ät. 8. V Gorici, v sobotu due 28. jamivarja 19U5. Letnik VII. [/.li:ij;t vs;i' ton'k in Hohoto oh 11. iiri |irtMijjol(iin' /a nifsto 1.»»r oL H. uri fn>l . z:i 2elo. Ako p;nlt» na ta »Inrva pra/juk. iy.jii« ilan pr«j ob v (jorici v to- li.ikaniun S <• h w a r /. v Šolakih ulicali. J f I I im'h i t /. v Nunskili uJicali in l-<- L a n na Vt*niij<»vem L)c5ii po 8 vin. &0RICA (Zjutraiije izdanje.) lliedništvo in upravništvo ¦« nahajata v , ulica VeLLiirini h. št. 9. Dopise je nasloviti na un'riniSI vo, oglase in iiuro&nino pa na upravniAlvo >CioricH«. Oglasi st> raöunijo po petil vistali in aic»*r ako sh tiskajo 1-kiat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vetikrat tiakajo, račn nijo se po pogodbi. IzdajateJj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäic). 0BČIN5KI RED za pohnezeno grofouina GoriSho in Gradiško. (Daljc) $ 75. O vsem premoŽLMiju vsake obaue se scstavijo inventarji, ki bodo tvorili podstavo občinske uprave. V, inveiitarjili bode morale» biti za- pisano vse obeiusko preinozeiije in sicer toliko premičuine kolikor iiepreiiiicuiiit*, kakor tudi vse pravice obeine kakoršne- koli si bodi vrste. Inventarji se seslavijo za vsako posamezno daveuo obeino posebej in za premoženje krajevne občine, kjer bi ista sestajala iz vec davčnili občiu posebej. Posebni inventarji se bodo morali sestaviti po naličnem uurocilu deželnega odbora tudi za zavode in zaklade, kateri so v upravi obäue ter služijo v javne uamene. $ 7ü. V inventarjih bodo ualančuo napovedane ueprimičriine in premo- ženjske pravice občin z napovedbo zemljeknjižnih in davčnih označil, in tako bodo pdpisane z vsemi označili in posebnimi nameni premičnine, pred vsem Itidi vrednostne listine(javni papirji i.t.d.). 3 77. Pri sestavljanju inventarjev se bode pazilo na sledeče formalno po- stopanje : Starešinstvo izvoli iz svoje srede komisijo, sestavljeno iz treh členov z naročilom, da sestavi načrt občinskih inventarjev po posebnein obrazeu, ka- terega določi deželni odbor. Komisija se ustanovi, izvolivši pred- sednika, ter sklepa z večino glasov. Načrt inventarjev, katere je sestavila navedena komisija, se bode moral pred- ložiti starešinstvu, katero ga bode mo- ralo preskusiti. eventuelno popraviti, ter izreči se konečno o istem v obliki pra- vilnega sklepa. Po starešinstvu potrjeni inventarji se bodo morali razpoložiti, skozi dobo 14 dnij, občaiiom v pregled. Da so inventarji razpoloženi, se javno razglasi po načinu in namenu, utrjeiiem po § 121. tega občinskega reda. § 78. Po pravomočnem starešin- stvenem sklepu odobreni inventarji se bodo liranili pod ključem, kakor listine in vrednostne stvari občiue, Na vsakem inventarju se zabeleži starešiustveni sklep, s kojim se je isti odobril, ter ga podpiše župan in dva starešiui. § 79. Vsaka premera, ki se je zgodila v premoženju občine oziroma nje zavodov in zakladov se vpiše v posebne dopolnilne inventarje, kateri se bodo morali podvreči .vsako leto odo- brenju starešinstva ob predložitvi ra- čunskih sklepov. Premembe zapisane v dopolnilnih inventarjih med poslovno dobo obein- skega zastopstva, navedeno v § 18., se bodo morale vpisati koncem te dobe v i glavne inventarje (§ 75). I To se zgodi dva meseca pred vo- litvijo novega starešinstva. § 80. Inventarji, prirejeni v smislu določil predidočega paragrafa, bodo tvo- J rili podstavo za izrocitev obeinskega urada novoizvoljenemu županu, izročitev, katera se bode morala izvršiti po dolo- čilih obrazloženih v § 111. § 81. Üd vsakega občinskega in- ventarja (§§ 75. in 79.) se predlože ove- rovljeni prepisi deželnemu odboru. 4j 82. Inventarji (§§75. in 79.) bodo tvorili podstavo za pregledovanje ob- činskih rac^unskih sklepov; torej bodo morali biti inventarji razpoloženi vsa- kikrat, ko se razpolože računski sklepi za javni pregled v smislu § 105., da se tako občanoin omogofi preskušnja ra- cunov. — § 83. Naloga župami bode, vsako leto sestaviti občinske proračune za na- slednje upravno leto in sicer po po- sebnem obrazeu, ki ga določi deželni odbor. — V krajevnih občinah, obstoječih iz ene same davčne občine, se sestavijo proračuni, zadevajoči potrebščine in po- kritje dotične občine. V onih krajevnih občinah pa, ki obstojajo iz dveh ali več davčnih občin, se sestavijo ločeni proračuni za vsako davčno občino in en poseben, zadevajoč skupno krajevno občino. Razven tega se sestavijo po na- ličnem naročilu deželnega odbora po- sebni proračuni za občinske zavode in zaklade, navedene v zadnjem odstavku § 75. — § 84. Proračuni se morajo javno razpoložiti v prost ogled občanov skozi dobo 14 duij prej, nego jih pretrese starešinstvo. Da so proračuni razpoloženi, bode treba javno razglasiti na občinski deski in po navadi v vsaki posamezni občini. V razglasilu se bode morala iz- recno poudariti dopustnost ugovora v smislu § 85. z napovedjo roku, v katerem iu oblastva, kateremu je podati. § 85. Svobodno je vsakemu ob- čauu vložiti v navedenem roku 14 dnij v obliki ugovora svoje opombe glede posameznih postavk v proračunu pri župauu, kateri jih predloži s proračuni vred starešinstvu v sklepanje. Ako in kolikor bode isto upošte- valo Vložene opombe, smatrali se bodo dotični ugovori konečno rešeni, drugače pojdejo s spisi, tikajočim se proračunov, deželnemu odboru po namenu § 100. § 86. Razpravljanje proračunov sredi starešinstva se mora vršiti najmanj dva meseca pred novim upravnim letoiu. § 87. Pri oskrbovauju premoženja se je držati ustanovljenega proračuua. Ako se med upravnim letom pri- merijo troški, kateri niso v dotičnem pre- dalu proračuua celoma ali deloma pre- udarjeni, mora župan, ako niso največje nujnosti, izposlovati zanje sklep sta- rešinstva. § 88. Vse troške v občinske svrhe je zalagati pred vsem s prihodki, ki se stekajo v občinsko blagajnico. § 89. Ako je za pokritje gotovih iroškov kako premoženje posebej na- menjeno, je pred vsem uporabiti pri- hodke istega. § 90. Ako so se dve ali vec kra- jevnih občin združile v eno saino. s pridržkom doticne njih lastniue, uporabiti se bodo morali prihodki ločenega pre- moženja tako, kakor je bilo dogovorjeuo takrat, ko so se združile; če pa takih dogovorov ni bilo, tako, da zalagajo troške, kakor pripadajo vsaki poprej sa- mostojni občini. § 91. Davke in druge prispevke iu tako tudi troške za nadziranje in obde- lovanje, ki so zvezani s posestjo in rabo občinskih posestev, morajo zalagati raz- merno deležniki užitkov teh, kolikor bi jih užitki sami, ki se stekajo v občinsko blagajnico (§ 72.); ne zmogli. § 92. Troške, ki se nanašajo zgolj na koristi nekaterih posestnikov, kakor n. pr. za vzdrževanje zasebnih potov, odtokov in enakih, zalagajo deležniki sami, kolikor ne obstoje od tega raz- lična obvezna pravna določila. Občina pa ima pri tern loiiko upli- vanja, kolikor vele" oziri na javni blagor in določa poseben zakon. Kar se tiče skladbe za vodna dela, podjeta na korist zemljiščnih posestnikov, morajo se spolnovati veljavna zakonita določila. § 93. Da se založč troški za ob- činske svrhe, ki niso pokriti v smislu §88., uvede starešinstvo občinske naklade. Te so: 1. doklade k neposrednim davkom in k užitnini; 2. opravljanje del za občinske po- trebščine; 3. davki in prispevki, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad. Dogodki na Ruskem. Duhovi na Ruskem so sicer vsled krvavih dogodko?, ki so se vršili v Pe- trograda v nedeljo dne 22. t. m., äe raz- burjeni. Ali tiste „revolucije", katero so hoteli zakleti sovražniki Rasije videti na vseh koncih in krajih velike raske države, je že danes konec. Po raznih roskih meatih, kjer se nahajajo velike lo- varne, se sicer še ni popolnoma polegol štrajk, ali sodili po radnjih poročilih, zgodiln se bode tudi to le y najkrajšem času. V Petrogradu se vračajo delnvci k dela, kakor se je to zgodilo že tudi v n«j- večjih Putilovih delavnicah, in delavtslro prišlo bo vsaki dan bolj do spoznanja, da je služilo le za slepo orodje podkup- ljenim židovskim intrigantoin in drugiin brezve8tnežem, zaradi katerih bodo mo- ralo äe dolgo časa trpeti na osodepolnih posledicah zadnjih dnij. Nobenemu ne prihaja na urn trditi. da je na Huskera vse tako, kakor bi moralo biti. Vsakdo, ki je le količkaj čital o ruskih pazinerah, ve, da je tain marsikaj nezdravoga, za- starelega, ki potrebuje korenitepreosnove. Ali kje na svetu se nahaja vse v popolnem redu. Popolnoma opravičena je Imli težnja, da bi se na Ruskem morala ilati ljudslvu, ki tvori državo ter doprinaša zanjo krvni in drugi davek, tudi pravica, da sine kolikor toliko imeti odločilno bo- sedo ali pa vsaj upliven glas pri upruv- ljanju te države. Ustanoviti bi se morali zastopi, v katere bi ljudstvo pošiljalo svoje odpo- slance, ki bi smeli prosto in brez strahu, da bi bili zaradi tega kaznovani, pov- zdigniti svoj glas ter braniti Ijudnke pra- vice. Sploh morala bi biti dana ljudstvu priložnost, da se sme prosteje gibati nego dosedaj. Vse to so dejstva, katerih ne more nobeden pameten človek tajiti. Ali dejstvo je tudi, da je aedaj najneprimernejši čas spravljati na Ruskem taka vprašanja na dan ali pa hoteti njih reäitev celo z iz- gredi izsiliti. Tako postopanje zagovar- jati zamorejo le najhujši sovražniki Rusov, ali pa zaslepljeni fantasti, ki ne vidijo niti od nosa do ust. Da je temu tako, služilo je vsem onim, ki znajo le äe količkaj misliti, v dokaz velikan.sko ve8elje, ki je zavladalo na vseh koncih in krajih zapadne Evrope, dokazala je to pisava Rusiji sovražnega nemäkega, italijanskega, a v prvi vrsti židovskega časopisja, ki je petrograjske dogodke z peklensko akodoželjnostjo čez vse ne- sramno pretiralo ter stalo popolnoma na strani izgrednikov, ne meneč se za to, da li je bil njih nastop opravičen ali pa tudi ne. Kaj vse ni lagalo to časo- pisje te dni ! Koliko umorov, požiganj in begov si ni to časopisje izmislilol O carju so pisali ti nesramni listi jedenkrat, da je zbežal na Dansko, drugikrat v Gačino, tretjikrat v Livadijo, doöim se ni niti ganil \z Garskega Sela. O velikem knezu Sergiju so pisali, da je umorjen, kar je popolnoma zlagano. O zloglasnem sve- čeniku Gaponu so trdili, da se je skril pred policijo, a v isti sapi naznanjali so njegov prihod v Moskvo, kjer stoji na LISTEK. 0b Hublju. PovcHt. Spiral J a ii k o U i a t i n a. (Dalje.) — Govoriti moram z gospodom Baumom, od njega moram zvedeti Se zadnje. — Prosim, prosim — le hitite po- vedati papa, ovadite me, vam je to po- polnoma svobodno; sicer pa bom že sain» ttkrbela za to, da pridete prepozno — in ponosnih korakov je odäla prnti hiSi. Riöl je ostal Se na vrtu, potem pa korakal počasi v tovarno. — Vražje dekle, a jaz te ukrotim. Sam vrag bi moral biti, če ne. Danes ni mogel delati nič. Vrgel Je -par pisem Bern pa tja po mizi, jezil 16 nad delavci in se zopet poglobil v svoje misli. — Šlo je vse, Šlo. Buča, sam si ^iv, prej bi bil začel — 31a je to- varna ------- Vse to mu je änmelo po glavi, kakor ^i rojile čebele in »e vxipale iz panja. — Pa morda se še kaj obrne, Fida äe moram porabiti, izkoristiti ga moram, tega pijanca — — Drugi dan zjutraj je stopal proti trgu. Fida ves pijan mu je priäel na- proti, zaletajoč se od jednega cestnega jarka do drugega. Obleka mu je bila blatna, zamazana, žganje je diSalo iz njega. Pil je celo noÖ, ali bolje, dokler ga Karuza ni potisnil na cesto. — O, gospod nadzornik, gospod nttdzornik, naj ne zamerjo, a nil nimam več od tiste krone, nič. In žganje toči Karuza tako dobro, tako dobro. In vstopil se je gugaje proti nad- zorniku, oči so mu bile krvave in glava mu je zamahovala z rame na ramo. Nadzornika je bilo sram, najraje bi bil dedca butnil od nebe, a želja po ma&čevanju se je oglasila zopet v njem, in ta Človek bi mu mogel pomagati in mu mora pomagati. — Koliko hočeš imeti? — Vse pride prav, vse — pa naj le dobro aegnejo v iep. Riöl ma je dal dve kroni in Fida jih je stlačil v zamazano ruto in po- tisnil v žep razlrgane suknje. — Pa včeraj sem ji povedal, tisti drobni ženski, da jo oni Skric iz mesta le za nos vodi, da sem ga jaz videl z drugo, jaz Jakob Žagar. — A si ji povedal? vprašal je Ričl pozorno. — Sem ji. Srečo sem ji razložil včeraj popoldan, in vsa bleda je postala, ko sem ji takisto namignil. — Dobro, dobro — na, tu immž še eno krono, pa pij ga, pa molči. Midva bova že narediia, da boa ti zadovoljen. Ričl je odäel dalje, bal se je, da bi ga kdo videl, a Fida je krevsal proti svoji bajti. — Sam hudik, to pa ni slabo, to. Hm — saj pravim, Ženska dela drugim križe, a meni pa ne. O, ko bi moja ranjka äe živela, zdaj bi pa nama älo bolje kot takrat, bolje, bolje — Kimal je zopet sem pa tja, kmalu pozabil svojo rajno Uršo in aaöel p«ti »taro pivsko pesera o viniki trti. Zapletel se je in se pretegnil po jarku, kar ga pa ni motilo v njegovi navduäenosti. Sladko vince piti, to ma veseli — dalje ni spravil iz grla, menda ga je spanec poiilil, kajti kmalu se je slišalo iz jarka le votlo smrčanje..... Isti dan popoldan je stopil Ričl v sobo gospoda Baum». Obraz ma je bil nekako svečan, človek bi mislil, da ima bogsivedi kako dobro opravilo. — No, kaj pa vi, gospod nadzornik? Kaj novega? — Dovolite, da ied6m, dejal je nad- zornik ter si primaknil fotelj. Tovarnar je bil že radoveden, kajti Ričl ni imel navade pri svojih služ- benih poročilih delati toliko ceremonij. — Vsa stvar se tiče vas, zaöel je nedzornik in vaäe cenjene družine. Baum je postal pozoren. — if ene? — Da, ras, posebno pa gospice Fani. (Dalje pride.) čeln nebrojnih delavskih čet. Celo tri avstrijske vojne kore ho videli že mobili- zirane ter pripravJjene na odhod v Rusijo itd. itd. l)a, lopovstvo rusolobnega časo- pisja pospelo se je eelo do gorostasne laži, da se celo Kuropatkinove vojne (T:ete pantajo. \z vsega tega je torej raz- vidno, kaj vse so si želeli zakleti sovraž- niki Rusov, ko so zagovarjali petrograjske izgrednike ter ostudno napadali ruake vojake, vraeče svojo dolžnost pri vspo- stavljanju reda. Da bodo naži čitatelji vedeli, kaj je pravzaprav dalo povod nedeljskira izgrednikora, priobčajemo v naaJednjem tozadevno rusko uradno po- ročilo, ki se tako-le glasi: „Početkom leta 1904 so bila na prošnjo nekoliko tovarniäkih delavcev petrograjskih potrjena pravila „Petro- grajskega društva tovarniäkiii delavcev". Druätvo je nameravalo a tem zadovoljiti duševnim in verskim iuleresom ter od- vračati delavce od kakoräne si bodi zlo činsko propagande. Delavci so izvolili predsednikom draštva svečenika depor- tacijske ječe, Jurija Gapona. Malo po malo je društvo pričelo razpravljati o razmerah med delavci in delodajalci, in uaeaeca decembra 1904 je provzročilo, da so delavci posredovali, ko se je ho- tel o iz Putilovih tovarn odpustiti štiri delavce, od kalerib pa uekateri (kakor se je konstatovalo) niti niso bili od- puSčeni, ampak so sami dobrovoljno za- pustili delo. Vzlic temu so delavci, nahuj skani od Gapona in členov društva, dne 16. t. m. prenehali delati ter so zahtevali spremembo reda o precenjevanju dela in odpuščanju delavcev. — Poskusi nad- zorstva tovarn, da bi delavce pomirili, so ostali brezvapeäni. Štrajku v Putilovih tovarnah so se pridrožili vsi delavci drogih velikib tovarn, na kar se je ätrajk bitro razäiril ter se raztegnil na vse to- varne. Istodobno so rastle tudi zahteve dolavcev. Pisane zahteve, sestavljene naj več od avečenika Gapona, so se raz- šiijale med delavce. Delodajalci so imeli posvetovanja, na katerih so zastopali sta- liäöe, da bi zadovoljitev nekoliko zahtev provzroöila popolno nazadovanje in- dustrije, dočira so bile druge zahteve odobrene ter bi se jih inoralo deloma tudi izvräiti. Ob tern so delodajalci iz- javili, da so pripravni razpravljati z de- lavci, ne pa z organizacijo ätrajkovcev, ampak le z delavci posamičnih tovarn. S tem pa niso bili delavci zadovoljni. Ker se je štrajk vršil mirno, se ni porabilo nikakib represivnih sredstev. Od početka ätrajka ni bil nihče aretovan. Agitaciji delavskega druätva se je pa kmalo pridružila agitaoija revolu- cijonarnih krogov. Dne 21. t. m. je društvo, na <üelu mu Gapon, nastopilo z revolucijonarnimi zahtevami. Tega dne je Gapon sestavil peticijo delavcev na earja, v kateri so bile razun zahtev za delavce tudi predrzne zahteve političnega značaja. Med delavci se je propagiralo mnenje, ki se je tudi piameno razširjalo, da je potrebno, da se delavci dne 22. t. m. zberejo pred carsko palačo, da Gapon osebno predloži carju proänjo. Zahteve političnega značaja in pa namen shoda pred carsko palačo se je pa delavcem zamolčal. Fanalični govori, ki jih je Gapon imel na delavce, in zločinska agitacija so iste tako razburili, da so dne 22. t. in. v velikih masah šli proti centrumu glav- nega mesta. Na nekaterih toökah je prišlo med njimi in četami do krvavih spo- padöv, ker se delavci niso hoteli pokoriti redarstvenim naredbam, oziroma so di- rektno napadli vojaštvo. Vojaätvo je rno- ralo na več točkah mesta rabiti strelno orožje. Na IV. točki mestnega dela Va- siljevski Ostrov je množica napravila ba- rikade iz žice in desk ter je razobesila rdečo zastavo. Z oken sosednih hiä so streljali na vojake ter metali nanje ka- menje. Množica je vzela redarjem sablje ter se je ž njimi oborožila. Oplenila je tudi SchafTovo tovarno za orožje ter si prilaslila 100 sabelj. Redarji so jim pa sablje odvzeli. Množica je potrgala br- zojavne in telefonske Žice ter je napadla uradno poslopje druzega meslnega dela ter demolirala uradne prostore. Na pe- terburški strani je oplenila tudi pet prodajalnic." Tako uradno poročilo. Zdaj se pa, kakor rečeno, mir pola- goma povrača. Posebno ugodno je nplival na javnost carjev ukaz na finanönega ministra in generalnega gnvernerja, v katerem ukazu je reöeno, da so mu de lavci ravno tako ljabi, kakor drugi po- daniki. D o p i s i. Dol-Otlica. TukajSnje stare- äinstvo je v svoji redni seji dne 12. t. m. imenovalo prečastilega g. Edvarda Meznaršiča, tuk. župnika, svojim častnim ob canom, in to vsled njegovih zaslug katere si je pridobil med nami s svojo neumorno skrbjo in vzglednim duftniin in telesnim pastirovanjem. Gosp župnik je prava duša v naäi občini. Od časa, ko pase naše ovčice, postala je naäa občina vse nekaj drugega, bolj Živahna in medseboj se slrinjajoča. Sosedni ra/.pori in prepiri so ae p'oizgu- bili, in v oböini vlada složnost in edinottt. Nahaja se Hicer par nezadovolj nežev, a tudi iste bode ta ostra zima in öisti zrak pretvorila v zadovoljne zeni Ijane, ker v nasprotnem slučaju ostanejo kot glas zgubljenega v pužčavi. Pa tudi v cerkvi se je pokazal g. župnik kot skrbni gospodar iste. Dal je napraviti dva nova utranska oltarja. Za minule božične praznike, in sicer na Sveti Večer, so prvikrat, kar tukaj^nja občina obstoji, zadonele mogočno s cer kvenega kora nove oi-g!jo, kojo stanejo nad 3000 R. Ne morem Vain opisati, Irak ulis je napravilo to na tukaj. prebivaldtvo. Vse je bilo ginjeno do solz. Gosp. župuik, le tako naprej in naša srca ostanejo spojena z Vami in Važimi nauki ter modrimi ukrepi. Zimo imamo tukaj se precej ob öntno, nekaj dni imeli smo 10 Hi stopin (J. Na posameznih krajih leži sneg nad 2 m visoko ßurja je bila ätrasna in nam je več slreli pokvarila in odkrila. Tukajänji g. župan j. Bizjak je možak na pravem mestu in prava gorska korenina. Trndi se, da se pod njegovim vodstvom županuje v korisl in blagur cele občine. Ne glede na sovražnike, akrbi vaentransko za blagor skupne ob- čine, kakor za posamezuika z jednako odločnostjo. Vsled njegovega posredovanja dobi občina poätnega sela, ki bo prinašal vsak dan pisma iz ajdovske po^te na Dol-Otlico ob 9. uri predpoludne. Imeli bodemo pet poštnih nabiralnikov. Iz teh pobiral bode požtni sei vsaki dan pisma ter jih odnesel ob 4. uri popoludne na ajdovsko poäto, kamor bo dospel ob 6. uri popoludne. Vsled županovega nasveta zgradiia se bode tudi nova občinska hiäa, kjer bode nastanjen občinski urad. Naš župan, podpiran od slareäinstva, podvzel je potrebne korake za napravo novih in prepotrebnih občinskih vod- njakov. Tudi za razäirjenje občinake ceste začelo se je pri nas že skrbeti. Ker je naäe staredinstvo popolnoma jed- nakih mislij kakor g. župan ter ga v vsem podpira, nadejati se je, da bode naäa občina v raarsičera napredovala. 1 In tako je prav. Le složno naprej po ; tem potu občinski prvaki, in občinarji i Vam bodo vedno hvaležni. Politiöni pregled. Oriavnl zbor. V torek se je seäel torej državni zbor k novemu zasedanju. Poslanci bili so v prvi seji dobro zastopani. Ministri pa so bili vsi navzoči. Najprej se je zbor- nični predsednik v loplih besedah spo- minjal umrlih poslancev ftvgena Abaha- movicda in Sehnala. Potem pa je začel govoriti miniisterski predsednik baron Gautsch V začetku je zavrnil Tisza izrek, da se mora tczi^öe monarhije prenesti na Ogrsko, poudarjaje, da se mora med obema polovicama države ohraniti ravno- vewje. Gautach je dalje priznal, da je češkonemško razmerje najtežji problem Gislitvanske. Izrekel je željo, da se po- skusi z novimi spravnimi konierencami reäiti ta problem ter zagotavljal, da bo vlada napram vsem narodom neprislran- ska in da bo varovala njih opravičene interese. Za slučaj, da bi »pravne kon- ference ne imele uspeha, si pridržuje vlada svobodo skleniti, kar se ji zdi potrebno. Ta pasus je na nemške stranke napravil neugoden vtis. Gautsch je končno obljubil vestno in objektivno upravo in zmerno vporabo vladnih pravic ter potem raz- pravljal o nalogah parlamenta. Ceäki so- cijalec Choc je predlagal, naj se o vladni izjavi otvori debata. Ta predlog je bil odtclonjen, na kar je bila seja zaključena. Viadna izjava je napravila jako ugoden vtis. Od nobenft strani ni bilo čuti uro- vora, paß pa so mnogi pritrjevali, ko je baron Gautsch govoril o strogi objek- tivnosti javne upi*ave in raznih gospo- darskih vpraäanjih. Dobro znamenje je tudi, da je zbornica z ogromno večino odklonila predlog posl. Choca, ki je za hteval, naj se otvori debata o vladni izjavi. Za ta predlog so glasovali le ceöki radikalci, nekatori soc. demokratie in nekaj Vsenemcev. Resne stranke ho torej pokazale voljo, da nočejo tratiti časa z govori o splošnih načelih. Vsaka večja politična debata je bila zadnja leta brez uspeha. — Druga seja je bila v sredo. Ko so bile prečitane doäle vloge, kar se je na zahtevo posl. Klofača iz- vräilo doslovno, je predsednik priobeil, da so bili umaknjeni vsi nujni predlogi razun 14, ki ho jih uložili cieäki radi- kalci in posl. Breiter. Zbornica je raz- pravljala o nujnom predlogu pot»!. (.Jhoo« glede spremernbe § 8. vojnega zakoua. Posl. Choc je svoj nujni predlog uteme- Ijeval v daljäem govoru v češkem jeziku. Nato je bila otvorjena debata o nujnem predlogu. Zbornica je odklonila nujnost predloga. Tekom seje je zbornica odklo- nila Se druge tri nujne predloge čeških radikalcev. Seja je bila zaključena ob 10. in pol uri zvečer. V tfetrtek je poslanska zbornica { reäila vse nujne predloge če^kih radi- | kalcev ter začela potem razpravljati o 1 prvi točki dnevnega reda, namreč o za- konskem načrlu glede državne podpore za po ujmah prizadete dežele v olajšavo naslale bede. Minislerski predsednik baron GautHch je priporočal zbornici, naj prej ko prej reäi ta zak. naßrt. Izjavil je objedneii], da vlada pri tej priliki ne za- hteva rel'uudacije onih svot, katere jo v prejšnjih letih potrosila v ta namen iz preostankov državnih blagajnic. Poslanci so vsprejeli to izjavo s polivalo. Proti koncu je predlagal socijalec Breiter, naj bi zbornica izrokla simpatije do rusküga Ijiidslva, ki se bori za svoje pravico. Zbornični predsednik je rekel, da tega predioga ne stavi na gla.sovanje, ker ni avHtrijska poslanska zbornica opravičena, da bi se umesavala v notranje zadevti Hosedne države, s katero živimo v prija- teljskih odnoäajih V v^erajfinji seji je vlada predložila zbornici zakonski načrl glede refundacije 52 milijonov, kakor tudi načrt o žele- zniških inveHticijah, katera oba sta se odstopila proračunskem odseku. Potem je sledila razprava o zakonskem naörtu glede državne podpore, katera se ima dovoliti prebivalstvu v deželah, priza- detih po ra/.nih elementarnih nezgodah. — Prihodnja seja v pondeljek. Avstrljska gosposka zbornloa. Gosposka zbornica je imela v sredo sejo, na kateri je ministerski pred- sednik Gautsch ponovil svoj programni govor, ki ga je imel pred zbornico po- fllancev. Pogajanja o novl trgovlnskl pogodbl z Nemčljo dovršena. Pogajanja o novi trgovinski po- godbi med Avstro Ogr3ko in NemČijo so bila v torek dovrSena in so že tudi pod- pisana. Öehl In Jugoslovanl. V torek sla imela mladočeški klub in jugoslovanska zveza posvetovanje naj- prej vsak zase, potem pa skupno. Skle- njeno je bilo, da se bodo tudi za naprej ceäki in jugoslovanski poslanci drug dru- gega podpirali. Nasproti novi viadi pa niso zavzeli Čehi in Jugoslovani nikakega določenega stališč» ter bo to odvisno od njenega postopanja nasproti Čehom in Jußoslovanom. Državnozborake volltve na Ogrskem. V (^etrtek dne 26. t. m. vräile so »e na Ogrskem državnozborsko volitve. Volilni boj je bil jako hud. Krvavh pre- tepov ni manjkalo in tudi požiganje je bilo na dnevnem redu. Sreča pri vo- litvah ni bila mila liberalni stranki. 1z- gubila je mnogo mandatov, katere so pri- dobili njeni nasprotniki. Izid volitev, kakor je bil do sinoči znan, je sledeöi : Izvoljenih je bilo in sicer : liberalcev 145, Ko^utovcev 155, disidentov 24, Banlyiencev 11, kandidatov ljudske Rtianke 23, divjakov 4, nacijonal^ev 5. Ožje volitve nastale so potrebne v 10 okrajih. Liberalci izgubili so 62 man- datov, Košutovci pridobili so jih 48, ljudska j^tranka 5, divjaki izgubili so dva mandata. Novi ruskl poslanlk na Dunaju. Knez Urusov je imenovan nasled- nikom jjrofa Kapnista, ki je umrl dne 2. dec. 1904 Knez Urusov je prišel za ponlanika v Bim koncera leta 1903. Prej je bil 5 let poslanik v Parizu. Omenje- noga leta je zamenjal svoje mesto z knezorn Nedilovom. V prejänjih letih je bil knez Urusov 12 let ruaki odposlanec v Belgiji. Novo srancosko mlnlsterstvo. Novo ministerstvo je definitivno se.stavljeno : Rouvier, predsedniätvo in fi- nance ; Ghaumie, nravosodstvo ; Delcasse, zunanje stvari; Eienne, notranje stvari; Berteaux, vojno; Thompson, rnornarico; Clementel, kolonije; Gauthier, javna dela; Bienvenu Martin, uk; Dupuy, trgovino; Rnau, poljedelstvo. Bolgar8kl knez v Berollnu. Vöeraj dopoldne pripeljal se je bol- «araki knez Ferdinand v Berolin. Sprejet je bil z voja^kimi častmi. Na kolodvoru ga je Čakal cohht Viljem. V Berolinu ostane do 29. jan. Spremljalo je kneza več bolgarskih častnikov. Z ozirom na homalije na Baikanu pripisujejo ternu potovanju velik političen pomen. Rusko-japonska vojska. „Standard" priobčuje članek pol- kovnika Gaedkeja, znanega nemäkega vojnega poročevalca, v katerem naglaäa, da BoJaponci napravili veliko napako, d» niso takoj ob početku vojne porabili svoj« premoči in so se zadrževali z obleganjeui I'orl Arturja. Kar se liče bodočih do- godkov je mnenja, da so nedaj šanue za rnsko zmago veliko vecja, kakor za ja ponsko in da se skoro z gotovostjo sma računati, da končno zmaga Kuropatkin. Koncem preteklega meseca je ruski g&- neralisimus imel na razpolago 340 pra- porov, docim jih Japonci ne bodo mogli proti njemu postaviti veö nego 268 pra- porov in ako pokličejo pod zaslavo tudi VHO rezervo. Ruska konjenica je trikrat silnejäa kakor japonska, in tudi ru.ska artilerija nadkriljuje japonsko. Vsak mesec so ruska armnda ojači za 40.000 iiiož. 13. novembra I. I. je imeJ Kuropatkin najmanj 432.000 mož. Koncem svojega ölanka Gaedke nagla^a, da s« je pred začetkom vojne ruska armada na haljnem Vztoku v obi:e mocno preoeuje vala, s(Mlaj pa hh podconjujei. „Reuterjev biro" poroča iz Tokija od i-etrtka: Japonci ho sinoci zaplenili ogrski' parnik „Burma", ki je voz.il pre mog iz Kardill'a v Vladivostok. ¦ + „Pejr. brr. agent.* poro(Ta v če- trtek iz Čansjamutana : Na vsej fronti je mir, le na desnem krilu j« sliäati iz da- Ijave zamolkle salve. List „Matin" hoče vedeli, da so hh v mednarodni komisiji za preiskovanje hulske afere že ponovno pojavile resne težave. Le spretnemu posredovanju fran- coskega admirala Kourniera se je za- hvaliti, da se je komisija na nedoločen Črs odgodila. * * V Mandžuriji so pričeli, kakor je posneti iz brzojavk, kalere je poslal Ku- ropatkin zadnjo dni carju, Rusi na desnem krilu olenzivo ter ho si osvojili že več pozicij, zapodivši Japonce v heg. Nekateri rnielijo, da je velika bitka že pričela. Domače in razne novice. Imenovanja. — Sekcijski svetnilr v minister9tvu notranjih stvari, baron Egon Winkler, je imenovan za mini- sterijalnega svetovalca. Suplent na mestni realki v Idriji, g. V. L e v i č n i k, je imenovan za pra- vega real, učitelja. Za „Sol8ki Dom" prejelo uprav ništvo ,.Gorice": Berlot Anton, župnik na Vogerskem 12 K; zapuščina ranjkega Andreja Brezavščeka, župnika v Rihem- bergu 50 K; Fran Kodrič, vikar na Tr- novem 10 K. Predsedništva je doälo : Iv. Franke, kaplan v Črničah 20 K; Josip Vrtovec, krojač in goatilničar v Velikih Žabljhh 3 K; Anton Gibič, častni kanonik in de- k»n v Črničah 50 K. Srčna hvala. Preplače za „Šolaki I)oink< za S. s. Gruntar, mesar v Kobaridu 1 K 10 v. Opozarjamo slavno občinstvo v mostu na nekega rnladeniča, o katerem se pripoveduje, da hodi po hiäah in na- bira milodare za kip M. B. v „Šolskem Dornu" ter se izdaja za služabnika druät- vonega predsednika. Predsednik niina nikakega služabnika in kip M. B jo že zdavna plačan. Kjer se lorej ta mladenic prikaže v rečeni namen, pokažite mu vrata, ako se Vam ne zdi primernejšf naznanite ga pristojni oblasti. Za „AlojzijevifiČe" prejelo uprav- niätvo „Gorice": Zapu^čina ranjkega Asl- dreja Brezavščeka. župnika v Rihemborgu 100 K; Anton Berlot, župnik na Vo- gerskem 10 K. Za pogorelce v tfepovanu je do 22. t. m. došlo : Prof. Franc Žnidarčič v Gorici 10 K; prof. Josip Ivančič v Go rici 10 K; vikarijski urad na Ponikvah 20 K; vikarijski urad v Gradnem zopet 22 K; župni urad na Bukovem 10 K; Kristijan Stopar, šumar v Pulju 5 K; župni urad v Barkovljah 13 K; Leopold Štubelj, vikar v Velikemdolu 5 K; vika- rijal Zapotok 5 K; župni urad pri Sv. Ivanu v Trstu 15 K; kaplanijski urad v Škocjanu 9 K 70 v; Peter Božič, župnik v Ravnah 10 K. Vsem dobrotnikom kličemo: Hog pOFI'fli f A. l'o (1 g orni k, J. H e j e c, župan. žapnik. Falot ostanr I» lot. — 0 seji go riSkega deželneg« zbor», v katfri je hil Hprejd novi obcinski red, proti kateremu proteatirajo z vho pravico zdaj naäo ob- Line, priobčila j« ,.Soča" v »voji 91. St. 7. dne 12. novembra 1904glede razprave, ki se je vržila o ti zadevi, poročilo, v ka- terem stoji črno na belem to-le: „Ur. Gregorčič omenja, da je šlo delo za občinski red prehitro, da so ne- katere toeke, s katerimi se ne more stri- ujati, tako glede lajnikov, da se obečajo veeji troški tor da bi nekaleri paragrali Hpravili obč. avlonomijo v nevarnost ter priäl« občine pod kuratelo dtvž. odbora. Predlaga, naj se vrne obeinnki red de- želnemu odboru, da ga z morebitnimi premembami predloži dež. zboru v prill. zHHedanju. Treba je tudi tiuti mnenjo obcin. Z obč. n'dom naj .se spoji tudi volilni red. Tuina jo za to, da ne sprejme načrt tako, kakor ga je popolnil pravni odaek Povdarja potrebo obcinttkega redn, in mo nadeja, «la dobi sankcijo. Omenja pohvalno delovanje dež. tnjnika in knji- govodskega ravnat^lja kakor ludi prixa detib uradnikov pri tern delu. Slovmiski prevod je dober, kar kaže neonnovano hvoječasno Maranijevo trditev, da na3i uradniki ii'iho kos svoji nalogi v jezikov iiem oziru. Glede na nujnosl jeza to, da se aprejme takoj občinski red." To „SoČino" poročilo odgovarja po- polnoma resnici, in prav tako se je go- dilo v »eji, v kateri je bil sprejet novi občinski red z glasovi italijanskih poslan- cev ters tremi glasovi sloven- H k i h „naprednih" poslancev, a proti glasovom oslale sedmorico naših slovenskih poslancev. — Čujle pa, kaj pi^e „Sofia" v zadnji svoji' številki o ti zadevi. Ona piše namreč: „Vöa „Gorica" je polna občinskega reda. Občine protestnjejo ler popravljajo lenobo dr. Gregorčiča, ki je zakrivil, da se ni čital načrt o novem občinskem redo ter da se ni debatiralo o njem. Po- tem bi bila stvar vsa druga, in občine ¦ bi ne imele sedaj nepotrebnega dela. — Zdi se nam, da je stvar jaana, in miBli- mo, da öutijo vse one oböine, ki vlagajo proteste, da delajo to pod vtisotn, da je dr. Gregorčič zanemaril svojo dolžnost ter da boče z občinskim redom sedaj prodajati le svojo brezvestno politiko, ali ker je vsa stvar pojasnjena, se glasijo vsi protesti kot nezaupnica Gregor- čiču in pajdašem, ki nalagajo občinatn delo, katero so imeli oni opraviti! Ber- buč je sam hvalil občinski red, kako je uzorno sestavljen ter naj se kar sprejme, in je bil proti drugim poslancem, ki so soglasno hoteli, naj se prepreči sprejetje. Dr. Gregoroič pa je snedel besedo in ni imel nič proti en bloc sprejetju, sedaj pa dela vraga z občinskim redom, ker si je to reč prav reserviral za vznemirjanje občin, da bi tako odvrnil ljudi od pre- miäljcvanja, kako izdajsko in protisloven- sko so nastopali v deželni zbornici „ka- toliäko-narodni" prodanci!" Ako torej primerjate poročilo, ka- tero je priobčila „SočV o razpravi, ki se je vršila v javni seji goriškega dežel- nega zbora s tern, kar piše „Soča" v tern pogledn v zadnji svoji številki, po- lern nam morate vsi, kar vas je postenih ljudi, priznati, da imamo prav, in sicer popolnoma prav, <5e rečemo : Falot ostane vedno falot. „Edinosti". — Že v par številkah se je „Edinost" zagnala v nas, čež, da nrrio se tudi mi spustili v boj proti nji v zadevi slovenskega vseučilišča. Ko bi mi zahtevali od „Edinosti", da nam to dokaže, spravili bi jo v največjo zadrego, ker bi ne mogla tega storiti. 0 vprafia- nja slovenskega vseučilišča in o kraju, kje naj se isto nstanovi, izpregovorili Bmo v svojem listu, odkar se je vnel v zadnjem času v slovenskih listih prepir o tern vpraäanjn, samo jedenkrat, ter ta- krat tudi precizirali svoje stališče, ne pa da bi se pri ti priliki dotaknili „Edino- sti" niti od daleč. Da dokažemo resnič- ftOBt te naše trditve, ppnatisnemo äe je- denkrat doslovno člančič, katerega smo 0 tej zadevi priobčili v 4. ätevilki našega liöta dne 14. januvarja t. 1. Isti se do- *lovno glasi: „Slovensko vseučiližče je razbarilo duhove, ki se zdaj pričkajo in prepirajo P° javnih listih v veselje slovanskih na- Bprotnikov. Vse drugače so postopali za- »topniki primorskih Slovencev in Hrvatov preteklo zimo v Trstu, ki so soglasno l*rekli) da privoačijo Italijanom italijan- 8";o vseučilišče v kraju, kjer ltalijani korn- P^ktno (zdržema) in nepomešano bivajo, akor zahtevajo za Slovence slovensko ^eučihače v sličnem kraju, namreč v Ljubljunj V plnčajn pa, so rekli dalje, ^tt ^i c. kr. vlada iz katerega koli razioga ü°lelu dati Italijanom ilalijanako vseuöi- liSče v Tr«tu, ki ni čisto italijanako me- slo in ni v ilafijanskoin ozemlju, bi pri- rnor.ski Slovani v to le s tern pogojern privolili, da vlada ob istem času uslanovi v Trstu tudi slovensko vseučilišče kot protiležje proti nevarnostim, ki bi pretile slovanskemu probivalstvu na Primorskem iz italijanskega vseučiliSčav Trstu. Zbrani »lovennko-hrvatski zastopniki iz Primorja so .sestavili spomenico v tern smislu ter jo izročili po posebni deputaciji treh čla- nov tedanjemu ministerskemu predsed- niku dr. Kürberju. Samo italijansko vse- ! učilišče v Trstu bi bilo v prvi vrsti po- J gubno primorskim Slovencem in Hrva- tom, a usodepolno bi bilo v svojih po- sledicah tudi oslalim Slovencem in Hrva- torn na jugu." To je torej stališče, katero zavze- mamo mi v tern vprašanju in katero je j zavzemala svoječasno ludi „Edinost". j Pod naHlovom „Dr. Tuma o slovenski univerzi" hiiio priobčili v G. St. naäega lista drugi Člančič, ki pa ni imel prav nid' opraviti s slališčem, katerega zavze- luaino v tern vpraSanju V omenjenem članku proteslirali smo le proli dr. Tumovi trditvi, dit äe ni mogoče misliti na slo- vensko univerzo, ker so naše ljudske in srednje 5ole Se tako nerazvite, proti tr- ditvi, katero so naši nasprotniki Nernci in ltalijani z vso slastjo pograbili ler nas na ii jo podlagi smešili. Tudi ko smo pi- sali ta članek in smo po svojem prepri- čanju ožigc-ali brbljavost dr. Tume ter rabili v njem izraz „politični olročaji", nismo niti od daleč mislili na „Edinost", ker so ž njo sploh tudi pečali nismo. Ako so pa ho^e zdaj „Edinost" indenti- ticirati z dr. Tumo, no, polem ji mi ne innrenn pomagati ter vstrajamo Se vedno pri tern, kar smo pisali, naj bo pa to „E-iinosli" prav ali pa tudi ne. — Mi torej menimo, da smo dovolj jasno go- vorili, in ne mistično, kakor se to „Edi- nosti" pozdeva. Protesti proti novemu občiu- Kkemu red ii. — Protest proti novemu občinskemu redu so sklenila tadi stare- šinstva občin Čepovan, Šebrelje, Dorn- borg, Brje na Krasu pri Komnu, Libu- šnje in VojŠčica. Plesni klub „goriške slovenske mladine" priredi svoj zaključni venček s kotiljoni dne 4. marca t. 1. v veliki dvorani „Trgovskega Doma". Plesal se bo prvič v Gorici prekrasni češki na- rodni plea „Beseda". Opciij. — Danes po noči proti jutru nastal je ogenj na goriäki postaji in sicer v lopi, ki je slnzila kot skla- diščo za cement, katerega rabijo pri gradbi bohinjake železnice. Pritekli so gasit topničarji in tudi goriäki ognje- gasci. a prepozno, kajti lopa je že zgo- rela. Lopa se je nahajala blizu Mulitscheve tovarne. Izprcd sodlšfa. — 3t. julija min. leta izgubil» se je poaestniku Alojziju Ho- čevarju iz Štanjela krava, kater/) je še le pred par dnevi knpil ter prišla do Grižnika, kakor se imenuje samostoječa hiSa v rihemberški gori, nedaleč od Lu- kovca, ki pa spada v rihemberško ka- tastralno občino. To kravo zapazila je Grižnikova hči Marija ter jo spravila z vedenjem svoje matere Ane v domači hiev. Ko je Hočevar izvedel, da mu manjka krava ter da se je na paši lo- čila od druge živine, šel jo je iskat po pašnikih, in prišel je celo do Grižnikovih, ki mu pa niso hotele povedati, da je krava v njih hlevu. Iskal je kravo sem ter tje, a nazadnje mislil si je, da jo je krava ubrala k prejšnjemu gospodarju v Dobravlje, od katerega jo je vkupil. In podal se je torej tje. V Dobrsvljah je pa izvedel, da je krava v resnici priäla tje, pa ne sama, nego spremila jo je tje Marija Grižnik, ki jo je tudi nekemu Vr- čonu kmalu prodala za^ 126 krön. Za- radi tega morali ata se Marija Grižnik in njena mati Ana zagovarjati pred tu- kajänjim okrožnim kot kazensklm so discern, katero jih je obsodilo, in sic« r Marijo na ö mesečno, a Ano na 1 me- sečno ječo. V torek bil je od tržaškega dežel- nega kot kazenskega sobiäöa obsojen na 2 meseca težke ječo poostrene z jednim postom veaki mesec oni trgovski pomoč- nik Jožef Bosig, katerega so svojeöasno aretirali v Gorici, kjer je stanoval pri ' svojem sorodniku, bivSemu slugi tuk. tr- govske zbornice, ki je bil istolako kot sokrivec kasneje zaprt. Bosig je priznal, : da je kradel svojemu gospodarju Fabrisu v Trstu iz prodajalnice blago ter je po- [ šiljal v Gorico. Izpovedal pa je tudi, da so ga sokrivci nagovarjali k tatvini. ¦ SUbo .mleko. — V pondeljek zvečer pripeljal se je iz Gradca v Go- ] rico g. Lisiski, ki jeprideljen tamoänjema poskuäevalnemu zavodu zivil. V torek na vse zgodaj pa s« je podal v spremstvu nekaterib meslnib organov k mitnici na Hojicab, da bi tarn preiakoval mleko, ka- tero vozijo in nosijo v meMlo iz Muäe, Kaprive, Loönika, Št. Andreža, iz So- vodenj, Hubij iti. Prvemu, ki je priSel z mlekom, so je vse koniiscirali. lmel ga je kakih 40 lilrov, a vho moral je zliti prec\ Tako se je dogodilo tudi mnogim drugim, tako da so tarn izlili po tleh skoro dva hektolitra mleka. Proti 17 strankarn pa se bo sodno postopalo, ker je bilo dokazano, da so imeie ponarejeno mleko. V sredo bil je že zgodaj g. nad- zornik Lisiski pri äempeterski mitnici ter čakal tarn mlekarice, ki so do nasale v mesto mleko. Konlisciranega in izlitega je bilo tu kakih 50 litrov. — Proti 13 strankam, ki niso imele pristnega mleka, postopalo se bo kazenskim polom. PoHCHtnikom pHov. — Tukajšnji municipij razglaša, da morajo vsi oni, ki imajo pse, jih naznaniti municipiju do 15. februvarja t. l. ter plačati dotični pasji davek. Ncpoziiiina žeuska — V ne- deljo pri.4lo je neki nepoznani ženski v cerkvi sv. Ignacija, stari kakih 55-60 let, tako slabo, da so jo nezavestno morali prenesti v žensko bolnižnico, kjer je za vnetjem rnožgan v par dneh umrla, ne da bi prisla k zavesti in da bi se toraj od nje zuinoglo poizvedeti, kdo da je. Iz začetka mislili so, da je to neka Lah, pristojna v Gorico, ki se je pa navadno klatila po svetu; ali dognali so, da mrtva ni omenjena Lah, kajti omenjena Lth nahaja se v Trstu v zaporu. Kasneje prišla je v bolniänico neka žena iz Pevme, Šviligoj Marija, ki je trdila, da je mrtva neka Matilda Erjavec iz Lju- bljane, ki je že delj časa pri nji stano- vala, a je od nedelje več ni bilo v Pevmo. Boinega na ullci našli so mestni stražarji nekega Jakoba Grada iz Ljub- Ijane, katerega so spravili v bolnišnico. Siiinomor. — V Dolenji Vrtojbi naäli so v sredo zjutraj na kaäci svojega stanovanja obeSenega 41 letnega Blaža Mermoljo. Pokojnik je bil udovec. Žena umrla mu je namreö pred petimi meseci na porodu ter mu pustila 4 nedorasle otroke, od katerih je imela Veronika 11 let, Jušt 8 let, France 4 leta in zadnji otrok pol leta. Po smrti žene bil je Mer- molja jako pobit in ta pobitost bila je, kakor pravijo ljudje, tudi kriva, da si je nesrečnež na zgoraj omenjeni način vzel življenje. Kole§arsko druŠtvo „Gorica" je imelo svoj letni občni zbor 26. t. m. ter izvolilo sledeöi novi odbor : Preds. Rud. Drufovka, podpredH. Alb. Jeretič, tajn. Nin. IvančiČ, t. nam. Teod. Kovačič. blagajn. Josip Reršovani, blag. nam. El. Čuk, redn. Ant. Pezdič, podredn. Ign. Saunig in dva pregled. računov Ant. Jerkiö, Fil'p Peöenko. — Glede dovo- ljenja prehoda čez ital. mejo ukrene društvo ponovno v najkrajšem čaau vse potrebno , ker mu je bilo lani odbito. Obenem se je tudi jako znižala pristop- nina, da lahko pristopi v društvo mar- sikdo, bodisi moški ali ženska, ki so iz- polnili 18. leto. Sedež je v Nunski ulici, gostilna „pri Petelinu". Pisma in denar je poäiljati na druätv. odbor. K obiln. pristopu vabi najuljudneje — odbor. Sue^. — V četrtek predpoludne okolo 10. ure zaöel je padali v Gorici sneg, in sicer jako močno, a snežilo je le kake pol ure, nakar je zasijalo na nebu solnce, pred katerim je na tleh ležeči sneg izginil kot kafra. Nastal je najlepsi zimski dan. Danes zjutraj smo imeli 6 stopinj G mraza. Pod drev je padel. — V lorek podal se je v jjozd Jos. Merlakiz 5t. Petra, da bi tarn posekal jedno drevo. Z njim je §el tudi mladi sinček Julijan. Ko je drevo padlo na tla, padlo je na dečka ter ga tako hudo poäkodovalo, da ho ga morali prepeljali v tukajšnjo bolniänico, kjer se nahaja v jako nevarnem slanu. Ponesrečil je pri gradnji bohinjske železnice v Rihembergu delavec Valentin Uräic z Bajnäic. Padel je namreč nanj z odra kamen ter ga tako močno poSkodo- val, da so ga raorali prenesti v tuk. bol- niänico. Otvoritev nove železnice. — Kakor se od merodajne strani poroča, se dne 1. oktobra t. 1. izroči prometu proga Trst Jesenice. Proga Jesenice- Celovec oziroma Jesenice-Beljak se pa otvori ätiri ali pet mesecev pozneje. Kakor poročajo iz Ljubljane, narnerava po otvoritvi te proge železnižka uprava premestiti delavnice z ljubljanekega dr- žavnega kolodvora v Gorico. Mraz. — Letos je mraz na sploäno jako hud. Kakor čitamo v lislih, so razne reke zamrznile. Tako je zamrznila na nekih mestih Sava Istotako zamrznila je tudi Krka. Donava je pa med Zemu- nom in Belgradom tako zamrznila, da prehajajo ljudje in vozovi čez. Deželni odbornik kranjski dr. Adolf Schafter je v torek popoludne po kratki bolezni umrl v Ljubljani. Pred leti je bil dr. Schauer tudi državni po- slanec. Dr. Schauer je bil poslanec kranjskega veleposestva. Rojen je bil v Bregencu na Tirolskem in je bil eden najbolj delavnih nemških kranjskih vo- diteljev. Star je bil 66 let. Umrl je v sredo v Ljubljani prof. Vavrn. Pokojnik je bil Čeh ter je mnogo let služboval v Ljubljani. Bil je odbornik „Slov. Matice". Odlikovanje. — Glasoviti hrvatski glasbenik Fr. Ks. Kuhač, je dobil za svoje zasluge red železne krone III. reda. Nova vojna ladija. — Novi vojni ladiji, ki se zdaj gradi po tipu vojnih ladij „Nadvojvoda Friderik" in „Nadvojvoda Karol" na mesto bivže „Novare", in ka- tera se spusti v morje prihodnjega me- seca maja, bode ime „Admiral Spann. Nosila bode težo 10.000 tonelat in obo- rožena bode z 55 topovi. ilnt.Hrušič krojaški mojster in trgovec o o o o o o Corso Gius/Verdi;33 oooo izdeluje o o o üsahopstne oblehe - - - za vsahi stan. Za civilne, vojaäe • ¦ - - - in irons nradnike. Za vseobleke je vedno v zalogi raz- novratno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se j es en 8k o in zimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in suk(Mij za vsaki stan. o o o Cene rmerne o o o Med, univ. DrE. DEREANI prične s 1. februvarjem izvrsevati SplOSnO zdravniško prakso. Brezplačno zdravljenje za uboge na očeh in ušesih bolne tudi nadalje od 10.—11. predp. Stolni trg št. 2. I. nadstr. F. Repolush župnik v Št. Viilii p. I MiaJinJH na Štajersk. spriöuje, da je ozdra- vilanjejjovo 19 let «a nadlegujočo zelodÖ- no bolezen edino le I r< >^ ijelodčne tinkture (;.m COLI-ja,dvoru«*pa zal. NjeR. Svet. in I lekarja v JJub- Ijaui. J/ uajboljsegaprr- i KftTT" "'••"l7PV!rHj| l'riöanjji priporoöa. | -*. .--------u_ - takelnd na želodcu ( Lrpučfinu tinkturo za želodec, katere slfklenico-uLane 20 viu.. in se vnanja naiočila izvriujejo točno. ___ ^^^. ¦ ^^^. ___ .^^k. ________ mrxwn g**i ki<« Douiilt ¦ pnm*««s,|»,(, Vlfdrone žitne kaiie fp Hptin» 6 >t tw.it,». 4 K 60 h lr«nco. P^DOMACI PRlJATELJ" Rojahi! hupujte narodni holßh! ^O mizar in \J Ie8ni tryüvec v Poipri, na vojln novep ieleniäeia losla (na cesti, ki peljeproti GnuiiSki) ter podružnica za oiiüii nostom pri Feviiii Tr^uje tiidl /. opeko, ima vc like» /alu^ti vHakovrNtiieKa Irde- na in iii«'klief;it leHu duinace^a lii tujega, veliko /.alo^o pohiit ¦ va, viü^kib poNod, «ttiskaluic ltd. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo in bledici, lojo priporoceiid. Fer- ratin je v zvfzi z bc- Ijakom. sostavljcii že- leznai hranilni preparat. PovekŠuje tek in aboljšuj - prebavo. taaäei vspeli Dob! se ö leharnah C. Beheringer & sinovi Mannheim - Waldhof. &\ in roki Ut o/.druvijo vsuk glavobol. Lcinkujcju nedost^ljivo in spasonosno pri žclodčjiih bolcznih, ublazuji'jo katar. un-juji'jo izniföck, odpravijo naduho, bolci^iof in krt'<*, pospusuji'jo in zboljšujejo priibavo, öislijo kii in Črova. I'rt'ztMio vtdikf in male gliste tiM1 vse od tili.st i/JiajajoÖc bolczni. 1)cIiijhJ(j izbontopruli hripa- vosti in prclilajcnju. LcČiju vse bolezni na jutrih in sliv.ch, prežencjo nirzlico in vst' iz njf l/.liHJajočc bol«'zni. T»1 kapljici; so najboljši' siedstvo proti ina- U'lniii in inadi'omi in in* bi sincli- nuinjkati v nobi'iii Iiisi. Dobivajo sc sumo: Mestna lekarna, Zayeb, zalo naj sc naručujc tučno pud naslovoin : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 95, tik cerkve sv. Mark a Denar SH po^ilja naproj ali pa povzami'. Manj kul i-na dvanajtorica si- lie poSilja. I'.ena jc naslcdnja in sii'or l'ranktj: I due1*! (12 steklenic) 4 K, 2 ducata 8 K, 3 (luxate 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatov 17 K. — Imam na li- sdC'i' jiii/.naliiih piscni. da jiti ni mugučt^ Lu liskati, zalo navajam sarm» imt'iia iM'kalcrili fiii.. ki so s posebnim vspebom rabili kapljice av. Mai'ka tnr popol- noma ozdravili : Iv. Iiart»Liiioi<5, uciti'lj; .lanko Kisur, nadlo^ar; St, Moriö, žup- nik: Zolija Vukclio. šivilja itd. itd. ustnnouljcnn lunl „ Mestna lekarna Zagreb J Markov tr^; t>.>, poU'^ cerkve nv. i>larku. Č0K0LADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVIWE PRIM ESI Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. TrNkino (štokfiževo) jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Izvirnasteklenieategaoljanaravno-rmene barne poKl'40, bele barve K 2 Trsklno ieleznato jetrno olje. Kaba tega olja jc sosebnu priporoč- ljivii utrokom in deckom, ki so iiervozni in iiežne iiarave. Trsklno jetrno oije se zeieznlm jodecem. S lem oljem se ozdravejo v kratkein času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, inalokrvnost itd. itd. CcMiji ene steklenice je 1 krono 40 vluarjev. Opomba. Olje, kjten*ya turdcam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kcm. lahonUoiijn predno se napolnijo stekk-nice. Zato zamorem jamčiti svojim či\ odjetnalcein glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. A W CriHiofolettijeva pijačaisBkineinželesEa ^r 1^^ najbol.|ši pripomoček pri zdravljeuju s trskuim oljem. Js ^k J^^L Ena steklenica »tare lono 60 kr. win. V^S