov v upravništvu. 663
Gaiico 98—99 odstot
žveplo, saloiidln, rafijo,
cement li porflaitd»
kalijevo sol 40—42 odst, rad. super-fosfat 16—18 odst, apneni dušik,
mlafitaice9 geplit, iisf (talke» kose, srpe, kamns in drago
kupite samo pri
I-šči Elzafluid v vseh dotičnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din.
12 dvojnatih ali 4 špecijaliie steklenice 89 din.
24 dvojnatih ali 8 špecijalnili steklenic 151 din.
36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 D La 6 D; Elza-mentolni črtniki 7 D; Elža-švedska tinktur» za želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok D; Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; E!za-kolinska voda 15 D; Elza-šumski miriš za sobo 15 P; Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D; Kineški čaj od 2 D dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 10 odstot. doplatka. Pisma je natančno adresirati na: Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Kmetijski zadrugi » Ptuiu, «mk*»**********»*«»*
ŠKERBEC & GASPARI
umtunnnuu* mammmmmmzm m j
i
„Jugometalija", Ljubljana
t
preje Ig. Tischler
? vsake vrste J
Maribor, Aleksandrova cesSa 19
priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih
Občni zbor RaiiTeisenove posojilnice v Št. Ilju pri Velenju se vrši dne 29. maja ob 4. uri pop. v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom: i. Potrjenje rač. zaključka za leto 1923. 2. Poročilo načelništva in nadzorstva. 3, Čitanje revi z. poročila iz 1. 1923. 4. Volitev načelništva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Načelništvo.	678
i |K EABIER
v+ GRAVER X
SLOIE^
Vsakovrsten
rezaa le?
kakor deske, pfostne, late,
, štafelne,
krajnike, nadalje cement in apno
kupite najceneje pri
Josipu Lah
v OsIuSovcih pri Vel. Nedelji.
i	615 5-1

izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene. — Točna in solidna postrežba.
KOLODVORSKA ULI&A 18-20
t
ZAHVALA.
S potrtim srcem se vsem spremljevalcem dragega očeta, gospoda
Janesa Bpeinfk-a
k večnemu počitku tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo čč. oo. frančiškanom in pevkam za izkazano tolažilo in sočutje. Bog bodi vsem plačnik!
Sp. Porčič, 19. majnika I924.
Žalujoči otroci,

Iščemo kleparskega poslovodja,
kateri ima večletno prakso ter je delal mašinsko specijalno ambalažo in kateri se razume pri izdelovanju štance za takšno ambalažo. Prednost imajo, kateri so več let delali v inozemstvu v tem artiklu Sprejme se tudi stranec z stalnim dovoljenjem prebivališča. Mesečna plača po dogovoru kakor tudi stan itd. Ponudbe na upravo tega lista.	656
Somišljeniki, širite naše liste!
ewww'ii i t t. JIH«
.--v•	-
M "	sčfr.i V'.,: .
" "	v
r»r,« '-i .-¿-s

j: m


5—S2' j : fj
m

rfeiitei££
i fespli
Lj. ui m 11®
.m " '
mm
... s -------... •• N .*•
vv:.-. >



J.Kramberger
.■JMIHMIMB——i II iniinmill I«nB3i
kleparski moisicr
Sv. Ana v Slov. gor.
si vljudno priporoča vlč. duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v kleparsko obrt, spadajoča dela kakor: kritje zvonikov, popravo in barvanje streh, brez stolpov ali ruštov. Nadalje natika nove strelovode in popravlja stare.
Delo je točno in trpežno!
j
r
i
Pekarski nčenec, na tri leta, se sprejme v parni pekarni Josip Fretze, Laško.	589
Najvarneje je denar naložen pri
Posojilnici v Makolah
r. z. z a z
ki je začela poslovati že leta 1883.
Hranilne vloge obrestuje po do Q%, oziroma po dogovoru.	#
Uradni dnevi: vsak četrtek od 8. do 12. ure, vsako nedeljo od 8. do 10. ure.	616 2—1
m
Služba organista in cerkovnika, združena s službo občinskega in posojilniškega tajnika je razpisana v Št. Ilju pod Turjakom, p. Mislinje. — Pro- Cepano, žagano in okroglo sto stanovanje, plača po dogovoru. Nastop takoj. Župnijski urad v St. Ilju pod Turja- riboru, kom, p. Mislinje. 624 2—1
kolje tudi na vagone prodaja po ceni Franjo Gnilšek v Ma-Razlagova ulica 25..
571 5—1
Jurij Juterschnik, slikar in pleskar, se priporača s svojim izvrstnim in solidnim delom v vseh v njegovo stroko spada-jočih poslih po najnižjih cenah. Velika izbira modernih vzorcev, Maribor, Grajska ulica 3 na dvorišču.	611
I
m
m t
BCSnnäSät&Sttl ^«VffiTTSrT
A
jL
Vlačilec goseniiar 25 in 50 HP
(Tracteur en chenilles, Raupenschlepper)
za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo in štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska tal. Obratuje se z bencinom, petrolejem ali sirovim oljem.

Ottn Kurth Ä Tedestfi, Wte" VH-
Doblergasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42.
648
Nosilnice (traverze)
£a Portlandcement in cementne cevi, trstinje (Stukatur), strešna in zidna opeka, železo za kovače, prvovrstne kose, 98—99%na galica, karbolinej, vsake vrste barv, smodnik m kamniktit se dobi po najnižjih cenah pri
Kari Sima v Poljčanah.	582 3—1
I
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
belo
v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene, Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj!
URA
je stvar zanesljivosti, ker pri kupovanju nikdar ne morete vedeti za koliko se bo zvijala cena od skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih izdatkov pazit« samo, ako imate garancijo z« popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišče lastne š vi Uršk« tvornice ur nudi Vam vedno veliko zbirko samo prvovrttnili ur v vseh cenah!_ — Predvsem znamka >IftO«! Švicarska tvor-niea jamči Vam «a dobroto stroja! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ur« sa gospode in gospe, iz zlata in srebra, nikla itd. v vsaki ceni. ravnotako zapestne ure, budilke, dalje verižice, obeake in razliiri nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja.
Odpošiljalna tvrdka ur
H. SUTTNER y ubliana 992
Sltivanlta.
E 31 24-9,
Dražbe ni oklic.
Dne 17. junija 1924, dopoldne ob pol 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Reka, vi. št 107 in 302, obstoječa iz hiš, j gospodarskih poslopij, žage, mlina, njiv, travnikov, nepo* sekanih gozdov, vinogradov in pašnikov.
Čenilna vrednost: 321.028 din. 95 para. Vrednost pritifclin: 39.147 din. 50 para. Najmanjši ponudek: 240.117 din? 63 para. V ostale mse opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit Okrajno sodišče na Vranskem, dne 5. maja 1924. na uradni deski podpisanega sodišča.	627 2—T
Naiceneiše ste psstreženi z
vsakovrstnim manufakturnim
galanterijskim in	'{
drobnim blagom kakor tudi
vsakovrstno špecerijo
šipami (katere tudi režem);	, {
sploh vse se dobi, kar se
pri enem gospodarstvu rabi.
Dalje kupujem tudi:
jajca
oves	,
fižol
suhe gobe, kumno in janež po najvišjih dnevnih cenah.
Dobi se in proda se vse to vpošteni trgovski hiši
■ y-— - ••
Najboljše pisalne stroje
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu
THE REX CO.,
Prodal 76. LJUBLJANA. Predal 76.
Zahtevajte prospekt in ponudbe!
Mlatilnice za 12.500 kron
■ IUI	»M IUI I IIMIIH—HEjOarT
lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plači in proviziji.	Se priporoča
Ta-lsolo IFiičlro
trgovina s poljedelskimi stroji,
Ormoška cesta.	PTUJ.	Ormoška cesta.
(Tik sejmišča.)
IVftN SEVER V VELENJU
Mmmm m wnniiíre
Sralja Petra c. 25 «•149
CELJE
(Bivša graška mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo daialkov do* uačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.
Somišljeniki inserirajte!
afef MM M^l^Mf
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
(pri Belem yolu)

se preseli liuni ja 1924 |
v svojo hišo na Cankarjevi ulici št. 4
poleg davkarije, nasproti Rakusch-evemuskladišču za železo
(Eisenhof)
Vse cenjene stranke prosimo torej, da nas od 1. junija 1924 obiskujejo v naših novih uradnih prostorih Cankarjev a ul.št.4
pritlično.

Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, če se obrnejo z zaupanjem na
Ljubljana bi*. 371.
Tvrdka nudi samo dobro blago!
L_
_
MoliNeniki za birmo
od najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo v knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobno
Qorič^r & Leskovšek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju.
Kolje za vinograde
cepano, rezano, okroglo, tudi pet četrtinsko močno in 2 metra dolgo, se poceni prodaja pri Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristan.
Pozor!
Najboljša dalmatinska črna vina se dobijo v gostilni Izidor Copetti, Maribor, Vojašniška ulica 5, od 10 din. do 14 din. liter, čez ulico 1 dinar ceneje.
Velika zaloga
Cementa Modre galice Žvepla Rafife
Katrana (Tear-a) Karbolineja
po izvanredno nizkih cenah pri
F, C. Schwab, Ptuj Glavni tag«
576 4 -1
ftKXKHftÜXttft
Inserircijte!
vfectKtecfafatefafafafe
: Ne zamudite:
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno olago, kakor: kretone, dru« ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki
Martin Šumer
Konjice,	Slovenija,
JETIKfi.
Zdravnik «a plgntaa feafcv
al dr. Pečnik, ardinira »»«iS netek t Celju. Vpraiat! * te karai Marija Pomagaj. Sita? ta ajegave tri kajiga n faflK-
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVOHOfE
•
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
Za poletje kupite
boks in ševro-usnjs, gamaše, platnene čevlje, sgndale in drugo
najbolje le pri O. SKAZA IN DRUG v Ptuju, Dravska ulica štev. 6.
—V
Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora.
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo ke vrste, za nevestine bale itd, ogledajo zalogo
Oblačilnice za Slovenije
r. z. z ». e.i	^
v Ljubljani Njena osrednja prodajalna je v
Ljubljani v hiši „Vzajemne posojilnica"
na Miklošičevi cesti, poleg »Union».«
Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« M Dunajski cesti št. 29. 125 20-i
Cene zelo zmerne!	Zadružno podjetja!
Kdor hoce kopiti zelopocem
TISKARNE SV. GIRILÄ V MARIBORU !
¿ -'v	*
. v-. ; -J: • ■
Frau Ntrnpi, Celje
priporoča svojo bogato nalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
3STaJsclld.rLejše cede ln točna postrežba..

TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLBDECE MOLITVENIKE:
oo—mmmmmmmmmmmmoooeoo—oooo»
Denar naloiif®
naiboliie
nahrarnciii
pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z
v Mariboru, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po	\
8%* 10%
oziroma po dogovoru.
a)	Za otroka: Kvišku srca, 35, 36r 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle; Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Vene« pobožnih molitev, 40 D. Vene« pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja
apostolov 12 D.
Kvišku srca I Pesmarica (zL obr.), 15 D.
Premišljevanja za «elo leto L Sa il, del, 32 D.
Družba vednega češčenjt B*» molitveni mi, 3 D.
Kratko navodilo za pobožno«! H,' B. Kraljice src, 6 D,
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obraz») M D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana L in IL d«!. §S is 41 D.
Priprava na smrt, 58 D,
iommomommmmmo&MOMMM
Somišljeniki, širite naše liste.
Utedmžna gospodarska bank
Podružnica v Mariboru.
Imäfc m I««! t*s!« aiPBlasteie, — l«|*ii|t cbrestovanji vfei ei knjiži« Sb v MAn ratan.
hßlsle «s^ho «loge na iskiove fakoi v soteslnl.
blaiianl prodaialac sraik državna rasradna lotarlla.
Tlak tiskarne sr. Cirila v Maribora,
Odgovorni urednik: Vlaao Puienjak.
Izdaja konzorcij «Slov. uospoáarja. \