UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« —
vsak dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun pri podtno ček.
Ljubljana K>.3S1
ZwšlS Seindliche
Zerstorer versenkt
E:n groiscr Sieg der deutschen U-Boote Im Nordatlantik — Drsi ^veitere Zerstorer torpediert, neon Transporter nit
46.500 HRT versenkt
Dvanajst sovražnih
Aus drm I uhr»r-H;niptqiiartie»\ 24. Sept.
Das Obcikonim mdo der \Vehrmacht gibt bekannt:
An der -m! i 'c-hen und mittlercn Ont-front daoern dle Almehrkampfe an den bisheri gen s« h\\ rrpunktahschnitton mit iinvrnninlcrtcr U"ftijrkfit an.
Ani    Kulciuhnicktnkopf    und cv**tAvarts
Melltopoj cvtirden starke fetadttdae An-grlfte al'jreuicsen, rbrrsrt/.vcrsuche der Sov.jtts uner den mittleren I In je p« t an meimeren Stellen vm-itelt.
Norc!ost\\ lirts Saporoschr und bci Do-midovv «r< 1 - :i»•> diirrh entisrhlossene Ge-jrenanjrrif fe unsorcr Truppcn Ourfhgehro-enene s< upjetregimeater zn t*ernickten and dabei Gefangene und Beuta tin/uhringen.
Die Loftwaffe entlastete dureh Angrif-fe zus;irr men B^fasster Verbande dle in <*ch\v(T(Mi Kiimpfrn stetirmlen Truppen de« Hci-rcs.
An dei ESsmeei Crout fBJirtteii n<*hnelle deotsdte Kampfflagseage erfolgrelcbe * An-griffe 2« gen §owjetiMene (TnfteiMienoot-■tutzpuu?« t <• und \a< hsohublager. I m Ver-tsafe dleaer AngiiTfe srhosscn die Jagd-fOcg,»i'verb&nde iiint>rhalh *'4 stunden ohnp eigene Verluste 45 feindnehe Jagdfhig-senge ab
In Sutlifalien grtff der Feind geatern mit st^rken Krii&Mi ln-"t Sa!erno und oCon-tursi an. vVahn ud die Kampfe im Ab-9chnitte Salerno noch im tiange sind, \vur-de der feindllche Anjrriff im Sfidwesten von Contursi naeh hartnaekigom und er-bittertrm Kinjjrn und besonders hnhen felmUichon  Veriu&ten abjreschlagen.
Die mit der Bfasse auf der In*»el Kefa-loma edngesetete It nlinninrliii Ptvlaou »Aqni« hatte sich nach dem \ errate Ba-dos:iios geweigert die \Vaffen zu streeken um"   hal   FelndseligkeH     rrbffnet. Nach
Voroerettang dureh die Lnftwaffe traten die deatschen Trappen 7:11111 Angriff an, brarhrn fl<*n \\'iderstead und reihmen die Ebfcffensta J t   Argostoli   ein.   Abg-esehen von
44)00 Mann, uHe rechtzeitig d»e Vlaffen niederlegten, w 11 rde die IHM der auf-standisehen Divisionen mit dem Divisinn*-stabe i m  Kampfe vernichtet.
Ani £ September versuehton hritiftche Kletnstun .erseeboote in d-e norvvegiMchen Seheelen<rew:i.*iser e:nzudrin£«>n. Sip «ur-d«*n b«»i <!:«**em Versuch reehtzeiiig erfasst und vernichtet, bevor s:e zu einem Erfolg kommen konnten. Ein Teli d'*r Bcsutzun-g«*n ^eriet in GefaoigeiiHchaft.
Anf^loiunerikanšsehe Fliejrerverhaiid«* ver- | lorea am gestrigen Tage bei Angriffen ge-g^en Orte i m Kustcnraume    der besetzen \Vest^ebiete. durch die besonders die Stadt | Nitntes sohHcr K**troff**n »nrde.  15 Klug-7.eug:e-
Britische Bomberverbiinde unternahmen in der verjfanRenen Nacht erneut terrori-sf-sehe Anjjriffe Regen Mannheini, Lud. xv':crshafen. Darmstadt und Aachen. Es ent-standen Verluste unter der Bevulkerunf; und zum Teile prhebliche Sehaden. 33 Ab-schiis.se \vurden bisher fest^estellt.
Sth?i«'lle deutsehe Kampf flujjreuge be-kiimpften  in  der  N'Rehi   zum  24. Sep.i«*m-
ber Fliiffsrutzpunkte und andere militiiri-srhe Zlele fn Siid- und MJttclengland.
I>ie feindlichen Verluste beim Terroran-«jr"ff in der Nach: vom 22. 23. September hab.-n sich auf 27 ^laschinen erhiilt.
Dentacae l'-hoote griffen nach \vochen-lan^er E*aoS€ uberrasvhend den feindlichen Geleiti erkehi im Nordatlantik an. Es ge-lans e.ner l"nters4M,boo.k#i.mpfg:ruppe ein nach Amerika fahrendes und unge%vohnlich stark K^iehert^ Geleit anzujrreifen, bei dem der Angriff gegen die ausserord?nTlich Aahlreiohen Geleltzerstorer der Aussen-sicherung: gefiihrt wurde. Iliebei eraielten die Fnterseeboote einen einmaligen Erfolg. In ragelangen hartniickigen und erhitter-ten Kiimpfen uurden 12 fe!ndliche Zerstorer versenkt und S weitere torpediert. Ihr sinken ist ^-ahrscheinlich. Starker Nebel behfnderie die Fortsetzung der Operatio-nen. Trotzdem \vurden aus dem Geleitzuge noch 9 Schiffe mit 46.500 BRT versenkt und 2 weitere torpediert.
12 caccla-torpediniere del nentfco affondate
Gratide vlit orla dei settotnarini germanici nell^Atlantico setteiitrlonale — Tre al tre caccia-torpediniere silurate, nove navi mercantili di 46.500 tonn. aSCondate
Dal Quartiere jreneraJe del Fiihrer, 24 sertombre. II (o man do supremo tedesco comunicm:
Nel sm t tore mcridionale e centrale dei fronte o j i en "a le pontinuano con non mino. re accajiimento i eomhattime-nti difens»\4 nei piiiiti d] erravitazlone.
Sulla testa di ponte del Cuban e ad est di MeJ:topol sono sUfcti respinti forti at-tax*chi nemiri e tentativi so\*ietici di oltre-pas«iaj-e i I Dnjeper centrale sono faliti in parecelii p'.inti.
Ive nostre truppe sono riuscite a nord di S:t perozje e presso Demidov con risoluti contratfacehi ad annientare regimenti so-vietici che si erano infiltrati; sono stati catturati prigionieri e bottino di guerra.
lua Luftvvaffe con repa rti compatrti ha allcg-gerito le truppe impt^gnate rn gravi ciomhattimenti.
Sul fronte del Mar glaciale veli voli te-desehi č*u comb^t.imento sferarono riusci-tl attacehi snlle base dei »ommergibili so-viettci e sili majrazzini di deposito. Ihiran-te questi at t acehi i reparti della eaccia abhattevano in 24 ore 45 eaccia nemici senza suhire alcune perdite.
NellTtalia mcridionale il nemioo attac-cava ieri con ingenti forze presso Salerno e Contursi. Mentre nel settore di Salerno durano aneora i combattimenti, Pattacco nemioo a sudovest di Contursi fu respinto dopo ostlnati ed esasperafi comhattimenti che cauaarono al nemioo gravlssime perdite.
La divisione TtaJiana Aqui, ammassata sulPisoIa di Cefalonia. non volle :*rrender-si dopo il tradimento di Badoglio ma tni-ziava le ost ilita. Dopo i prepanativi della Luftrvaffe, le truppe tedesehe passa\*ano alPattacco, fnfrangendo la resistenza ed oceupando 1a eitta marittima di Argostoli. Meno 4000 o.»mini. che avevano tempesti-vamente deposto le nrmi. il resto della divisione ribelle insieme allo stato maggiore fu  annientato  nella lotta.
II 22 se.tenib. gruppi dj piccolissinii somuierjribili brltannici tentavano di peli etra Te nelle aeque della costa norvegese. M a prhna che ottenessero qualche sue-cesso, esse furono a tempo catturate e dls-truite. i^arte delIVquipaggi0 fu fatto pri-gioniero.
Reparti deiraviazione anglo-americana durante attaechi nella giomaia di ieri su localita del territorio costiero oceupato, p**rdevano 15 aerei; durante gli at.a<*chi fu colpita specialmnete la citta di Nantes.
Nella seorsa notte reparti di bombardie-ri britannici ripetevano attaechi terroristi-ci su Mannhe»m, Ludu igshateo. Dar->^-stadt e Aachen. La }>opolaz:ene civile sn-I >va perdite e considere ,oli dan ni. Secon-do gli a« eci ramenti fatt-i finora, .,#no sta i ai bat t uti 33 ***** neme
Nella notte sul 24 settembre apparecchi veloci da combattimento tede«chi attacca-vano areodromi e altri obiettivi militari nell*Inghilterra meridJonale e centrale.
Le perdite nemiche nell'attacco terro-ristico durante la notte dal 22 al 23 settembre salivano a 27 aerei.
Sommergibili tedesehi dopo u na tregua di parecehie settimane attaccavano improv-visamente il movimento dej con vogli nemici neirAtlantico settentrionale. Un gruppo di sommergibili tedesehi riusciva ad attaccare un grande convoglio diretto in America e fortemente protetto. L'attacco era diretto specialmente contro i numerosi cacciator-pediniere della difesa esterna. I sommergibili ri po rt aro no grande suecesso. In combattimenti aceaniti ed asasperatl di piii giorni, affondavano 12 eaccia nemici silurandone altri 3 che probahilmente sono affondati. FHta nebbia ostacolava la continuazione delle operazioni. Cio malgrado sono state af fonda te nove na\1 d i q nest o convoglio di complessive 46.500 ton. e altre due sono »tate silurate.
čiščenje v Rurrruniji
Bukarešta. 25. sept. Rumunske oblasti so internirale veliko število 2idov in proti-drža\*nih elementov.
Naraščajoč odpor proti Rooseveltu v
Lizbona, 24. sept. Političn1 krogi v Združenih državah so mnenja, oa je delal Roosevelt s svojim zadnjim gevorom propagande za bodeče predsedniške volitve. Te<ja mnenja je 19 republikanskih članov kongresa, medtem ko demokrati Ki.«*evcita seveda za^varjajo.
Republikanski senator Taft je izjavil poročevalcem listen-, aa je treba po njegovem mnenju zadnjo Rooseveltovo pcslan*co in tudi druge njegove izjave gledati s stališča, da si hoče v četrtič zagotoviti predsedniško mesto in da zato namenoma bagatelizira vse spore v domovini ter postavlja v ospreoje vojaške dogodke. Podobnega mnenja je tudi republikanec Brdges. Senator Iken kritizira predvsem Rooseveltove socialne predloge, ki da niso nič drugega kakor mamilo za ljudstvo, kateremu bf se Roosevelt z obljubami rad prikupi.
rušilcev potopljenih
Rim, 25. sept. Z uradne italijanske strani je bilo sneči objavljeno poročilo o umoru bivšega generalnega tajnika fašistične stranke Muttija. ki je bil izvršen po nalo- j gu Badoglija. Muttija so 24. julija Bado. glijevi plačanci prijeli na njegovem staao- I vanju ter ga odvedli. V nekem gozdu so ga vrgli iz avtomebila in ubili z več streli. Takrat so razSirUi vesti, da je Mutti. Vi je bil podpolkovnik in večkrat odlikovan, nenadno umrl. V poč?stitev spomina ;e rimska mestna uprava včeraj sklenila, da se velik trg imenuje po pokojnem Mutt^ju.
odločno odklanja
nadaljnji rnšflci
46.500 tonami
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 24. septembra. Nemško vrhovno poveljništvo objavi j 1:
V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo obrambni boji na do. sedanjih težiščih ■ nezmanjšano srditostjo-
Na kubanskem mostišču in vzhodno od Me«»topolja so bili zavrnjeni motni sovražnikov* napadi ter poskusi za prehod sovjetskih čet čez srednji Dnjepr na več kra-' h preprečeni
Severno od Zaporožja in pri Demidovu je uspelo z odločnimi     protinapadi naših čet   uničiti sovjetske polke,  ki   so prodrli, j pri čemer so bili zajeti  ujetniki in vojni plen.
Letalstvo je s strnjenimi oddelki razbremenilo v hudih hejih se nahajajoče čete.
Na fronti ob I-edenem morju »o izvršila nemška bojna letala uspešne napade na sovjetska podmorniška oporišča in oskr. bo\iJna skladišča. Med temi napadi so sestrelili oddelki lovskih letal v 24 urah brez lastnih   izgx«h 45 sovražnih lovcev.
V južni Italiji je napadel sovražnik včeraj z močnimi silami pri Saiernu in Con-tursiju. Dočim boji v odseku pri Saiernu še trajajo, je bil sovražni napad južnoza-(>adno od C'on»airsija po trdovratnih in ogorčenih borbah zavrnjen, pri čemer je imel sovražnik izredno hude izgube.
Italijanska divizija »Aqui«, ki je bila v množicah rr.zmeščeua na otoku Kefaloni-ji, se po izdajstvu Badoglija ni hotela vdati ter je pričela sovražnosti. Po pripravah letalstva so prešle nemške čete v napad, zlomile odpor in zavzele pristaniško ir.esto Argos.oli. Z Izjemo 4000 mož. ki so pravočasno odložili orožje, je bila množica uporne divizije skupno z divizijskim štabom v borbi uničena.
na Atlantiku — Trije devet prevoznih ladij s potopljenih
Dne 22. septembra so poskušale skupine rajmanjših angleških podmornic vdreti v norveške obalne vode. bile pa so pri tem poskusu pravočasno zajete in uničene, preden so mogle doseči kak uspeh. l>el posadke je bil ujet.
Angleško ameriški letalski oddelki so izgubili včeraj podnevi pri napudih na kraje na za«ed>neni zapadnem elia-Tiii im področja, pri katerih je posebno hudo trpelo me»»;o Nantes, 15 letal
Oddelki angleških bombnikov so izvršili v pretekli noči ponovne teroristične napade na Mannh?".1!, I.iv.ivvir vifeti, 13;» nv: "*a:W in Aachen. Civilno prebivalstvo je imelo iztfube in deloma je bila povzročena >nat-ra škoda. Po dosedanjih ugotovilvaM k hilo sestrelienih      sovražnih letal
Nemška brza bojna letaki so napadali v noci na 24. niMitkmilu ■ letalsu.i operUCa in diu^e vouuki cilje v južni in srednja Angliji-
So\raine izgub*4 pri terorističnem uapa-du v noči od 22. na 23. sep.embra so se povečal«' na  '-J"? letal.
Nemške podmornice so po večtedenskem odmoru presenetljivo napadle promet sovražnih konvojev na severnem Atlantiku. Skup n; nemških podmornic se je posrečilo napast- velik, v Ameriko itameaien in izredne moći ■ zavarovan konvoj. Napad je bil usmerjen predvsem na izre-le.o številne spremljevalni rušilee zunanje diram_ be. Pri tem so dosegle podmornica edm-St«BB u>t/Ch. * večdneMi'h trtlovrattrrh in ogoičenh bori so po.opiie 12 sovra/mb rušs,cev, 3 na'ia.jnje pa torpedirale. Ver-letno so se tudi potopili. Gosta meg» » je ovirala nadaljevanje operacij, kljub temu pa je bilo potopi jen* b v ko.ivoju še 9 ladij s skupno tO.500 tonami, dve nadaljnji ladji pa sta biti torpedirani.
Pregled položaja na vzhodnih bojiščih
Brezuspešni prodorni poskusi sovjetskih čet — Pri Smo-iensku odrezani in uničeni sovražni skupini
Bora, 25. sept. švicarski zvezni »vet je oiklonil predlog za osvoboditev mternira-nih komunistov z veliko večino. Sef sodne uprave je izjavil, da je boij kot kdaj po-* trebno, da se onemogoči boljBeviftko delo-1 vanje. Imamo cJoUcaae, je dejal, da komunistična intenmcioRala še vedno dehije.
i
Berlin, 25. sept Z vzhodnega bojišča poročajo: Na kubanskem mostišču nemške čete odbijajo ponavljajoče se sovjetske napade. Na ostalem delu južnega odseka prevladuje slabo vreme. Novi brezuspešni prodorni poskusi boljševikov ne morejo ovirati načrtnih pokietov nemških čet. Na več krajih je bil sovražnik odbit s protinapadi in je imel velike izgube. Dva sovjetska strelska polka sta bila severnovzhodno od Zaporožja in pri Demidovu popolnoma razbita.
Na srednjem odseku so se prodorni poskusi boljševikov izjalovili. Posebno hudi boji so južno od Rcslavlja in pri Smolensku. V protinapadu sta bili pri Smolensku dve sovražni ekupini odrezani in uničeni.
Na severnem odseku pievladuje v splošnem mir. Južno od Ladoškega jezera obstreljuje topništvo sovražne položaje. Za vojno važne naprave v Ljenin-gradu so pod težkim topniškim ognjem. Pri tem je bil uničen most pri Ljeningra-du ter zažgani velika rafinerija in ladjedelnica. Na Severnem Ledenem morju so bili izvršeni hudi letalski napadi na sovražno pristanišče Kolo. Bombardirani so bili tudi vojaški cilji na Ribiškem polotoku. V letalski bitki nad Murmanskim zalivom je bilo 55 sovjetskih letal sestreljeni brez lastnih izgub.
Madrid, 25. sept. Vojaški položaj na vzhodni fronti tolmači list >Informacio-nes<: z ugotovitvijo: Spričo spretne taktike Nemcev sovjetske armade kljub sil-mm izgubam niso dosegle niti odločilnega prodora, niti se jim ni po^rečlo streti nemške vojske.
CdlcSci nemški protinapadi na jugu
BerPn, 25. sept. O tx>jih na južnem odseku vzhodne fronte poročajo iz poobla-ščrnesra vojaškega vira:
Nemške čete 30 tudi včeraj obdržale pobudo v svojih rokah in to kljub prodornim poskusom sovražnika in kljub slabim vremenskim prilikam. Nemške čete so nastopile na mnogih mestih z odločnimi protinapadi. Posrečilo se jim je izločiti iz boja mnogo sovražnih tankov, zapleniti orožje in razbiti dva sovjetsfra strelska polka. Sovražni polki, ki trenutno napadajo, štejejo samo po 200 do 300 mož.
Na kubanskem mostišču je sovražnik napadel južno cd reke Kuhana ter je poskušal s 50 tanki prodreti v nemške črte. | vend?r pa se Je ta poskus izjalovil. Štirje | sovražni tanki so b'li uničeni. Tudi po drugem napadu je bil sovražnik odbit. Ko je sovražnik popoldne tretjič poskušal prodreti, je bil znova zavrnjen. Pred nemškimi črtami je obležalo več sto padlih in goreče ruševine 13 razbitih cklopnikov. Tudi severno od Kubana se je sovražnik štirikrat pripravljal nr napad, ki pa se ni mogel razviti. Ogenj težkega topništva ter bombe bojnih in strmoglavnih letal so njegove namere preprečile.
Na podre čju Mehtopola so bili sovražni napadi prav tako zavrnjeni. Nemške čete so tu prešle v protinapad, stisnile sovražni strelski polk in ga uničile. Na novo pridobljenem ozemlju so ae rimuihc ; čete pripravile k nadaljnjemu odporu.
č>eprav je slabo vreme oviralo delovanje letalstva, so letalske skupine napadale sovražne tanke, vozila, stoječe kolone in čete na poh.edu z močnim učinkom. Protiletalsko topništvo podpira obrambne boje vojske.
V Sredozemlju potopljen ameriški rušilee
Berlin, 24. sept. DNB. Ameriški rušilee »Rovan« o katerem je bilo javljeno, da je bil potopljen, je izpodrival 1500 ton in je bil šele ob izbruhu vojne vključen v ameriško vojno brodovje. Imel je 16 cevi za torpede, razen tega pa je bil opremljen s topovi po 12.7 cm ter s številnim brzo-sirelnim orožjem za obrambo pred letalskimi napad:. Posadka je štela 172 mož. Rušilee je operiral na Sredozemskem morju. Prav tako sta bila potopljena ameriška vlačilca »Navajo« in »Nauset <. Izpodrivala sta po 1450 ton in sta imela posadko po 60 mož.
AmerlSka vojna mornarica izgubila 114 enot
Stcckholm, 24. sept. DNB. Ameriško vojno ministrstvo objavlja, da je bilo cd 7. decembra 1941 izgubljenih skupno 114 enot severnoameriške vojne mornarice. Od tega je bilo 88 potopljenih. 17 jih je treba smatrati za izgubljene. 9 pa je bilo uničen h. da bi se izognila zajetju po sovražniku.
Izredne visoke izgube anglosaških bombnikov
L.ond°n. 25. sept. V spodnji zbornici je angleški letalski nvnister priznal, da so angleške in ameriške izgube bombnikov pri napadih na evropska mesta izredno v soke.
Ameriško izropanje zasedenih italijanskih krajev
Berlin, 24. sept. Po poročilih iz New Yoi -ita je izJala ameriška federalna banka naročilo za natis ogromne količine it' lijan-skih bankovcev v lirah. Na ta način hočejo razvrednotiti italijansko liro in izropati za. sedeno italijansko ozemlje.
Mnssolini sestavil fašistično vlado
Rim, 24. sept. Muasolifu je sestavil noro republikansko fašistično italijansko vrado-Sestavljena je takale:
Predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo: MuMKniiiH,
Notranje ministrstvo: Buffarinl-Guidt.
Narodna obramba in vojno gospodarstvo;
maršal Graziani.
Pravosodno ministrstvo: Tringuli - l kanova.
Finančno ministrstvo: Pellegrini. Korporacijsko   ministrstvo:    Ezlo Marta Gray.
Prosvetno mirustrstvo: Bi^irMu. Ministrstvo  za   ljuJsko   omiko: BfCaMfr-somnia.
Prometno ministrstvo in ja\na dela: Arcidiacono.
Ministrstvo za gx*zdove in kni^tij^vo: Polverelli.
Mornariško nunistrstvo: podtajnik admiral L*'i;ii.iiii.
Imenovana sta bila še državna podtajnika v predsedstvu vlade in obrambnem ministrstvu
Neomajno zaupanje nemškega naroda v zmago
Strassburg. 24. sept. DNB. V soboto je bila tukaj otvor jena razstava »Meč nad morjem«, ki sta jo skupno priredila vrhovno poveljstvo vojne mornarice in mestna občina Strassburg. Pokrovitelj razstavo je pokrajinski vodja Robert W;igm?r. Vrhovnega poveljnika vojne rru>rnarice je pri otvoritvi zastopal viceadmiral Lutzow, ki je sporočil pozdrave vrhovnega poveljnika vojne mornarice in očrtal v svojem govori i vlogo nemške vojne mornarice v sedanji vsiljeni borbi za obstoj. Iz njegovih izvajanj je vedno znova izžarevalo neomajno prepričanje v zmago, ki preveva nemški narod in nemške oborožene sile v tej vojni proti plutokraciji in boljševi-škemu kaosu.
Delovni sestanek voditeljev nemSke oboroževalne industrije
Berlin. 24. sept. Državni min ster za vorjno proizvodnjo m jiospcdarstvo je pm'abrl voditelje nemške oboroževalne industrije na oclov-ni sestanek, ki je bil prirejen na nekem letališču za vzhodno fronto. Sestanek se je priče! 6 predavanjem nrnistra Speera, ki je tjovoril a razvoju in povečanju nem^ke^a obcTO//evalnc£ii potenciala. Nato so sledili govr^ri in tolmačenja drugih vodiln'h osebnosti nemške vojne pro^ izvodnje. Zborovanje je zaključil feldmnr-al Milch. nato pa so pokazali novo nemško orožje in 9i ogledali zaplenjen* sovjetsku letala.
brez primere v zgodovini
Berlin. 25. sept. Neovrgljiv dokaz za bolfše-viško krivdo zločinskih umorov v Katvnu predstavlja bro-Hira, ki jo je izdal nemški informa-c jski urad po nalocu zunanjega ministrstva. Polecr uradnih dokumentov so v tej brošuri objavljena tudi številna pričevanja očividcev, mnenja sodnih izvedencev in strokovnjakorr sodne medicine. »Berliner hVirscn-ZeituntJ« pi«e. da predstavlja ta knjiga dragocen dokument, ki bo prispeva! k temu, da si bodo tudi poznejše peneracije lahko predstavljale, kak-no nevarnost pomeni boljševizem. Bolj-cviški 2'dje M bi!i tisti, ki .so :zvrinli umor 12.000 ujetih poljskih oficirjev in vojakov, umor. ki nima primere  v zgodovini.
Lakota v Indiji
Bangkok, 25. sept. Lakota v indijskem prista-m;kem mestu Kalkuti in v pokrajin BcnijaJiji zahteva vedno več žrtev. Ker mrllčev ne mo>-rejo sproti pokopavati, so anjj!e>ke oblasti od-reallc. da jih zažigajo. NTeki govornik v angleškem parlamentu je izjavil, da angleške obia^" niso niti sposobne niti voljne obvladat' težave v Indiji.
London, 24. sept. AnjrleSki minister za Indijo je priznal, da zavzema lakota v indijski pokrajini Bengaliji vsalz dan večji obseg. Tudi v Bombayu in Madrasu je pomanjkanje živil vedno večje Voditeljica indijskih žen. ki je prepotovala Bengalijo. je v svojem poročilu ugotovila., da so razmere naravnost srašne. Angleške oblasti nisr« storile ničesar za ola^>anje bede.
ProtiangleSki izgredi
AnkiTa. 24. sept. V Palestini prireja arabsko prebivalstvo protestna zborovanja zaradi prisilnega novačenja arabskih mladeničev za an-qle-kf) vojsko. Demonetranti so razbil pisarno anslc;ke vojske za novačenje
Japonska je pripravljena za veliki spopad
Tokio, 24 sept. Glede koncentracije vseh sil japonske domovinske fronte je izjavil govornik Puri: Amerika naj ve. da je Japonska pripravljena za veliki spopad. Vojaška in domovinska fronta tvorita celoto. Vsa vzhodna Azija nudi sliko neomajne odločnosti za zmago.
Japonski listi obšrno poveličujejo zadnje sklepe vlade ter poudarjajo porast vojne proizvodnje na vseh področjih. V 17 panogah gospodarskega življenja bodo vse delo prevzele ženske. Ukrepi vlade odrejajo nadalje tudi še večjo vključitev -tuairaioče mladine v vojne namere
Lizbona. 24. sept. Ukrepi, ki jih je objavil japenski m'n. predsednik, so izzvali v Angliji veliko pozemest. Reuter piše. da ni nobenega dvoma, da bo fanatično pa-triotični japonsk^ narod sledil pozivu vlade.
Stockhoim, 25. sept. Severnoameriški mornariški minister, ki . se mudi trenutno v Ar gli ji, je izjavil zastopnikom tiska: V Angliji mnogi smatrajo vojno na Pacifiku ce stvar. V resnici pa gre za
borbo proti megočnemu narodu. Japonci poznajo vsak kot'ček Pacifiškega oceana in so fanatični borci, vedno pripravljeni žrtvovati svoje življenje.
Tokio, 25 sept. Japonski lovci so sestrelili v bližini otoka Nicobaru. vzhodno od Sumatre ameriški bombnik.
Sodelovanje nacionalna Kitajske z Japonsko
Tokio, 24. sept. Predsednik nacionalne Kitajske Vangčingvej je imel važne razgovore s predsednikom in drugimi vodilnimi  osebnostmi  japonske vlado.
Nanking, 24. sept. Predsednik nacionalne Kitajske Vangčingvej se je po večdnevnem bivanju v Tokiju vrnil v kitajsko prestolnico. V Tokiju je imel razgovore z japonskim min. predsednikom Tojo, zunanjim   ministrom   šigemicom,   z rnoroa-
I riškim ministrom in z mmistrom za vzhod-
1 no Azijo.
Stran 2
»SCOVENSKI   NAROD«, sobota, 25. septembra 1M3
štev. 215
Zdaj pa ha|d — v Trnovo!
Od kod s* pa ti dcma ? Iz prelepega Trn vega Narodna
Ljubljana. 25. septembra Med ljubijarskimi okraji nosi menda pr_ venstvo prav za prav trnovski ekraj. Leži namreč pet minut od sredine, tako da
ga lahko pn?c^i čez dan tudi starejši meščan aH na vc'er čez dan zaposleni uradni. Nuii vztrajnemu opazovalcu prav vse česar čir vek v skrajni sili pogreša. Zemeljskih dobrot- čistega zraka, lepih izpre-hedov. pestrih sbk, m rogo "kopališč na pro. stom. v?nkovr.»tn:h zabav in razvedril ne primanjkn/'r n-komur, kogar je le volja po-rled-ti m pnr trenutkov v naravo. Tod sreča vaš 7-"°lj prijH7.ne in posti ezljive ljudi. otn^ndirfeS nr'b"vn v«akninje delovanje skratka p s-d naletiš na sodobno ureditev HjtU »nfilV-np^ ^"np\Tie2ra ž votarje-njT.
TrnovČanje <^p rrs k.nr postavijo, čim zapustiš mogočni £ont iakohski most. zgrajen pred 28 tetf. si ze prestopil tla ljubkega KralcoveTa. otmfcrječega 17. svojevrstnih rii7ik:h. skrro v o" rm in istem slogu po_ stavljen'.h t;i,:.'k h hiš'e. pomešanih že z nekaterimi docH* mestnimi stavbami in stanovan Jakmi hišami. Kakor nekakšna zelena oaza sredi bivališč leži pred nami nekako v ftt'rikotnikn KraJkovo s številnimi, lepo negovanimi vrtovi, njivami in nasadi, rta -~e ("iovolru rli pogledu nanje v za -dovoljnosti iskri njegova rko in topi n;e-gov easkrbljenj uh. fLjubijarice preko Coi3tOV<» En ,.1'nske ceste pa še viže do . ,.k fkj regulirane Gradašč:ce se-i^a ves ta zelenjnrini paradiž, ki služi v največjo pomoč premnogim prebivalcem našega me nt a.
Krakovo loči od Trnovega včasih malo neagajH-i p-roč>k GradašV-icn. valeča se v njerem dokončnem poletu v Ljubljanico. Onstran mestu se nam odpira skoro ista slika obsržnih vrtov, polja in gredic, spet Iiajskrbo e je urejenih in negovanih, kakor ▼ bratskem K rak: vem.
Trnovski ckraj hrlrzi v razmeroma kratkem razdobju dveh dosctlet'j prese, retliiv gospodarski razmah, tako da zavzema gle.le modernizacije ljubljanski okrajev skoroda prvo mesto. Posrečilo se sicer deslej še ni. da bi stekel preko Coj-zove cea tr tramvaj (obeta in obljubu je se še ver prog), toda zadnja regulacija Ljubljanice je začasno prinesla Trnovemu celo železnico, ki je seveda upoštevala izključno le n.ene koristi. Nekdanje prostra. no in pusto Mirje je sed^j v veliki meri že zaziđe no z modem skoro razkošnimi in udobnimi Btanovanj&Scinri stavbami. Poprej močvirnati in neplodni svet je danes uporaben in rodoviten. Cena zemlje je j znatno poskečila. V Koleziji dobimo že v dogledne m času novo, moderno kopališče, ki je v spodnjem delu že zgrajeno. Na skoro kilometer dclsri Qpekarski cesti je bila pred par leti dovršera prepotrrhna kanali-zacija, ki v higienskem oziru mnogo koristi ta<rnkajšnjemu ozemlju in na njem stoječim številnim stavbam. Spričo obeh zasutih obcestnih jarke v. kjer so dolgo let ogražali okolico sitni komarji in drug nadležni mrčes, je postala sedaj široka Opekarska cesta s ko-atim. senčratim drevoredom priljubljeno šetal'šče ne le domačinom, temveč tudi mnogim izletnikom in sence željnim Ljubljančanom. Mestni log je dobil času primerno zavetišče, red sv. Frančiška Pavljanskega si je uredil raz. sežne gcispodarske pi*ostore z največjim udobjem. Celo v tako zvani Sibiriji se obeta, brž ko bedo dopuščale prilike, velik blok manjših stanovanjskih zgradb, kj jLh namerava postaviti ljubljanska mestna občina za manj premožne rleje. Prezreti ne smemo na Aškerčevi cesti mogočnih stavb posameznih univerzitetnih oddelkov, izmed katerih dva ali trije še čakajo na izvršitev. Tamkaj nastaja    univerzitetna četrt.
Kako vzorrjo skrbi mestna občina za ta okraj- bodi omenjeno, da pravkar kopljejo in grade precejšnje zaklonišče tudi na Krakovskem nasipu, kjer bodo stanovalci zaščiteni pred morebitno letalsko nevarnostjo. Stalno urejajo delavci ceste in pota zdaj v tem. ziaj v drugem kotu tega. prostranega okraja. Pozabiti ne smemo slikovitega nabrežja Ljubljanicinega in prekrasnih nasadov v okolici špice. Vzdolž Trnovskega pristana je že od tako zvane, ga Jeka do prulskega mosta in še dalje speljana zložna pe=pe-ti na kateri je pravcata promenada mladih ljudi, pa tudi drugih Izletn'kov, ki se tod Šetajo, uživajoč blagodejni vodni zrak.
V gospodarskem pogledu trnovski kmetovalec, ki je že napel pomeščanjen. živo-tari iz dneva v noč v svojem kmetskem < okolju, pridno    obdelava v potu svojega | obraza dandanašnji tako koristne vrtove in rodovitne rjive ter spravlja s travnikov j bogate naravne pridelke. Trudi se od zore do mraka, da je njegova zemlja dobro ob- ( delana. Zato je tudi ponosen, ker njegov trud ni zaman. Obilno založeni ljubljanski trg je najboljši dokaz njegove vsestranske podjetnosti.
Mnogo je v trnovskem okraju še drugih značilnosti, ki so omembe vredne. Ljubljančani, navajeni sicer daljnih izletov, se morajo v zadnjem času zadovoljit: s krajšimi. Spričo tega kaj radi prihajajo v Tr-n?vo- ki slovi že po svoji legi, vzorno ure-
jenih vrtovih in idealno speljanih steateah ob vodnih nabrežjih. Mladino pa je letošnje poletje izvabljalo na ljudsko kopališče pred staro za tvornico na špici.
Na drugi strani mestu nad zasebnim jezom, ki ga je bil pred desetletji zgradil za svojo tovarno parketov podjetni Šim_ nic. da dcb'va vodno silo. je napravljeno
veliko perišče, lahko pristopno vsem sna-ž Ikam spodnjega perila. Tu se križata meščanski in kmečki živelj. Kmet vstaja zgodaj, mestne stanovalce pa že zarana zbuja monetono, votlo udarjanje na perivnt-kih. Po čedno speljanih stezicah ob zeleni Gradaščici prinašajo in odlašajo zale dekline v škafih (ne več na glavi kakor nekdaj, ker je mars'katera glavica trajno ondulirana). ali pa pripeljejo na ročnih vozičkih tedensko perilo, da ga v tekoči vodi operejo, splaknejo in -ovijejo na lerenih, por'vnikih.  kakor pravi narodna pesem:
žohto zmencale,
lug so izprale,
brž na perišče
prat se mudi. Perice stoje v praznih škafih na stopnišču, do kamor sega voda. Ko vrše to važno gospodinjsko opravilo, se v presledkih zadovoljno smejijo, veselo razpravljajo o domačih dogrdkih. Ob lepih dnevih trajajo taka dela po ves dan. da se morejo komaj vse zvrstiti. Prihajajo pa perice ne samo iz najbližje okolice. temveč tudi iz nasprotnega 2^?bjeka in Gallusovega nabrežja. Daleč naokrog namreč si gospodinje ne morejo privr>čiti pranja v tekoči vodi, razen na manjših javnih periščih v zgornjem delu Grada^č ce.    Trnovske in krakovske
branjevke prinašajo semkaj tudi svoje košare in jertese, da Jih očistijo prahu in nesnage, nakar jih izperejo, da so kakor novi. Se pred potresom 1- 1895 je bilo tako veliko perišče oh nizki Ljubi jarici pod Plavčevo hišo proti Bregu. Takrat so trdili, da hodijo žensk« »na vodo opravljat«. Pozneje o priliki regulacije so to per'šče opustili. Otroci so tod v poletnih mesecih brozgah po Ljubljanici. lovili z vilicami kapeljne in manjše ribice. Dandanes ljubljanskim revnejšim gorpedinjam iz tega okraja ni dano. da bi spirale svoje perilo v tekoči voett. imovitejše so itak stalne naročnice poklicnih peric iz Bizovika.
Mestna občina je poskrbela za. kepico udobnih klopi ra obeh straneh prijazne Gradaščice. Klopi so stalno zasedene in sreća vaš na njih marsikaterega meščana celo iz nasprotnega predela Ljubljane.
Sedanji župnik je okusno prenovil trnc-v. ski božji hram. k1 ima vedno dovolj vnetih obiskovalcev. Ko pozvanja v župnijski cerkvi k jutranjioi. se počasi zsbirajo od vseh strani postarne. zgarane žen'ce s čednimi rutami ra glavi, da se v molitvi prip^roče za lepe pridelke na vrtovih in za uspešno dnevno prodao. Prve prodajalke zelenjadnih sadeže * že na vse zgodaj odhajajo s težko naložen;mi robnimi voz:č-ki na ljuhljarski živilski trg. Vrste se sleherno jutro te kolone druga, za drugo.
Seveda ne manjka v Trnovem tudi gostoljubnih gostiln, kjer dobiš dovolj pristne pijače in okusne jedače, v kolikor pač le morejo. Premnogo meščanov obojega spola pa roma. vsak dan zlasti proti večeru po raznovrstne dobrote k trnovskim zelen jadarieam in odnaša natovorjeno blago v nahr'ctnikih mrežah in kovčegih.
Novice z domačega knjižnega trga
L. Pirmndctto, Pokojni Matij* Pascal »Dobra knjiga« nam jc poklonila te dni nov, lep knjižni oar. štirideset k t po izidu je doživel znani roman Luigija Frandell* »Pokojni Matija Pascal« svojo izdajo v slovenskem prevodu. k!a-kor vse Pirandellove literarne umetnine, tako kaže tudi ta njegov roman vse značilne poteze zrelega dela. pisateljevega svojskega ustvarjanja ter književnega oblikovanja. Poseben blesk njegovega filozofskega gledanja na neštete življenjske možnosti, fantazijskega zanosa, sočne vedrne. duhovite dialektike o/ar j ■ ta roman, k; odgrinja pred nami svojevrstno usode dvakratnega živega mrtveca Matije Pascala. Nedvomno čudoviti in življenjsko malo verjetni dogooki. ki pa imajo svojo realno osnovo v resničnem primeru, se prožno, spretno razpredajo to razpletajo do zadovoljivega konca. Neka skrivnostna koprena, ki sproti zakriva PascaTove življenjske stopinje, sc nazadnje odstre. Tajna Pascalove pravljične prigoanesti je naposled pojasnjena. Na>i bralci bodo nedvomno z živim zan-manicm prebiral? ta Piramidi ogroman ter hkrati obnavljali spomin na ostala njegova dela, predvsem pa na njegove drame, ki so bile svojČas uprizorjene na odru ljubljanskega in mariborskega gledališča.
Posebno priznanje zasuti «iolict-<i pHCvod B. Borka, ki razodeva mojstra prcvaialca Prevajanje terja posebn*, spremit, globok lis/f i m Pirandellove slogovne značilnosti :n dialektične posebnosti, posrečen prijam v adekvatnem, sosmiselncm izražanju. Vaj te in druge cdlike kaže B. Borfco* prevod, ki |e sad temeljitega, skrbnega in vestnega dela.
Vsem navm knji/n tam, ijubitdjon Knjig, neutruonim čitateljem, napoafed rsemu našemu kulturnemu občinstvu pr"pt»n.č.imt>. *la >i Pl" randellovega   »Pokojnega   >Vatii(>   P.svJ ta še
pravočasno omislijo, če si ga še niso.
■
Pri'! zvezek nove slc\*ensLe /*(i//urfr« zii*n-ifvtng knjižice jc nedavno izšel v zdaii m/ve knjižne zbirke »Svet*. Je to 17o stram obsegajoča knjiga univ. prof. dr. V. Murk* *D&-wj-* S stre-kovno. znanstveno temcljitcMio je 4— delal dr. V. Murko v tem poučnem delu nastanek in zgodovine- denarja, /godovm > dt.narstva na naš h tleh. ko\anje novcev, spremembe denarne vrednosti itd. S te v Ine odličnt, *«lv2aa£ ilustracije ponii/oTujejo poiameanj poglavja, ki uvajalo znatiželjnoga bralca v to preran m vo
področje,
Izpred okrožnega sodišča
Odpustil mu je bolj iz strahu kake t iz usmiljenja
V Brdih se pripravl}a]o na „benđinto"
Gorica, sredi septembra.
Brda sc že pripravljajo na letošnjo trgatev, ki ne bo slaba. Tudi letošnja rebula bo dobra in sočna. Tako bodo Brici zadovoljni, potem ko so se vse leto žilavo vbadali po briširh vinorodnih gričih, da iztisnejo iz njih čimveč opojne rebule, ki jc poleg češenj, hru^k. jabolk in breskev njih glavni dobeock. osnova njihovega obstanka. Slavna briška rebula se že smehlja'po Brdih Toda tudi rizling vabi. pa tekajc in dalmatinka, ki sicer na teh tleh dobro rodi. pa tudi rada gnije. »Benaima« je pred vrati. Po lesenih barakah, ki jih -vidiš tu pa tam po bnsk:h goricah, ki jim Vipavci pravijo »bajte« in ki jim Brici niso namenili nobenega posebnega imena, že zbirajo orodje. Vneto pripravljajo posodo in čistija sode. Sredi oktobra bodo vsa Brda v prazničnem trgatvenem razpoloženju. Benalma bo, bendima, ki čaka nanjo Eric nestrpno vse leto, saj si ob dobri trgatvi lahko opomore, medtem ko ga slaba lahko za nekaj let pokoplje. Po starodavnih bendimskih običajih sc bo razlegala bodra pesem po bridkih goricah. Prijetno bo nadomeščala značilno pesem klrpotcev, ki ob bratvi odmeva po štajerskih vinograaih. V Brd/h ne i >^:.ajo klopo tecv. tudi po Vipavskem ne. Pač pa so Brici ponosni na svoja sveža grla, iz katerih bo prisrčno, gromko odmevala tradicionalna bridka bendimska popevka. Seveda bodo v sedanj'h resnih časih izostale običajne vaške in domače veselice, ki 90 bile nekoč v mirnih časih ob trgatvi v navadi.
Slavna briška rebula sega v davnino, saj je medanska rebula zabeležena že v zgodovinskih listinah 13. stoletja. 31.000 hektolitrov izvrstne
briške kaplji
apljice jc povprečni 'etm v
msk- pride-
lek v Brdih. Kakor Vipavska dolina in vsa naša goriška okolica, tako so tudi prijazna Brda oblagodarjena s prednostjo, ki jim jo jc naklonila priroda. Posebno ugodni podnebni in vremenski pogoji nc pospešujejo samo vinogradništva, ampak omogočajo sadu. da naglo in rano zori. Brda niso zaslovela samo zaradi svoje rebule, temveč tudi zaradi svojega izvrstnega, prvovrstnega sadja. Kakor \7 Prvačne, Vrtojbe in drugih vipavskih središč, tako prihajajo na primer v Gorico tudi z Brd vsako leto prve čcSnjc, ki jih potem prodajajo ter izvažajo na vse strani. Brda pa dajejo tudi prve breskve, prva jabolka in hruške, ki uspevajo po slikovitih briških sadovnjakih ti umno gojenih nasadih. Zanimivo pa je, da slive ne rodijo po Brdih. ampak jih Brci kupujejo drugod. DovaŽajo jih domov, kjer jih petem olupijo, posumijo in prodajajo na vse strani. T;iko jih običajno kupujejo v Tirolah. pa tudi v drugih pokrajinah, kjer slive uspevajo Tako si Brici pomagajo skozi življenje. Slovijo pa ti.aj briške žveplane češnje, ki so jih poslali leta 1923 na primer v Ameriko za najmanj 5000 metrskih stolov. V zadnjih letih so jih po večini prodajali v Nemčijo.
Toda na^a krasna Brda s svojimi snažnimi vasicami, pre'estnimi vinogradi, sadovnjaki in umnimi nasadi, niso od včeraj. Imajo svojo zgodovino. Ze v rimski dobi so bile tukaj naselbine. O tem prča med drugim nmsko obzidje pri Štcvcrjanu. In v srednjem veku so sredi valovitih goric in prijaznih vasic zrasli gradovi. Od tod je potem fevaalna gosposka širila svojo oblast nad Brdi. Danes pa se briške vasice živo leskečejo po neštetih gričih in goricah. Vrh hribčkov in gričkov se smehljajo sredi njih bele cerkve. Prijazne domačije so po večini en ena u str opne. Mnoge med njimi imajo svoj hišni hodnik, strehe so komaj za spoznanje nagnjene S ceste obdaja domačije tudi ograja, pred hi?nim vhodom pa je zna-
čilna brajda, medtem ko sr, gospodarska poslopja po večini priključena domačijam
In pri vsaki teh briških vasic in naselbin opažamo kakšno posebnost aK zanimivost. Oslavje na* očara s svojo divno lego. Pevmo krasijo lične, svetle hiše, umeniško poslikana cerkev, ki jc bila porušena med prvo svetovno vojno. Podgora je danes že močno industrializirana. Od tco.' je lep razgled na Kalvarijo. Slavni Šte-verjan se ponosno dviga vrh števerjanskih goric. Od tod se lahko razgledaš na vse strani. Pogled tj nese tja do Triglava, Krna, Ogleja, Dolomitov in Vidma. Cerovo slovi po izbcmi kapljici. Prestolnica Brd pa jc s Kojsko seocž enc največjih občin v vsej goriški okolici. Občina Kojskc-Šmartno šteje okoli 6500 prebivalcev. Tu so nc*koč gospodovali grofje S1- -^oldi in Thumi, (,d leta 1630 pa grofje Corv . ti Doleta 184^ je bila v gradu sodnija.
Nad Kojskim je Sv. Križ na jezeru. Stikali so nekoč za rudnikom, pa So zaslutili vodo. Zato je kraj dobil ime Sv. Križ na jezeru. Pol ure od Kojskcga je Šmartno, ki je središče Spodnjih in Zgornjih Brd. Tukaj c*,. še sledo*vi in ostanki Gradišča. In naprej v okolici so nanizane Slikovite vasi in zaselki: Gonjače.\ rhov-lie. Krasno. Višnjevik. Kovana. Vipolžc, Sne-žatno, Nivce in Vcdrijan. V vipolškcm gradu so v srednjem veku gospeamafi \Vittelsbachovci. Attemsi in Tcuffenbachi. V Dobrovi je začetek SfHrdniih Brd. katerih metropola je Me-dam. rojstni kraj dr. Gradn:ka in pohorskega pesnika Ludo vika Zorzuta. Vedro ji drugujeta lepa Biljana s F< jano. Ko^bana z Mirnikom, Golim Broom. Skrijevim. Dolenjem in goro Sv. Gendre. od koder lahko zreš) do sinjega morja in daleč naprej čez BeneŽko ravnino.
V tem očarljivem svetu goric ž vi rod dobrih, delavnih in skrbnih brirkih gcspt>darjcv. Naj bi j:m bil letošnji vinski prioclek primerno zadoščenje za trud :n napore letošnjega leta!
V četrtek je sodnik poedinec dr. Alojzij Rant razpiraj cive razpravi. Začeta in končala se je sr_m > prv\i. Drugrc. nadaljevanje neiavno prekinjene razprave pmti obtožencu, Id je pomagal svoji zaročenki razprodati pohištvo zaprtega očeta, je ostala nedokončana, ker ae je obtoženec v preteklih dneh ijTtaknil neznanoliam lz Ljubljane. S svojim begom je okrepil sum, da je obtožnica proti nSamn utemeljena in da jc kriv očitanega mu dejanja. V tem smislu sta izpovedala tudi lastnika tvrdke. ki je Irupila pohištvo. Razprava proti obtožencu oe bo nadaljevala, ko ga bo sodišče doseglo.
V pni razpravi se je zagovarjal 31 letni Vid G., po rc.lu iz Gradca, pristojen pa v Slovenj Gradec, po poklicu mehanik in gai. vanizer. Mož. ki že nima čiste preteklosti, je zavedel upokojenega okrajnega glavarja dr. H. K., da mu je prepustil v prodajo škornje in dokolenice v skupni vrednosti 1150 lir. Oškodovanec jc zahteval le, da mu izplača po prodaji 650 lir, kar pa izkupi več, bi ostalo njemu. Komojo sta zaključila že pomladi.
Vid pa svoje dolžnosti ni razumel preveč pošteno in vestno. E>olgo ga ni bilo na spregled :ie z denarjem in no s škornji in do-kolcjiicrjnl. Oškodovanec ga jc večkrat l5kaJ. prosil ga, naj mu vrne vsaj blago, bilo pa je zaman. Vida, ni ganilo niti dejstvo, da je crpravi! s svojim dejanjem okraj-negM g'avarja v veliko zadrego.
Ko oška-rl^r/aiiec le ni mogel drugače priti do svojega biaga, ga je prijavil policiji s
piv»šnjo, naj skušajo najprej zVpa >lob:tl od Vida šJvcmje in đokoleniee Na potic ... so bili drugačnega mnenja, kcv so Vida že poanalS. Ovadili so ga drsavsemu tožilstvu.
Oi ćoiibi zaiarli utaje sc jc pridružila §a obtožba zaravii tatvino Sicer fx> VhUi .^^mUi še drugih kaznivih dejanj, kca- pa ni bil"» dokazov za njegovo kiivdo, je ostalo pri tem. kar je bilo dokazano. M;z rsKi ru >j.-te.r Jo«p S. ga je namreč !.c.:;*"f nilija ujel. 3jO mu jc lUeraCel dve vol£k2 orebovi deski.
Ker je Vid tatvino priznaval, se je razprava *ruk:ila v gla\t.em okoli utaje škornjev in dokolenic. Vid se je LamikaJ >n za-irjeval, da b: lahko cškcuvaj-i: dr. k. kril šl-:c*ic iz ir-kupička za nek pri oškodovančevem bratu shranjen lesen lestenec, ki ga je on izdelal in ki je po njegovem mnenju vrelen vsaj 2000 lir. 06koe>ovaixec pa so je take r c ravna ve branil. ZaJilev.U je sv:>je blago ali primerno odškodi-.ino v den ju Ko se je obtoženec obvezal, dr. mu v 8 dneh poravna Škodo v visni 650 lir, n.u n ijprej nI hotci verjeti in tudi z visir.o ocJdkodnine ni bi! zadovoljen, čeS, da "o sc škoTTiji iii doko'eaiice oj pomlali poOr ;/r l> 1 reje jc rr.2^>čarcn nad p »tekom razprave in v boja^ir.' preti maščevalnostjv> obtoženca celo odstopil od svojega sah&avka in predloga liaznovanja«.
Obtcženec je bil kljub temu kaznovan zaradi obeh prestopkov na 1 mereč bi pot strogega zapora in l leto izgube častnih pravic. Obvezal se je obenem, da bo dr. K povrnil do l. oktobra 650 Ur
Nepremičnine prehajajo iz rok v roke
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
D K A M A
Nedelja 26. sopt. ob 15: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol Predsezona v Drami. LetcŠ.rja predsezona se bo pričela v Drami v nedeljo 26. t. m. Ob 15. uri bodo ponovili ljudsko igro ^Deseti brat«, ki je posneta po Jurč'čevi istoimenski pevesti. Dramatizacija je delo P. Gole- ki je zajel glavne dogodke v 15 slik. Igra je imela v lanski sezoni visoko število repriz. Fopularncst Jurčičeve povesti in prikupnost dela sta zagctovila igri tudi že pred leV ne-.av3den uspeh. Na3lov_ no vlogo igra Milan Skrbinšek. Režiser: prof.  O.  šest.  scenograf:   ing.  E. Franz.
Dnevna blagajna, v Operi ima v pred-predaji vstopnice za nedeljsko dramsko predstava »Desetega brata«. Posluje od robote 25. t- m. od 10.30 do 12.30, popoldne pa od 16. do 18. ure.
KLOBUĆARNA
„P A J Kw
vam strokovno osnaži, preoblika  in prebarva Vaš klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica Zaloga   klobukov.   —  Se priporoča
RUDOLF P A 4 K . LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38
:    iLOaiCEVA CESTA ST. 12
(Nasproti hotela Union)
Zgodovinske
Saten grrllkih grofov
O božiču leta 1340.. baš v noči Kristusovega rojstva, se utabori vojska pod goriškim gradom. Oglejski patrijarh Ber-trand je bil potolkel goriškega grofa Albrehta in tega dne je prišel pred Gorico, da bi jo oblegal.
Tedaj se začuje v zimski noči troblja z grajskega zidu. Odgovori mu trobentač iz tabora. Na visokem zidu se prikaže mogočna grofovska postava in iz bogatega £otcra stopi patrijarh Be rt ran d. Med njima se  vname tale pogovor:
Grof: Patrijarh, hočeš čuti mojo besedo?
Patrijarh: Nocoj se rodi Jezus Kristus. Mir bodi na zemlji vsem ljudem, ki so dobre volje.
Grof: Zakaj si se dvignil nad me, da mfe premagaš In uloviš? Vsi moji prednik! so b ti vedno branitelji posesti oglejskih nntrlarfaov v goriški in v Istrski deželi. Kcš meč je zmerom branil sveto vero. Cemu me sedaj preganjaš?
Patrijarh: Grof. tvoja beseda je zvita kakor kača. Rimski cesar Karol je obdaril oglejsko cerkev z zemljo in gradovi. A da ne bo treba nam patrijarhom hoditi na boj proti roparskim sosedom, smo si izbrali tvoje dede za svoje branitelje. AH kaj se je zgodilo? Ti naši branitelji so nas huje oropali nego najhujši sovražnik. Malo po malo ste nam geriški grofje odvzeli posestvo za posestvom; Gorica je vasa, pazinska grofija je vaša. Kaj nam je še ostalo? 2e tvojega pradeda Engel-berta je pozval patrijarh Pelegiin, naj se opraviči za tako postopanje. Ali kaj je naredil grof Engelbert ? Z vojsko je navalil na miroljubnega Pelegrina in v ječo ga je vrgel. Taki branilci nsšega Imetja ste bili vi goriški grofje, ki bi nam morali biti hvaležni, da smo vas dvignili od neznatnih solkanskih plemičev, ki ste bili, do take veljave. In ti, grof Albreht, le pomisli, koliko zalega si nam storil! Ne sili me, da te uničim z vojsko. Vrni naši cerkvi, kar si ji odvzel! In mir bodi vsem ljudem na zemlji, ki ao dobre volje!
Grof: Da bi jaz vračal, kar sem si osvojil s svojim mečem v poštenem boju? Nikakor, patrijarh oglejski! Zaman si bodo tvoji vojsčaki razbijali glave ob teh trdnih zidovih! Dvigni tedaj tabor in odidi,
storiti.
Ljubljana, 25. septembru.
V drugi tretjini tekočega meseca je bil promet z nepremičninami zopet v okviru ob:čajne živahnosti. V zemljiško knjigo je bilo vpsanih precej sprememb nepremičninske lastnine. Mcnj je bilo zopet izbrisov starih hipetek in vpisov zastavnih prave na nova pesojila.
Stane Raznožnik, lesni trgovec iz Pra-žakove ulice, je kupil v kat- obč. Zgornji Šiški večjo zemljiško parcelo za 100.000 lir.
Cecil'ja Vižintinova. pesestnica iz Moč_ nikove ulice, je predala Vinku Srak3rju, posestniku v Tomačevem, njivsko parcelo v kat. obč. Stožicah v izmeri 5171 m2 za 45.000 lir.
Josip Kos, krojač in po^stnik v Zgornji Zadobrcvi, v občini De v. Mar. v Polju, je prodal Dominiku Gostinčarju, imzarju v Spodnji Zadobrcvi. še nedograjeno pritlično hiša št. 47 v Zg. Zadobrovi na parceli v izmeri 85 m-, dvorišče v izmeri SO mi in vrt"o parcelo v izmeri 335 m- zo 46.200 lir.
Grozdana Ereznikova iz Stritarjeve ulice je kupila V kat. obč. Trnovskem predmestju dve parceli za 270.000 lir.
Silvo Breskvar, profesor 2. Rimske ce^te, je daroval svoji ženi Mariji polovic o. svoju, ga zemljišča v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 781 m- v vrednosti 7800 lir.
Anton in Marija Zaviršek. soposestnlka v Grosupljah, sta predala Kranjskim de-želn'm elektrarnam v Ljubljani, ki sta jih zastopala inž. Fran Rueh in inž. Fran Mi-klavc, njivska parcelo v kat. obč. Grosup-ljeh v izmeri 1010 mJ po 45 lir m2 za 85.950 lir.
Josip Horvat posestnik in avtoličar n? Poljanski cesti, je prodal zakoncema Ceciliji in A-tonu Mrharju. posestniku na Sv. Petra na.? pu, vrtno parcelo v kat. obč Dravljah v izmer 714 m- in hišo št. 20 v Prž'njski ulici za 142.500 lir.
Franc Krese, posestnik in poštni uslužbenec iz Zvezdarske ulice, je prodal Mariji Kastelicevi, trgovčevi ženi z Dolenjsko ceste, travnik v kat. cbč. Rudniku v izmeri 677 m2 in his'co št. 78 za 28.600 lir.
Stanislav Grčar. posestnik v Milč'nsk.e-ga ulici, je predal Viktorju in Anton'.ii Karba hs Predovičeve ul'ce, svojo polovi-co vrtnega zemljišča s hišo št. 76 v Mil-činskega ulici v kat. obč. Spodnji šiiki v izmeri 485 m2 za 98.000 lir.
Matija Perko, mizarski mojster in posestnik na Celovški cesti, je prodal Niku in Matiji Krajcu iz Trdinove ulice sv o e zemljišče v kat. obč. Zgornji piski, ki sestoji iz travniške parcele v izmeri 1551 m?, za 70.000 lir.
Franja Matjan posestnica na Vodnikovi cesti, je prodala Jakobu Ciglarju, reprezen. tantu in poslovodji tvrdke Spektrum na Celovški cesti, dve njivski parceli in travniško parcelo v kat. obč. Zgornji .siški v izmeri 1037 m-* za 186.660 lir.
Ferdinand Ham, posestnik v Kolizejski ul'ci. je prodal Elizabeti Jagodicevi, posestni ci v Karunovi ulici, travnik v kat. obč. Trnovskem predmestju za 30.000 lir. Travnik meri 3534 m- in je bil za odmero državne takse in dcklad ocenjen na 45.000 lir.
Miroslav. Josip in Vladislav Pleša Iz Ve-ixvškove ulice so prodali Marij: Bizovicar-jevi iz Frankepanske ulice svoje tri četrtine njivske in stavbno parcele fl hiSo in dvoriščem v kat. obč. Spodnji Siski za 120.000 lir.
Tvrdka I. Knez na Gosposvetski cesti je prodala Josipu Pavlinu, posestnku v Trebnjah. dve parceli v kat. obč. Spodnji Šiški v izmeri 641 m2 za 64.100 lir.
Nek pesestnik s Kodeljevega je poplačal 39.000 din starega dolga, nek potiest-nk z Bičevja 250.000 l:r, nek posestnik v Zeljarski ulici 270 000 din, neka posestni-ca iz Povšetcve in Vošnjakove ulice 40 000 lir in nek posoninik -z Rožne doline pa drugi iz Stepanje va^i vsak po 120.000 din. Vpisane so bile zastavne pravice za naslednja neva. višja posojla: n<>ii trgovec in njegova žena sta dob la 40.000 lir posojila, neka posestnica s Ceste na loko 25 tisoč lir- neka pesestnica iz Hrenove ukce 48.000 ir in nek posestnik :-z Kavškove ulice 70 000 lir.
to  jc   najpametnejše,   kar moreš In to sem ti hotel reči!
Patrijarhova vojska je res zaman oblegala grriški grad, slednjič je morala oditi. Gcr Ški gref pa je nadalje csvojeval posest za posestjo oglejske cerkve- Kakor luč je pojemala slava goriških grefev in ugasnila je prav v začetku novega veka. Kakor je propadla posest, v kateri je koreninila njihova moč. tako je ginll r"d sam 2alc-stcn zgled razbrzdanosti k°že življenje predzadnjega goriškega grofa Henrika. Bil je mož brez vrrgoje in omike. Vdan je bil pijančevanju v najhujši meri in zaradi tega zelo surov in podivjan. Najrajši je občeval po navadnih gostilnah z zanikrnimi ljudmi. Hodil je v zamazani, obnošeni obleki z razgaljenimi prsi. Svoje otroke je budil celo peneči in jih nalival t, vinom. Ako so se upirali, je rekel, da jih ne prizna za svoje, ker se branijo vina. Grdo je ravnal tudi s svojo ženo, ki je bila zelo pametna in odločna. Ker ni mogla več prenašati njegove surovosti, ga je dala zapreti v neki grad v nemških krajih. Henrikov sin Lenart je b*l zadnji svojega redu. Ni bil sicer razuzdan kakor njegov oče. al: silno nebri-žen. Pokopan je v gorički stolni cerkvi, kjer si je dal napraviti kamnit grob.
Hast se oblikuje v razmerju £sigih dni
in kratkih noči
Dunaj vživg velik sloves v vrstah znanstvenih vzgojiteljev rastlin. Na Dunaju živi znameniti raziskovalec rastlinske dednosti profesor dr. Tschermak Seifcne^g. ki je na novo cdkrl Mendclova pravila. Na podta^ teh pravil sta bila postavljena vrtnarstvo in poljedelstvo na povsem nove temelje. Odtlej je omenjeni znanstvenik gojil najbolj dragocene kulturne rastline, ki :majo mnogo hranilnh snovi Tako je bil nedavno ustanovljen na Dunaju poseben zavoo' za proučevanje kulturnh rast-l:n. ki ga vodi docent dr. Stublc iz Berlina Naloga tega novega zavoda bo znanstveno proučevanje in smotrena gojitev tistih rasti;n-sk;h vrst. ki so odporne proti podnebju, raznim škodljivcem in boleznim. V ta namen pa je treba dobiti prvotne, samorasle obl ke kulturnih rastlin, ki se potem lahko z njimi izvrši kr žanje.
V tem pogledu je velike važnosti poenebje Rastlme dosegajo svojo rast v razmerju dolgih dn: in kratkih neči. Nekatere rastline, kakor konoplja, tobak, koruza in proso pa živijo pod pogoji, ki so določeni po enakosti
dneva in noči. Cc jih presadimo na p< dročje ao'o:h dni, zorjo pozno, pač pa je njihova rast večja.
N;»jbolj ugodne mc/nosti za prilagoditev v drug h podnebjih pa kažejo one rastline, ki so »nevtralne«-, to je. ki niso občutljive gleoe na dolg(.*>t dneva Rastline z pokrajin dolgih dni pa deloma sploh ne dajejo nobenih sadežev.
Seveda je treba upoštevati pri gojitvi kul-turn h rastlin tud: armado škodljivcev, ki lahko prekrižajo račune znanstvenih raziskovalcev. Omeniti je predvsem tako imenovano mozaično bolezen, ki se loteva tobaka, paradižnikov, kumar, krompirja in repe. Posrečilo se jim je s pomočjo posebnega elektronskega d rob no-gleoi odkrit skrivnostno kal, ki prinaša to bolezen. Leta in leta je treba raziskovati ter poizkušati, da se vzgoji nova kulturna rastlina, ki naj ne uspeva samo v rastlinjaku, temveč tudi na prostem. Novi dunajski zavod ima slavno predhodn co v podobnem zavodu ki obstoji in deluje žc dalj časa v pokrajini Bran-denbufg.
štev. 215
»S E O V E N S K 1   NAROD«, scbota. 25. septembra 1S43
Stran 3
URADNI RAZGLASI
Neae nmoicmrhrfc werdea in dcr Zeit vom 27. bi«, uliiai lff">Mffh 30. September nicht anv geto n. In det genannten Ze-t sind dir mM dem 1. X. IMS ablaufenden ril wjum firfnr zur Vcrhingcrung vorznle-gen  itnci zv.ar:
Gltfll iN llfrec m,t ttfcer 10 iietolg»< hafts-mitglSe*m in -7. September von 9 bis 12 i:nd 15 b.*m 19 Uhr, am 28. September von 0 bis 12 L'hr mittags.
KleinbctHebe am 28. September von 15 bis 1J> Uhr umi am 29. and M. September in folgemVr Keihenfoige: Kurteten mit den Anfuii^shuchstaben A—F am 28. September nachmittags von 15 bis 19 Ihr, trie Anfang^hm-hftahen <i—O am 29. September van 9 bis 12 Ihr maš von 15 bis 19 l'hr. Die Anfangsburhstaben P—Z am 30. September von 9 bis 12 und von 15 bls 19 Ihr.
Obvestilo
V času <i.1 !7. dn vključim ,M>. septembra se nove propostniee ne bo Jo izdajale. V tem raMJ >• treba pnmiistniče, ki zapadejo s 1. okt« brom, predložiti za poda!jAanje in sicer:
velika podjetja, ki zaposlujejo nad 10 oseb, dne 27 septembra od 9.—13 in od 15.—19. ure in 28. septembra od * 9.—12. ure dopoLl.ie;
mala podjetja, dne 28. M>ptrrnhr» od iS. do 19. ter 29. in SO. septembra po naslednjem remi:
Podjetja ■ začetnimi črkami A do F 28. septembra  r^l  1 r>.—19. ure, začetne črke G
do O 29. - -ptemhra od 9--12. in od 15. do
19. ure, car tne č.ke 1» do Z 30. septembra od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
Carnu33icato
N«n si cmrttono nuovi fci.sriapassarc nel P odo dal 27 fino al HO settembre oom-pn>o. Nel periodo mrnzionato sono da presentar>.i i la.sriairassnre che seadoao il 1  ottobre   1913  per  il  b>ro prolunganionto
e cioe:
Aziende maggic.ri con ima maestranza di oltre 10 membri il 27 settembre dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 19, il 28 settembre dnlle 9 alle 12.
Aziend«- minori il 28 settembre dalle ore 15 alle 19 nonehe il 29 settembre ed H 30 sertrtembn ne] segmente orđlne: nominativi dali*- l«-ttere Irtizmli A—I il 28 settembre AJle ore 15 alle 19; lettere miziali C.—O il 29 settembre dalK- 9 alle 12 e dalle 15 alle 19; lettere in./iali I*—Z d SO settembre dalle ore 9 fino alle 12 e dalle 15 fino alle 19.
Glavni tržni prsstsr se zožuje
Ljubljana. 25. septembra Glavno središče zelenja Inega in živilskega trga na Vodnik:vem in Pegačarje-vem trgu je cbdano z dvenn pasovoma, ki sta nastala v organskem razvoju tržnega življenja v prejšnjih letih. Prost r na Vodnikovem trgu so obrcbPali skoio -^koli n ckoli prodajalci uvoženega sadja in sečiv-ja>- Pod Vodnikovim spomenikom so vrtnarji prodajali svoje cvetlice.
Širši okvir pa se je izbe čil mnogo bolj na širekc. Proti vzhodu sd najbolj odru .t".;, njene prodajalke pletenin ki so nameščene onkraj Zmajskega mostu. Tostran ro že prodajalci čevljev, sandal ?n copat, na katere so potem priključeni prodajalci raznih galanterijskih izdelkov v lesenih barakah. Ti so glavnemu življenju na trgu še najblž;*e, saj so pred njihovimi vrati razpostavljene mizice za predajo perutnine in kuncev. Proti mestnemu domu so pomaknjeni prodajalci suhe robe.
Mizice za prodajalke domačega sadja so pod obzidjem poslepja knjigarne. Z manj. .š'm presledkom se ;im priključijo pod stolno cerkvijo prodajalke se:..en, gcb in razne drobnarije. Tržnica na Pogačarjevem trgu tv< ri skoro sa moste j no tržišče. Pod streho nove ribnice so nameščeni prodajalci mlečnih 'zdeikov. višje gori, že tostran trimostja, pa prodajalke domačega cvetja. V zadnjih dneh ;e notranji okvir sam po sebi odpadel. Uvožene zelenjave in sadja ni več in z njo so izginili tudi prodajući. Tako jc razdalja med središčem m njegovim zunanjim okvirjem vedno vecla. Glavno tržno življenje se je sedaj stisn 1 :> na polovico desne polovice V;dnikove-a trga. Med nj:m in na primer prodajalka-
mi cvetja pri tromost ju in proda jalksim* pletenin Je le malo zveze več. V glavnem so te mizice ugožne le Se za to, ker mimo njih vodijo glavne peti s trga in na trg. Nso pa več v neposrednem stiku s tržnim življenjem.
Davi na trgu ni bilo živahnejše kakor na primer včeraj. Zelenjave in sočivja 30 prodajalke pripeljale bolj malo. Z malimi izjemami je vse šlo naglo v denar. Med solato, ki je gcspod:nje sedaj ne kupujejo s posebnim navdušenjem, je radič. Se vedno je največ povpraševanja za poletno solato. Prdajaike jo morajo prodajati le v manjših obrokih, da zadovoljijo dolge vrste, ki se naberejo okoli njihovih vozičkov.
Podobno je tudi s kislm zeljem. J~J«vl je bilo povpraševanje po kislem zelju večje kakor ponudba. Gospodinje so se trgale za sladko repo. rumeno kolerabo, kolerabico in korenja Okofl pi odajalk. ki so imele naprodaj to soeivje. je vrše'o kakor v panju. Jeziki so tekli kakor namazani. Dokazovanja, katera je bila prej zraven in od katere strani se je prej začela tvoriti vrsta, ie bilo slišati pri vsaki mizici. Ker pa prodajalke rlso bile razpostavljene na gesto, ni prišlo do križanja - interesnih sfer - in po se prej ali slej pod nadzorstvom stražnika unirile tudi gosr>o-
Mrtvilo je vladalo na Pogačarjcvt m trgu, pod tržnicami za ribe in za meso. Saiiji ni bilo naprodaj, enako tudi ne pe-rutn ne in kuncev.
Kl.NO LMO.N Telefon 22-21
Mlado, ljubko in samozavestno dekle izpremen: pestarnega, čemernega sanica v simpatičnega starega očeta ter
prizadene s tem sorodstvu obilo gro~^ in strahu . . .
ODMEV MLADOSTI
Emil -Janniiijrs, Maria Landrock. Viktor de ko\va
Predstave ob 15.30 in 17.30 uri
K INC)   MATIC a Telefon »2-11
Najpriljubljenejša dunajska Igralca Hans Moser in Paul Hlirbf^cr v t:p č-
DJ valčkovi veseloigri. Kemika, vesele popevke in ples*
VABIMO NA PLES
Predstave dnevno ob 15. in 17. url.
Ob nedeljah matineja ob 10.50 uri
Tel.  27-20   KINO   SI.OCiA   7V1 27-80
Zar'ih Lennđer v u <?>•:; <rl"bk • ^rs nerazumljive ženske duše v svojem
naiboljSeni pevskem filmu
VELIKA LJUEEZr.M
Izviven nenuUrJ film s slovenskimi napisi! Arije iz raznih oper ui ro-. tance. Velike p'esne revije. Po 'e-lujejo: Viktor Staal,  Paul Hbrb-gcr.
Predstave ob 15. in 17. uri. V neileLo pa še ob 10.30.
Prijava moke in maščob
Prehranievalni zavod za Ljubljansko p« krajino v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da zanesljivo javijo najkasneje do 27. t. :n. Prevedli stanje zaloge enotne moke, koru/ne moke in maščob, razpoložljivih za mesec oktober t. 1.
fVapačna navedba ali opustitev prijave bo najstrože kaznovana.
izdajanje nakaznic za kurivo poslovnim lokalom in podna-
. jemniksm
Pokraj:n4ci Gospodarski s^'ct objavlja, da so nakaznec /:i kurivo za poslovne lokale (trgovine, obrtne delavnice, trgovske, notarske, odvetniške ti privatne pisarne ter ordinacije) in podnajemivkL. kol kt.r so pravočasno podali prijave, pripravljene in jih moreju upravičenci dvigniti v ur.kij /a kurivo, Beethovnova ui. 10, po naslednjem vrstnem redu:
Poslovni lokali:
V poncdeliek 27 s<-ptembra upravičene^ r. začetnimi Srkam' A «.!<- O. v torek 2h septembra upravčciK'1 z začetnimi črkami H do K, v sredo 2^. septembra upravičene] z začetnimi čikami L d K. v četrtek 30. -»epumbra upravičenci /. račetnim  črkami S do Ž
Podna jemn.ki:
V petek 1 oktobra poonajemniki z začetnimi črkami A do G. v soboto V oktobra ped-najemn;k' /. začetnimi črkami H do K. v ponedeljek 4 oktobra podnajmenikj z začetnmi črkami L de P. v torek 5. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami R do v sredo 6. ok-^♦ra poonajemniki z začetnimi črkami T do Ž.
Opozarjamo upravičence, da se strogo držijo tega vrstnega reda n da pridejo po nakaznice na dan, k- je zanje določen Zamudnikom se bcao nakaznice T'-dale šele od 7 oktobra dalje. Poslcvn-' lokali s<-> uvrščeni po abecednem redu pod imenom, pod katerim je bila podana prijava.
♦»»»♦»»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»»♦♦»•♦»•»♦»»»♦♦♦»♦♦♦»•
Že za 10 lir
lahko dobe naročniki »Jutra«. »Slovenskega naroda« ali »Domovine« rsak mesec odličen roman
v obsegu 251) do 350 strani, če se naroče na knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Za vezane in na boljšem  papirju   tipkane   izvode  Je  naročnina 2P
lir na mesec   torei za eno kniiqo
— Iz norveSkcgra gospodarstva. V norveškem denarstvu se opažu zlasti pri bankah znatna centralizacija.  Par pa name.
ravaj«> skrčiti število  hr ivln'c
— španska in Portugalska. Portugalski izvoz- izkazuje 3.898 milij. eskulov, uvoz pa 2.457 milij. eskuuov. španski uvoz 4S0 milij zlatih pezet, izvoz pa 4S2 milij. pc-zet.
— V Turčiji boljša letina. V Turčiji bo letošnja letina za 40r? b^!j5a od lanske. To je v z\-ezi z načrtom, po katerem je bilo obdelanih nad 10 milijon <v hektarjev doslej neplodne zemlje.
— Hrvatske rib.ške aađnige bedo debile 5 milijonov kun posej:la. 1.800.009 kun je namenjenih za zgraditev novih r bi.ških čolnov. milijon kun za neve ribogojske ustanove, pol mil'jcna pa za pedporni sklad morskih ribčev.
— Spcdnjo£tajer*kp novice. V Slov. Bistrici je umrl 771etni upokojeni naručitelj Jernej Jedlovčnik. — V Pesniškem dviru je umrla 6Sletna gost^lničarka Ana Fer-kova- v Ptuju 691etni gc^tilničar Anten L^vrenčič. v Teharju posestnik in občinski uslužbenec Štefan Stojan, v Razvanju pri Mariboru 641etna posestniea Fr nč;.ška Korošec, v Mariboru pa zasebntca Frančiška Malek. rej. Konrad, želczni.šl'a upokojenka Ana Merkar, 631etna Neža Majcen in 621etna zasebnica Terezija Brukbauer. — Pri gradnji tarak v Festenbergu v šle-ziji se je smrtno ponesrečil Martin Grame po rodu iz Kamence v bi ežiškem okraju. Pri padcu z visine 2 metrov je obležal s smrtnimi poškodbami na glavi, za kab rimi ;'e dve uri zatem podlegel. P:kojnik zapušča vdovo in 9 nepreskrbljenih otrek. Pokopali so gi ' na domačem p: kopališču v Malencih.
— Sodmnr^ki v Mehiki. K^kor poroča mehiški list El Universal«, je rodila po-sestnikova žena Brigita Guineiez iz okel -ce prestolnice Mehika zdrave sedmorčke in sirer Sest fantkov in rtckl co. ^cdmor-čkom prihajajo od vseh strani lepa darila.
— Velika poštna tatvina je bila izvršena v Stoekholmu. Za poštno ravnateljstvo je neznanec prevzel vrečo, v kateri je bilo 230.000 švedskih kron. Policijske oblasti so drznežu že na s!cdu.
— Dva utopljenca. Mah Ke.nhold Gol. lamler iz Obernberga ob Inu jc po nesrečnem naključju utoril v poteku Miihlbach.
Pri kopanju v Donnersbachu je uton 1 I41etni Ivan Sti chel iz irrJhiinga.
— BeračUa si je nagrmadila skladišče ž'>il. 351etxa A. F. je bila v Salzburgu zelo zr.ana. Hcdila je od h še do hiše in prosjačila. Pri nek: preiskavi na njenem stanovanju pa s d naši! poleg raznih hranilnih knjžic tudi celo skladišče razn-.h živil, med drugim 48 k? sladkorja, 700 jajc 77 kg pšerične meke 20 kg koruzne Booka, 13 kg masla in masti, razen tejra več sto sveč in 60 do 80 kg pisalnih potrebščin. Policija je vse te stvari zaplenila in jih stavila  na  razpolago  splošni uporabi.
— Srnu, ki sesa kravo. Iz kraja M irlc-
l rt'".t pejnečajo o ijenavtutiem dogodku. i2 gc-zda se je pojavila mlada 9ina, ki se približa kravi. Posesa jot akor izgine Zanimivo je.       prikaza miada r-na zmei-om h
is*_' k**avi. ki je m?'! "'»sirijem r-c. oln .*na mu.'ia. Verjetno je mlala. srr^ izgu'-ra SVOjo mater, pa si povr.-ga na ta na "in. da ostane p±i iJvljenju.
— M ička j*1 prevzela materinske doHL ini^t". /^1 zapuše;aie račke. V O^i^kom Gradišču ra Južr.cm Moravskem je zval la raca jajca in j:h pustila, re da bi se zme-nla za sveje nadaljnje dolžnosti. Tedaj je nepričakovano prevzela materinske dolžnosti d-mača mačka in so zavzela za mlade račke. Tako ;ih je ohr3n'la pri življe-1 ju. Tudi srala je z rrčkami, ki zme-
m v njeni bi ž.ni.
IZ LJUB»JIAME
—lj N«v grob. Družino Pavli je doletela huda nesreča. Umrl je sin Viktor. Cigar pogTeb bo danes oh 15. iz kapele sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Težko prizadetim staršem naše globoko sožalje.
—lj Xajb°lj mrzel dan v septembru, živo srebro v toplomeru se je včeraj le za malenkost dvignilo iznad jutranje minimalne temperature. V Zvezdi so ugotovili, da je znašal včVia;.    i maksimum le 14.2
— p. C. Tdko je hi! včerajšnji dan doslej najrarzlejši v sept**mbru. Mrzlo je bdo tudi v dveh dneh ckoli začetka septembra. 4. septembra je toplomer dosegel samo 15 stop. C. Včeraj pa je mraz šel še nižje. Med dnevno in nočno tempeiaturo sedaj ni vel ke razlike. Davi so namerili kot mi-nimum 12 step C. 2clja, cUa bi se vreme izboljšalo, se najbrž še ne bo izpolnila. 2e okoli poldneva včeraj je zračni pritisk zopet padal in se je do davi približal 763 mm. Jutr šrro nedeljo bržkone še ne bemo imeli sonca.
— lj V I^jubljrn': *.?:nr!i od 17. i-eptrv br* d..» 23. septembra 1934. Štrukelj Katarina, rojena Kcšir. 74 let. zasebnici. C3Sta v zeleni log o; M.riv.tiC FranCiSKa, rojena Mi-
kiič, 77 let, pcs°stnica, Galjevica -51; rtus Josin. 2o let, aka icruik. I^epcdvcrska ulica št. 28: Puc BCarija, rojena Dcb,vo. 67 l:t. žena tapetnika. Sv. Pcaa cesta ?5a; Bober Janez, 3 leta. sin posestnika. Unec 70 - Rakek; Rozman Nežika iojena Gorenc. 61 let, zssebnica, Stari ti-g 17; Juvančič Antonija, 45 let. Ininarica. Vidovdanska cesta 13; Zrinxšck Ivana. roj. Goderer, S*5 let. vdova fin. nadpazztika v p., Vodnikova c fta 17; Suva.žiO Dean. 37 let. kapetan I k! iz bivšega I- plan.n.'ke^a p< lka, Tržaška cesta 40 a; dr. B-.ecelj Anton. 68 let. zdravnik. Emcnska cesta 20 I: Praček Ana.
KINO MOSTE Smio še tri dni! — Največji cirkuški film. — Atrakcije, razburljivi prizor*, ljubosumnost, strast in poži tvovalnost. — Igralci: Lony Maienbaeh, Hudolf Praek, Paul Ktmp
DEKLE MED ZVERMI
Delavnik  ob 6.  uri;   nedelja  ob r>«2., 5 - 4. m T-6. uri — Pred prodaja v nedeljo od 10.30 ure dalje!
i j. Meucotti  75 let. žena vpok. služite'ji.
Uožr.a dolina. Cesta XJX 6; dr. Bcnkovi • Ivo. 67 let, odvetnik, Puhaijeva ulica 14; Podle^nik Frančiška. 67 let, vpok. tobačne tov.. Predjamska ulica 29. - - V ljubljanski bolnici umrli. Turšič Franc. let. dc'avce Celovška cp-Aa 117; Stprman Franc. 56 let, učitelj. Verovikova 28; Pe.ženel Atoma, 5 mesecev, hči p •strežnice, Galjevica 52; Ocvu-k Marija, rojena Črnivec. 73 let. vdo-
va želeoiiškega uradnika, Vrhovčeva ulica
št. 9 11; Mikluš Nevenka. 7 let. hči krojaškega pomočnika, VVolfova ulica 10; Belec Vlnceno. 23 ic.. delavec, brez stalnega bi-vaušoa. Beneačič Marija. 5 tednov, hči blagajn., rke, Borutova u!ica 9; Zairuk Egidij, 24 let, delavec, Z tku2na ulica 17; Pokom Ana. roj Emeršič. 58 let, vd»va mag. uradnika, Lavričeva ulica 15; Kralj Fir.no, 40 le* Breg 10. občina Mokronog; Grajzar Frant.^xva, 57 let. Žena ključavničarja, Vodovodna cesta 8S: Ka ume Angela, rojena Cme. 37 let. žena zidarja. Mesarska cestri. baraka: Asejev Vladimir, 63 let. tehnik. Pred škofijo 19 II: Marinček Drago. 19 let dijak. Novo mpsio. L»:ublj :nska št. 26; T-SIjaiec Alojz. 36 let. .elavec. Ribniška ulica 12: Dolenc Marija. 46 let. vd> va, Pijava Goric t 7
—lj Nesreče. Josip Azo\ač. 19 letni dijak iz Ljubljane, je padel s hi-ista m si zlomil levico. Janko K tik. 12 letni dijak iz Ljubljane, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. Frane Kotnik. 31 letni delavec || Ljubljane, si ie na cirkularkl pešk. '.oval prste leve roke Alojz Kralj C, ; 28 letni s n p Mestnika iz Tomišlja. Je padel s tramvaja in si zlomil desnico La-clislavo Ha vi čkovo. S letno lWJer krojača z Ljubljano, je na Galjevici povozil neznan: voznik. Dobila je poškodbe po Životu. Marijo Intibaijevo, 21 letno bčer posestnika iz Preserja. Je pes ugriznil v levo nopo. Vsi ponesrečenci se zliavijo v splošni bolnišnici.
U—   Na  II.  moški  rr.iini  nminziji v Ljubljani
;  — Rakovnik dođo 2». nptiniDll od y. ure da-
IJc ncknađni popravni tn prc.'rrnil bipttl m učence, ki iz oprnvifenai v/jrokov niso pr sJi prt. vo as:io k izp:u»m. Vpisovanje učencev ta =ol^lto l^to 1043-44 bo 2 oktobra od 3 do 11 ure 7.1 vso učence od II. do VIII razreda po rizre-dih, dne 4. oktobra ik! 8. do 12. ure v tajniKovi pisarni za učence, ki vstopilo v I. razred, la ?* reperente I. ra-reda. 5. oktobra bo cd 1, do 11. urf vpla učencev ? d»"tifflh ra^odov In rti u«"°nr^
/amiuln'.ke na*e Rimnazlle K vpisu mora prinesla v^ak učenec davčno potrdilo, lanskoletno •prlcevsle (četrto- ln pef>lo'cl «pri(*e\a!a nifje-t?e teča^nepi izpitni :n prlVivo. ki ]o done v Rr>U.   kokovano   s   kolkom   za   20   Hr:   učenci, ki
pretekle eolsko leto niso blM eferet raSeija ra-
voaa. morajo prinesti  t\irt» kritni  M**   V«ak tif»-
ner p!pAa pri vp'«n nhoTeH ?n f"*rorst. fond, učiu ln dl)a*k<-> knjižnico oni uč»nc- ptv, ki p;aeujeio ^ai"* a'1 pj,Vi "»Hrr re^ kot 3"4 lire le tuca a davka, p'^čc'o todi Wnln*», Na*ančna navod*'« so ra-sjlaSena v T nadsrr-^7''-a >TimnaziJ-ske^a pos.opja
ii - N.» cosUnski sfrekovni nadaljevalni soli v-Lirlilj.ini bo vpi<-nvr»n.ie u^etKV* v v *• rnrrrd^ 1. in J. oktobra od 9. do 12 i.rt v *- 'i m Fn-»izu 6t   11. Pouk «fe pr'^ne dne 11 ortobra.
u— Voisovanje v <o\\ki rbor fila^b'-n- Matfce trala vključno do torka °B t ai 7bor^v pome je orerpla^en. v^di ca nvnateil Mir' o p llč ln prt .iv- sprelema p'«««irna Glasbene M.t"ce Do-brod^š-»i je v<*ak, kt ima le 7drav bUu«. ln mut»--ljo že za Feboj.
rvaSl živa drevesa ni narast
?.q r-cd ste leti se je raznim vrtnarjem na Franc '.cm -n v Nemčiji bolj ah mani po-srečfio Vzgojiti rast! ne s pptjubno barvo Po-izkusi se v pr;:ks? meo obnesli Vbrizgavali so rastlinam rama barvila, ki so se pomešala i drevesnim sokom n raz.vrila po vsej rastlini. Toda b irva je kmalu izumila P«^izkuse se- na-daljevali. ker so hotel; dobiti znanstveniki, ki 5o se s tem bavili, les razne barve, ki b: p upcrabiil zlasti za pohištvo Naravno je, da bi v/buja'<? veliko pozerm^t. ak() bi se kerau posrečilo dobiti n   pr. zelen les m bi nvzar. ki
bi izde'oval omare iz zelenepa lesa mnoflo za služil. Ker sv omenjeni pcizkusi niso cbnes'i, ^<, :; kemiki dalie m vzbrhegovalj barvil« v 'e.« z močnim pritiskom, in s:ccr v že posekana <AKa. Posrečilo sc ie res. trala barva je pro-or!a !e par mllimetrcn- "'oboke pod skorjo
Nem ki inženjer Reimann je iznašel novo met< :i i. Po desetletnih poizkusih je zače' vrtat: v stojeSa debla pTTmernth dreves kakih ^flem i d tal luknje s po6ebntm vrtalnim stroiem. da bi se barvilo enakomerno razlilo po deblu. \ j luknje ie potem vbrizgnil ijn-tuvo tolič'no bar-
D-^lCi 114 miliard dolarjev
Po  p::     lh  tz  N-\v  Yorka  so znaš?l^ vojni strcSki Amerike do konca juni;a tekočega leta 102 milijardi dolarjev. Do aa-j   četka  vejne  pa   je   potroš:l3   Amerika za ražene  pr'pravc  za  cberožitev  12 mljard. Od 5ikupneg-a  zneski  114 milijar.l dolarjev je šlo 13 milijard za dobave drugim državam v* okvim saJtona o p-sojan;u in rajemu.  Med pi*vc svetovno vojno ;e potrošila  Amerika  32 mil jard  dolarjev. V i  tem  znesku je pa  vačunr.mh okrog 10 !  m lij:rd posojil  takratnim z2vcznikom.
I
KINO UNION
f>!i NEDELJAH IN PRAZNIKU!
RTeslstave tudi eb 13*5®
POLEG DOSEDANJIH OB  10.30. 15.30 IV 17.30 l' R 1
l
škorpljstii
V c krilci Arilina v južni Anataliji se je t  bilo zaaedilo toliko škorpijonov, da so bile
obiastj pnsiljone seči po izrednih ukrepOl, da bi jih zntr'c. V ta namen co bde dolo-
j cene precej visoke nagrade za pokonča-vanje tc nevarne ^obzni. fekoipijone je pa treba prinesti na dclcx*ene kraje žive. ker
i rabijo še živim odrezane repke v hietj'n-skem zavodu v Ankari za piadcbivane seruma. E>o3lei so nalovili že 15 0C0 škorpijonov.
Krizantema
'Po stari japonski pravljici.)
Nekoč pred mnogo tisoč leti je živela ob BivaSkem jezeru na Japonskem deklica, z imenom Sucuki. Njena mati ji je bila umrla. Njen oče je izrezoval lesene žfelve ln nI bilo zanj nič drugegfa na svetu ko njegove želve: vedno se je potikal ob bregovih velikega jezera, opazoval mlade želv:cc. Ko se jih je nagledal, jih je izrezljal in med delom je pozabil na ve3 svet. pozabil je celo jesti ln ni prišel po cele dneve domov.
Sucuki se je čutila osamljeno v veliki hiši iz bambusa in papirja. Zvečer, ko so prihajale čez jezero megle, ki so se videle kakor strahovi, in ki so iztezale po nji svoje dolge, dolge roke, se je je loteval strah.
— Da bi imela le kakega zaščitnika! si je Sucuki večkrat želela. In postala je otožna pri teh mislih, kajti ta breg Biva-škega jezera je bil najbolj samoten kraj na vsem svetu. Samo enkrat na leto je pristal majhen čoln. da je vzel s seboj lesene želve, ki jih je bil izrezljal Sucu-k±n oče. Nikdar bi ne bil srečal deklice noben zasičtnik na tem mestu.
Ko je stala nekoč Sucuki žalostna na bregu in bila trudna, kajti ponoči ni mogla spali od samega strahu, ker so drseli Tso noč strahovi s svojimi žabjimi rokami
po papirnatih stenah, da je povsod šumelo in prasketalo, je priplul rdeče in črno pobarvan  zmajev Čoln  čez jezero,  in  ko je
pristal, je stopil iz njega vitez v krasnem oklepu z dolgim mečem ob pasu in s kopjem v roki. posutim s prahom biserne matice in svetlikajočim se v sončnih žarkih a stoterimi barvami. Vitez je stopii k dekletu. Ko je dvignil čelado. >e vide-a. da je to mlad in ral mladonič.
— Ta bi mi bil pravi zaščitnik: — si je Sucuki mislila na tihem. Toda vuez jo je vprašaJ po poti v mestece Kamo. S svojim moštvom se je bil namreč na jezeru izgubil in prispel na ta nač:n na ta samotni breg. Namerava pa v voi-.o.
Sucuki mu je pokazala pot in smer. Nato je peljala viteza in njegove Ljudi v hišo, skuhala jim riža in čaja da se po-krepčajo za dolgo pot in naporni boj. Vitez je obljubil dekletu, da se vrne. če mu bo vojna mila in da ostane p-tem pri njej. Tako mu je ugajala, da jo je hotel za ženo. Prav tu v samoti bi bivala in uživala srečo.
Sucuki se je razveselila. Strah pa jo je bilo vojne m rada bi zadržala svojega pokrovitelja, a ni Se ga upala, kajti vitezi morajo slušati, kadar koli jih klič- cesar. S solzami v očeh se je poslovila c4 viteza.
A arce ji ni dalo miru. Drugo jutro »e je odpravila, hodila ves dan in dospela
je slednjič do jame samotarja Utamam. Utamaro je štel nad sto let in je um^l prorokovati. Sucuki je pokleknila k njegovim kcIonom in ga prosila, naj j; neve.
ko let je še živeti njenemu ljubljenemu vitezu. Samotar je razmišljal dolgo ča-sa. šel nato z dekletom na vrt in ji pokazal rastlino, ki je Sucuki še ni bila n'kdar videla. Bila je to krizantema in sicer prva krizantoma. od katere iziia'a-jo danes vse krizanteme. Ta krizanten.a je imela en sam cvetni list.
— Toliko let bo živel tvoj vitez — je rekel s?motar, kor ker listov ima krizantema!
Sucuki je zvedela tedaj, da ie usojena Drv^mu vitezu «nirt v vojni. Prečkala je vso n^č da se je končno zasmilila samo-tarjti. Molče ji je ta i7ročil ob zori škarje. Sucuki je pogledala škarje in nenadoma se ji je zasvetilo. Vzela je škarje, stopila na vrt in razrezala cvetni list krizanteme v sto ozkih prog. krizantema je taka dobila na mah sto lističev.
Zgodilo se je, da s>e je vitez po treh le—
tih, ko se je bila končala vojna, vrnil. Sucuki je postala njegova žena In živela sta oba v hiši ob Bivaškem jezeru do skrat-nih mej svojega 2:vljenja. In ker izhajajo vse krizanteme od krizanteme na samo-tarjevem vrtu. Imajo vae toliko ozkih lističev, kolikor jih je bila Sucuki narezala s škarjami.
RADIO LJUBLJANA
sodota.   25. septembra
8.30—9.00: Jutranji  pozdrav 9.00—9.20: Poročila
v nejnšeim in slovenščini. Naredbe in objave v nemSOir.:. slovenščini ln Itallj angini. 12.20— 12.^0: Uvod. 12.30^—12.50: Poročila v nemščml in slovenščini. Naredbe ln objave v nemščini, slo-venlfilad in italijanščini. 12.50—1400: Petje ln igranje. 14.C0—14.15: Poročila v nsmščlnl. Naredbe in objave v n^nv-čmi .slovenščini in ltaU-
janščmi. 14.15—1500: *čar operete«, hjra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sljar.ec: 1. Hruby Iz Dunala do svetu: 2 Lehar: Eva. valček: 3 Lehar: Jridlta. lc.OO: Pcro.'^o nemškega vrhovnega povelistva. 17.00—17.15: Poročila v remščini. Naredbe ln ob lave v nemščini, slovenščini in ivJlianščini. 17.15—18 00: Prenos koncerta. 19.00—10.30: PIcM in pp^r.-i — igra Radi iskl orfrpst.^r. vodi dirigent D. M Sijanec. 1. Brchnv1: Msrtzar^Vti rit'': 2. Grieg: NorvšVl ples: 3. LeoncavailD: Jutrcnia oecem: 4. Nedba': Kavalir valč?k: 5. Ptrloviec-B^tttartS: Narodna pe-F*»m: 6 Br?^'^: Narodni ptoil: 7. Gotovac: Kolo Mor*>n 19.30—19.50: Poročila v nemščini in §lo-venšMnl. Pcrcčtlo nerr.5fce?a vrhovrega povelj-?*tva v Jtali^nSčini. naredbe in oblave v nem-fčin*. el*r«mJMl|ti1 m i*ai"»~"*'»'< »T«r,ov»d uro-erama za naslednji dan. 19.50—20: Mala medisrra. 20.00—20.20: Poročila v nemšcM*-'. 20.**0—2*!.10: Prenos procrraira beograjske radijske postaja.
TAPETNIŠKI VAJENEC se sprejme: Ve-srova ulica 5tev. 10
vila. Potem jih jc vse /opet zamahi ra/en ene, v katero je poUigoma vedno vihral bar\ilox V teku časa je spravi! v drevo i:*> .^fc* ' tn * barve. Barvilo &c jc pomeaalo I rastlinskim sokom in prišlo nc ^mu v vlak'i.i. ampak ie prodrlo tudi v najmanj) Četico, * vejfce n celo v liNte. Barva ;e ostala »n s tem je Kei-mann rešil problem barvana živega drevesa.
Vse raslline sc seveda ne dajo- enako barvati. Inženjer Reimann je dognal, da je listnato drevje bolj priklauno /a barvanje k.ik< r igličasto, pri katerem ovira drevesna Stnolf ra/ širjenje barvila po drevesu Važn« st rtovegi ia-uma je jasna Kdm- ai boce nabaviti !vpo p<> hiStvo iz lesa izredne barve, ni več navezati m* inezemski plemeniti les. ampak ga d' bi tutii doma, kakršnega ieH, toda precej ceneje. Po Reimannovem sistemu aobi^ lt> na'različncj:e barve, od svctlcrdcčepa do popoln« ina ćrneqa. Hftt&o lahko napraviš nu ln. /e!enu. hra^t temnomoder itd Barvatv It s lahko dobro uporabiš tudi za bdelovanje lean:h b:serov n pumbnv. ker se aa di brp fltai/'ti. pa tud n skmlc'.ce, svcCntke -n druj^c prcum.tc
^3e )cxnico
K O L C D A K Dane«:   Sobuta, 25. septembra: KV**ofa. Jutri: Nedelja, 26. septembra: Ciprijan.
DANAŠNJE   V K 1 R E D1T V E Kino Matica: Vabimo na ples. Kino  SK>jr»: Velika ljubezen. Kino Inion: Odmev mladosti. Kino Moste: Dekle med zvermi.
Prireditve   v nedeljo Kinematografi nespremenjeno.
D EZ C R N E LEKARNE Danes in jutri: Mr. BakarčiC, Sv. Jakobi trg 9. Ftanior. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko deturno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni všji zdravnik dr. Pran Ciber. Štefanova ulica 7. Telefon 36-41.
Zlogovnica it« 43
a — ca — ca — ce — ci — da — dar
— di — do — dro — dvin — e — jrva —
ja     je — ka — kro — kri — la — lep
— lin — lja — ma — me — ml — ml —
mu —— na — ni — nos — o — o — o —
perć — po — ra — ra — raj — rt — rti
— se — Spe — te — tel] — u — uj — va — vrh —• žen.
Iz teh zlogov setavi 16 besed s pomenom: 1. vrh v Triglavski skupini; 2. ustanoviteljica Kartagine; 3. slovenski dobrotvor »u lf21); 4. 31 ad pri Novem mestu: 5. velbled; 6. avstralska ptica; 7. sorodni-ca; 8. država v Srednji Ameriki; 9. moška oseba v ^Gospodu Mirodolskem*-; 10. varstveno posnemanje pri živalih (tuj.): 11. planet: 12. mesto na Gorenjskem; 13. mesto v Sirij'-: 14. rojstni kraj slovenskega pisatelja (na Dolenjskem); 15. ženako oblačilo; 16. porcelansko ilo.
Prve črke. brane navzdol, in nato tretje, brane navzgor, povedć narodni pregovor, (lj velja za en glasnik.)
Rešitev zloeovnice št. 41
1.) Turčija. 2.) Dinara. 3.) r.erkesi. 4.) matematika. 5.) Njemen. 6) kaikuta. 7.) Mokronog. 8.) Čile, 9.) Jesenice. 10.) Vojvodina-11.) Ljutomer. 12.) Apulija. 13.) Ohio. 14.) Vatikan, 15.) Leningrad, 16) Vrhnika. 17.) ednina. 18.) Napoleon.
»Tudi če manjka moči, je \oi>a pohvale vredna.*
0
■
0
Okviri
GALERIJA OBERSNEL
NHItlllMIlMIMMIMMIMIMlMIMIHMIHM«
CESTA AR1ELLE REE 3
Umetnine
o
>9i
Naročite ia knjižno zbirko
DOBRE KNJIGE!
\
Stran 4
»SLOVENSKI    NARO D«, aohtarta, «. septembra 1943
Stev. 215
2abjak, kosmata Katra in drugo
Sprmi»i na jiriiltiilM in* Lfuhtpm* ta firl|eaje ▼ ajcj
V predpotrpsnom času je imelo sodišče svoje uradne prostore v Križankah. Notarji, odvetniki in sodnijski uradniki so stanoval tam ekrog. N?ša družina se je preselila iz Emonske ceste na Breg in z Brega na žab jak.
To je bilo v tistem času. ko so bili kaznjenci za manjše prestopke čez paragrafe naprti v ječah na žabjaku. oziroma Hrenovi ulici 17. kjer je tudi urednik Bren-celja. Jakob Alešovec. jedel ričet. V svojem listu je priobčil v vezani besedi je-dttni list  oelepra tedna. N. pr.
>V torek so pa knedelni frdamansk trdi. če v zid ga za ženeš nazaj  ti prileti.«
»V petek ni nič drugega, ko kisu fržov. če v usta ga deneš b se kmal po . . .«
»V nedeljo ni nič drugega ko rn košček mesa in malo zelja prismojenega.«
Moj oče je prinašal stare letnike *>Bren- ! eelja« domov, otroci smo ga čitali in si marsikaj zapomnili.
Jakoba Al>*&ovca sem poznala.
ko je hodil po Ljubljani, star. nebogljen, zanemarjen, bradat, z debelimi ustnicami z očali na nosu. oblečen v nekašen kaf-tan v nelzrazni barvi.
Nekoč sem ga vodila pod reko od magistrata čez cesto do Krisperja. da bi ne zašel meer^fijakarske konje, ker je bil zelo kratkoviden. Fijakarji so v tistih časih imeli svoje postojanke od trgovine j Krisper navzdol, pred hotelom Slon. ob Zvezdi pod kostanji, od Kazine proti, Ger-berju in pred kolodvorom. Za prepeljavo čez cesto se ml ni z besedo zahvalil, pač pa pogledal z vso milino njegovih ugašajočih oči in kadar se spomnim na tega bohema, mi je živo v spominu tisti pogled. Njegova hčerka C'rila je bila moja so-uoenka v ljudski šoli.
Na Zabjaku so bili restantje za rešetkami. Vrata so bila zaprta, katera je odpiral vratar. Za poslopjem na Vo-žarskem potu pa je stražil vojak, kjer Je imel svojo utico, ioamor je stopili ob slabem vremenu.
Na ljubljanskem gradu so bili zaprti kaznjenci, ki so odsedevali težje in težke prestopke in zločine. En dan v tednu Je nekaj arestantov pripeljalo ob spremstvu paznika perilo k izpiranju na Ljubljanico. Ta. prostor ob Ljubljanici je bil med Rožno in Hrenovo ulico. Oblečeni so bili v arestantovsko sivo obleko in imeli rumene aH Crne kravate. Otroci smo ugotovili, da so kaznjenci z rumenimi kravatami obsojeni za krajšo dobo, oni s črnimi kravatami v dosmrtno ječo. Rjuhe m drugo perilo so izpirali na Ljubljanici, ožemali pa skozi s seboj pripeljano napravo, obstoječo iz dveh kairiendtih valjev. Kaznjenec je naravnal komad med valja, drug- je ročko vrt H. valja sta se obračala in oftemala. Po končanem delu so odpeljali perilo na voedčTdh po Hrenovi ulici In dalje na ljubljanski grad.
Kadar so arestantje prali. Je Mto vsa zabjBčka otrocad mirna. ZA se mi. da so nežna srca Čutita, usodo kaznjencev. Pod strogim paznBcovem očesom si ni upal nihče od teh moških peric govoriti z nami, toda marsikaterega pogled nas je objel in mislil je na svoje otroke...
Ifekoc me je zanesla pot s svojo so-učenko Miro Smoletovo na ljubljanski grad. Gledali sve zadovje in zamrežena okna ta stopile proti vhodu. Na levo pred vhodom so bila vrata celice odprta, zgrozile sve se. V navadni nepobarvani krsti je ležal mrlič, ob vzglavju pa je gorela oljevka.
Kaznjence iz grada so pokopavan v poz-nfli nočnih urah pri sv. Krištofu. V Ko-ronovi ulici je bil star krojač, ki je mojim bratom krpal hlače, poleg svoje obrti Je straža! mrliče čez noč v mrtvašnici. Nekoč sem šla z očetom k njemu in v pogovoru ga je moj oče vprašal, če ga je kaj strah, kadar straži. Odgovoril je, da strahu ne pozna, pač pa mu je neprijetno
kadar je pokop kaznjenca iz grada,
Id je navadno med deseto uro in polnočjo, kar moti tišino pokopališča.
V mrtvašnici pri sv. Krištofu so čuvali čez noč le bogate meščane, ki so imeli pogreb prvega ali drugega razreda. Taki primeri so bili zelo redki, ker so navadno letali mrliči do pogreba v svojti stano-vanjOi. Revne pokojne pa je oskrbnik po-kopališča čez noč zaklenil. Govorilo se je.
da jim natakne na prst obroSek, Id je bil zvezan po žici z zvoncem,
da bi v primera navidezne smrti   pozvonil   v mežnarijo.
V kroniki šempetrske fare je zapisan primer navidezne smrti, enako tudi po ct?kanu Koblerju v Kranju.
Otroci iz zabjaka, Rožne in Hrenove ulice srno imeli svoj
raj »za vodo«,
to je bilo pod kostanji nad Ljubljanico. V vseh letnih časih smo imeli razne igre. Fantje se biii kezo. se igrali »ravbarje in ženclarje*. c#»klice pa smo se zabavale z rajalnimi igrami. Strnile smo se v krog, prepevale o Florijanu. Marički. ki je sedela na kamnu. Pridejo trije možje, tam od mesta Nhrve, se igrale barvice, posedale pod kostanji in metale kamenčke. Kamenčkanje s petimi ali dvajsetimi kamenčki nam je bla najljubša igra.
Dopoldne smo bile deklice doma in pc-m^.^ale svojim mamicam v gospodinjstvu, popoldne pa smo Šle »za vodo«. Prinesle smo ročno delo s seb-j. pletle. kvačkale in tekmovale med seboj, katera bo hitrejša. Na razpetje rok smo odmerile kvačkanec. ali pavolo in hitele, h'tele.
Proti nagibu popoldneva smo odložile ročno rielo in se igrale vse dalje, ko se je sonce poslavljalo in se je večerna zarja razlila čez nebo.
Jeločn;kovi fantje. Cesarjevi iz Koširjevega dvorišča. Sedejevi. Prelesnikcvi, Verbičevi so še bili kozo. deklice pa so pele v somrak oneva.
V slove so brundali fantje na brunde. ki so j^h kupili pri Podrekarju na Šentjakobskem trgu. Prdrekar je imel trgovino z razno drobnarijo, trafiko in prodajal je tudi šnoftobakNa pultu je imel porcelanaste posode in v njih prah b~žje travce. Za h'šno gospodinjo sem hodila po »šnoftobak«. Vedno mi je narečila. da naj
zmeša »Semparel« in »svaretirol«.
Dala mi je stekleničico s seboj in ko sem jo ji prinesla, je takoj nasula ^šnoftobak« na levico med kazalcem in sredincem in njuhala v desno in levo nosnico.
V pred potresni dobi so mnogi močno »šnofali«. Njuhači so radi »eno prizo« ponudili drugim in vsi so imeli temnoplave žepne robce, imenoval: so jih »majolke«. da se črnina tobaka ni poznala. Humorist Rado Murnik je pisal o taki »majol-ki«, ko je Ižanec v »ošnofano majolko« zavil zajca in je zajec v cekarju kihal: »Hači«.
V Rožni ulici št. 39 je imela malo bra-njarijo vdova z lepo hčferko. ki je igrala kitaro.
Branjevki so splošno rekli »ta kosmata Katra«.
Prodajala je butatice drv, ki so jih nevozni Ižanci. V zalogi je imela rdečo cikorijo, ta je bila poimenovana za »ta rdečo«, ker je bila zavita v rdeč papir. Žene in dekleta se takrat niso šminkale in če se je katera, se je s papirjem od rdeče cikorije. Rdeč papir je oslinila, namazala lica in dovršeno je bilo. Kosmata Katra je imela poleg branjerije tudi žganjarijo. Nekaj steklenic brinjevca, slivovke in dro-žervca je imela na svojih policah.
žganjarji so prihajali na pol frakelja. ali na frakelj, posedali in se pogovarjali ln »ta kosmata Katra« je pridno natakala.
Med igrajoče otroke »tam za vodo« Je planil fant in povedal,
da gredo afne in kamele.
Prizibale 90 se od Zvonarske ulice. Otroci so zdirjali na žabjak. Karavana se je ustevila pred pekarno peka Klešnika, očteta pokojnega profesorja Hinka Klešnika. Spremljevalci svo^e karavane so prosili kruha in a ta in mama Klešnikova so jim napolnili koške s po Ljubljani znanim dobrim kruhom. Vcbče so bili Kleš-nikovi znani kot dobrotniki revnih slojev. Kdorkoli je prišel k njim. vsakdo je bil založen z dobroto kruha, kakor tudi pri Zalaznikovih na Starem trgu. V tisti patriarhalni dobi ni bilo reveža, ki ne bi užival srčike dobrote pekovskih mojstrov od Klešnika. Zalaznika. žužka in Mat Jana v Florijanski ulici. Takrat je bik) pet svežih žemelj za en groš, starih pa šest. mnogo kruha pa za »božji Ion«.
župnikoval  Je prelat-kanonik Janez Rozman
in kot bivši vojni kurat je mašo kratko opravil. Hitro se je obračal, v poznejših letih se je te še priklanjal, ker ni mogel pokleko vat i zaradi revmatične bolezni v nogah. Ob nedeljah popoldne je imel krščanski nauk. Cerkev je bila vedno polna, ker je na leci poljudno razlagal verske resnice, božje zapovedi itd. V klopeh so sedeli odrasli,  mi  otroc*  pa  na kam-
nitih stopnicah pred prtžnico, vsi smo zvesto poslušali besedo šentjakobskega župnika.
Nekoč je govoril o zakramentu svetega zakona in omenil:
»Prišla sta k meni ženin in nevesta, da bi se dala na oklice in zvedela, kdaj naj prideta k izpraševanju. Vprašal sem ženina:: kaj si. Povedal mi je. da je hlapec, nevesta pa je povedala, da je dekla. Iz-pr a Seval sem, ali sta si že vse pripravila za nov dom. Rekla sta, da bosta še nadalje služila vsak na svojem mestu. Omenil sem ženinu, da si pameten človek najprej postavi štal'co in potem šele pripelje kravico. Kako bosta živela, sem jima rekel. Pa mi Je je cdgovoril ženin:» Gospod fajmošter, bo že kako!«
Cez tri mesece po poroki je prišla žena k meni. mi potožila svoje gorje in prosila:   »Gospe d  fajmošter, pomagajte!«
Vidite, tako je. kadar se ženijo ljudje, ki nimajo tukaj nič in tam nič in drgnil roko ob roko.
šentjakobski kaplan, gospod Renier,
poznejši župnik v Krškem, ki mu je sledil pesnik Leopold Turšič, je imel pridige polne duhovnega bogastva in jih je hodila poslušat mladina iz viših šol. Njegova lepa beseda je bila zajeta iz čiste filozofije in je marsikoga spremljala v življenje. O njem se je govorilo, da je bil član dunajskega gledališča na Ringu. Ob tistem strašnem požaru navedenega teatra je obljubil, da pojde v bogoslovje, če se bo rešil. Rešil se je na čudovit način in obljubo tudi izpolnil. Enaka govorica je bila o uršulinki m. Karolini, tej nikdar pozabljeni cerkveni pevki. Starejši Ljubljančani se gotovo še spominjajo njenega petja, ki je dvignilo duha in sreč v neiz-lazno    lepoto   glasu    ženskega    grla oh
spremijevanju orgel, k} jih je obvladala ursullnka m_ Eleooora. Hudovernlk.
Ob raznih preilkah v oršuhnaki cerkvi
prav posebno pa še ob polncčnicah v sveti noči je bila cerkev natrpana. Med pol-nočnlco ta po opravilu je bilo v tej cerkvi pravo angelsko petje s sopranom m. Ka-roline, ki je izzvenelo nad oltarjem sv. Trojice. V pobožno razgibanem ritmu so se vrstile božične pesmi skiadtelja Ri-harja. Utihnile so orgle in pesem, in verniki, zamaknjeni v blažene glasove svete noči so se le težko ločili od svetišča.
V prejšnjih čas'h je bila Ljubljana zrlo povezona med seboj.
Ljubljanskega  »firhca«   In »zjal« je bilo tudi  povsod dovolj.
Na Miklavžev večer se je podila mladina okrog stojnic na Kongresnem trgu in pozneje na Vodnikovem trgu, kamor so le začasno prestavili Miklavžev sejem. Na pustni torek so hodile maškare po mestu, oblečene v razne obleke, na obrazu so imele »larfe«, ki so jih kupile pri Vasa Petričiču. Pepelnično sredo so pokopavali Pusta m taJcrat so imeli podgolovškl fantje svoj dan, kakor Rebro in njegov bližnji okoliš na »debeli četrtek, pred pustno nedeljo,
ko so na grajskih šancah »buho žagali«.
Pri sv. Florijanu. podružnici šentjakobske fare,
so bi« takrat fezuiti.
Župnišče so imeli v hiši proti Sodarski ulici. Po potresu so si pripravili kapelo v poljanskem predmestju, razširili svojo posest, zgradili samostan in cerkev posvečeno sv. Jožefu. Med svetovno vojno je bilo v cerkvi živilsko skladišče. Graščino Rakovnik in bližnja po**?stva so pridobili salezijanci, zgradili cerkev in poslopja za vzgajališča. kjer pa je danes tudi realna gimnazija.
Ljubljane dolge vasi ni več. le spomini so na dni in čase. Nap;sano bo še marsikaj. Mara Tavčarjeva.
Morje čuva ljubosumno svoje zaklade
Odkar ie začelo človeštvo pluti čez morja in oceane, terja od njega Neptun, bog morja, bogatih davkov. Nešteto ladij, natovorjenih z milijonsko vrednostjo, pride v njegovo mogočno kraljestvo. Nedosežne globine oceanov so posejane z zlatimi m srebrn:mi predmeti, denarjem vseh dežel in vseh dob. z dragulji in z dragocenimi umetainami.
Leta 1923 so odkrili v bližini Tunisa na morskem dnu grško galejo z redkimi umotvori starogrškega kiparstva. Iz te ladje, ki se je potopila pred davnimi stoletji, so rešili še nekatere kipe, ki so sedaj razstavljeni v pariškem Iouvreu in so tej zbirki v ponos in najlepši okras. Znano je. da je jezero Nemi v Italiji požrlo za časa prvih dveh cesarjev dve ladji, zgrajeni m opremljeni z vsem sijajem in vsemi dragocenostmi rimskih mogotcev. Naj omenimo na tem mestu »nepremagljivo armado«, ki so jo Angleži in vihar z vsem njenim neprecenljivim tevorom potopili lefei 1588. Do današnjih dni počiva na morskem dnu RcJcav-skega preliva nad poldrugo milijardo srebra in zlata. Leta 1°07 je poskušala neka družba dvigniti zaklade, da bi rešila izgubljene milijone. Kraj. kjer se je bilo potopilo špansko brodovje, nazvanog kakor smo že omenili, »nepremagljiva armada«, se je na podlagi točnih podatkov znamenitih zgodovinarjev in zemljepiscev kmalu dob;l. Posrečilo se je po hudem naporu
dvigniti nekaj dragocenosti; toda priti do milijonov, ni uspelo Milijon^ počivajo v taki globini, kjer je pritisk vode tako močan, da bi bil vsak poskus potapljačev, doseči tiste globine, takoj kaznovan s smrtjo potapljačev. L 1702 je napadlo- združeno ang!e>ko-holand-sko brodovje dvanajst španskih ladij, ki so prihajale iz Južne Amerike in ki so vozile s seboj letne davščine tamošnjih kolonij. Na teh ladjah, ki so se imenovale po apostolih, je bilo pr'bližno za tri milijarde lir srebra in zlata. Da bi sovražniki ne oobili denarja v svoje roke, je dal španski admiral pogrezniti vseh dvanajst ladij in je obenem tudi sam utonil z vso posadko. V Severnem morju je dohitela nemila usoda angleški parnik »Lucin«. Potopil se je, vozeč s seboj nad eno mili jarac v zlatu. Poskušali So dvignit" ta zaklad, dvigniit so tudi pet milijonov, toda pn tem je tudi ostalo. Nadaljnji poskusi so se morali ustaviti, ker ni bilo nade v kak uspeh. Leta 1913 so se poskusi ponovili, da bi se dvignili angleški milijoni, pa so se morali predčasno zaključiti zaradi svetovne vojne. Leta 1808 so izgubili Francozi v vojni ob nizozemski obali za sto milijona" frankov zlata. Po šestdesetih letih se ie dvignila polovica, ostala polovica pa še vedno počiva na dnu morja in se odteguje nadaljnjim človeškim prizadevanjem V morski ožin" pri Anriohiji je leta 1820 postala žrtev oavje-besnih valov ladja »Janker Heinrich«. ki je prihajala ;z Indije z bajnimi vrednostmi zlata ti draguljev Prf Balaklavi se je v krimski vojni potopil pa mik s petimi milijoni funtov Šterlin-gov in 'eta 1890 je zadela ista usoda ladio pred sednika transvaalske republike ob afriški obali Tudi na tej adji je bilo mnogo milijonov In koliko drugih nesreč se ie nrigod'lo na morju
nesreč, ki so zahtevale ne samo ne-teto človeških žrtev, marveč so- morale odstopiti morskim valovom fantastične zaklade Morje čuva ljubosumno dragocenosti, tu pa tam vrže sicer kako elove>ko truplo, kak odlomek jambora na obal. teda nikdar ne vrže težkih dragocenih kovin in aniuih zakladov, ki se bolj in bolj pogrezajo v morsko blato.
Potrpežljivi mož
Neki mož, ki je prišel popoldne truden domov, bi b:l rad prigriznil kos kruha s s'rom ali pa košček prekajene slanine. Toda žena. ki je nosila v hiši večji del hlače, v kuhinji pa popolnoma, je imela ključ od kuhinjske omare v žepu in je bila pri prijateljici na cbisku. Zato je poslal deklo in hlapca s prošnjo, nai pride žena domov ali pa naj mu pošlje ključ. Ona pa je zaporedoma odgovarjala: »Takoj pridem, naj le malo počaka«. Ko je pa mežu potrpežljivost čim bolj pojemala, lakota pa naraščala, sta nesla on in hlapec zaprto omaro v hišo ženine prijateljice, ženi pravi: Ljuba žena- bodi tako dobra in odkleni omaro, da si lahko kaj vzamem za večerjo, ker ne vzdižim več«. Tedaj pa se je žena zasmejala in mu odrezala košček kruha in nekaj slan'ne.
s£prcf uctoImi cenilca
Ljubljana. 24. septembra
Smatrajoč za potrebno spremeniti cene za surove kože po ceniku z dne 11. septembra 1941 je Upravna oblast za Ljiib-ljasko pokrajino glede na naredbo z dne 11. septembra 1942 št. 102 z odločbo izdala spremembo cen ka za surove keže. Ta odločba je objavljena v »Službenem listu« dne 22. septembra in je stopila v veljavo na dan objave.
Cene za surove kože, ki jih proizvajalci oddajajo pooblaščenim trgovcem (Centrali za kože) so določene takole: volovske keže 15 lir za kg. kravje kože 15 Ur, keže bikov 13 lir, telečje kože 18 lir za kg.
Uredite pomanjkljiva hišna zaklonišča
Ljubljana, 25. septembra Hišna zaklomiiča pregledujejo v Ljubljani tehnični organi mestnega " poglavai-stva. Pri tem so z zadovoljnostjo ugotovili, da je veliko število hišnih posestnikov že uredilo primerna zaklonišča za stanovalce Poleg tega so pa opazili zlasti dve po-^ manjkljivosti: nezadostno ali neprimerno so urejani zasilni izhodi, ki so poleg za-dortne Lnlnosti zaklonišča najvažnejši del zavarovanja. Vsako zaklonišče mora razen vhoda imeti vsaj še en zasilen izhod, ki naj bo čim bolj oddaljen od vhoda. Zasilni izhod mora b:ti tako pripravljen, da je mogoč izhod iz zaklonišča, te bi bil glaven dohod zasut. Zelo so se obnesli zasilni prehodi med kletnim prostorom sosednjih hiš v strnjenem sistemu, posebno pa tam, kjer pr-mernega zasilnega izhoda ni mogoče napraviti. Taki prehodi naj bodo tako zgrajeni, da se prebije zid med obema kletnima prostoroma ter na eni strani napravi z uporabo apnene (ne cementne) malte provizorna medstena, debela 6.5 do 12 cm. V tej steni naj se vstavi primerno število opek kar suho* t. j. brez malte, da ta opeka služi kot začetek za morebitni proboj stene v vili. Te opeke naj bodo posebno označene. Nadalje je bilo tudi ugotovljeno, da je po zakloniščih premalo ali pa sploh nič orodja. Pri tem opozarjamo, da orodje za gašenje ni isto kot orodje v zaklonišču, ki je namenjeno za to, da si prebivalci hiše sami pomagajo, če bi bu vhod ali izhod deloma zasut. Vsa podrobna navod'1 a dobe hišni posestniki in hišni starešine protiletalske zaščite pri tehničnih pregledovalcih ali tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Spet pa opozarjamo, da je gradnja zaklonišč absolutno obvezna za vse, ki so dobili tak poziv, nujno pa je priporočeno tudi za druge zgradbe v mestu Ljubljani. Nadalje še opominjamo, da v primeru dejajiskega zračmega napada ali pa tudi le v primeru alarma ne bo dovoljeno zadrževanje pod milim nebom, po vrtovih parkih itd., je pa tudi zelo rt varno, ker je pod ioii'~i nebom zaradi zračnega pritiski, drobcev in izstrelkov nevarnost za življenje i.n zdravje veliko večja kot od samega zadetka
Zbirka „Dotira knjiga"
izda vsak mesec en roman. Knjige izhajajo sredi meseca in so na razpolago ▼ dveh izdajah, v broširani in vezani. Po znatno znižani ceni dobi romane DK, kdor se na zbirko naroči. — Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša na mesec, torej za eno knjigo:
a) za naročnike »Jutra«, »Slovenskega, Naroda« ln »Domovine« 10 Ur za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b) za ostale naročnike 11 lir za broširana
in 22 Ur za vezano izdajo.
Naročnike sprejema uprava *Jutra« m >Slovenskega naroda« v Ljubljani, PuccimV jeva 5,
Križanka št. 121
Vodoravno: 2. obrtnik. 7. iaponska mera.   Q   'zvor    10 kratica za akademski na-
slov, 11. kazuar, 13. pesmi 14. udarec z rokami, popolnoma raven. 15. pesmi, 17. finsko pristanišče. 19. medmet. 20. okrajšano mo^o ime, 22. član. del telesa, 23. rjopravljen, 26. zaročenec (srbhrv.), 27. predlog. 28. hrrsari fevdalec. 2°. pesem, 31. reka na Hrvatskem, 33. preaplačilo. 34. pripadnik azijskega naroda, 35. gora na Kreti. 37. osebni zaimek, 39. oblika pomožnega glagola, 40. čutilo, 42. Latrov nasprotnik (fon). 43. pripadnik kmečkega pm-letariata.
Navpično: 1. vrsta kamna, 3. okrajšava za evangelij, 4. ime in priimek slovenskega pisatelja. 5. ploskovna mera, 6. prehranjevalni urad, 8. rimsko število 999. 10. kratica za trgmsko-gc«podarsko podjetje, 12. nade, hrepenenja, 13. ruska reka, 16. poklican, 18. irrrd-ba, 20. ribje jajce. 21. membrana, 24 dva samoglasnika, 25. dva samoglasnika. 27. pokrajina v Afriki, 30. velik preplah, 32. oče, 33. podre dni veznik, 36. francoski preeflog, 38. nikalnica, 40. kazalni zaimek. 41. veznik.
Rešitev križanke št, 120 Vodoravno:   1. Mura, 4. Paka,   8. fjav 10 rob. 11. mir.13. udje, 15. umor, 18. ujeda, 19. alga, 21. Akon, 23. Sar, 25. dVa,
27. ded. 29. raja, 30. milo.
Navpično: 1. mi, 2- uvod, 3. m, IS. ar. 6. kolo 7. ab, 9. Pl, H- miejaS. 12. rorJar, 13. ura, 14. jug-, 16. mak, 17. Ren, 20. lava, 22. osel. 24. as, 25. dr. 26. aj, 27. d&,
28. do.
P. G. Wodehoose:
80
MALA PEPITA
Nftč ni odgovorila. Srepo Je gledala v tla. Upanje se je jelo znova buditi t meni, in že sem mislil, da sem jo pregovoril. Ko pa Je spet vzdignila oči, sem opazil t nJOi prejšnji odločrri pogled. In srce ml je up!ahnik>.
>Peter,< je rekla nato, »dajte, da nekaj rečem; nekaj, kar mislim, da bo prepričalo. Nisem bila poštena proti vam, Peter, moje ravnanje nI bilo odkrito. Te dni, odkar sva se spet srečala, sem vas ves čas skušala ukrasti: da, ukrasti, ta Je edina pravilna beseda. Poskušala sem vsako klavrno igrico, ki mi je prišla na misel, da bi vas prevzela dekletu, ki je vasa zaročenka, čeprav Je nI bilo to, da bi se bila mogla braniti. Prav nsB nt-sdsrtla nanjo, tolikanj sem nMa sn-v svoje sebične misli. Potem pa, tiatf večer, ko sne odpotovali, se mi je sa-zdete, kakor da se prebujam Iz asm. Is-previdela sem, kakšno vlogo igrala; a tudi zdaj sem se se 1 &11 m prepričati sama sebe, storila nfe slabega: dorjovedovara sem si
celo, da je bilo moje ravnanje zelo spretno, da Je bilo morebiti kar dobro dejanje. Vidite, takrat sem Se mislila, da ste omreženi od gospe Fordove... In gospo Fordovo poznam: če je sploh zmožna ljubiti kakega moškega, tedaj ljubi gospoda Forda, akoravno je ločena od njega. Vedela sem, da bi vas onesrečila pa sem si mislila, da vas s tem resim. Zdaj. evo. sob ml pa povedali, da ne gre zanjo, marveč za neko drugo dekle; tn to daje stvari povsem drugačno lice. Ali torej ne vidite, da ne morem dovoliti, da bi jo zapustili? Oe bi to storila, bi me zaničevali, meni sami pa bi bilo. kakor da sem se omadeževala z izdajstvom; takisto bi se mt zdelo, kakor da sem jI zasadila bodalo v hrbet.«
Po sili sem se nasmehnil; toda moj smeli Je zadel ob nevidno steno, ki naju Je ločila, V srcu sem čutil, da ta stena ni Izmed tistih, ki se Jim človek smeje.
»Kaj ras ne razumete. Peter? Morate me razumeti.. .<
»Ni tisto, da ne bi razumel. Mislim, da ste hudo potrti in duševno utrujeni in da nsaaaafo brzdate svojo domišljijo. Jaz...«
Prekinila me je in naglo vprašala:
»Se spominjate, kako je bilo tisti večer v pisarni? Govorila sva o tolikih rečeh. Pripovedovala sem vam. kako sem živela teh pet let...«
»Spominjam se.«
>Nu evo, vsaka beseda, ki sem jo izrekla, je imela namen ... je bila preračunana . . Da. tudi trenutki, ko sem obmolknila, so bili preračunani: prizadevala sem si. da bi bili kar moči pomembni in bi vam nekaj povedali Vidite. Peter, poznala sem vaS: poznala sem vas do dna, ker sem vas imela rada in vedela sem. kako bodo moje besede učinkovale na va«. Res pa je. da sem vam pripovedovala zgolj resnico m da sem bila v tem o zim poštena. Le zadaj za vsem se je skrival nizki,' sebični nagib, o katerem govorim. Trkala sem na vasa čustva. Vedela sem, kako ste dobri in k olikan j me boste pomilovati. Hotela sem vam ustvariti taksno sliko o sebi. da bi vam ostala v duši in Izbrisala spomin na ono drugo: sliko ubogega, hudo preizkušenega bitja, ki bi ji sočutje utrlo pot do vašega srca. Saj pravim, da sem vas poznala. Peter. In potem sem storila nekaj še bolj nizkotnega . .. Pohhnila sem se. kakor da sem se v temi
spotaknila. Hotela sem, da bi me prestregli in objeli:  in tako se je zgodilo. Potem.«
Glas se ji je utrgal, in šele čez nekaj trenutkov p> nadaljevala:
^Vesela sem. da sem vam to povedala. Zdi se mi, da m' je odleglo. Zdaj menda razumete, kako čutim, ali ne?«
Pomolila mi je roko. Z Bogom.«
»Ne nočem vas zapusti ti, c sem trmasto odgovoril.
»Z B'gom.« je šepetaje ponovila.
»Ne ne z Bogom. Zame je ni druge na svetu mimo. vas. in zato vas ne pustim.«
»Peter!* Slabotno se je upirala. >Oh. pustite me!«
Toda jaz sem jo potegnil Se bliže k 5iebi.
»Ne. ne dam vam oditi-<
A v tem. ko sem tako rekel, so zaškripala na pesku avtomobilska kolesa. Velik rdeč voz je brzel po drevoredu proti hiši Izpustil sem Audrevino roko; porabil g je to in se odstranila. Kakor bi trenil, je izginila za grmovjem.
Medtem se je avtomobil zaviraje približi 1 in obstal nedaleč od mene. Dve gospe sta sedeli v njem. Ena. temnolasa in zelo
lepa, mi je bila neznana; druga je bila gospa Drassilisova.
xxvn
Preden setn utegnil rjornisliti, kaj neki bi bilo utegnilo privesti Cintijino mater v Sanstead House, je njena spremljevalka, ne da bi počakala, da se voz ustavi, že odprla vratca, skočila iz avtomobila, me zgrabila za komolec in zaklicala:
»Kolikor koli vam on ponuja, jaz dam dvakrat toliko!«
Tako govoreč me je oblastno pogtedala. Da sem bil ščurek, ne bi bila mogia zreti name bolj ošabno in visokostno. Oči Je imela zelo velike, živorjave m ponosne; prav po tem sem zaslutil, kdo utegne biti. Zastran njenih besed pa priznam, da nisem imel niti pojma, kaj bi utegnile pomeniti.
»Dobro rxmxnrte,« je nadaljevala. »Dva»-krat toliko dam, tudi Če bi šlo za milijon dolarjev.«
»Bojim sel, da vas ne razumem,« sem rekel, ko sem vendar že mogel spraviti besedo iz sebe.
Nestrpno Je tlesnila z jezikom.
A. CU
d. d.« kot ttekarnarja — Per la »Narodna
te
1 "Fran l^ran