Leto LOTIL »eunkfl 195.
V LjuNionl, v $01010 29. avsusta 19Z5.
cena Din rsu
SLOVENSKI
■shaja vsak dmn popoldne, lmomil nedelje ln praznike. — InaeraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji loserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-— Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Cpravntstvo: Snallovs nlica stev. S, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: EnaUova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon stev. 34.
K*      Poftnina plačana v gotovini.
„Mi radimo, kao da su izbori!"
Na včerajšnji plenarni seji HSS, ki se je vršila pod osebnim vodstvom g. Stepana Radića in so ji prisostvovali vsi poslanci in Radičevi ministri z državnimi podtajniki vred, je govoril Ste-pan Radić o političnem položaju in na koncu izustil stavek, s katerim je kljub proglašeni tajnosti odkril vodilno idejo te plenarne seje. G. Stepan Radić je namreč na koncu svojega govora priznal, da delajo radičevski poslanci tako, kakor da stoje v volilni borbi. »Mi radimo kao da su izbori!« Ni dvoma torej, da se je na plenarni seji govorilo o agitacijah in strankarskih akcijah HSS. Radić, ki je sicer napram novinarjem koncilijanten. je zapodil poročevalce in objavlja v zagrebških listih o seji zelo dvoličen komunike, ki pa potrjuje, da se je na plenarni seji v glavnem razmotri-vala bodoča strankarska taktika in agitacija HSS.
»Mi radimo kao da su izbori«. S to izjavo je Stepan Radić bengalično razsvetlil svoje cilje. Pokazal pa ie tudi na pravo jedro sedanje koalicije, v kolikor se tiče HSS.
Ko se je pred dvema mesecema podpisala koalicija med radikali in radičev-ci, se je oznanjalo svetu, da gre za dale-kosežni narodni sporazum, za novo dobo zakonodajnega dela, za ozdravljenje jugoslovenskega naroda in za kaj še vse. Posebno radikalni tisk je poln navdušenja, dasi kljub gostobesednosti ni mogel povedati, v čem da obstoja ta vseodrešujoči narodni sporazum.
Mi smo trdili, da gre g. Radiću samo za to, da se reši procesa in da dobi za svojo stranko svobodo udejstvova-nja. Radić se drži prozorne taktike, da hvali narodni sporazum, to je koalicijo Z radikalno stranko, da se ji laska, da jo povišuje v deveta nebesa, da imenuje srbske politike največje državnike sveta m da celo pripravlja velike monar-histične manifestacije v Zagrebu, da na ta način prikrije svoje prave cilje, to Je cilje svojega strankarskega jačanja, svoje bodoče moči in sile.
Iz vsega delovanja g. Stepana Radića po sklenjenem narodnem sporazumu pred dvema mesecema izhaja, da se pripravlja na druge stvari in da prav nič ne misli na narodni sporazum, na složno zakonodajno delo, na izgradbo vidovdanskega unitarizma, na državno ln narodno edinstvo. Nič ne misli, na slovensko in hrvatsko gospodarstvo, na splošne državne interese, na gospodat-sko enakopravnost v državi, na odpravo neznosnih davkov itd
Dnevni davčni, socijalni ln drugi problemi, ki žulijo navadnega državljana, so danes g. Stepami Radiću deveta briga. »Mi radimo kao da su izbori.«
Narodni sporazum naj slepi beogradske politike in naj lepo omogoči HSS čim širšo agitacijo po celi državi. Radić hoče očitno naiprvo utrditi strankarsko moč plemenske svoje hrvatske stranke HSS, potem šele bo govoril o svojih definitivnih načrtih.
Beogradski politiki so pač bili naivni, ko niso spoznali taktizirania gosp. Stepana Radića, ki se skriva za omamno krilatico narodnega sporazuma.
G. Stepan Radić je v zadnjih dveh mesecih opetovano Izrekel, da ie narodni sporazum največja pridobitev »hrvatske politike«, ni pa trdil, da ie največja Pridobitev jugoslovenske politike-
Narodni sporazum, ki bi moral vtr-diti edinstvo Srbov, Hrvatov i.n Slovencev, bo obratno cementiral dualizem »hrvatske« m »srbske« politike, srbohr-vatski dualizem...
»Mi radimo kao da su izbori«, to se pravi, da nai sedaj počiva delo za ljudstvo, za jugoslovenskega seljaka, za slovensko industrijo, za hrvatske železnice, za Jadran itd., kakor za časa volitev in da moramo državo čimprej pognati v volitve. V ta namen organizira g. Stepan Radić svojo stranko tudi v Sloveniji. Mislimo, da doživi njegov najnovejši oproda v Sloveniji na tem lovu še sramotnejše razočaranje, kakor sam Stepan Radić.
Mi pozdravljamo sporazum, ki vodi k jačanju naše državne m nacijonalne misli, odklanjati Pa moramo sporazum, ki je le gola taktična poteza za pridobivanje strankarske moči, sredstvo za ovekovečanje hrvatske in srbske duali-stične fronte v državi. V tem smislu, kot taktiko za večno ustoličenje te fronte pa ie treba razumeti najnovejšo Ra-dičevo priznanje: »Mi radimo kao da su izbori!-
0 1
Rndiftuci se pripraoljojo na nove volitve
Radićevci prepuščajo radikalom izvedbo zakonov o invalidih, sodnikih itd., so samo za spremembo zakona o agrarni reformi in za ustanovitev nove Agrarne banke« — Organizacija slovenskih radićevcev.
— Zagreb, 28. avgusta. (Izv.) O tajni seli glavnega vodstva HSS je po ovinkih doznati nekatere zanimivosti. Dostop v palačo oziroma v razpravno dvorano selja-škega doma je btl zabranjen vsaki osebi in so bfle razpostavljene posebne straže. Seja je trajala dopoldne, popoldne in zvečer do 19. Stepam Radić je otvori! sejo ob 9.30 dopoldne ter je takoj imel enourai govor o polrričaem sporazumu. Naglasa! je med drugim, da sta hrvatski ln srbski narod odobrila sporazum po koncepciji, zamišljeni od radikalov in HSS. Radić je nato na do»I-go in široko pripovedoval različne podrobnosti svojega poseta v Beogradu in svojih razgovorov s prvaki radikalne stranke. — Prvi d-el svojega govora je zaključil z vzklikom: »Politika sporazuma se ima nadaljevati s polno paro!« V drugem delu svojega govora je Stepan Radič očrtal razmerje in odnošaje HSS do posamtnfh političnih strank in parlamentarnih skupin. Re-rel je, da so odnosa ji med radfkaii in HSS »prisrčni m dobri«. Seveda se izvaja v praksi sporazum drugače, kakor je bil za-mfšljen v teoriji. V praksi je treba računaj s fakti. Program zemloradnikov Je dober, v praksi te za nič. Ponavljal je znane fraz? o klerikalcih, glede katerih ni povedal ničesar novega, tudi muslimanom je privoščil nekaj zaničljfvrh besedi. ZnačMno je, da Radić n\ mnogo govoril 0 zemllo-radnJski fronti. V tem vprašan iu vladajo med        ?vci precej divergentni poimi.
Poročili ministrov dr. Nikfća in dr. Krajaća o politični situaciji sta biJi zanimi, ker sta navajali konflikte med radfkaii in radičevci v Beogradu, v posamnih srezih in mestih. Nato je bfla seja dopoldne zaključena. Na popoldanski in večerni seji so se vrstila poročila ostalih prvakov HSS, ministrov, državnih podtajnjkov in poslancev, ^teajan Rrd,!č 'e končno izročil novinarjem obšrren komunike o poteku seee.
— Beograd. 28. avgusta. (Izv.) Iz Zagreba priha'a poročilo o sestenku HSS. da je bfla živahna debata o premestitvi odnosno spremembi uradsniškega kadTa na Hrvatskem in drugih krajih. Radičevci posebno zahtevajo povsod temeljite spremembe polrličnoupravnega uradništva, ki je podrejeno notran^rrii ministru. Bivanie notranjega ministra v Zagrebu ie tudi veljalo temu vprašanju. Hrvatski radikali ne morejo odobravati radičevske gonje proti uredništvu. Končno so radičevci sklenili, da se uradniško vprašanje reši sporazumno z notranjim ministrom.
Glede sodelovanja HSS v vladi je sestanek sklenil, da radičevci prepuščajo glavno delo v vladi radikalom. HSS prepušča radikalom sestavo in Izvedbo splošnih zakonov, radikali Imajo odločilno besedo pri zakonih o invalidih, pri zakonih o sodnikih, državnihpravdnikih in organizaciji sodišč, skratka radikal) odločalo v vseh politlčnoupravnih in gospodarskofinančnih problemih. MliTstri HSS moralo po navodi. !*h vodstva posvetit? svo<o pozornost so-clfalnopolittčnim ln agrarnim problemom.
Minister Pavle Radić je na popoldanski seji poročal o   spremembi   zakona o
agrarni reformi. Razvijal je svoje nazore o agrarni reformi. Izdal je naredbo, da se imajo odvzeti zakupnikom vsa zemljišča, ki so bala dana v zakup dne 8. februarja t. 1. Odredil je revizijo agrarnih odnošajev v prečanskfh kraćih z namenom, da se ugoto-ve vse zlorabe in vsi strankarsko razdeljeni zakupi. V novem agrarnem zakonu se poudarja načelo odkupa zemljišč. V prvem delu bodo splošna določila, v drugem delu pa določila za posanrne pokrajine, kjer se bodo upoštevale vse lokalne razmere ln okolnosti. Da se pomore mteTeservtom-se-ljakom k odkupu pod agrarno reformo spa-d2x>čih zemljišč, se ustanovi posebna privilegirana Agrarna banka. Pri tej banki naj bi seljaki dobivali cenen kredit, toda le na kratke obroke. Pavle Radič je dalje govoril o potrebi zakona o osuševanju močvirij in barij.
Podtajnik dr. Kmjevič je govoril o potrebi socij al nepolitični h zakonov, zlasti o zavarovancu in zaščiti delavcev. Naglašal je potrebo spremembe sedanjega zavaro-valnga zakona.
— Zagreb, 28. avgusta. (Izv.) Po se;i je Stepan Radić izročil zastopnikom tiska komunike z besedami: »Mi delamo, kakor da so volitve. Mi ne ležimo!« Na sestanku je bila tudi kratka razprava o organizaciji seljačke stranke v Sloveniji. Zastopnik SKS je pred'ložiil nekatere konkretne predloge.
— Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je politična javnost, ki se drugače posebno zanima le za kraljevo potovanje v Dalmacijo in Crnog~ro, posebno živahno razmotri vala oni stavek, ki ga je Stepan Radić izrekel novinarjem, ko jfrn je Izročal strankin komunike, namreč stavek glede volitev. Splošno mnenje je, da se radičevci z vso žllavostjo in intenzivnostjo pripravijo na volitve in da ?e vsa radlčev-ska propaganda med ljudstvom v ta namen prikrojena.
Minister Pavle Radič je snočl odpotoval Iz Zagreba na Bled, da kralju poroča o poteku seje HSS ter ca mu izroči strankine sklepe in predloge. Obenem namerava kralju pojasn'tj spor med rad'kall in radičevci.
Nezadovoljstvo med obema skupinama ie čim dalje večje. Radičevci bi radi izvedi] nekatere milijonske transakcije na korist svoje stranke, toda rad'kali niso pripravljeni sodelovati in prevzemati odgovornosti. Radičevci dalje zahtevajo rudi so. udeležbo pri večjih kapitalističnih podjetjih,
— Zagreb, 28. avgusta. (Izv.) Velika župana dr. BaitSč in dr. Prrkmayer sta sno-čj odpotovala nazaj na svoja službena mesta. Iz Zagreba so snoči odpotovali tudi mi-enistri Maksimović, Nikič in Simonović. — Maksimovič je včeraj ves dan konferiral z zastopniki radikalne stranke oa Hrvatskem, posvetoval se je zlasti o odnošajih med radičevci in radikali na Hrvatskem. Voditelji stranke so mu izjavili, da so ti od<nošaji prisrčni in da ne obstoje nfkake divergence. Notranji minister je dalje izjavfl, da ni kralju predložil v podpis nfkakega ukaza glede premestitve uradništva na Hrvatskem in drugod.
Konferenca o varnostnem paktu
Odgovor Nemčije Franciji. — Nemčija pripravljena za ustna pogajanja« — Vznemirjenje v Moskvi.
— Pariz. 28 avgusta. (H) Nemški odgovor v zadevi varnostnega pakta izraža zahvalo francoski vladi za tako vljudno no-
to in izjavlja, da ie Nemčija pripravljena spreleti predloge za konferenco strokovnjakov. Konferenca se v kratkem sestane. Datum še ni določen.
Nemški poslanik v. Hoesch je nemški odgovor o sprejemu francoske note včeraj popoldne izročil zunanjemu ministru Briart-du. Nemški odgvor oblega eno stran in se objavi v soboto zjutraj.
— Berlin 28. avgusta. Iz Vilne in Varšave prihajajo poročila o razpoloženju Moskve napram francosko-nemškim poglaja-njem glede varnostnega pakta in vstopa Nemčije v Društvo narodov. Z ozirom na
priprave za vstop Nemčije v Društvo narodov je sklicana posebna konferenca vodilnih oseb sovjetskega režima. Konference se udeleže Stalin, Kamene v, Z i-novjev m Trockij. Konferenca ima sklepati o načelnem stališču Rusije napram Društvu narodov in obenem izvesti revizijo dosedanjega razmerja Rusije do Nemčije. Vest o vstopu Nemčije v Društvo narodov je izzvala v Moskvi znatno vznemirjenje.
— Pariz, 27. avg. Zunanji minister Briand je izjavil, da ie Francija v treh točkah nepopustljiva: 1. glede garancijske pogodbe, 2. glede vstopa Nemčije v Društvo narodov brez Izjem In predpravlc in 3. glede nedotakljivosti pogodb.
Boli o Iflaroku
— Pariz, 28. avgusta. Kongres Neodvisne Delavske Zveze je na svoji včera'šnr? seji razpravljal o maroškem vprašanu. Z vsemi glasovi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo sklenitev miru z Rifovci ter izpraznitev Maroka m Sirije po francoskih četah. Glasovanja so se vzdržali trije delegati. Vse neodvisne dalavske organiza-
cije (komunistične) se pozivajo, da v znak protsta proti maroški vojni uprizore 24nmo stavko ter obenem organiziralo bojkot vseh vojaških transportov v Maroko.
Pariz, 27. avgusta, d. Oficijelni francoski komunike poroča, da nadaljuje 10. francoski arm2dni zbor operacije v vzhodnem sek torju in da prodira proti plemenu Br^ne*.
Prve kolone so povsod dosegle svoj cilj. V ozemlju plemena Tsul so hoteli Rifovci izvesti napad na francoske postojanke z ročnimi granatami, bili pa so odbiti s težkimi izgubami. Francoske čete so odbile tudi napad plemena Djebala. Dosedaj se je podvrglo 2600 družin plemena Tsul, ki šteje 3500 družin. Ostanek, ki se še ni podvrgel, se je zatekel k plemenu Branes.
Iz Rabata poročajo, da je 40 španskih letal uspešno bombardiralo rifovske postojanke pri Alhucemasu.
Marseille, 27. avgusta, k. Socijalistični kongres je sprejel resolucijo glede Maroka, v kateri zahteva, naj se francosko - španski mirovni pogoji čimprej sporočijo Abd el Krimu, ki se bo moral jasno izjaviti glede možnosti pogajanj in glede dogovora in kjer se zahteva ustavitev vojaških operacij, ko se prično mirovna pogajanja. Nadalje se predlaga, naj se event. težkoče med Francijo, Španijo in Abd el Krimom predložijo razsodišču Zveze narodov. Nadalje se izreka resolucija za intervencijo Zveze narodov v maroškem problemu.
Nacrti prometnega ministra
Zgradi se rečni parnik «Presto-lonaslednik Peter». — Izboljšanje proge Novska-Dugo selo«
— Beograd, 28. avgusta (Izv.) Vsi ministri so še danes dopoldne odsotni iz Beograda. Ostal je tu le zunanji minister dr. M. Ninčič. ki je preobložen z delom za ženevsko skupščino Društva narodov.
Snoči je odpotoval na Bled prometni minister Anta Radojević. Kakor zatrjujejo v prometnem ministrstvu, predloži minister Radojević kralju Aleksandru I. načrt za gradnjo velikega rečnega pamika. ki naj bi nosil ime »Prestolonaslednik Peter«. Parnik bi imel brzino 34 do 36 km na uro. Opremljen bi naj bil z najmodernejšim kom-fortom. s kabinami za kralja in kraljico, za ministre in druge dostojanstvenike. Parnik nai bi bil tudi preskrbljen z radioaparatom.
Na svojem potu na Bled se ustavi prometni minister en dan tudi v Zagrebu, od koder naoravi inšpekcijsko potovanje po progi Novska—Dugoselo, ki se sedaj preureja v paralelno progo za promet med Zagrebom in Beogradom. Kakor znano, ie dovoljen za preuredbo te proge 20 milijonski kredit ter se imajo pred vsem položiti nove tračnice in železniški pragi, da bo proga lahka vzdržala vsak promet.
Za danes je napovedan prihod notranjega ministra Boža Maksimovi-ča, ki se je včeraj ves d^n v Zagrebu posvetoval z voditelji krajevne organizacije narodnoradikalne stranke.
Zunanjega ministra je včeraj posetil albanski notranji minister Zenan beg, ki danes odpotuie v Ženevo kot albanski delegat za Društvo narodov.
Radi ciklona, ki je divjal nad Beogradom pred dvema dnevoma, ie bila pokvarjena električna razsvetljava v nanodni skupščini. Poslopje ie bilo tudi na strehi pokvarjeno. V skupščini ni niti enega narodnega poslanca. Vsr še Da-vidovičevi demokratje, so skupščino zapustili.
Posledice kafasi, ofainih neviht v naši državi
Ogromna milijonska škoda v Bački in Bosni«
— Beograd, 28. avgusta. Polagoma prejema poljedelsko ministrstvo snlošii pregled o posledicah katastrofalnih neviht, ki so divjale pred tremi dnevi v Bački in deloma tudi po Bosni. Siloviti orkan se je približal nad Bačko iz francoskih Alp, kier ie napravil tudi ogromno škodo. Pred nevihto je vladala v Bački nenavadna vročina oziroma so-parica. Namujše je trpelo vsled nevihte selo Stari Sivac. Tu je vihar porušil vse hiše odiosno jih zelo poškodoval. Po vsem selu ni niti enega okna celega. Človeških žrtev je 10. Vihar je odnesel pastirja 171etnega Petra Gasserja 1 km daleč iz sela na polje, tu ga je pest debelo zrno toče ubilo. Zrno mu je padlo na sence in mu je prebilo. Toča je ubi'a tudi njegovega brata Gustava. Nad 50 oseb je vsled teče ranjenih. Iz sela samega je orkan odgnal aad 200 konj in volov, ki so potem kmalu poginili. Vihar ie ruval drevesa. Če je kako drevo ostalo, je popolnoma okleščeno po toči. V Starem Sivcu samem je nad 6 milijonov škode. Toča ie bila pol metra visoko po zemlji. Vse naokoli je uničeno. Škodo cenijo v Bački nad 40 milijonov
4inarjer
Silovit je bil vihar tudi v Bosni. V Derventi ia okolici je napravila to"3 pravo razdejanje. Na strehah je razbila debela toča okoli 2 milijona kosov opeke. Našli so kose toče. ki so tehtali od 250 do 450 gramov. Celokurmo škodo cenijo na 6 milijonov dinarjev.
PORAZ RUMUNSKE VLADE
— Bukarešta, 28. avgusta. Po vsej državi so končane voiitve v kmethske zbornice, ki so strogo stanovskostro-kovne institucije. Pri volitvah so bili nemiri le v okolici Oalaca. Opozicijoualna lista je zmagala v 20 okrajih, vladina le v 17. V dveh okrajih je izvoljen vodja opozicije general Avarescu. Vladin tisk trdi z ozirom na poraz vladinih kandidatov, da nimajo te volitve nikakega političnega značaja. ker so zbornicr strogo gospodarske naprave.
Boji v Siriji
London. 27. avgusta, a. Kakor poroča 'dopisnik Reuterjevega urada iz Jeruzalema, je bila bitka, ki se je vršila pred dvema dnevoma pri Damasku med francoskimi četami in Druži, zelo krvava. Druži so zasedli Khubet el Ghaz. Drugi spopad se je vršil včeraj pri Ezraa. Druži so napadli tudi francosko orožni-ško stanico Ghotta, ki leži dve milji južno od Damaska.
Kairo, 27. avgusta, a. Arabski list cMok katan» poroča, da pripravljajo Druži splošno akcijo in da je prispelo veliko število Beduinov preko Trans Jordanije in se Jim Je priključilo.
Bevrut, 27. avgusta, k. Ker obstoj rjo ck> kazi, da je ljudska stranka v Damasku, ki obstoji iz panarabskih nacijonalistov v zvezi z Druži, je bilo v Damasku aretiranih mnogo oseb. Predsednik ljudske stranke Ghabandarh je pobegnil.
Nove poplave na Japonskem
Tokia, 27. avgusta, d. VeKki nalivi 90 poplavili skoraj vso Japonsko. V Toki j u je poplavljenih več tisoč poslopij. Ves promet je ustavljen.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza
LESNI TRG. Deske monte 20 in 25 mm c 400 m* fn m., blago 510; cerovi krlji od 25 cm pr. od 2 m. dolžine frc. meja za 100 kg denar 25; testoni monte fob Sušak, denar 480; črni bor — bordonali 3—8 m. d. 30/30—50/50 fob Gruž blago 650; bukova drva 1 m 'd suha frc. n. p. 4 w denar 17.50, blago 17.50 zaključki 17.50.
2ITNI TRG.
Pšenica domača frc. Lj. <lenar 260 pšenica slav. 76/77 kg 3% par Lj. blagi 270; koruza slav. frc. Postojna trs. 4% m denar 233, blago 233, zaključki 233; ov« slav. par. Lj. blago 185; laneno seme frc Lj. denar 535; otrobi rženi frc. Murska sobota blago 125; otrobi pšen. frc. Djakovt blago 160.
7% invest. pos. iz 1. 1021, 'denar 7650 Celjska posojilnica d. d., denar 201, blagf 205, Ljubljanska kreditna banka denar 225 blago 265, Merkantilna banka denar 101 blago 102, zaključki 101, Prva hrvatska šte« dionica, denar 912, Slavenska banka denat 65, Kreditni zavod denar 175, blago 185 Strojne tovarne in livarne denar 85. Trboveljska premogokopna družba, blago 340, Združene papirnice denar 115, Stavbena iS, d. denar 165, blago 180, 4,/»,/» kom. zad. dež. bke. denar 20, blago 25, 41/fc% zast. L dežč bke denar 20, blago 25.
Zagrebška borza.
Dne 28. avg. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.815—10.805, Praga 164.06—166.96,     Newyork 55.585—56.185.
London 270.88—272 88, Milan 209.18—211.58, Berlin  13.25—13.35, Dunaj 0.0783—0.0793.
Valute: dolar 54.90—55.50.
EFEKTI.
7odstotno invest. pos. 1921 79.50, 2 ia polodst. drž. rente za ratnu štetu 291.50—-293, Ljubljanska kreditna 225, Hrv. eskom. banka 117.50—118.50. Kreditna banka, Zgb. 116.50—10, Hipotekama banka 69—70, Ju-gebanka 101—102 Praštediona 912—915, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 50— 52, Drava d. d. Osijek 150.—, šećerana, Osijek 150, fsis d. d. 58, Nihag 41, Gutman 415 —425, Slaveks 150—160, Slavonija 51—o24 Trboveljska 336—343, Union, paromlin 375 —400, Vevče 135—150.
Inozemske borze.
— Curih, 28. avg. Beograd 9.225, Pariz 24.25, London 25.065, Newyork 516, Milan 19.40, Praga 15.30, Dunaj 0.007265.
— Trst, 28. avg. Predborza: Beograd 47.50—47.90. Pariz 125—125.50, London 129.50 129.90, Nevvvork 26.60—26.75, Praga 79—79.50, Curih 517—519, Dunaj 0,0370—
<tran 2
jmmmmmtmmmmmm
»SLOVENSKI   NAROD« dne 29 avgusta 1925.
*tev 195
Rif In njega prebivalci
Zadnji dogodki v Maroka zbujajo splošno pozornost, saj gre za prvi resni nastop kolonijalnih narodov, ki so začeli razmišljati, kako bi se otreslo tuje nadvlade. Evropa se teza. pokreta v kolonijah po pravici boji, ker bi bila v slu-čaju neuspeha v odporu proti kolonijalnim upornikom gospodarsko tako oslabljena, da bi se bilo bati za njeno bodočnost. Glavno vlogo v osvobodilnem pokretu v Maroku igrajo takozvani rifski Kabvli, domače pleme, ki dela pod vodstvom fanatičnega Abd-el Krima Francozom in Špancem največje preglavice. Sele zadnje dni se je posrečijo vrhovnemu francosko-Španskemu poveljstvu zajeziti zmagovito prodiranje teh upornikov in doseči nekatere lojalne uspehe, ki pa še ne pomen"^, dr» je konflikt v Maroku definitivno poravnan
Gorsko pleme Kabvlov izvira bržkone od prebivalcev Severne Afrike. Predniki Kabvlov so bili v Afriki še pred Egipčani, ki so prevzeli od njih kult Ammont.   Kljub navalu nomadskih narodov so se Kabvli ne le obdržali, nego so celo asimilirali tuje narode in rase tako. da naletimo med njimi na pokabi-Ijene Črnce, bizantiske Grke, Rimljane, Arabce in celo Francoze. Berberstvo in narod; nego trdno ukoreninjena kulturna forma. To so arhaični ostanki prastarega delavstva. Pri nekaterih kabvlskih obredih se vidi še dandanašnji, da se drži lovskega stanu nekako prokletstvo krvi. Lovci, ki izgube življenje na lovu, so pokopani v gorah, da bi njihove duše neškodovale vasem. Zanimivo pa je, da se imenujejo baš oni zagonetni pla-volasi in modrooki Kabvli »ithermaken*, kar pomeni lovec. Kabvli se razlikujejo od ostalih afriških plemen tudi s tem, da visoko čislajo kovaški stai,   ki je zvezan često tudi s politično in versko Oblastjo. Kabyli smatrajo kovače za nekake Čarovnike. Ne smemo pozabiti, da so pripisovali egipčanski duhovniki kovinam, zlasti pa zlatu nekak peklenski značaj. Zato pa usnjarji pri Kabvlih niso ničkaj v časteh. Strojarju ne pravijo sin tega ali oiega očeta, ampak »sin te ali one«. S tem hočejo reči. da je strojarstvo žensko delo. Največ se pečajo Kabyli z vrtnarstvom in čebelarstvom. Hrana jim je zelo skromna. Dan na dan jedo kašo. kuhano v nekem smrdečem olju in narezano meso različnih domačin ali divjih živali. Kabvli imajo obvezao vojaško dolžnost.   Vsak Kabvl mora služiti od 16.—20. leta v armadi bodisi v boju proti drugim plemenom aH pa zato, da uveljavlja načela krvne osvete. Evropski kolonizatorji so hoteli iztrebiti te običaje, pa so naleteli na energičen odpor, ki se je spremenil zdaj v krvavo vojno.
Stališče ženske je pri Kabvlih kakor sploh pri muslimanskih narodih zelo žalostno. Dekleta enostavno prodajajo in kupujejo pod pogojem, da so še nedolžna. Od parntiveka se je ohranil pri Kabvlih običaj, da imajo do žene pravico tudi moževi bratje in celo vsakokratni vlastelin dotične pokrajine. Iz tega nastanejo pogosti bratomori in oče-tomori. V rodbini vlada torej strašna razuzdanost, ki se skriva na zunaj pod
strogo etiko. Kabvl pred ljudmi ne sme nazvati po imenu svoje neveste ali žene, ne sme z njo govoriti, niti jo pogledati. Pri tem pa so kabvlske ženske krasne. Ker so v občevanju z moškimi tako omejene, ni čuda. da so večinoma zelo razuzdane in da jim je dobrodošla vsaka prilika za razvratno Življenje. Podpirajo jih pri tem prav izdatno stare zvodnice — o kabvlskih babah je znano, da so v tem pogledu na najslabšem glasu. Berberke so imele svoje posebne, možem neznane Črke. In še dandanašnji rabijo takozvane »ženske znake«, t. j. simbolične znake za tajno korespondenco. Tako n. pr. pošlie kabvl-sko dekle svojemu fantu rutico. V enem kotu je rdeča pika, — »kri«, v drugem črna — »noč«, v tretjem rmena — »kraj«. To opozorilo pomeni: »Ne hodi to noč za menoj, ker bi utegnila teči kri; pridi ponoči tja, kjer te čakam.« Poleg takega nedolžnega flirta se peča kabvl-ska ženska tudi s čarovnijo. Če hoče, da neha mož ljubiti drugo, ga enostavno polije z vodo. s katero so umili mrtveca. Će si hoče ohraniti moževo ljubezen, rabi »ljubavni napitek«. Polije si namreč obraz z medom, ki ga pod brado prestreže v kako posodo. Potem mu primeša malo krvi iz jezika (oho! zakaj neki iz jezika?) in iz čela. doda sedem zrn soli in ko je tako zbrala vse potrebne pripomočke, pomeša to čudno pašteto med moževo jed. Baje ta reč pomaga. Čitateljice, ki imajo nezveste može, lahko poskusijo. Recept ni napačen. In tudi jezičku bi včasih ;ie škodilo, če bi mu ta ali ona puščala malo krvi Pa brez zamere.
Življenje moških je večinoma v gospodarstvu, politiki in vojni. Za rodbino se ne zmenijo mnogo. Čudno! Tudi naši »Kabyli« so taki. Vse jim gre po glavi le rodbina jih z redkimi Častnimi izjemami nič ne za.iima. Pa tudi tu prosimo brez zamere. Vsem po zaslugi. Kabyli so zelo nadarjeni. Kdor misli, da izbruhne nekaka sveta vojna v muslimanski Afriki, se motijo. Beri^»- se bori za vero, nego za svojo plemensko avtonomijo. Široka politična koncepcija je njegovemu svetovnemu naziranju povsem tuja.
Jezik Kabvlov je nedvomno hamit-ski, zlasti na zapadu, dočim se na vzhodu umika semitski arabščini. Nekateri učenjaki so celo mnenja, da im**o Kabvli mnogo skupnega s severošpanskimi Baski. Telesni tip Kabvlov ni enoten. Razločujemo pet tioov, od katerih^ sta dva pretežno arabska (eden »klasični«, drugi pa semitsko nosati), eden je omejen na Alžir, dva sta pa tipično kabvl-ska. Kabvli so suhi in dobro raščeni. Ženske so kct rečeno zelo lepe. Omenili smo že Kabvle s plaviTni očmi in lasmi. O teh si učenjaki niso na jasnem. Nekateri jih smatrajo za germanske (vandalske) priseljence, toda po kabvlskih pripovedkah so bili v deželi »že davno pred Rimljani«.
Na berberskih tleh niso irrtele več*je države nikoli sreče, ker je to pleme nomadsko. Zato ie naletela tudi francoska kolonizadia na fanatični cdpor. Berberi so svobodoljubni. Ne trpe nobene nad-
vlade. Po vaseh imajo svoje sovjete. Svoji domovini je Berber bolj zvest in udan kot ženi, rodbini ali materi Vendar pa imajo v teh krajih tudi višjo politično organizacijo, ki se imenuje v domačem jeziku anthrum. v arabščini pa ssof in obsega več vasi ali krajev. S takim širšim ssoffom ima zdaj Francija obilo posla.
RIFKAB1L1 OBSTRELJUJEJO ALHUCEMAS. Rifkabih so navaliti na skalovje Alhu* cemas ob špansko^maroški oba/i. Napad je podpir&to topništvo tn mitraljeze tako, da so poslali Spanci ogroženim četam na pomoč vojne ladje.
Narobe svet
Italijanska vlada Je pred časom zaprosila juzosiovensko ministrstvo saobračaja, da dovoli skupini dijakov tržaške trgovinske univerze primerne vozne olajšave za potovanje po naši državi Tržaški dijaki so hoteli obiskati glavna središča jugosloven-ske industrije in trgovine rer se vobče seznaniti z našimi gospodarskimi ta kulturnimi razmerami.
Jugoslovensko ministr vo saobračaia le seveda gladko odbilo prošnjo italijanskega zavoda v Trstu.
Reakcija nI izostala. Italijanska vlada je ukinila našim državljanom vse vozne olajšave po italijEnskih železnicah. Obenem pa predložila naši vladi obsežen spisek ljudi, ki so lanskega leta potovali po Italui in sicer s 75% popustom na železnicah in celo po parobrodih. V tem spisku se nahaja brezbroj oseb, novinarjev, dijakov, uradnikov in strokovnjakov ter trgovcev.
Naše ministrstvo je hotelo štediti, pa je oškodiio naše državljane za veliko ugodnosti. Jasno je, da bi veliko več Jugoslo-venov hodilo v Italijo, kakor pa Italijanov po naši državi... Pa kljub tej čisto enostavni misli in prevdarku, na katerega pride lahko človek tudi brez visoke ministerijal-ne izobrazbe, je ministrstvo saobračaja sklemlo drugače. Seve je treba zabraniti (!) v interesu našega gospodarstva, da nas tuji profesorji in dijaki posečajo in da se seznanjajo z našimi razmerami . . . Tudi tak prevdarek se imenuje skrb za naje gospodarske interese . . .
Politične uestl
= O hrvatski inteligenci razpravlja radikalno »Vreme«, ki se ie najbolj zavzemalo za sporazum s Hrvati, in prihaja do zaključka, da ta inteligenca ni sposobna, da bi vodila narodne mase. List izvaja: »Inteligenca, dogmatična v svojem pojmovanju in zagrizeno formalistična v svojih političnih nazorih, je tudi po zgodovinskem prevratu v naši notranji politiki ostala v svojem fosilnem stanju. Nesposobna, da vodi narodne mase, se je pokazala še za mani sposobno, da bi hodila za onimi, ki so po svojem instinktu in po svojem političnem realizmu krenili na zdrava pota... Z žalostjo moramo ugotoviti, da se je v skupni državi znala najmanj orijentirati hrvatska inteligenca in se najmanj oddolžiti zajedniški svobodi. In za nas ne-razumljivo preziranje gospodske politike, to je političnega nastopania šnlanih ljudi, ki je neprestano kaže St. Radić, postane pojmljiv šele, ako uvažujemo politiko hrvatske inteligence, zbrane v »Hrvatski zajednici« Sodeč po njenem nastopanju, bi se dalo težko zaključiti, da je šola kak blagotvoren činitelj, a še manj se navduševati1 za pluralni volilni sistem, sloneč na razliki v šolskih kvalifikacijah.« — Ne moremo trditi, da bi bila ta sodba radikalnega lista popolnoma neutemeljena. Hrvatska inteligenca živi res samo v teorijah in je izgubila vse stike z realnim življenjem. Samo zbog tega je postal na Hrvatskem absoluten gospodar situacije Stjepan Radić.
= Vojvodinski radikal! proti radl-čevcem. Deputacija članov izvršilnega odbora radikalne stranke v Vojvodini je te dni posetila predsednika radikalne stranke, g. Ljubo Zivkoviča in se pri njem energično pritožil* radi najnovejše Radićeve agitacije v Vojvodini. Deputacija ie dokazovala težavno stališče, ki ga ima radikalna stranka v Vojvodini, po tej pokrajini vrši radikalna stranka veliko nacionalizacijsko akcijo, ker je prejšnja desetletja ta pokrajina zelo trpela pod umetnim madžaronstvom. Okolu Stepana Radića se pa sedaj zbirajo vsi nacijonalni elementi Vorvodine. Deputacija je zahtevala od g. Zivkovi-ča, da ustavi Padičevo erodiranje, ker spravlja to prodiranje dosedanje nacionalizacijsko delo radikalne stranke v Vojvodini v nevarnost.   Zdi se, da je
predsednik radikalne stranke g. Živko-vić podal deputaciji pomiritve izjave in primerna zagotovila. Nato je deputacija obiskala radičevskega ministra ter tudi pri njem protestirala proti RadiČevi propagandi v Vojvodini.
= Bivši Kal min. predsednik Nit« nosetl Jugoslavijo? Poročab nam, da je bivši ital. min. predsednik Francesco N i 11 i napram svojim prijateljem, ki jih ima pri nas. izrazil željo, da bi rad posetil našo državo. Kakor smo izvedeli, je pričakovati, da pride Nitti v Jugoslavijo koncem jeseni. Nitti je prišel kakor je znano v konflikt z Mussoliniiern ?n fašisti in živi sedai v emigraciii v Švi-
ci. Njegov poset v Jugoslaviji gotove vzbudi nnzornost in zammanje.
= Odhod zunanjega ministr« v Ženevo,
Zunanji minister odpotuje prihodnji četrtek 3. septembra v Ženevo. MViister dr Ninčić potuje tja skupno z romunskim zunanjim ministrom Duco, ki prispe nekaj dni popreje v Beograd.
= Mednarodna konferenca o pomorskem prava se bo vršila meseca septerrbra v Genovi. Sklicuje jo Komitte Marrtime International. Razpravljal se bo o zavarovanju pasažirjev, o imuniteti državnih brodov, o mednarodnem prevoznem pravu, o privelegijih in pomorskih hipotekah.
ZVEZDARSA GREENWICH.
anslfi 6siese«sifi
Lesene stanovanjske hišice na veiesejmu
V današnji dobi pomanjkanja stanovanj, ko si gotovo vsak želi lastnega gnezdeča, ki je, četudi majhno, vendarle njegova last, bo sigurno vzbujala na sejmu splošno pozornost in občudovanje lična na novo postavljena enodružinska stanovanjska vila, obdana s krasnimi rastlinjaki in cvetličnjaki. Ta hišica pa je lesena. Do najnovejšega časa pri nas ni bil znan sistem gradnje lesenih hiš, a sera in tja postavljene lesene zgradbe so vzbujale s strani širokih mas neko gotovo nezaupanje v stvar samo. Vendar pa je to nezaupanje popolnoma neumestno. Tvrdka Jugoslovansko Hontsch d. d. Brod na Savi, Je uvedla v našo državo svoj način lesene gradnje za zgradbo stanovanj v obliki vil, kakor tudi za industrijske zgradbe do največjega obsega. 2e svoječasno je bilo teoretsko dokazano, da les ugodnejše regulira toploto, kakor pa zidane stavbe. Praktično je dokazano, da hiše sistema Hontsch, izdelane z dvojnimi lesenimi stenami, z izoliranim mirujočim zrakom in lepenko dajejo poleti in pozimi zelo ugodno temperaturo.
V letni vročini je hiša hladnejša, pozim! pa se lažje pregreje nego masivna zgradba,
V ne celih dveh letih poslovanja je ta tvrdka izdelala več lepih ta okusnih lesenih zgradb, posebno v Zagrebu in po nekaterih drugih mestih. Da je sistem gradbe industrijskih zgradb po načinu Hontsch dober, dokazuje med drugim tudi to, da je ta tvrka izdelala tudi velike hangerje ln delavnice pri tvornici avionov Icarus v Novem Sadu, kakor tudi velike strešne konstrukcije po svojem patentiranem sistemu pri tovarni vagonov v Brodu.
Stanovanjske zgradbe sistema Hontsch se izdelujejo v tvornici do najmanjše podrobnosti tako, da se na mestu zgradbe zgradba samo montira in prepleska. To je po velikosti objekta gotovo v osmih do 40 dni, nakar se že lahko lastnik v hišo vseli. To ie ena od največjih prednosti pred zidanim poslopjem, kjer minejo meseci, dokler se hiša osuši. Za normalno zgradbo 5 do 6 prostorov Je potrebno 6 do 8 tednov od dne naročila, da pride hiša
pod streho. Taka hišica Je popolnoma suha, izključuje vsako vlago in tudi odgovarja higijenskim zahtevam.
Druga vrsta izdelkov, da danes pri nas skoro nepoznana, so zimski vrtovi, cvetličnjaki, steklenjaki ln hladilniki te tvrdke, katere objekte smo do nedavno morali dobavljan iz inozemstva, Ta domača tvrdka nam zamore, okoristivši se z dolgoletno Izkušnjo nemške tvrdke HSntsch & Komp., dati najlepše in najpripravnejše na tem polju, kar je za nas kot poljedelsko države velike važnosti. Brez zadostne luči In zraka ni mogoče vzgajati nežnih bilk, ampal-more to storiti in omogočiti rastlinstvt normalni razvitek samo strokovno izdelan stekljenjak. Dandanašnji si ne moremo misliti moderne to elegantne zgradbe brez udobno nameščenega in izvedenega zim-skga vrta. Na veiesejmu bomo videli, kako je treba to stvar lepo in poceni urediti.
Ta tvrdka dela poleg tega tudi vst postranske potrebščine sama v svojih delavnicah, in kupuje sama sirovine. Vse to izdelava poceni.
Tako nudi tudi v tem oziru letošnji vel esejem novost, za katero se bodo gotovo zanimali vsi, ki si žele poceni lastnega doma ln pa oni, ki žele okrasiti svoje domove s cvetljičnjakl ln vrtovi.
— PoStni ura.J z nazivom »Ljubljana ve. liki sejem* bo v času od 29. avgusta do 8. septembra letos posloval na razstavišču Ljubljanskega velesejma. Ta poŠta bo upravljala vso poštno, brzojavno in telefon, sko centralo s šestimi vzporednimi aparati Poslovala bo kot oddelek pošte Ljubljana I. Pošiljke bo pečatila z žigom, ki ima bese* dilo ^Ljubljana veliki sejem» v latinici in cirilici. — Uradne ure za blagajniško službo so od 9. do 17. ure, za pisemski, telegrafski in telefonski promet pa od 9. do 18 ure.
Najboljše
manufakturno blago
pa najnižjih cenah prodaja
Oblačilnica v LJubljani
Miklošičeva cesta 7 - OGLEJTE SI ZALOGO! sosh
V. I. Križanovska:
36
0 kraljestvu nesmrtnih
Roman.
— Jutri zjutraj napišem še pismo, Id pove Mar-gariti, da ji pošilja to darilo bivši dolžnik njenega očeta, — je pomislil Supramati in se zadovoljno nasmehnil.
Nato je začel metati denar nazaj v omarico. Ko pa je zadel globoko v nekem predalu na zabojček, je lahno zaškripalo. Supramati je ves začuden nagnil in opazil, da je zadel kovinski rob zabojčka ob skrito prožino, ki je odkrila tajni oddelek. Odmaknil je desko in potegnil iz skrivališča beli zavitek. —
Zavitek je bil na hitro roko spravljena obleka iz batista, okrašena z dragocenimi čipkami. V sredini je bilo nekaj dolgega in trdega. Supramati se je čedalje bolj zanimal za svojo najdbo. Prinesel je luč, razvil zavitek in strašno prebledel.
V rokah je držal žensko nočno srajco s širokimi rokavi. V višini prs je bil razrez, okrog njega pa velik madež temnordeče barve. Ves spodnji del srajce in čipke so bile okrvavljene. Srajce se je še držalo okrvavljeno, kratko zakrivljeno bodalo iz damaškega jekla, z ročajem, ki je bil okrašen z dragocenimi kamni. Ves presenečen je ogledoval mladi zdravnik te nem« Driče strašnega zločina-
A kdo je zakrivil ta zločin? Gotovo Narajana, lastnik te omarice. A je-li mogoče, da je bil on morilec? S kakšnim namenom je izvršil ta zločin? Kako je mogla izginiti ta ženska, ne da bi ljudje to opazili? Mar je ni nihče iskal? In kdo naj bi bila ta žrtev?
Omarica ga ie zdaj zanimala kot nekaj posebnega. Morebiti najde v skrivnih predalčkih še kake
sledove.
Supramati je začel napeto iskati in kmalu je potegnil iz predalčka klopčič zmečkanega papirja Li zlato verižico z medaljonom. Na pokrovčku tega medaljona je bilo iz briljantov sestavljeno ime — Liliana. V medaljonu je bila slika mlade, izredno lepe ženske. Velike črne oči so gledale prezirajoče, na ustnah se je poznal strastni smehljaj. Kratki kodri so pokrivali to prekrasno glavico. Zmečkani papir ie bil lepak. Z njim si je morilec menda obrisal svoje krvave prste, ker so se poznali na papirjn odtisL
Supramati je razgrnil lepak in Čital: »Benefica pevke miss Liliane«. Lepak je moral biti tiskan pred dobrim letom dni
Ker mu je bilo nerazumljivo, zakaj Narajana ni uničil tako nevarnih sledov svojega zločina, je položil Supramati ves razburjen žalostne spomine na krvavo in skrivnostno dramo nazaj v skrivni predalček. Nato je zavil Margariti določeni zabojček, izaprl omarico in šel spai Zaspati ni mogel dolgo..
ker je neprestano mislil o svojem čudnem in strašnem odkritju.
Supramati se je zbudil pozno. Pravkar je končal zajtrk in pregledoval novine, ko mu je prinesel lakaj vizitko, na kateri je Supramati začudeno pre-čital: vikont Marsel de Lormeil.
— Ta gospod se je danes že opetovano informiral, da-li je vaša svetlost prišla, — je pripomnil lakaj.
— Ali ste že dolgo tu v službi?
— Ne, Šele teden dni Kakor so mi pravili, je g. James odslovil vso prejšnjo služinčad. Ker so pa pričakovali vašo svetlost, so zopet najeli služinčad in James je določil za oskrbnika gospoda Gre-miera.
Supramati se je zamislil. Ta vikont je spadal bržkone med znance pokojnega princa in ni še nič vedel o njegovi smrti Morda se s tem človekom še sprijazni, ker sam ne pozna v Parizu nikogar. Prijatelj, ki bi ga seznanil s pariško družbo, bi mu bil zelo dobrodošel.
— Spremite vikonta v jedilnico in prosite 'ga, naj malo počaka, — je dejal Supramati. Naglo se je oblekel in se napotil v jedilnico. Predno je vstopil, je odgmil zaveso in pogledal, kdo je ta vikont.
Mož tridesetih let, zelo elegantno oblečen, je hodil nestrpno po sobi semintia. Lahko bi rekli, da je bil lep, če bi ne kazilo njegove sicer prikupljive ^imanjr>sri bolestno bledo lice. temni kolobarji podi
j očmi in prezgodnje gube. ki jih ie bilo polno na njegovem velem, prezgodaj ostarelem obrazu.
— Zdi se mi, da je fant do dna izpil čašo življe-nja, — je pomislil Supramati, ko je prestopil prag jedilnice.
Vikont je ogledoval nebo sliko, in ko so se vrata odprla, se je naglo obrnil in veselo zaklical:
— Slednjič se je vendar vrnil k nam, Narajana .. .
Umolknil je, ker je zagledal pred seboj neznanega moža. V zadregi se je opravičil.
— Oprostite, toda rekli so mi, da se je princ Narajana vrnil s potovanja. Kot eden najboljših njegovih prijateljev sem ga hotel prvi pozdraviti in zato sem prišel tako zgodaj.
— Nikar se ne opravičujte, vikont I — je dejal Supramati smeje in mu podal roko. — Resnico so vam povedali. Jaz sem princ Narajana Supramati, mlajši brat in dedič vašega pokojnega prijatelja.
— Narajana je umrl! — je zašepetal vinkont bled kot zid. Je-li mogoče?
— Da, to je žalostna istina.
Vikont je bil tako razburjen, da so se mu kat roke tresle. Nekaj časa je ves potrt molčal, nato pa raztreseno zamrmral:
— Kar verjeti ne morem! Narajana je bil tako zdrav, čil in poln življenja, da bi človek mislil, da lahko živi Še sto let
Stev ISb.
.51U V ČTC S K 1   NAROOc dne ^9. avgusta 192o.
stran 3.
Prosveta
Narodno gledališče v Ljubljani
Repertoar opere in drame od 28. avgusta do 8. septembra 1925.
39. avgusta: opera a) Mascagni: Ca-valleria rusticana, b) Leoncavallo: Gluma-ČI, slavnostna predstava.
30. avgusta, drama Golar: Vdova Roš-linka; opera Offenbach: Hoffmanove pripovedke.
31. avgusta, drama Petrovič: Vozel (Čvor), premijera.
1. septembra, opera  Verdi: Aida.
2. septembra, drama Manners: Pegica mojega srca, premijera.
3. sept. opera Cornelius: Bagdadski brivec.
4. sept.  drama Petrovič: Vozel.
5. sept opera Offenbach: Hofmannove pripovedke.
6. sept. drama Manners: Pegica mojega srca; opera Verdi: Aida.
7. sept. Strauss: Netopir (opera).
8. sept opera a) Mascagni: Cavalleria rosrlcana, b) Leoncavallo: Giumači (I Pa-gliaci).
Začetek opernih predstav vedno ob *420. zvečer, začetek dramskih predstav ob 20. zvečer.
Predprodaja stopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 13. in od 15. do 17. popoludne.
Današnja ruska književnost
Kje so novi Puškini in Dostojevski? — Emigranti in domačini. — Pogled v bodočnost«
Med Rusi, ki žive v Rusiji in Rusi v •nostranstvu, med Rusi - begunci se ie tetom zadnjih let pojavila globoka razlika. Socijalna, kulturna in politična razlika. Komunizem sam na sebi še ne pomeni te razlike, ker se tudi Rusi v Rusiji ne ogrevajo posebno za komunizem. Gre za razliko v mentalnosti, v duševnosti.
Emigrant še vedno veruje, da je ostalo vse pri starem. Rus v Rus:'>; pa nasprotno doživlja izpremenjeni red in čuti, da se poraja nova bodočnost ruskega naToda. V bistvu je ostal Rus Rus, toda v politiki, v duhovnem življenju, v socijalni razporedbi ruske družbe vidi, da se pripravljajo nove stvari. Kakšne stvari? Kakšni pravci novega življenja? V drugih dobah i e na ta vprašanja odgovarjala ruska književnost, ki je navadno nastavljala vprašanja ruske narodnosti in ruske bodočnosti.
Kaj je n. pr. bistvo ruske revolucije? Na to vprašanje je težko težke na;ti v sodobni ruski književnosti odgovor. O tej revoluciji obstoja na primer ogromna književnost ruskih emigrantov. Toda nikjer večjega romana, velikega dela. o ruski revoluciji! Generali (Krasnov) pišejo romane kot nekake poliučne razprave ali pa prinašajo navadne historije vojaških pohodov raznih Denjikinov, Danilov itd. Pred vojno niso generali pisali romanov. Talentirani književniki v emigraciji, kakor Kuprin, Bu-njiin rrošijo svoje pero v dnevnih časopisih. .Niso niti pesniki, niti novinarji. Publicisti razlivajo črnilo po razpravah, v katerih do-kaznjejo, da se komunizem ne more udomačiti v Rusiji in da je ruska revolucija le delo maloštevilnih prevratnikov židovskega pokolenja. V celokupni kmrževnosti emigrantov ne najdemo glavnega vprašanja, to je vprašanja, kako je bil mogoč boljševizem, kako da se je,ruska revolucija ta ruska boijševiška propaganda razširila Po celem svetu ter postala v socijalnem in revolucionarnem  pogledu svetovna sila!
Ali se je to vprašanje ustavilo v Rusiji? V Rusiji ne smejo govoriti o teh vprašanjih kritično m odkrito. Republika, ki se je izdajal?, za na;svobodnejšo državo, je zatrla književno svobodo, vsako kritično misel.
Pa tudi sicer ne vrši sodobna ruska književnost svoje prave misije. V tem smislu ne, da bi fotografično opisovala rusko revolucijo fn dogodke, ki so sledili ruski revolucij. Kar danes pišejo v Rusiji, je plod agitacije, je diktirana propaganda, brez duše, brez ognja in ustvarjajoče lepote. To, kar objavlja n. pr. danes Damjan Bedni ali Jesenin. je sramota  ruske kniževnosti in
vetfkih vzorov ki jih rma ta književnost v preteklosti.
Kje je torej ruska književnost? Aid je po Puškinu, Dosto.evskem in Tolstoju po-popolnoma zamrla? Kje so pisatelji, ki naj odkrijejo notranja gibala zad-n.uh revoluci-jonarnih dogodkov v Rusiji? Kje so pesniki, ki bi znali obdelati glavne vprašanje bodočega razvoja in življenja, tega biti aH nebiti revolucijonarnega gorja zadnMh let?
Rus je navajen, da se n.egova književnost peča z globokimi vprašanji ruskega javnega in političnega življenja. V ruski književnosti se morajo obravnavati problemi ruske »graždanstvenosri«, sicer mu ni knijževnost polnokrvna.
Pomanjkanje velike kmiževnosti ni slučajno. Kjer preživlja narod krizo, kjer se vije država v krčih, tam peša tudi književnost.
Sodobna ruska književnost, domača rn v emigracii, ne odgovarja na glavna vprašanja ruskega naroda, na vprašanja o njegovi bodočnosti.
V Rusiji pišejo danes: Pfljnjak, Nitin, Vvsvofod Ivanov, ga. Sajfulicia, Babel. V emiscraciii Grebenjščikov in Lamdau. Ruska književnost formalno še Živi in dela. Je pa bolestna! V Rusiji ji ne dovolijo svobode in proste poti. V enrograciji pa je brez oslo-na na domačnost.
Pred časom so se na Češkem prepiral: emigranti fn ruski eonisarji o vprašanju, kje je ruska književnost, ali v Rusiiji ah" v emigraciji? Edino pravilen odgovor je, da nikjer. Ruska književnost bo lahko stopila na plan, ko bo pisala svobodno v svobodni Rusiji. V Rusiji sami se morajo po:aviti književniki, da pogumno fn smelo zavrnejo peščico ljudi, ki je hotela iz Rusije ustvariti socijalni sanatorij vesoljnega sveta. Tedaj bodo ti književniki govorfli rud: o misiji ruskega naroda, o megovi veliki bodčnosti. Književnemu vstajenju bo sledilo politično. Pesnik! bodo oznanjali prihod novega Petra Velikega.
*    *■ *
— Slavnostna predstava v gledališču.
V soboto dne 29. t. m. na dan otvoritve V. ljubljanskega velesejma se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava na čast udeležencem velesejmska otvoritve; pojeta se priljubljeni in efektni operi: »Cavalleria rusticana« in »Giumači«. Pri tej predstavi se predstavijo naši gledališki publiki nekateri novo angažirani člani Narodnega gledališča v Ljubljani in sicer dami Marija Jenikova, ki poje mladodramatske partije, ter gospa Štefka Poliče v a, ki je angažirana kot operna subreta. Gospa Po-ličeva poje v Cavalieriji Lolo, gospa Jenikova pa v Glumačih Neddo. Novoangažira-ni lirični bariton g. Aleksander Balaban, ki Je že znan ljubljanskemu občinstvu izza predlanske sezone, je zopet obvezan za naš oder ter poje prvikrat Alfija v Cavalieriji. Kot Kanino pa nastopi junaški tenor Dimi-mitrij Orlov, ki je koncem lanske sezone gostoval na naših deskah z prav odličnimi uspehi. Pevec vloge Tonia v Glumačih je junaški baritonist Pavel Holodkov, ki je v minulih letih priredil v Ljubljani 2 koncerta, ki sta nam ga pokazala kot pevca najodličnejših sposobnosti. Poleg njih nastopajo naši ljubi, priznani domači umetniki in sicer gospa Thierryjeva kot Santuz-za, Ropasovaa kot Lucija in Turidu-Kovač v Cavalieriji rusticani, dočim poje Silvija Šu-belj in Beppa Mohorič v operi Giumači. Po predpripravah in odlični zasedbi sodeč, bosta predstavi v vsakem pogledu dovršeni. Režija je v rokah režiserjev Bučarja odnosno Šesta, dirigirata pa Neffat in Ba-latka. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni od danes dopoldne dalje.
— Zgodovinska razstava portreta. Narodna galerija je pričela pred nekaj dnevi z obešanjem portretov v JakoprČevem paviljonu. Pokazalo se je, da je paviljon za veliko število slik, med katerimi so nekatere zelo razsežnega formata, pretesen, tako da bo morala Galerija s prostorom zelo varčevati. V glavnem je razvrstitev strogo historična, tako da bodo v zadmie levi dvorani razstavljeni portreti 16. m 17. stoletja, v sprednji vežnl dvorani 18. stoletja, v glava!, srednji dvorani 19. stoletja do Šubncev in v obeh stranskih prostorih na desni moderni mojstri. Ker je razstava zanimiva ne le z umetnostnega stališča,, mar-
Arkadij Buho v:
t
Flegma
(Iz zbirke »Pogovor s sosedom«). I.
Tega mi ni mogla odpustiti
— Vse, kar hočete... Lahko me zmeriate, počenjate grdobije, toda da molčite kakor grob, da ste neobčutljiv kakor morski pes... Ne. pri vas mora imeti človek železne živce.
— Iz kakšne cenene in trpežne tva-rine bi pa morali biti vaši živci, če bi se res začel z vami prerekati pri vsaki vaši gluposti, če bi počenjal največje grdobije in če bi se vedel kakor podgana v vedru?
— Vse, kar hočete, samo te flegme ne. Vi lnhko ubijete z ujo bika.
— Ćud io orožje za klanje domače živine. Kaj pa prav za prav zahtevate od mene?
— Hočem, da postanete človek, Vi celo boli glasno nikoli ne govorite.
— Res. to se zgodi samo tedaj, če kličem izvoščka.
— Celo trenorne strasti ne poznate. Vi nikoli ne morete^ razvneti z besedami. Cunia ste. mevža...
S takim pogovorom se redko prične poglobitev velikega, dobro zamišljenega čustva. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Kmalu sva sla naraze.i in sicer potem, ko so se dogajale tekom enega leta manjše neprijetnosti, nepričakovani pogovori z neznanci in druge take reči
skratka po tem, kar se imenuje ljubezen, da ni treba mnogo opisovati in da zbuja pri ljudeh sočutje.
In zdaj, ko se včasih rad spominjam Nadežde Aleksejevne, se mi zdi čudna njena mržnja napram   osnovni potezi mojega značaja — flegmi II.
Začelo se Je takoj prvi hip, ko sem se sestal z Nadeždo Aleksejevno tretjič In ji izjavil, da bi se rad sestal z njo še četrtič, samo, če je mogoče, kje na samem med štirimi očmi.
— Kako to med Štirim! očmi? — me je začudeno pogledala s svojimi lepimi plavimi očmi
— To pomeni, da bi ne bilo nikogar drugega ..
— To pomeni rendez-vous? — je dejala zamišljeno.
— Lahko imenujete to jour-fbc, dobrodelni koncert kakor pač hočete. Meni je vseeno.
— Ne razumem vas.
— Lahko ponovim, ta hip nisem zaposlen. Rad bi se sestal z vami med štirimi »očmi. na samem. Ce je mogoče v četrtek. Tako-Ie ob dveh.
Menda je bilo to nerazumljivo, ker je plaho vprašala, ne da bi odvrnila od mene presenečeni pogled:
— Kje pa?
— Lahko na obali. Ali pridete?
— Priprosto tretiranje tega vprašanja je Nadeždo Aleksejevno bržkone nekoliko žalilo.
— Ne gre za ta. Pridem lahka to-
več tudi kot talertja »asih premikov i*i znamenitih osebnosti naše preteklosti, je želeti, da jo občinstvo obišče v kar največjem števfln.
— Nova češka izdaja Simon Gregorčičevih pesmi. Kot Četrta knjiga »Slovanske knjihovna«, ki izhaja v Pragi v Državni založbi, je izšla zbirka Simon Gregorčičevih pesmi »Vvbor basni*, ki jo ie priredil lektor slovenskega jezika na praški univerzi Josip Skrbinšek. Izmed 260 Gregorčičevih pesmi je izbral 42 najboljših. V predgovoru prinaša g. Skrbinšek podroben življenjepis Simona Gregorčiča in karakterizacijo njegovega pesniškega delovanja. Na koncu so zbirki dodane kristne opombe o naglasu, metriki rn o gramaneni posebnosti Gregorčičevega jezika. V isti zbirki sta izšli kot peta knjiga dve pripovedki srbskega pisatelja L. K. Lazareviča. Izdajo je pripravil dr. Karel Paul. Vsebuje Lazarcvičeve novele »Na bunaru« m »Školska ikona«.
— J. S. Machar je po daljšem odmoru napisal novo serijo pesmi. Serija nosi na* slov <rln memoriam» in je posvečena prof. Kukuli. Izšla je v časopisu čeških zdravnikov.
— Metchior Fischer je napisal igro «No* gometaš in Indijanec*, ki se vprizori te dni
v Stuttgartii.
KARDINAL FRCHW1RTH, bivši papežev nuncij v Monakovcm, zdaj edini nemški kardinal v .Rimu, je praznoval 21. avgusta 80-letnico rojstva.
— Fantovska razposajenost. Še ne 20
let staTa brata France in Miha Cerin m teh sorodnik Jože Cerin so v Davči pri Sorici v noči 31. marca vdrli skozi okno v spalnico 51 letne Marije Benedrčič, jo potegnili iz postelje, ji grozili s cepinom ter uganjali vsakovrstne neumnosti. Ob so eni so bili zaradi javne nasilnosti Jože Cer hi na dva meseca, brata France in Miha pa vsak na en mesec navadne ječe, takse in stroške.
— Za en milijon kron prek a jene ga mesa sta ukradla brata Jože in Ivan Selišnik leta 1921 n Jezerskega svojemu sorodniku Rapoldu na oni strani državne meje. Se-ve je škoda cenjena^vv avstrijskih kronah, ker v naši valuti je takrat znašala le 175 dfnariev. Oba tatvino priznata. Ivan je dobil tri tedne, Jože pa 14 dni zapora.
— »Zdravnik« Iz Cerknice. Ferdinand Permoser je znani mazač, ki je bfl zaradi nedovoljenega zdravljenja ljudi že 12krat kaznovan. Tudi ostali člani njegove rodbine so že imeli zaradi t?ga s sodiščem opraviti. Permoser je vpokoen železniški strojevodja ter b! lahko od svoje pokojnine živel, toda njegov »zdravniški poklic« mu med lahkovernim ljudstvom donaša sijajne dohodke, kajti neumnost med ljudstvom še dolgo ne bo rzumrla. Njegovo mazaštvo je rako splošno znano, da ga je cek> davkarija obdavčila za dohodke od izvrševanja zdravniške prakse. Permoser se je nastanil že davno v Cerknici, kjer si je kupil len dom ter ima lastno ordinacijsko sobo z domačo lekarno. Od časa do časa pa napove ordiniranje tudi v Cabru m Babni polici, k'er romajo k njemu ljudje cd vseh strani ter mu plačujeo 300 do 400 kron za ordinacije. Zadn»je čase se je vrgel posebno na odpravljanje človeškega ploda potom operacij. Večina slučajev ostane prikrita. izsledfH so le dve dekleti, ki jf.na je na ta način pomagal. To sta služkinji Olga š. iz Rakeka m
kmečka hčerka Marija J. iz Žerovnice. Obe sta soobtoženi po § 144. Nadalje je soobfco-
žen tudi posestnik Jakob Mestek ir Zgor-enjega Jezera, ki je pripeljai zaradi take operacije svojo nosečo ženo k Permoser j a. a žena se »i dala pregovoriti. Pozneje je moža zapustila m ga ovadila. Permoser noče svojih bivših kiijentov več poznati ter je na vse ;>ozabil, toda klijenti ga Jobro poznajo in vse podrobnosti pripovedujejo« Nedovoljene operacije sploh taji ter da so se mu noseče deklice ^milile, z.itu jili je samo z roko nekoliko pozgečkal. da jili »potrošta«, a dekleta so mislila, da .It vršil nad njimi operacijo. Neka ženica iz '"n -ve Izpove, da ji je dal Permoser za K nekaka zdravila, ki pa niso pomagat«, a tudi škodovala ne. KeT par važnih prič ni prišlo, se ie obravnava preložila. Permoser sedi v preiskovalnem zaporu že štiri mesece.
— Romar na LimbarsIU gori. Med tisoči romarjev, ki so prišli dne 31. maja na. Limbarsko goro na božjo pot. je bil rudi samski posestnik iz Hrastaika pri Moravčah Anton M a k o v e c, ki pa se ie tako hudo napil žganja jn vina, da >e naravnost besnel. Grozil je, da prevrne vse šotore. Ko ga je službujoči orožnik hotel od raniti, mu je napovedal napačno ime. za--- vpiti, da se dvajsetih orožnikov ne boji tel je zgrabil orožnika za ramo in ga trese!. Mož se zagovarja, da odkar mu je padla železna ■ šina« na nogo, ne prenese nobene alkoholne pijače. Obsojen je bil na pet dni zapora.
— V svarilo »junakom« z noži. Franc Bergant, ki je bil vkljub mladosti že trikrat zaradi tepežev kaznovan, je v neki gostili v Dobriži pri Vodicah z nožem obklal na roki nekega Vehovcj, Sodišče mu je prisodilo osem mesecev težke ječe.
Julijska uralina
—j O gibanju za prestop v pravoslavno cerkev v Istri se je pisalo te dni po jugoslovanskih listih z naglaŠanjem, da italijanska vlada ne bi mogla preprečiti prestopa, češ da v Italiji vlada za vsakega svoboda, da si izbere katero vero hoče. To se sliši zelo lepo in Italija naglasa svobodo, toda vselej z namenom, da bo to njej prav. Ako bi bilo v Istri res kako znatnejše versko gibanje, bi je fašisti takoj z lahkoto ustavili in vlada bi jim dala še orožnike na razpolago. Fašisti h3čejo izgnati slovenski jezik iz cerkve in to delajo s polnim uspehom. Katoliška cerkvena oblast jim gre pri tem še na roko. Kmete, ki bi hoteli sprejeti pravoslavje. bi fašisti krat-komalo pretepli in jih nagnali nazaj v italijansko cerkev. Za Jugoslovene v Italiji ni svobode. »Picoolo« meni, da bo »verskega gibanja« v Istri kmalu konec in še na svoječasni močni verski pokret v Ricmanjih je danes le medel soomin.
—j Večno reševanje reških problemov. Zveza trgovcev in industrijalcev je poslala na kvarnerskega prefekta Vivoria, mudeče-ga se v Rimu, brzojavko s prošnjo, da se zavzame za nujno rešitev valutnega problema in likvidacijo obnovnega kredita za javna dela. V brzojavki se označa Reka za sredstvo italijanske ekspanzije in za središče nacijonalnih in jadranskih interesov. S slednjim povdarjanjem bi Rečani radi omehčali trda srca v Rimu, toda kakor jim to doslej ni uspelo, tako ne uspe tudi v bodoče, v Rimu so že zdavnai napisali posmrtnico za Reko.
—j Ponesrečili raziskovalci jame v Raspu. Večja skupina članov italijanskega planinskega društva je šla raziskovat jamo pri Raspu v Istri. Ta jama je silno globoka in turisti so prišli že v globočino 430 m. Ko so se hoteli vračati iz jame, je prišel nad nje nepričakovani vodni tok. Dva sta izginila in osem jih Čaka rešitve. Poslana je iz Trsta pomoč. Baje so dobili stik z raziskovalci v jami rn od njih poročilo, da so živi aH potrebujejo nujno pomoč. Današnja poročila naznanjajo, da so rešeni vsi tržaški turisti, osem po številu. V jami sta ostala domačina iz Buzeta mladeniča brata Karel in Blaž Božič, ki sta spremljala turiste v jamo.
—I Ciklon nad Gorico in okolico. Poročajo nam iz Gorice: Kaj takega še nismo doživeli. Najstarejši ljudje se ne spominjajo tako sflnega viharja In naliva. Par minut pred 9. uro zvečer v ponedeljek je izbruh-
nila nevihta. Soparno je bilo cei dan m nebo pokrito z oblaki. Nikdo pa nI pričakoval kaj
hudega. Kar nenadoma se je začutil silen veter s furlanske strani proti štandrežu in goriški centralni železniški postaji.  To je bil grozen vrtinec, ki je zaje! štandrežk-i vas in ves del okoli kolodvora ter poslopja rned ulicama Trieste in  Ristori.  Vihar Je lulii, grmelo je in treskalo, pokale so šipe po stanovanjih, dimniki so se rušili, električna razsvetljava je bila prekinjena, takr da je bilo mesto v temi sredi divjajočega ciklona. Pri kolodvoru «c odnesen velik del strehe, tako da spominja kolodvor na vojne čase, ko so ga posečale granate. Na kolodvoru znaša povzročena škoda 100.000 lir Sploh se ceni škoda v mestu na 600.000 lir Brez strehe je tudi vojašnica *Savoia« ir še druge zgradbe. Najhujše je bilo v štandrežu. Tam je polno lesenih barak, s katerimi je imel ciklon lahko delo. Razkril jih je, razbil in razmetal na okoli. Polno ljud je brez strehe. Iz barake je hotel bežati tudi delavec Regazzo s svojo ženo m štiriletno hčerko Elzo. Ko je stopil ven z otrokom v naročju, ga je zajel veter in vrgel oh tla, hčerka je odletela par metrov od njega in obležala z zlomljenim tilnikom mrtva. Ranjenih je več oseb. Sreča je bila, d: je imel brzovlak Videm-Trst malo zamud« ter je prispel na kolodvor, ko je sila cik' -na že ponehala. Tri vagone je bil pognal veter proti Rubijam. Ciklon je divjal pet minut, pa je povzroči' tako opustošenje. — Škode je nad en milijon lir.
—j Trgovski promet v Trstu. Meseca julija je bilo v Trstu prometa v uvozu po kopnem 1,057.419 kvintalov, lani 919 964, po morju 1,748.161 kvintalov, lani 1,304.776; skupaj letos 2,805.580 kvintalov, lani 2 mil. 224.740. V izvozu je bik) prometa po kopnem 895.002, lani 933.073, po morju 669.131, lani 644.443; skupno 1364.133, lani 1 mi!. 577.516. Po kopnem in po morju letos skupno 4,389.713, lani 3,802.256. Tekom prvih šestih mesecev t L je bilo uvoza 19,762.902, lani 19,482.836, izvoza 13,324.005, lani 15 mil. 618.543, skupno po kopnem in morju 33 mil. 086.907 kvintalov, lani 35,101.379.
—j Dobrovoljci za Libijo. Fašistovska organizacija vabi mlade ljudi, naj gredo v Libijo. Pravi, da je delovni trg za vse silno težak. Nudi pa se mladeničem, starim nad 18 let, lepa prilika za zaslužek, ako gredo kot dobrovoljci v Libijo. Plače ie početko-ma 5 lir 25 cent. poleg hrane in obleke ter se zviša s tretjim letom. Ta čas se lahko tudi avanzira v vojaški službe. Kdor je pričel pouk v kaki obrti, se lahko tam izpopolni in zasluži na dan do 12 lir poleg plače, hrane In obleke. Fašisti mislijo, da naberejo po Julijski krajini mnogo dobro-v olj cev.
Sport
— Razne  tekme.    Osijek:    Slavlja -Cibaliia (iVnkovci) 4:1, Gradjanski - Slo„ 5:4. — Sarajevo: Sašk komb. - Sparta 7:1
— Celje: Rapid (Maribor) - SK Celje 6:0
— Sbuotlca: Gloria (Reka) - Sand 4:0. — Novi Vrbas: Gloria (Reka) - VrbaSkI SK 5:2. — Bečkerek: Slavij a - Somborski 8:2 in 4:4.
— Odlikovanje zaslužnega športnika
Prezident ĆSR Masarvk je odlikoval z redom belega leva IV. stopnje predsednik Švedskega saveza A. Johansena v znak priznanja njegovih zaslug.
— Praga: Sparta komb — Praha 7:5
— Rekord stare turistinie. Miss Whe-ston, 70-letna Angležinja, ki se nahaja v Švici, Je nedavno dosegla vrh 4000 m visokega VVetterhorna. Staro damo sta spremljala dva vodnika. aZnimivo je, da je poskušalo vrh VVetterhorna doleži že vel mlazših žena, vendar to do sedaj Je n: uspeo nobeni, ena se je celo smrtno ponesrečila.
— Telovadtšča in igrišča nemških tar narjev. Po češkem listu »Lidove Noviny posnemamo,    da  imajo nemška telovadna društva v letošnjem letu 1234 lastnih telovadnic,   3475 lastnih letnih  telovadišft ir igrišč ter 5447 letnih in 791 zimskih kopališč. Največ letnih telovadišč ima IX. telovadni okraj (Srednji Ren) in to 250 telovadnic m 435 letnih telovadišč, največ letnih kopališč Ima XIV. okraj (Saško) 59o zhnskih pa VIILb (Porenje) 144 M.
da... Zakaj mi govorite o tem baS zdaj?
— Morda sem vas motil pri delu?
— Kakor vi, tako sem tudi jaz v po-setih in torej nimava nobenega dela. Rada bi le vedela, zakaj mi niste povedali tega recimo včeraj, predvčerajšnjim?
— Videl sem vas pred enim tednom.
— Zakaj mi pa takrat niste ničesar rekli?
Pomislil sem in vprašal:
— A vam se ne zdi Čudno, zakaj vam nisem govoril o tem pred enim mesecem, ko sploh še nisva bila znana?
— Pravili so mi takrat o vas... Mislila sem le. da ste visok in suh.
— No, torej vidite. Ce bi se vam na podlagi teh kratkih informacij o meni približal \n vas prosil priti na sestanek..
— Čudno... Govorite tako mirno o tem, kakor da vašega vabila sploh ne bi mogla odkloniti...
— Cemu neki bi odklanjali. Saj vas ne prosim, da bi mi podarili vik> ali...
—Vse eno. Lahko bi odklonila In vaš položaj bi bil zeV> mučen.
— To bi mi še ne dalo povoda za nepričakovani samomor.
— Lahko bi povedala to vsem to vsi bi se vam smejali.
— To bi utegnil biti predmet splošnega krohota recimo pri večernem čaju v koloniji nedoletnih zločincev ali Pa na rodbinskem prazniku Dri vas v kuhinji
— Kar čudim se. kako mirno govorite ... Zelo se čudim.
To je bilo v ponderjek. Dva dni se je Nadežda Aleksejevna čudila doma ali kje drugje, v četrtek ob dveh se je pa prišla čudit skupaj z menoj na obalo.
m.
Zelo mi je bil všeč njen napol det-ski obrazek in lahno drhteči alt, ki je tako prijetno zvenel, kadar jo je kaj skrbelo. Tri tedne sva se sestajala malone vsaki dan in v tem času sem se zaljubil z Nadeždo Aleksejevno in sem ji nameraval to tudi povedati. Nisem vedel, da nastane iz tega tako skeleča rana.
Nekoč, menda je bilo okrog petih popoldne, pozimi, v glavni, zefc> živahni ulici, ko mi je začela Nadežda Aleksejevna praviti, da bi morala nekaj kupiti, pa je v največji naglic: pozabila, sem zamišljeno poslušal vse njene fraze in dejal:
— Zelo ste mi všeč... Častna beseda.
Ustavila se je, me prijela za rokav in mi pogledala presenečeno v oči.
— Kaj ste rekli?
— No? — sem se začudil, — morda sem pa tako-le kaj... nedostojnega zbleknH...
—Rekli ste... je zašepetala in zardela, rekli ste, da -.. Ne. kar nekam Čudno se mi zdi. -.
— Seveda... Rekel sem. Kar naravnost sem rekel, da va ljubim. Morda ha kazalo povedati to kako drugače
Takoj je utihnila. Čez hip pa spre govorila z iskrenim ogorčenjem:
— Mar se o tem tako govori...
— Kako tako?
— Tako vendar... Na cesti, meu pogovorom o turškem medu...
— Menda bi radi, da bi povabil pr' Če, hišnike ali stražnike, ali pa da bi va-vlekel v notarsko pisarno,..
— O takih rečeh se ne govori tak«, mirno — je odgovorila užaljeno,
— Kaj bi se bil moral res zleknitl i«'* tlak, ceptati z nogami po kamenju in kričati z brezupnim hripavim glasom..
— Ne razumem...
— Stvar je zelo enostavna, — seir ji dejal prijazno in jo prijel za roko, — če bi se srečala po naključju — tam nekje v južno-ameriški koloniji in če bi bi i iaz kak nepismeni vročekrvni divjak, bi bilo to seveda drugače. Pograbil bi veliko ribjo kost ii začel mahati z nje po zraku, prestrašil bi svojo staro mamico m neznane koloniste, toda tu...
— Ne. — je odgovorila odločno, ~ vi niste moški... Nekaka riba ste... Ce se pravi temu — riba, je imela prav. Toda kaj mora tedaj predstavljati mošk. v takem pojmovanju? Kot paglavec sem videl, kao so vtaknili drugi paglavci v kletko h kanarčku ježa. Jež je skaka' na vse strani, praskal je po žici, čez dva dni je Pa poginil. Kakor vse kaže. mora spominjati ta jež na moža, Čigar tip je Ženskam všeč. Jaz nasprotujem temu
4ta*c Juta) .
Stran 4.
»SLOVCNSK1  N A ROD« dne 29. avgusta 1925.
Stev. 195
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1925. Kako je to mogoče?
Finančno ministrstvo objavlja statistične podatke o plačanih davkih v doto od L januarja do 31. maja tekočega leta.
Iz te objave je razvidno, da je bilo
V državnem proračunu Sloveniji predpisanega davka 29,166.666 Din 65 p, dejanski pa je Slovenija v tem času plačala 56,576,775 Din 83 p torej skoraj še enkrat toliko, to je 27,410.109 Din 17 p več, kakor je bilo v budžetu predpisano. -
Ker je to uradna objava, ji moramo torej verjeti. Dejstvo je torej, da je Slovenija plačala državnega davka od L Januarja do 31. maja 1925. skoraj še enkrat toliko, kakor ji je bilo odkazano v državnem proračunu. Pa to ni izjema, to se ponavlja in ni se čuditi da se radi tega razburja vsa naša javnost in z Ogorčenjem vprašuje, kdo je kriv, da se našim davkoplačevalcem nalagajo višja bremena, kakor so jim določena v državnem proračunu. Delegacija ministrstva financ ima hvaležno nalogo, da raztolmači naši javnosti to zagonetno zadevo, ki škoduje državni misli več, kakor tisoč protidržavnih agitatorjev skupaj.
Delegacija ministrstva financ fana sedaj besedo!
★  ★ ★
— Značilno. S Koroškega nam pi-Sejo: V Jugoslaviji ste prepričani, da Avstrija nima nobenih imperijalističnih, še manj pa maščevalnih teženj. Uverje-ni ste, da vojaško vobče ne prihaja več v poŠtev, ker je bila v smislu st. žer-inenske mirovne pogodbe razorožena. Kako zelo se motite! Razorožena je bila? Le poglejte njeno vojaštvo, ki bi moralo biti pravzaprav samo orožništvo. kako se marljivo vežba in vadi, kako je izborno opremljeno z vsemi vrstami orožja! Slepec bi moral biti, ki bi verjel, da zasleduje Avstrija pri tem miroljubne cilje. Kdor pozna one, ki zapovedujejo v Avstriji, ve, da ne sanjajo o ničemer drugem, kakor o tem. da zopet prodro doli na sinje morje. Slovenske zemlje so jim slejkoprej čili vseh teženj in želja. Predvsem hočejo dobiti prejšnjo Spodnjo Štajersko, ki jo proglašajo Za nemško posest, ugrabljeno jim nasilnim potom. Pri prvi priliki si jo hočejo sami vzeti. In v to svrho se pripravljajo z mrzlično vnemo. Kako se oborožujejo in vežbajo smo že omenili, a tudi drugače se pripravljajo. Zlasti ob jugoslo-venskih mejah skrbe za izpopolnitev komunikacijskih sredstev.  Grade ceste
V visoke gore m najoddaljenejše vasi, ki niti sanjale niso, da dobe kdaj državno cesto, a vsi ti kraji so ob meji. Da te ceste niso zgrajene iz naklonjenosti do prebivalstva, je jasno. Saj so tudi za promet brez vsake važnosti, imajo pa v vojaškem oziru, ako pride do oboroženega konflikta z nami, a s tem Avstrijci očividno že v doslednem času računajo, prav velik pomen. Kakor vidite, so Avstrijci vsak rrenotek pripravljeni, da zgrabijo, ako se jim ponudi ugodna prilika, za orožje. In vi tam v Jugoslaviji? Vi ne vidite in ne slišite nič in samo pojete himno o mirotvornosti in človečnosti, zraven pa gladite uboge nesrečne svoje nemške državljane ... Glejte, glejte, da se ne bo vse to nad varni maščevalo, vi naivniki!
— Minister za socijalno politiko na Bledu. Na Bled je dopotoval minister za socijalno politiko dr. MIlan Slmović, da referira kralju o resortnfh vprašanjih ministrstva za socijalno politiko.
— Velika župana Slovenije pri notranjem ministru. Notranji minister dr. Boža Maksimovlč }e včeraj v Zagrebu sprejel velikega župana ljubljanske oblasti dr. V, B a 11 i č a in velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmaverja ter Je ž njima razpravljal političnoupravna vprašanja, ki se tičejo Slovenije.
— Veliki župan proti draginji. Veliki župan zagrebške oblasti je naložil mestnemu poglavarstvu v Zagrebu, da nadaljuje borbo proti draginji m da ostro nastopa proti tistim, ki so začeli v zadnjem času izigravati protldragfrnjske ukrepe. V nekaterih trgovinah so se znižane cene preko noči odpravile iu znova odirajo ljudi. Veliki župan opozarja tudi na pojave nečistosti ter odreja, da se sanitarno pregledajo vse kavarne, gostilne in pekarfje.
— Znamke  z  žigom profesorskega
kongresa. Minister pošte in telegrafa ie dovolil, da uraduje za časa mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu poštm" urad v zgradbi univerze, kjer zboruje kongres In da se odpravlja na tem uradu pošta s posebnim spominskim žigom VII. mednarodnega profesorskega kongresa. Popolna kolekcfja teh zrrairrk stane 83 in poi dinarja in se naroča pri navedenem poštnem uradu.
— Vprašanje brezplačnih železniških kart. Prometni minister Je, kakor znano, odredil revizijo vseh brezplačnih železniških kart. Obenem le odredil, da se nekatere brezplačne železniške karte, izdane oficijelnim zastopnikom tujih držav na podlagi sklenjenih konvencij, ter osebam, ki so zaslužne na kulturnopolitičnern polju za državo, razveljavijo. Ta odredba Je izzvala v vseh krogih veliko nezadovoljstvo in celo današnja »Samouprava« je smatrala za potrebno, da je nastopila proti prometnemu ministru In njega prometni politiki. Javljajo, da je prometni minister celo razveljavil brezplačno vozno karto znanemu nemškemu novinarju in prijatelju našega naroda Hermanu VVeodlu. Glavni organ radikalne stranke opozarja prometnega ministra, da izdaja brezplačnih kart ne sme smotriti s stališča samih suhoparnih številk, marveč mora vpoštevatl tudi kultumopolitične koristi, ki jih cVonašaio take brezplačne vozne
karte državi. List upa, 3a prometni minister odpravi pretirano revizijo m popravi, kar se še popraviti da.
— Ruski emigrant! v Jugoslaviji. Pod
predsedstvom univ. prof. dr. S a 111 k o v a Je bil 27. t. m. v Beogradu kongres ruskih
emigrantov, bivajočih v Jugoslaviji. Kongres je sklenil, da odpošlje veččlansko deputacijo na kongres celokupne ruske emigracije v Pariz. Kongres je v posebni resoluciji izrekel popolno solidarnost s stališčem kneza Nikola Nikolajeviča.
— Društvo bančnih zavodov nam poroča, da se z dnem 1. septembra uvede tudi popoldanske blaganjiške ure za stranke ki sicer dnevno od 15. do 16.30, rzvzemšl sobote in dneve pred prazniki, ko poslujejo banke od 8. do 12.30.
— Zimski železniški vozni red. Po odredbi prometnega ministrstva stopi dne 1. oktobra t. 1. v veljavo novi železniški vozni red. Z Istim dnem stopi v veljavo tudi do 30 % znižana železniška tarifa za osebni ln tovorni promet.
— Prvi ženski državni pravdnik. Pred sarajevskim sodiščem je pri neki razpravi nastopila gdč. dr. Iličeva kot državni pravdnik. To je prvi slučaj, da je v naši državi nastopila ženska kot državni pravdnik. V Zagrebu se Je nedavno razvila ostra debata med pravniki, al' sme prevzeti žena-pravnica funkcije državnega pravdnika.
— Iz prosvetne službe. Vpokojeni so: profesorja državnega moškega učiteljišča v Ljubljani g. Anton F u n t e k ln g. Fran S u-h e r, dalje profesor na ženskem učiteljršču v Ljubljani g. Josip V e r b i č, učiteljica v Mariboru g. Olga C v akte, učiteljica pri Sv. Ambrožu v Halozah Mara M u k u 1 u š in profesor učiteljišča (kje, ni povedano) Ivaa Trstenjak.
— Carinski posrednik NMor Pivi Jakovi 6 je začel poslovati v Mariboru.
— Postajanje vlakov na železniških prehodih. Po prijaznosti prometnega uradnika na glavnem kolodvoru Je utrpel včeraj ljubljanski cestni promet veliko motenje. Od 8.45 do 8.58 zjutraj, ko je navečji promet po cestah, posebno lz okolice v mesto, ko vozijo kmetje živila na trg, ko gredo uradniki v urade, drugi pa odhajajo iz mesta, je blagovolil zapreti gospod prometnik vse železniške prehode od skladišč državnega kolodvora pa tja do ceste proti tivolskem prehodu z dolgim tovornim vlakom. Da Je bilo oviranje prometa res veliko, priča množica, ki se je nabrala samo pri prehodu na Gosposvetskl cesti. Čakalo Je na eni strani 7 na drugi pa 11 voznikov, dalje na eni strani štirje, na drugi dva avtomobila, nebroj biciklistov in gotovo na 60 pasantov. Pa tudi velesejmsko vodstvo ln posetniki se bodo lepo zahvalili železnici. Ne čudili bi se, če bi nastale te zapreke enkrat na mesece, ker se pa to ponavlja dan za dnem, bi prosili železniško ravnateljstvo, naj po možnosti te nedostatke čira preje odstrani.
— Obrestna mera. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je sklenilo, da obrestuje odslej vloge na tekoči račun samo po 5%. — Za kredite zahtevajo banke še vedno 16 do 18%.
— Popravek. V notici »Imenovanje uradnikov pri fin. kontroli v Sloveniji« v št. 193 je reba popravitit priimek Šetelj, ki se glasi pravilno S k e t e 1 J.
— Sokolskim društvom v Slovenifl, Vsa društva, ki prirejajo igre, morajo to prijaviti pooblaščenemu zastopnfkn avtorskih pravic za Slovenijo g. Cirilu Tavčarju, Ljubljana, Prečna ulica 2. Po zakonu se mora plačati od vsake tgre 10% brurto dohodka, ki se mora nakazati na isti naslov. Da ne bodo imela društva sitnost! s tožbami jih opozarjamo, da se drže teh predpisov. Društva, kl potrebu'ejo kakšne igre ali operete Itd., se naj obrnejo na fsti naslov, kl 'fcn vse potrebno preskrbi. — Starešinstvo JSS. 1568n
— Akcfla za zgradbo ceste Kamnik-Luče. Pišejo nam: Akcijo, da se vendar enkrat prične z resnim delom za zgradbo že zdavnaj projektovane ceste !z Kamnika preko Črne in Volovleka v Luče, pozdravlja z zadoščenjem ves kamniški okraj. Kakor čujemo, se pridružijo občinam, ki so to akcijo sprožfle, še te-le občine: Bfetričlca, Stranje, Mekinje, Nevlje m Tunice. Vse te občine pošlje o na sestanek dne 5. septembra, k'*er se ima rzvollrl akcijski odbor, svoje zastopnike. Nadejati se je, da bo delo akcijskega odbora, v katerem bodo sami energični, za stvar vneti možje, imelo popoln uspeh, to tem bolj, ker ga bodo v njegovem stremljenju prav gotovo podpirale tudi vse državne oblasti, predvsem pa vojaška uprava, saj bo ta cesta velikanskega strategičnega pomena.
— Srečkan'e za motoma in navadna kolesa. Jugoslovenska Matica v Ljubljani priredi dne 30. septembra t. 1. srečkanje, kojega dobitke tvorita dva motorna ii 25 navadnih (ženskih iti moških) koles (bictfk-Ijev). Dotorja in kolesa so znamke »Tour de Franece«, so tz svetovno znan« francoske tvornice »Peugeot«, ki radi trpežnosti m kakovosti svojih izdelkov daleč nadkri-ljuje vse druge tvomlce. Cena posamezni srečki, kojih število je zelo omejeno, znaša 10 Dfn. Srečke se te dni razpošfl>iajo v razprodajo vsem podružnicam Jugoslovenske Matice v SfloventJI, kakor tudi drugim dobrotnikom m društvom. Ideja tega srečka-r.ja Je vsekakor originalna tn prepričani smo, da pomenil za J u goslovensko Matico nov vir dohodkov, pomembno pa bo tudi za one, ki fkn bo sreča mfla, da za 10 Din postanejo lastniki motorja ari kolesa. Zato prrrx>ročanw vsem rojakom, da segajo po srečkah.
— Otvoritev koče na Kravvcu. Podružnica SPD. v Kranju nam poroča, da preskrbi v soboto 5. m nedeljo 6. septembra t. 1. o priliki otvoritve'koče na Krvavcu prevoz turistov (v kočijah aW brekih) s kolodvora Kranj v Cerklje in Kokro. Turisti, Id reflektira*) ot prevoz* mri to prti avto
noje <k> četrtka, to je 3. septembra, na Podružnico SPD. y Kranju, z natančno navedbo časa m smeti vožnje ter povratka. Na poznejše prijave se ne bode moglo ozirat!. Cene vožnie v vsako smer Din 10.
— Jadranska razstava v Zagrebu. Tu-ristovski oddelek jadranske razstave se prenese iz Splita v Zagreb ln se razstavi na prostorih Zagrebškega zbora. Odbor Zagrebškega zbora deluje na to. da se sem prenese tudi ribarski ln pomorski oddelek razstave.
— Izdaja dvodmarskih novcev. Beogradski listi, med drugimi »Pravda« ln »Balkan«, so objavili vest, da so dali v Beogradu novi dvodinarski novec že v promet. Naš list je to vest posnel m med dnevnimi objavil. Ravnateljstvo ljubljanske podružnice »Narodne banke« nas naproša, da objavimo dementi, da ta vest ne odgovarja resnici. Ravnateljstvo se je danes telefonsko obrnilo na glavno upravo Narodne banke ter prejelo kategorično izjavo, da dvodinarski novec ni niti v Beogradu niti v Zagrebu ali kje drugje dan v promet in da je treba čakati na zadevna striktna navodila. Od druge strani nam Javljajo, da pride novi dvodinarski novec v promet začetkom meseca septembra, najpozneje pa 15. septembra. ToHko v pojasnilo občinstvu, ki se drugače zelo zanima za novi kovani denar ter je že danes zahtevalo novec pri podružnici Narodne banke.
— Smrtna kos*. V Starem trgu pri Ra* keku je dne 27. t. m. umrl g. Karel Kovač, sin znanega tamkajšnjega uglednega podjet* nika in gostilničarja g. Karla Kovača. Po* kojnik je užival splošne simpatije. Pogreb bo danes popoldne ob 18. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi spoštovani rodbini iskreno sožalje.
— Trčenje dveh avtomobilov na Bledu Včeraj popoldne se Je na Bledu, tik pred Parkhotelom zgodila precej težka avtomobilska nesreča, ki sicer nI zahtevala človeških žrtev, pač pa Je ranjenih več oseb. Bilo Je okoli 16., ko ie pridrvel iz vasi Bled dvorni avto, ki ga je vozil Šofer Stojanovič, pred Parkhotel, Istočasno pa Je pridrvel od nasprotne strani luksuzni avto italijanskega poslanika generala Bodrera. Avtomobila, ki sta oba prenaglo vozila, sta treščila skupaj in se zagozdila drug v drugega. Obstala sta na sprednjih delih popolnoma razbita, popokale so tudi vse šipe. Nesreča je zahtevala tudi svoje žrtve. Šofer luksusuznega avtomobila, Agrctti, je bil težko ranjen. Strlo mu je prsni koš in je nezavesten obležal; istotako je bil težko poškodovan poleg sedeči sluga hotela Toplice, Alojzij Jarc, ki ima tudi notranje poškodbe. Stojanovič Je bil poškodovan na glavi, na roki in levi nogi, poleg njega sedeči gardist Baborič pa po glavi in na nosu. Na lice mesta je takoj prispel zdravnik dr. De Gleria, ki je ponesrečene za silo obvezal, nato pa je bila obveščena rešilna postaja v Ljubljani. Iz Ljubljane je prispel na Bled rešilni avto, ki je vse štiri poškodovance okoli 20. pripeljal v mesto. — Agretti in Jarc sta bila prepeljana v splošno, Stojanovič in Baborič v garnizijsko bolnico. Kakšno je stanje prvih dveh, nismo mogli poizvedeti, ker ima bolnica pokvarjen telefon, stanje Baboriča in Stojanoviča je zadovoljivo.
— Strela ubila brata dr, Žlvka Topa-kovica« Pred železniško postajo v Beogradu se je snoči pretrgala električna žica, ki je težko poškodovala dva konja, izvo-ščka št. 145. Konja sta padla na tla. Med tem se je nabralo okoli konj precej občinstva, iz kolodvorske restavracije pa so prihiteli trije natakarji, med temi Tomo Topalovič, brat znanega socialističnega voditelja, ki je v teku stopil na žico. Električni tok ga je ubil na licu mesta.
— Strahote orkana v Derventi. Poleg ostalih krajev Bosee in Hercegovine je največ trpel povodom silnega viharja dne 25. t m, kraj Derventa z okolico. Od 2000 hiš v Derventi ni ostala nepoškodovana tudi ena. 2e nekaj dni pred nevihto je vladala silna sopara. Dne 25. okoli polnoči se Je dvignil vihar. Najpreje Je lilo kakor iz škafa, nato pa je začela padati debela toča, mestoma velika kot iabolka in težka do četrt kilograma. Razbite so bile vse šipe, opeka na strehah je zdrobljena, stolčena, več starih hiš pa se je zrušilo. Ranjenih je bilo mnogo oseb. žena in otrok; vendar nI bil nihče mrtev. Bolnice so prenapolnjene z ranjenci, škoda je ogromna.
— Strašne žrtve strele. V selu Padina pri Mostarju je strela udarila v hišo Ane Vukovlć in Jo zažgala. Ogenj se je tako naglo razširil, da se Vukovičeva s svojima dvema otrokoma ni mogla več rešiti in so vsi trije strašne smrti umrli.
— Kot Jabolko debela toča. Iz vseh krajev naše drŽave prihajajo sedaj poročila o silovitem neurju in orkanih. Tudi v Bosni in Hercegovini je divjal orkan, spremljan s točo V Derventi in okolici je vihar porušil odnosno poškodoval okoli 1000 hiš. Tu je padala zelo debela toča; nekateri kosi so bili debeli kot pest ali jabolko in so posamni deli tehtali 35 dkg.
— Dve smrtni železniški nesreči v Zagrebu. Na samoborskem kolodvoru v Zagrebu sta se včeraj dogodili dve smrtni nesreči. Na dosedaj nepojasnjen način Je na glavnem kolodvoru zašel kretničar Malo Božičevič med odbijača dveh vagonov, ki sta ga stisnila tako silno, da Je bil takoj mrtev. — Na samoborskem kolodvoru Je hotel dijak Petar Bojarski, star 14 let, prl-Šedši na vlaku iz Podsuseda, skočiti med vožnjo na drug vlak, pri čemur Je padel pod vagon. Zmečkani sta mu biH obe nogi in Je kasneje v bolnici umrl.
— Strašna smrt. V Sarajevu te Jc 25. t. m. opoldne zgodila težka nesreča. Na vogalu VVilsonovega drevoreda In Vrbanje ulice Je zavozil neki avto v pekovski voz, pri čemer Je kočljaž Morlc Lflw! padel med avto m voz ter bil popolnoma zmečkan. Lastnica avtomobila Je ukazala šoferju, da naj vozi naglo dalje, ne meneč se ta ponesrečenca. Navzlic begu so oblasti avtomobil izsledile m izročile tako šoferja kot lastnico državnem« nravdništvu
— Pastirček rešil vlak. Vsled silnih nalivov in viharjev, ki so divjali te dni med Sarajevom in Brodom, se Je na progi med postajama Vrače in Vrandluka zrušila velika bukev in padla ravno na tir. K sreči je to opazil neki pastirček, ki Je čakal na prvi vlak ter stori evodjo opozoril na pretečo nevarnost. Vlak je obstal, v nasprotnem slučaju pa bi treščil v Bosno. Deček Je prejel nagrado od železniške direkcije.
— Toča na Popovem polju. Na Popovem polju je 26. t. m. padala pol ure toča, k! Je uničila grozdje in koruzo.
— Dete z dvema jezikoma. V splitski bolnici se nahaja 6-letni Milko Bezmiljino-vlč iz Novega Sela, ki ima pod normalnim jezikom še en izrastek kot drugi Jezik. Mali zato ne more jasno govoriti. Milku pa v bolnici ni preveč ugajalo in je pobegnil na parobrod Sedaj so ga ponovno Drepeljall v bolnico.
— Škoda od viharja. Skoda, ki Jo Je ciklon povzročil v Vojvodini, še ni povsem ugotovljena. V Starem Sivcu je 60 ranjenih, škoda pa se ceni na 6 milijonov Din,
— Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 14. septembra 1925 drugo javno ofertamo licitacijo za oddatjo zgradbe železobetonske^a mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohirnsekm :ezeru. 1561 n
— »BUDDHA« čaj na Velesejmu. — Oglejte si H paviljon št. 461—465. 1564/n
— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke priporoča Krištofi č-B u č a r.
Velecenjene dame! Ali že poznate — SANOFORM?
Danes torej
se bo občinstvu odprla pot na velesejm. Nikdo naj ne zamudi prilike, ogledati si ogromen stolp iz makaronov, ki ga je razstavila tovarna ,.PEKATETE" v paviljonu E. 159-L
Iz Ljubljan
— Vprašanje »Narodnega doma« je
došlo v razpravo snoči na izrednem občnem zboru »Ljubljanskega Sokola,« ki se ga ie udeležilo okrog 200 članov. Mnogo članov je svoio odsotnost opravičilo. Po vsestranski stvarni debati je zbor. uvažujoč vse razloge, ki govore za prevzetje in proti prevzetju (nakupu) »Narodnega doma«, enodušno med viharnim odobravanjem sklenil, naj društveni odbor stori vse, da pride »Ljubljanski Sokol« v posest ln last »Narodnega doma«. Pri tem se je naglašalo, da ta aranžma nikakor ne ovira morebitne nastanitve »Narodne galerije« ali snujoče se »Slovenske akademije znanosti« v ooslooiu »Namdneg;a doma «
— Brezsriden napad na »Ljubljanskega Sokola« je zagrešilo dr. Ravniharjevo glasilo. Napadel Je Sokola radi tega, ker se je to društvo drznilo postaviti se na branik svojih Interesov proti aspiracijam gotovih oseb, ki mislijo, da se mora vsakdo uklanjati njihovim nazorom m žrtvovati svoje interese njim v prid, da bi tako mogli izvesti svoje meglene, s prosvetn:m plaSčem pokrite, v resnici pa precej prozorne politično-strankarske načrte. Ne bomo branil! »Sokola«, samo to pravimo: ako ima kdo pravico do »Narodnega doma«, Ima to pravico gotovo »Ljubljanski Sokol«, o čemer bi se dotični poročevalec na zboru tudi lahko prepričal, ako bi — čemu bi se ženlrali to povedati — med vso razpravo dejansko ne bil spal! Ta konstatacija naj zadostuje, da bo javnost vedela po zaslugi oceniti vrednost onega napada.
— Iz železničarskih krogov. Danes pra* znuje postajenačelnik glavnega kolodvora g. Avgust Ludvik svoj god. Tudi ob tej priliki se je pokazala njegova splošna priljubljen nost in popularnost med železni čar j. Depu* tacija osobja glavnega kolodvora mu je v imenu celega osobja ter šentpeterske moSke Ciril in Metodove podružnice izročila diplo* mo z 51 obr. kamnov. — Udruženje jugo* slovenskih narodnih železničarjev podmžni* ca Ljubljana II mu je tudi v proslavo godu izročilo diplomo s 5 obrambnimi kamni, kar najbolje označuje njegovo priljubljenost, pa tudi njegovo požrtvovalnost za na* rodno delo. — Na mnoga leta!
— Zmerne cene med velesejm o m. Pišejo nam: Očitao enam, da smo Slovenci v nnogfh ozlrfh in pri mnogih prilfkah pretirani egoisti. Tu ne pomaga noben jalov rz-govOT, da »delajo drugod tudi tako«, aH skllcan:e na »dragfnijske razmere«! V najslabšo luč se postavtmo pred tu'cem, ako zahtevamo od njega pretirano visoke cene. To nas spravlja v najslabšo luč. Zbog tega tudi pri nas tujski promet v zadnjih letih tako vidno nazaduje. Zato pravimo: Cene po trgovinah, gostilnah In kavarnah naj bodo tudi{ med veleseimom zmerne, da nam ne bo mogoče očitati, da hočemo koga Iz-korrščati. Zadruga gostilničarjev m kavar-narjev pa naj v tem ozku ukrene, kar ve da Je potrebno.
— Ljubljanski tramvaj ln promet med veleseimom. Ljubljanska električna železnica bo vozila, kakor čujemo, med veleseimom s prfk-lopntrrr! vozovi na vseh progah, poleg tega pa tivdi preko normMnega Basa
— Pogreb od g. Ing. Pavla Czechaka se vrši danes popoldne ob pol 6. nt ob 4. kakor Je bilo objavljeno.
— Mestna Orjuna LJubljana poziva vse sestre In brate, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeleže sestanka v soboto dne 29. t. m. ob 20. url v društveni sobi na Dima'ski cesti.
— Parno In k a dno kopališče v hotelu •Slon« bo za čas vel esej ma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela Izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Mar t in CI č, LJubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji loserat na zadnji
«66/n
Dr. Fran Marinlč
lopet rodno ordinira
2932
v Mariboru, Trubarjeva ulica 11
od 9.-11. ure in od 2.—4. ure pop.
Iz Maribora
—m Imenovanje. Minister pravde Je Imenoval dosedanja oficijala Avgusta O r e-jana in Jurja Kar bo z vodji zemljiške knjige v 3. skupino II. kategorije.
—m Identiteta samomorilke, ki Je skočila v Dravo. Pred dnevi smo poročali, da je v Melju s čolna skočilo v Dravo neko dekle. Dekle je kuharica Marija Feichter, doma iz Bezene pri RuSnh. Vzrok samomora Je bila nesrečna ljubezen. Mlada Marija je imela ljubavno razmerje s posest-nikovim sinom Jakobom K., ki Ji le tudi obljubil, da jo poroči. Nedavno Je Feichter. jeva prosila dr. Goriška, pri katerem Je služIla, za dopust, češ da si preskrbi potrebne listine za poroko. Vrnivši se v Sv. Lenart je izvedela, da ji je postal ljubimec nezvest in da se Je zaročil z drugo. Novica je nesrečno dekle tako pretresla, dj je šlo Iz obupa v smrt.
—m Začetek šolskega leta na mariborskih osnovnih in meščanskih šolah. S pristojne strani nam poročajo, da se prične šolsko leto 1925/26 na vseh tukajšnjih osnovnih in meščanskih šolah ter na učiteljiščih dne 1. septembra. Tega dne dopoldne se vrše vpisovanja, ki se morajc brez izjeme zaključiti istega dne popoldne. Šolarska maša bo dne 4. septembra ob 8., dne 5. septembra pa se prične reder pouk. Isto velja tudi za pomožno šolo. Vpisovanje v osnovno m?nj5mrko šolo bo v IV. dekliški osnovni Šoli v Cankarjevi ulici.
—m Vsem gg. rezervnim oficirjem Ma rtborske oblasti! V Mariboru se namerava ustanoviti »Pododbor udruženja rezervnih oficira i ratnika« za mariborsko oblast Središna uprava tega udruženja v Beogradu zahteva seznam vseh oficirjev, ki bi bili voljni pristopiti k temu udruženju. Prosimo torej vse gg. rez. oficirje 1 ratnike, da pošljejo do 10. septembra 1925 na podpisani naslov naslednje podatke Ime in priimek, čin v vojski, civilni poklic, stanovanje ln kdaj Je bil preveden v skupno vojsko. Na podlagi člena 11 pravil udruženja morejo postati člani le ti, ki so »pobornici In zatočnici Ideje ledinstva našeg trolmenog naroda«. — Klub jug. rez. oficira v Mariboru, Mestna hranilnica.
Šolstvo
—   Na deški meščanski soH v Ribnici
prpčne novo šolsko leto 1925'26 dne 1. septembra t. L z vpisovanjem v vse razrede Šole. Vpisovanje traja od 8. do 12. dopoldne in se vrši v pisarn* ravnateljstva v novi šoli. Za prvi razred je priglašenih fe dovolj novincev. Zato sprejme podpisano ravnate! :stvo le Še kakega prav dobrega učen-ca(ko) vanj. V nedeljo 6. septembra po prihodu dopoldanskega vlaka se vrši slovesna blagolsovttev nove Šole ln Je obenem otvoritvena sv. maša. Pouk se prične radi snaženja šolskega poslopja v sredo 9. septembra. S slavnostno otvoritvijo je združena razstava izdelkov učencev(enk) iz lanskega Šolskega leta. K slavnosti :e vabljena mladina s starši, k njej naj pridejo prfiatelji. dobrotniki tn zaščitniki šole. Udeleže naj se je vsi zavodi, korporacije In obastva. ki so sprenrljala naš razvoj s simpatijami. Ob selitvi jih vabimo k sebi, da se z nami pove-sele, ker )e s tem dnem podan temelj lepši bodočnosti potrebne šole. Podpisano ravnateljstvo obvesti javnost v sporazumu i upravnim odborom o nadalnemn programu slavnosti. — Ravnateljstvo.
Dopisi
—Iz Solčave nam pišejo: Tujski promet pri nas silno narašča, odkar imamo vozno cesto v Logarsko  dolino. Neprestano drče skozi vas avtomobili m hite po cesti turisti v smeri proti Logarski dolini. Vsi ti so očarani od naravne krasote te prekrasne doline, pritožujejo pa se, da le redkokdaj  d^be prenočišče pri Piskerniku, dasi je bil letos otvorjen nov Tlllerjev dom. Ta za  turiste,  tako  pravijo, sploh ne prihaja v poštev, ker v nJem stalno stanujejo leto-viščarjl. V koči Je baje cela kolonija dece. Pa so pravili, da je to planinska postojanka! Vobče. tako pravijo turisti, ni s Tiller-jevhn domom naraščajočemu turistovskemu prometu prav nič pomagano. Nasprotno! S tem domom so turisti celo občutno pr zadeti:    V  domu   so  namreč  stalno letovl-ščarjl, v stari koči pa služita dve sobi, kjer so bile prej postelje za prenočevanje, za gostilniške prostore. Eto, kaj je potem turist na boljšem?! — Javnosti ne bo znano, da Imamo pri nas že od aprila občinskega gerenta, ker je velik! župan občinski odbor razpustil pravijo, da radi razsipavanja občinskega imetja. V odboru namreč ni zapovedoval župan, marveč kaplan. Ta pa j« bil zelo vnet za orlovske prireditve In naprave tn Je menil, da so si te in občina v žlahtl. Za gerenta Je bil postavljen poStar GrmelJ, Jd je v kratkem času napravil red v občinskem gospodarstvu ln se tudi pobrigal za popravo cest  Tajniške posle sedaj opravlja učitelj LekŠe, ki Je tudi mož na svojem mestu. Vsi, bodisi prijatelji ali nasprotnik!, priznavajo, da Solčava še nI hnela tako dobre občinske uprave, kakor je sedanja, m le žele, da bi občinske posle Še dolgo vodil tako sposoben m vešče ge-rent kakor le Šturm. SIcer pa se temu nI čudKi, saj sta gerent in tajnik znala Izpo-slovat! občini prav Izdatne svote podpore, dočim Je prejšnji občinski odbor občinske denarje samo razsipaval, ne da bi imela občina od tega kake koristi.
Stev. 195
»SLOVENSKI NAROD«  dne 29. avgusta 1925
Stran 5.
Gospodarstvo
Pred valutno reformo
Plenarna seja Narodne banke. Jagoelov. kapital v albanski narodni banki. Volne olajšave za rudo.
Primer Belgije, ki Je te dni sklenila sporazum z Združenimi državami radi likvidacije vojnih dolgov, kaže, da bomo morali pristopiti k enaki likvidaciji naših dolgov napram Združenim državam tudi mi In sicer najbrž v prav kratkem času. Naša vlada in naše finančno ministrstvo so se postavili na stališče, da Je treba počakati, kako uredi najprvo Francija svoje dolgove napram Združenim državam. Potem naj bi tudi mi postopali po francoskem primeru in ev. z enakimi, proporcionalnimi modalite-tami in popusti. Pri likvidaciji teh dolgov Igrajo namreč ev. popusti, ki se pričakujejo od Združ. držav, veliko vlogo. Beogradski finančni krogi so mnenja, da bomo morali takoj po ureditvi amerikanskih in drugih dolgov pristopiti h končni stabilizaciji hx valutni reformi jugoslovenskega dinarja. Minister financ dr Stojadinovič Je svifl čas izjavil, da se izvede naša valutna reforma, čim se urede naši vojni dolgovi ter odloči definitivno lastništvo velikih dr-iavnih domen, ki so pripadle naši državi no sklepu svetovne vojne.
O vsem tem se v ministrstvu financ vodi natančen in vesten račun ter se že pripravlja primerno valutnoreformno gradivo.
Po tem načelnem načrtu postopa na pr. že Češkoslovaška, ki se pravkar razgovar-Ja z amerikanskimi finančniki glede 50 milijonskega dolarskega posojila. Posojilo bi se uporabilo za stabilizacijo češke krone na zlati podlagi.
27. avgusta se vrši v Beogradu plenarna seja Narodne banke, na kateri bodo razpravljali o tekočih stvareh, o kreditni situaciji v državi in tudi o predstoječi valutni reformi.
Inozemski kapitali, ki so vloženi v ju-goslovenske banke znašajo v celem 700 milijonov dinarjev. Banke obrestujejo ta denar po 4 %, vsled česar so začeli inozemski kapitalisti kupovati vojne zadolžnice, ki se obrestujejo po mnogo višji obrestni meri in ki se prav lahko likvidirajo.
Parlament v Tirani je sprejel zakonski načrt o osnovanju albanske narodne banke. Osnovni kapital te narodne banke bo znašal 12 in pol milijona zlatih frankov. Glasom konvencije, ki se je sprejela v tiranskem parlamentu, se ustanovna dela za albansko narodno banko poverijo italijanskemu društvu Mario Alberti, ki prevzame 51 odstotkov delnic. Pri albanski narodni banki bo sodeloval tudi J ugoslo venski kapital, in sicer prevzame 15 % delnic. V razmerju s to participacijo dobi naša država primerno število upravnih svetnikov v upravi albanske narodne banke.
Ministrstvo saobraćaja je dovolilo 25 •/• popust na vseh državnih železnicah za prevoz železne manganove in hromove rude Iz jugoilovenskih rudnikov.
Pospeševanje našega poljedelstva
Po poročilih iz Beograda so v prelimi-mranem proračunu za 1. 1926/27 znatne redukcije Izdatkov. Izvzeto je samo poljedelsko ministrstvo, čigar proračun naj bi se zvišal za 200 milijonov dinarjev. Ker je poljedestvo za naš izvoz in za aktivnost naše trgovinske bilance zelo važno m ker živi v naši državi 80 % prebivalstva od poljedelstva, je zvišanje državnih izdatkov za to važno panogo narodnega gospodarstva s strogo objektivnega stališča utemeljeno, dasi z druge strani država ne bi smela zanemarjati industrije in trgovine, ki se bori z velikimi težkočami taki, da iz akutne krize sploh ne pride in da stojimo pred veliko brezposelnostjo, če se razmere z aktivnim sodelovanjem vlade pravočasno ne zboljšajo.
Naše poljedeijstvo Je bilo od vojne dalje prepuščeno samo sebi in zato se Je moralo razvijati z lastnimi močmi. Naš kmet, zlasti v južnih krajih, je že po naravi konservativen in se upira vsaki novotariji, vsaki pametni reformi poljedelstva. Zato mora vlada sama skrbeti, da dvigne poljedelstvo na ono višino, ki bo vsaj približno odgovarjala poljedelskim razmeram v drugih naprednejših državah. To pa ni mogoče brez gmotnih žrtev. Poleg tega bodo imeli korist tudi drugi sloji prebivalstva, če bo v državi več poljskih pridelkov in če se ti sčasnma pečene. Vlada je v tem pogledu na pravi poti in njeno intenzivno sodelovanje z ljudstvom mora vsak objektivni poznavalec razmer pozdraviti. Pač pa ima industrija in trgovina pravico zahtevati, da ne bo na račun poljedelstva zapostavljena. To je v interesu indrustrijskega delavstva In uslužbencev, ki jim mora država priznati pravico do življenja prav tako, kakor kmetu.
Sporedno s tem gre tudi vladna akcija za odkup zemljišč. Naše agrarne razmere so še vedno zelo zaostale, mnoga zemljišča so propadala, ker ni bilo pojasnjeno vprašanje lastnine.
Gospodarski problemi v ČSR
Povodom svojega poseta v Bratislavi je ual češkoslovaški trgovinski minister Novak izjavo o sedanjem položaju čsl. narodnega gospodarstva in o raznih gospodarskih problemih. Splošni položaj češkoslovaške industrije po njegovem mnenju nj tako slab, kakor mnogi mislijo m zatrjujejo. Velefci-dustrta je dobro zaposlena, pa tudi položaj tekstilne industrije se je znatno zboljšal. Doč:m !e veleindustrija zaposlena večinoma v izvozu, se opaža v tekstilni industriji glede na izvoz zastoj. Češkoslovaška iz raz-trr'Sih razlogov ne more zvišati cen tekstilnih izdelkov, ker bi bila v tem slučaju člena najvažnejša industrija ze konkurenco
nesposobna. Kaj bi to pomenilo, si lahko mislimo, če vpošfcevamo, da zaposluje ta industrija v ČSR na tisoče delavcev. Položaj sladkorne industrije bo točno razviden šele jeseni. Po dosedanjih Izgledih bo nova sladkorna kampanija zelo dobra.
Nedavno uzakonjena agrarna carina, naj bi v prvi vrsti ščstfia poljedelce, da bi ne imeli pri svojem gospodarstvu izgube, da bi padle cene pod produkcijske stroške. Ta carina bo služila tudi kot. podlaga za pogajanja z agrarnimi državami, zlasti z Madžarsko m Poljsko. Pogajanja z Madžarsko naj bi se pričela še to jesen. Tudi z Belgijo se vrše pogajanja v tej smeri. Od lanskega leta, ko je uvedla Belgija za češkoslovaško višjo carino, se ni nič spremenilo. Najbolj je interesirana na teh pogaja-n'ih češkoslovaška industrija stekla. Pogajanja z Belgijo spadajo med najtežje probleme, kar jih Je imela Češkoslovaška doslej na trgovsko - poKticnem polju. Vendar pa lahko upamo, da se uspešno zaključijo. Pogajanja s Francijo so v mnogem odvisna od iznda sedanjih francosko - nemških pogajanj. Z Avstrijo ima ČSR trgovinsko pogodbo, ki je za njen Izvoz splošno dobTa.
Trgovsko - politični odnošaii nanram Nemčiji so se zadnje čase tako soremeniJl. da zahteva Češkoslovaška revizijo pogodb. Tudi ta pogajanja naj bi se pričela jeseni. Znano je, da je bil v parlamentu stavljen pTedlog, naj bi se nekatere carinske postavke znižale, tako n. pr. uvozna carina na avtomobile, na katerih je zainteresirana Francija, Nemčija, Italija, Amerika in Anglija, dalje na poljedelske potrebščine in orodje. Ne smemo tudi pozabiti, da so nekateri industrijski izdelki pri uvozu v CSR carine prosti. Tako n. pr. umetna svila. Ta industrija se je ustanovila v ČSR šele po vo5ni In se zelo težko razvija, ker ji dela veliko konkurenco Italijanska in avstrijska industrija umetne svile. Carine prost le tudi uvoz superfosiata, dasi igra domača industrija tudi na tem polju važno vlogo.
Nemško - poljska carinska vojna ni niti najmanj povečala češkoslovaškega izvoza na Poljsko. Nemško - poljska carinska vojna ie pojav, čigar posledice se pokažejo šele pozneje. Dejstvo, da poedine države uvajajo sistem dovoljenj šele seda5, ko je ta ststem na Češkoslovaškem že v likvidaciji, potrjuje nazfranje ministra Novaka, da se to nastopanje v ČSR ne more povsem ukiniti, ker mora državf služiti kot obrambno sredstvo.
—g Novi seznami naših Industrijskih, obrtnih In trgovskih pcdierlj. Kakor prejšnja leta, je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi letos cb priliki velesejma 1. seznam industrijskih in večiih obrtnih podjetij, ki obsega naslove industrijskih in večjih obrtnih podjetij v Sloveniji, urejenih po raznih strokah z označbo posameznih izdelkov ter 2. seznam eksportnih in importnih tvrdk, iz katerega ie razvidno, katere predmete izvažajo, oziroma uvažajo posamne tvrdke iz in v Slovenijo. Ta seznama se bosta v svrho informacij razposlala inozemskim konzulatom v naši državi ter konzulatom in agencijam SHS v inozemstvu, dalje jugoslovenskim in inozemskim trgovskim in obrtniškim zbornicam ter domačim in inozemskim Interesentom ,ki se zelo pogosto obračajo na zbornico za podatke. Seznama sta praktičen kažipot in zelo d<~ber pripomoček za spoznavanje industrije, trgovine in obrti v Sloveniji. Sezname je dobiti na Ljubljanskem velesejmu ter v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani.
—g Važno za lzvozn!čarle na Poljsko. Poljski gospodarski komite ministrov Je sklenil z odlokom z dne 10. avgusta, da se mora plačati za blago, ki so ga naročili poljski uvozničarji v času od 1. marca 1925, 19. maja 1925 v državah, s katerimi ima Poljska trgovinske pogodbe, carina po carinski tarifi z dne 23. junija 1924. TJ< ^n;č2rii moralo dokazati, da so naroČili blago v omenjenem času. Blago se mora predložiti upravi obmejnih carinarnic najpozneje do 12. oktobra 1925
—g Refakcija za žito in moko za pasivne kraje. Centrala industrijskih k^rpo-racij v Beogradu je izdelala in predložila prometnemu ministru popis vseh postaj, kjer se naklada odnosno iztovarja pšenica. Ti podatki bodo služili za izdelavo refak-cije za žito in moko, ki gre v pasivne kraje. Z ene strani bo s tem olajšana preskrba pasivnih krajev, z druge pa mlinom v teh krajih dobava žita iz Vojvodine.
—g Nove trgovinske pogodbe. Po naši trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki bo podpisana te dni, se začno pogajanja za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaške.
—g Za ureditev Jadransko t2rlfe. Začetkom septembra se sestanejo v Buidm-pešti železniške delegacije iz Italije, Madžarske in Jugoslavije, da urede sporazumno tako zvano Adria tarifo. Konference se udeleže tudi delegati parobrodnih društev.
—g Otvoritev začasne pošte In telefona »LJubljana veliki semenj«. (D. št. 31.296'II— 1925.) V času od 29. avgusta do 8. septembra 1925 bo poslovala na razstavišču ljub-lanskega velikega semnja tudi pošta in telefon z nazivom »Ljubljana veliki semenj«. Ta pošta bo opravljala vso poštno, brzojavno in telefonsko službo ter bo imela svojo telefonsko centralo s šestimi sporednima aparati. Poslovala, bo kot oddelek pošte LJubljana 1. Pošiljke bo pečatila z žigom, ki kna besedilo »Ljubljana vet semenj« v latinici tn ciriHot.
—g Delo v železniških delavnicah In kurilnicah. Ministrstvo saobraćaja ie izdalo strogo naredbo na vse železniške delavnice in kurilnice, naj se podvizajo z delom in naj popravljajo vagone tn lokomotive s po-dvo'eno paro. Gre za to, da se emancipiramo od inozemstva in da se na ta način izognemo izplačilu zdravih valut v inozemstvo. S posebno intenzivnim delom se bode začelo v niskih delavnicah In kurilnicah.
To in ono
Z beogradske „plaže" .
Beogradcanl imajo poleti svoje posebno veselje s »plažo« na Savi in Donavi. Tako namreč imenujejo svoia kopališča ob pritoku Save in Donave, Naravno, da se podi po teb kopalifčib v neznosni letni vročini vse, kar v Beogradu leze ino gre. Mladina je od Jutra do večera v vodi. Popoldne se priklatijo uradniki ministrstev, državnih in privatnih uradov. V prvi vrsti prevladujejo elegantni kavalirji, ki se shajajo s »prijateljicami«, često tudi v kabinah. To je sedaj postalo moderno v Beogradu. Ljudje so se v pregnanstvu za časa svetovne vojne naučili In nagledali mar- i sičesa, kar Je bilo prej sila nenaravno in I predvsem prepovedano. Danes pa ni težko smukniti v kabmo ali bolje rečeno zgrešiti v kabino »prijateljice« ter tamkaj po-kramljati nekaj uric, v hladu In v priletni prisotnosti svojih »idealov«.
Poleg takih prostovoljnih m vnaprej domenjenih randevujev med starimi prijatelji se na beogradski plaži dogodevajo tudi stvari, ki niso popolnoma v skladu z zakoni.
Z zakoni namreč, v katere stopijo po dve osebi, to Je zakonci. Tako Je neki zakonec že dalj časa sumničil svojo ženko, da mu uhaja preko ojes. Zasledoval Jo Je po vseh beogradskih ulicah. Zjutraj jI Je sledil v trgovino, čakal na trgu, pazil zvečer v kinu na vsako kretnjo. Vse je bilo navidezno v redu. Doma pa je čutil neko hladnost in odvratnost ki mu je dokazovala, da najbrž posveča Ženica delček srca neznanemu X.
Po dolgih pomladanskih večerih so prijadrali topli in vreči poletni dnevi in zakonca sta se redno podajala na »plažo«, da osvežita telesa in da si oddahneta od medsebojne nezadovoljnosti. V beogradskih kopališčih nimajo običajnih družinski kabin. Radi tega Je moral možiček v posebno kabmo, kamor je pot vodila mimo ženskih ka-om. Marsikateri dan je moral poželjivo pogledati za ženico, k! se Je nekako vesela \n trenotno prenovljena zapirala v kabino in se dolgo slačila. Vselej pa, ko sta se zakonca kopala na prijetni beogradski plaži, je žena ob popoldanskih urah, ko je bilo vrvenje v kopališču največje, zapustila moža in se podajala v kabino, da »pogleda«, kakor Je navadno trdila, ali Je vse v redu. Vračala se Je navadno precej pozno, »pregled« stvari je trajal običajno po pol do ene ure. Neki dan pa se je dogodilo, da je možu planila v glavo čisto nenavadna misel. Žena se je zopet kot običajno podala v kabino, mož pa previdno za njo. Na vogalu kabine je obstal in čakal, kaj bo. Ka-t ko se je začudil, ko Je zapazil, da njegova ljubezniva gospa ne vstopa v kabino sama, nego da je mimo nje smuknil neki mladi gospodič, ki ga je nesrečna in nezvesta žena naravnost sunila v kabino . . . Mož je onemel. Ni si znal v prvem navalu strahovite svoje ljubosumnosti razlagati, kako in kaj »pregleduje« žena ob asistenci neznanega gospođica. Mož Je mladeniča počakal pred durmi kabine. Ko je izstopil, ga je trdno prijel za rameni in ga od-vedel pred službujočega stražarja, ki ga Je na licu mesta povabil v »aps«. Žena je od sramu pobegnila s kopališča In se še isti večer odpeljala v provinco k staršem. Kronika je drugi dan pisala, da je odšla iz Beograda precej nrbimkana tn obvita . . .
Nn bc^gr?dski plaži so po tem dogodku nekaj dni razgovarjali samo o skrivnostih kabin. Vsako kabino so ogledovali nekako nezaupno, v nadi, da dožive še druge s!ične primere splošnega kravala in škandala. Sedaj roma stražar vsake pol ure mimo kabin. Ljudje se spogledujejo, gospodične se smejajo, elegant pa zakolnejo in ž njim neredno, nesrečno, nezvesto na-bunkano ženico
Nevarna iznajdba ameriških zločincev
Iz Newyorka se poroča o nevarni rz-najdbi zločincev, katera se že porablja. Pri neki veliki ljudski veselici v Gravesendu v Brooklynu so se po:avili iz množice nenadno trije možje, ki so skočili na nekega človeka z imenom Gunsberg, nato pa zbežali. Komaj so se odstranili, se je Gunsberg zgrudil mrtev na tla. Osebe, ki so se trudile okoli njega, so ugotovile, da }e dobil tri strele v glavo. Začeli so zasledovati morilce ftli izmed zasledovalcev je po kakih 20 korakih padel ec*en m-tev na tla. Zadela ga !e krogla ne da H bil kdo slišal kak strel, ^oslej je mogla tehnika zmanjšati pok, ni Pa mogla doseči tega. da bi se detonacija sploh ne sll-šaia. Iznaidba arreriških bandi-tov e pripravna, da provzroei ne samo na polu kriminalnosti, marveč tudi glede taktike in strategije v bodoči vojn! veHke posledice. Treba le počakati, da se vest o nrreriški iznajdbi zanes^ivo potrdi.
Jetra - sedež ljubosumnosti
Ako vaša žena trpi na lubosiKrnosti in vi pri vsi svoji dobri vesti ne morete uganiti vzroka za to, prepričajte se. ali vaša žena ne povžije preveč slaščic Profesor Laumonier je zdravil neko mladenko, ki je bi'Ia strašno ljuosumna na svojo sestro in sicer se je bolezen razvila tako, da so Jo morali oddati v sanatorij. Tam so konstatirali, da je bolna na jetrih. Zdravili so jo več časa in po nekaj mesecih se k vrnHa zdrava domov. Potem je zopet začela vžff-vati razne slaščice tn sladkorna jedila, kar pomeni za ietra strup. Zopet se je pričela ljubosumnost in po ponovnem zdravljenju je zopet prenehala ta ljubosumnost. Revue de PsycholofirIe piše v dolgem članku, da Je iskati večkrat vzroka za kočljive spore v družini, zlasti pa žensko ljubosumnost pri obolelosti Jeter. Pri tem se misli samo na ženske, mogoč pa )e tak vzrok morda tu<H uri moCo>
Zavarovanje proti vremenu
Zvezni vremenski urad v VVashingtomi opisuje razne zanimive vrste vremenskega
zavarovanja, ki so v rabi pri ameriških zavarovalnih družbah. Najstarejša vrsta odločno vremenskega zavarovanja v Združenih državah je zavarovanje žetve proti toči. Leta 1924. je zavarovalnina proti toči znašaia vsesa skupaj 40 milijonov dolarjev in polovica te svote je bila zavarovana v državah Kansas, North Dakota in Iowa. — Zavarovanje proti viharjem in tornadom znaša sedaj več kot 30 milijonov na leto. Odkar je tornado razsul del Loralna in nedavno nekatera mesta v Illinoisu in Indiani, se je povpraševanje po zavarovanju te vrste kar podvojilo. Nekatere banke in hlpotekar-ne (mortgage) družbe sedaj zahtevajo tudi zavarovanje proti viharjem poleg zavarovanja proti ognju. Imamo tudi zavarovanje proti dežju. Ali ta vrsta zavarovanja se razlikuje od drugih vrst v tem, da ne zavaruje proti škodi lastnine. Namen tega zavarovanja je, da se pred škodo zavarujejo prireditve in trgovska podjetja, ki so odvisne od pritoka občinstva in ki bi trpele veliko škodo, ako bi deževalo. Zavarovalna polica utegne pokrivati tako kratko dobo kot so tri ure — dovolj Časa za dirko. Športno tekmo ali slično prireditev. Prodajalci na semnjih in detaljne trgovine, M oglašajo specijalne razprodaje, se dostikrat zavarujejo proti dežju za dotični dan. Zavarovanje proti slani je precej v navadi pri sadjerejefh. Splošno zavarovanje žetve ni še toliko rabi, ali se tudi zgodi tupatam. škode radi bliska so navadno obsežene v zavarovanju proti ognju. Sklepajo se tudi zavarovanja najbolj čudne vrste, tako na primer se je nekdo zavaroval proti oblačnemu nebu za časa solnčnega mrka. V dveh slučajih je bilo sklenjeno zavarovanje proti pomanjkanju snega — v enem slučaju se je zavarovala neka kinematografska družba, ki je rabila sneg za posnemanje nekega prizora, v drugem slučaju je šlo za neko podjetje zimskega športa v Minnesoti. Premije za vse te vrste zavarovanja se naslanjajo na podatke in statistike federalnega vremenskega urada,_
NOVI POGLAVAR KU • KLUX t KLANA DR. W. EVANS. Dr. H. \V. Evans, po po* klicu zobozdravnik, je bit izvoljen za po* f.fcvarja, znane ameriške teroristične orga* nizacije Ku s Klux * Klana, ki se bori proti Zidom, katolikom in črncem.
Pretkana franoossa vcnoima
V svetovni vojni je služilo več špijonk, ki so vršile v slučaju silno važno, pa tudi nevarno službo. Nemški listi opisujejo razne špijenke iz te dobe, pri tem pa se neki list spominja tudi francoske policijske asen-tinje, ki je bila v svoji službi zelo pretkana in prefrigana. To je bilo v časih, ko je carska ruska vlada zasledovala razne re-volucijonarce. Nekoč je hotela dognati Identiteto in imena skupine ruskih revolucij onarcev, ki so bivali v Montreuxu. Obrnila se je na mednarodno pisarno za tajno službo v Bruslju in ta je odposlala v tej važni misiji v Švico v spremstvu enega agenta Terezijo Prevest. Tereza je bila mleda in lepa in nastopala je v Švici kot bogata dedinja iz Kanade, ki je prišla v spremstvu svojega brata v Evropo, kamor
io je privede! važen namen. Vodja ruskih beguncev je bil ruski vladi dobro znan — imenoval se je Goluhovski in je imel 22 let starega sina — in tako je bil bojni načrt dobro pripravljen. Kmalu so videli mladega Goluhovskega vsak dan v spremstvu z lepo damo iz Kanade. O njenem premoženju so pripovedovali po Montreauxu bajne stvari in nastopala je zelo razkošno in zapravljivo. Kmalu se je zaročila z mladim Rusom in povabila vse ruske prijatelje svojega zaročenca na pojedino. Mladi Goluhovski ji je napisal na kos papirja imena vseh gostov, ki se imajo povabiti Banket Je bil rafinirano Insceniran. Rekla Je gostom, da je poskrbela tudi za fotografa. Nekateri Rusi so menHI, da so fotografije včasih nevarna stvar, toda preirigana Tereza Je izjavila, da bo dala posnetke v roke gospoda očeta Ooluhovskega. Fotograf Je bii navzoč ht lzvrlil je kmalu svoje delo. Tereza je dobila slike in še isto noč je s svojim »bratom« Izginila. Podala Je tako mednarodni pisarni za tajno službo v Bruslju slike m imena iskanih ruskih revolucijonar-cev. Seveda je bila za to delo sijajno plačana. V Petrogradu so imeli tako zaželjene podatke o »zarotnikih« ob ženevskem Jc-W
DR. WIRTH, bivši državni kancelar N čije, ki je izstopil iz frakcije parlamentan
nega centra.
Byranova oporeka
...V imenu božjem z Bogom! Tako se prične oporoka pokojnega Vvilliama Bry-ana. znanega boritelja proti evolucijski teoriji in Danvinu. Premoženje v gotovini bi posestva Bryana je znašalo S05.500 dolar-jev ien pripada po večini njegovim sorodnikom. Njegova posestva v Cocoanut Gro-ve, Florida, je podedovala njegova žena. obenem pa tretjino zapuščine. Trije otroc! dobe približno po 100.000 dolarjev, za vzgojne in verske institucije pa je določenih tudi 1C0.0O0 dolarjev. Zanimiva je oporoka pokojnega Brvanda. ki se glasi:
»V imenu božjem z Bogom! Uverjen o svojem odrešenju vsled krvi Jezusa Kristusa in zanašajoč se na njegovo obljubo glede vstajenja, izročam svoje telo zeml>i ter priporočam svojega duha Bogu, ki ga je ustvaril. Jaz VVflliam Jennings Bryan, državljan iz okraja Date, Florida, ki sem zdravega duha ter dobrega spomina, a se zavedam negotovega življenja, hočem s tem objaviti svojo poslednjo voljo in oporoko. S tem preklicujem m razveljavljam vse oporoke, ki sem jih napravil preje.
V oporoki daje med drugim še razne nasvete, ne manjka pa tudi moralnih pridig in naukov.
da eden par nogavic z Zlj In znamko (rdečo, modro zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih^ Kupite eden par, pa boste ve* rovali.   Nogavice  brez i* »ključ* so ponarejene.
liga
* Drag izlet z avtomobilom Visokosoiec
Vitt z univerze v Kaliiorniji je povabil k sebi v avtomobil na kratek izlet lepo vlso-kosolko B. VVilsou z is-te univerze. Z veseljem je sprejela vabilo, prisedla v avto tn visokosoiec Vitt se je ponosno vozil s kra-sotico okoli. Ko je pa vožnja prenehala in je lepa miss izstopila, je bilo konec radostnega razpoloženja pri dijaku Vittu. B. VVil-sonova je zahtevala odškodnino 20.000 dolarjev, češ da jI je drzno vožnja pretresla živce in da ;e sedaj tako bolna, da bo potrebovala dolgega zdravljenja, predno pridejo žvci zopet v svoj red. Dijak je preble-del in potem postal rdeč kot rak, toda fant se čuti vedno kavalirja, pa je tudi lahko kavalir, ker razpolaga z velikim premoženjem, zato pa je šel domov in izplačal nato dijakinji \ViIsonovi zahtevano svoto. Pri sebi pa je naravil sklep, da n^ povabi nikdat več v avto nobene dijakinje.
* Oba sta navajena na ogenj. Noel, kuhar starega ruskega Friderika Velikega, jI pripravil nekoč zelo okusno al? težko prebavljivo pašteto. Kralju pa je ugajala in Jo je jedel z velikim tekom, dasi je čutil, da bo radi tega trpel njegov želodec. Slednjič reče kralj kuharju: Midva prideva oba v pekel, on, ker je pašteto spekel, in jaz, ker sem jo pojedel. Kuhar se je odrezal: Ne stori nič, ker midva sva oba navajena na ogenj.
* 30 milijonov Je zaigral v družbi mag-natov v Budimpešti veleposestnik baron Gerloeczy tekom štirih dni. Ker ni mogel odšteti takoj 30 milijonov madžarsih kron, je odstopil dobiteljem vsa svoja posestva. Navadno sledi po takih izgubah vest o sar momoru. o baronu Gerloeczvju je še ni.
* Viharji na Francoskem pretekli teden so napravili zlasti v dolini CheT ogromno škodo. Grad v Angerju je razkrit, vsa streha je uničena. Velika in težka drevesa je vihar dzruval in vrgel ob tla. Hiše daleč naokoli nimajo dimnikov, Železniška proga pri Toursu je razbita. Ves pridelek je uničen. Prebivalstvo ne pomni sltčne nesreče.
* Ker je imel prehudo ženo.    V vasi
Trostberg blizu Inomosta ie izvršil samomor kmet Jetzinger. Svojo posteljo ie pohl s petrolejem, jo zažgai. se vlegel v njo fci si pognal Iz revoverja Še dve kroglji v glavo. Na mizi je pustil kos papirja, na katerem ?e napisal, da si je končal življenje, ker ne more več prenašati hudobii svoje žene.
* 96 In 19. V kraju San Giorgk) a Liri v ItaUU Je poročil 961etni posestnik Antonio Castelli 191etno pastarico Antonijo Di Pic-co. Mladenka se nadeja lepe dedščine.
* Pasja steklina se je razširila v Švici v nekaterih mestih v zadnjem času zelo opasno. Samo v Bazlu so stekli psi ogrizli 10 oseb. Zato je zvezna iorava od 20. t. m. dalje prepovedala vstop v Švico za vse inozemske pse.
Odgovorni urednik: OTON CligISTOfi
Stran 6.
.SLOVENSKI NAKOD*   đne 29 avgusta 1925.
Kupujte srečke za Sokolski Tabor!
Oružje, municija za lov
najglasovitijih njemačkih, belgijskih, španjolskih, taHlaoskih
i. t. d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za sve naše orožje dajemo potpunu garanciju! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite cijenike, koje Šaljem franko!
1667L
Prva Jugoslavenska veletrgovina oružU 1 manlc Je S. KOČOUda « Zagrebf Preradovlćev trg broj 1.
i
»xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx»;
X ____ - ---- X
X X X X X X X X X X X X X X
20'
popust
imo za časa Velesejm;
20%
K X
K
Da damo vsakemu priliko, da se prepriča o čevljih tovarne
Carl Pollak d. a. Ljubljana |
Sv. Petra cesta 68
Da so isti v kvaliteti nedosegljivi, boliši nego ročno narej>nf, eenejSl kot vsi drugI, priredimo za Časa velesejma v tovarni, Sv« Petra cesta 68. reklamno prodajo (z 20°/q popustom). Prodajo se vsakemu! Prodaini čas od 8. do 28. ure. tudi oh nedeljah in praznikih). — Prodajo se moški, ženski in otroški čeviji vceh vrst ter sandali. Ne pozabite obiskati našega šotora na Velesejmu, kateri je drue' od glavnega vhoda na de no. Tam dobite izkaznico za vstop v našo tovarno, da se Vam pokaže, kako umetno in
trpežno izdela tovarniške čevlje.
X X X X X X X
X  20°|o popust 20%, X
rt samo za časa Velesejma K
3071 K
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri sin in brat
Kari Kovač
danes ob 8. uri umrl.
Pogreb se bo vršil v petek ob 18. uri. Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Start trg pri Rakeka, 27. avgusta 1925.
Kari in Marija
starši
Marija« Franjo, Ana, Milan« Ljudmila
sestre in brata. 3780
Ustanovljeno leta 1879. Telefon it. 553.
Ključavničarstvo
ust Martinčic
LJUBLJANA. Rimska cesta štev. 14
prvo in edino podjetje za napravo rekle* nih valCnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valinlh sastorov In po* pravo Istih po konkurenčnih conah ter ima vso pri* pada ječe blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročila
solnčnih plaht, okrilij vsaka vrsta od priprosta do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, sefetfa sa štedilnika, ventilacije rasnih vrst, rasna okovja, ielesna vrata in okna, okrogla lelesna stopnišča, predpečnike Is felesa in bzkra I. t. d. 3029
1
Stalna zaloga štedilnikov
priznani vestni in solidni izvršitvi I
Bali oqUi*l. ki •Milo v poaredovalee in socialne name)ne) občinstva, vsaka beseda S O par. ■ajmaelil znesek Din S.
ITfHLI 0GLHS3
Zenitvo, don sovan*e ter oq!as! stroso traov-
skegs zna2-*'a, v*a*a
beoeda D«n f . mmm Halmanlii znesek Dan
I
Službe
I
Absobentinja
dižavne dvora rredne trs govske sale želi primer* nega mvsta. — Ponudbe tx>d «Začetnica/3069» na opravo «Slov. Naroda*.
Koresoondent
y. tožna moč, vešč slov. s»bohrv. in nemškega je« zika v govoru in pisali h»"e slu?be Dopisi ri upravo lista pod »Kores* pon dc i t*/2946
Ekonom,
zmožen, z večletno pra*
':s>o — išče siužbo na graščini ali večjem pose* stvu. — Ponudbe pod »Ekonom/3057» na irpra* vo *Slov. Narodn».
Službo LIčnika
iščem za takoj. 2ena bi lahko opravljala tudi dru* ga dela na vrtu. — Do* pisi pod »Hišnik/3065» na upravo «Slov. Naroda«
I
1
Staro juto
od mmufakture aH volno kumre v vsaki množin' SUndi*?e Konopjuta d. d.
Liubliana. Gospo svet-'a ces'a St 2. 297P
Trg. pomočnik
z večletno prakso, zmo* žen samostojno voditi t«-* govino — išče slvžbo kot poslovodjn. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod «Dobra moč/304l».
Kateri ~oč}Qtri\t
Jobrodušen — bi preskr* 1 c\ revnemu, a poštene« tvi in zanesljivemu inva* V.du z ženo in enim otro* kom službo hišnika, vra= lana ali čuvaja. Ker sem gostilniške obrti teo^etič* no in praktično izučen, vzamem tudi gostilno na račun ali kaj sličnega. — Dopisi pod »Polteni* 3076» na upravo «Slovei:= skega Narcda».
Večji kovček
nripraven t'»di za potni* !;e — se takoj ceno pro* da. Ponudbe pod »Kov* ček/3035» na upravo «S1. Naroda».
r^eaaraeaM lama ■■.....
j     P"* I
Učenec,
>»+ar 14 let, močan in pri* den, ki ima veselje do čevljarske obrti — se želi izučiti. — Dopisi pod Ccvljarstvo/3068 na upra* vo aSlov Naroda*.
Strcje^tsni pou\
na Christofovem zavoda Domobranska cesta 7'I, se vrši vsak dan. — Zi •love gojence vpisom m je 31. t m. in 1 septembra t. 1. — Učna ura Din 3 75
Dvokatna kuća
na Sušaku na prcn.:tnom mjestu sa dobro uvede nom gostionom i sobama r.d strance veliki doho* dak. moda je sc uz povoljne uvjete Upitati se pismeno kod Publici« *as d d. Zagreb. Gnn> d-ličevi 11, 3 »700.000 2S55«.
Marjšo trgovino
s stanovanjem na deželi v prometnem kraju iščem r.a ta1 oj v najem: event. jo tudi kunim. — Ponud* be pod »Manjša trgovina 3042* na upravo «Sloven* skega Naroda*
I   Stanovanja |
Naslovi
dUaških stanovanj se do* bijo pri ge. Likar, Vo* ljanska c 87, Vila Ber^* man. 2547
Stanovanje
2—3 sob in pritiklinami ilče boljša mirna druži* na. Plačam dobro. Po« ottdbe na upravo lista po n »September«/2943
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo, v me* >tu ali na deželi — išče železniški uradnik. • Po* nudbe pod »September 3066» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Prazno sobo
v bližini Gradišča iščer* za takoj. Naslov po\c uprava SI. Naroda  \C2 L
Majhn- scYr.r
se išče za takoj. — Pia» čam do 300 Din. — Po, nudbe pod cSob'.ca [30fc2« na upravo otSIov   Nar >
I Dopisovati'
JV      i c:xr*
osamljena, želi dopisovati z istotakim resnim gu-spodom — Dopisi pod «Sreča'3064» na upravo «Slov. Naroda*.
20.000 dinarjev
btezobrestnega posojila oosodim za stanovanje hišnemu gospodarju, ki mi odstopi dve prazni so* bi s souporabo kuhinje. Pogoj: vknjižba na prvo mesto. Dopisi pod «Po* sojilo takoj/303S» na upr. aSlov. Naroda*.
Slike za
legitimacije
bufefaje naihitreie foto. gral HIGON HIBSER, Ljubljana, Valvazoriev trg. 167 J,
ine
n\Vcrth"im»   in JFKLF \'F  DENARNE OMA RE za vr;divanie — pr: noroča    LfT;bljan*ka ko* merciirfna družba Liub* Hana. Bleivveisova c 1R.
102 L
Hrana
Buffet un; •TS «Dvorcc» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. 165'L
iii najcenejša dvokoles^. motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka Ceniki franko Pro« daja na obroke »Tribuna« F. B L., tovarna dvokoles in otroških vo* /ičkov, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4.        160>L
Iki se Mi
hitro in bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
„S!ov. Narodu"!
IV. BRiJHCiC 8 Er. REIER1UK
pleskarja ln hčarja Uubllana, Karel Kotnikova ulice
(baraka za Ledino)
se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    121 1.
Šolske potrebSCInes
Zvezke, Hsalno orodje, risalni panir itd., na debelo ln drobno priporoča
L Pavalck. LJubljana*
Židovska ulua. 3070
OBOIOIOIOIOIOIOIOI
Cen jenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z 29. s e p te m b no m naprej tudi popoldan vsak dan sveže pecivo.
Pekarna Anton Preskar,   Dunajska cesta s 3087
OlOBOiOiOBOiOllOiOiOiOiOlOiOl
VIDO BRATOVZ
trgovska agentura
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2
si dovoljuje tem potom p. n. Interesente najvljudneje ob-ves'it\ da zastora sledeče tvrdke:
Konop uta d d. promet konopnenih in jutast'h izdelkov, cen:raia Zapreb, sklad šče za Slovenijo, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 2.
Simon Semler, Pl»en|, tovarna galanterijskih izdelkov (vlasnice, knoflice. pletillce, risalni žebljički, i. t. d.)
Saddeutscho  SchmVgefwerke A   G. Mem-
mingen, Bayern, tovarna smukovega blaga, tal<o ra 1 latnu kakor na nao riu in vseh vrst gladil za čevljarsko in mizarsko industri o.
Tovarna nogavic „KLJUČ1, 3030
Za časa velesejma p?vil*on E9 ko?e 12,14,16.
Pozor! Interesenti! Pozor 1
Nova Jedilnica se proda.
Ker mi ni mogoče razstaviti v vzo čnera velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo Izvolite ogledati na domu. Radi tega je tudi cena zelo ugodna. 3061 Avgust Čer ne, Zg. Šiška 122. — Splošno mizarstvo.
obiskovati velesejma
se priporoča, da si oeledaio rarstavo v paviljonu I it. 624 kjei je razstavi a tvrdka: F. In I. Goričar ,,Prl Ivanki". Ljub-Imna, Sv. Petra resta 29 predmete damske konfekcije Irstnega izdelka in sicer: plašče. Muz«, oblekce. velike in male predpasnike itd. v krasni izbiri. — V te trgovini se dobi tudi razno moško <n žensko perilo po najnižji ceni   —  Za trgovce oosebno nizke cene.
Geslo tvrdke je: .Mali, a tem gostejši dobiček.' les-L
J
Zahvala.
Najpresrčneie se ten rotom zahvaliu5emo vsem ki so nam z dokazi odkritega sočutja ter z izrazi iskrenega sožalja kakor tudi s svojo na?ričakovano S veliko udeležbo na zadnji poti nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
ii §
Ivana Pirca
blagajnika mostno hranilnice
skušali lajšati neznosno bol.
Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja kakor tudi gospodom pevcem za genljive žalostlnke.
V srcih vseh, ki so poznali predragega pokojnika, bodi ohranjen nanj blag spomin.
V Kranja, dne 26. avgusta 1925.
Žalujoči ostali.
LHKfl
Kolodvorska ulica štev. 41.
Nakup in prodaja vsakovrstnih valut po najugodnejših dnevnih eenih. 3031
Odprto ves dan nepretrgoma!
		
		
Kavarna
.LEON**
Gostilna
v Kolodvorski ulici se pr'poroča cen}, posel-nikom velesejma, kjer se točijo pristna šta;erska, dolenjska vina (najboljša vina gg Bona, Krško, in Veselica, Ormož - Ljutomer).
Vedno sveže pivo. Gorka in mrzla fedila
Vsskl večer koncert.
Odprto že ob 4. z}. Od-rto že ob 4. zj
Posetite tudi na Ljubljanskem velesejmu vinski in kavarniški paviljon, kjer Vam nudi vse, kar srce poželi. Pristna turška kava«
Za obilen obisk se priporoča
3032 Leon Pogačnik.
k k
H
B B
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani vlog, nakoi in prodata vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vajet borzna n ročila, nredu'nv in krediti vsake vrste, eskotmt in *nk:s<> met .c >er nakazila v tli- in inozemstvo. yafe-d- p »sits itd, itd. Bnoiavkt: Kredi*. Uuhliana  Telefon 40. 457. r4\ 805 in 806
lastnina  10  tisk  »Narodne tiskarne«