AÑO (LETO) XXI. <15) No. (štev,) 11 lis L.O V L N (A L1 B RK BUENOS AIRES 15. marca (marzo) 1962 Pomlad v Sloveniji pred 20 Meti Berem v zgodovini partizanstva: „Januarja 1942 se je Kardelj iz Srbije vračal preko Sarajeva v Zagreb, kjer je cstal kaka dva meseca. Sredi marca 1. 1942 je prišel spet y Ljubljano. NOB v Sloveniji je stopila takrat v novo razdobje, ustvarjati se je začelo osvobojeno ozemlje.“ To pomlad pred dvajsetimi leti se je začelo- novo obdobje v komunistični revoluciji; doba njene ofenzivne krutosti, vstaje, ali „revolucionarne ostrine“, kakor so se sami izražali. Prva doba od 22. junija — napada Hitlerja na Sovjetijo — do gorečih Dražgoš je namreč bila le doba pripravljanja, zbiranja osnovnih celic, pogajanja s „strančicami“, z disidenti strank, in ministrskimi vpokojenci, s faktorji, ki sc bili „sami generali brez vojske“. Predvsem je bil to- čas organiziranja vojnih komitejev, ki so jih zasedali izključno komunisti in španski borci, vračajoči se tedaj iz francoskih taborišč. Vojaško vodstvo a» imel; tako komunisti popolnoma v svojih rokah že od vsega početka; niso pa tedaj imeli še — vojske, razen male peščice „prekaljenih“ komunističnih aktivistov, določenih za vodniški kader „bodočih partizanskih odredov“, kj so pa bili samo na papirju. S temi aktivisti So se hoteli „pretuliti“ skozi to zimo, kot je pel pesnik Župančič. Koalicijska OF pa isi je že uzurpatorsko prilastila politično vodstvo nad vsem narodom, proglasila se za „edinega predstavnika naroda“ in postavila zakon, da si SNOO pridržuje pravico sodnega postopka in justifilkacije vsakogar, ki bi se lotil kakega osvobodilnega protiokupatorskega'. gibanja izven OF. Za špijoniranje o tem si je OF ustanovila svojo VOS (obveščevalno službo), ki jo je vodila ženska. Slovensko ČEKO. Tako -se je OF samozvansko oklicala za najvišjo- oblast v Sloveniji in se postavila za „edino protiokupator-sko gibanj-e“, čeprav'je nastala v resnici samo zato, da pomaga napadeni Sovjetski zvezi kot domovini vseh proletarcev; torej ne iz nacionalnih pobud, temveč internacionalističnih. Bila pa je s-e izoliran pojav, dirigiran od zgoraj, ki ji’ me! še stika z ljudstvom. Zato je bilo treba zajeti množice. Lov na množice pa se je začel v prvih mesecih pred dvajsetimi leti. Polkovnik Avšič je mobiliziral po Dolenjskem v ;menu Mihailoviča, toda za Tita. Ponavljal; so se umori v Ljubljani :n po deželi, da so vcepljali v ljudi strah, pri Italijanih in Nemcih pa budili odpor. Po Beblerju so Italijani . s svojim „milim postopanjem uispavaji slovenskega človeka“; zato pa je b’'!-o treba vzbuditi nasilno njegovo revolucionarno vest. Represalij-e Italijanov so imele za posledico beg ljudi v gozdove in množenje partizanstva. In nov vzrok za reakcijo -okupatorja. Že v februarju je prišel gen. 'Roatta in Ciano je zapisal, da bo „na spomlad moral zavihati rokave“. Tako sta v začetku leta 1942 stala v pripravljenosti okupator in komunist, da zaigrata svoj mrtvaški ples nad ubogim slovenskim narodom. Idejni vodja komunistične revoluci-cije na Slovenskem je bil Edvard' Kardelj, ki se je tedaj mudil v Srbiji v vrhovnem štabu KPJ v Titovem spremstvu, od koder so bile dirigirane vse niti partizanstva. Sodoživljal je prvo „osvoboditev“ ozemlja in bil soustvarjalec Užiške _ komunistične oblasti, prvega poizkusa sovjetizacijo jugoslovanskega ozemlja. Prav zaradi oblike te prve oblasti — vpeljavo ljudskih odborov — sovjetov — sta se tedaj raz. šla Mi ha j Jovič in Tito in prišlo, je do prvih napadov med njima. Prva nemška ofenziva je takoj nato partizane za vedno pognala iz Srbije. Titov štab se je zatekel v Fočo, odkoder je vodil propagando za vso Jugoslavijo — Kardel j. V Rogatici je imel januarja CK KPJ sejo, na kateri so posebno poudarjali, da je treba pojačati organizacijsko partijsko delo, osvobajati -ozemlja in uvajati silc-ma sovjetizacijo, posebno pa z „vso ostrine“ razkrinkavati in „neusmiljeno“ uničevati „petokolonce“. Zlasti proti četnikom naj bo naperjena líiiL'Oovori v Ženevi V ponedeljek, 12. t. m. so se v Ženevi sestali na razgovore zunanji ministri ZDA, Anglij-e in ZSSR. Vsaj formalno- so tako ZDA uspele nad sovjeti, ki so v pivih pripravah za ženevsko ra-zorožitveno konferenco zahtevali, da se morajo v Ženevi sestati vodje posameznih držav. Tik pred začetkom konference je po-- ebna komisija ZN, ki je tudi pred meseci sklenila, naj bi se v Ženevi sestala konferenca 18 držav na razpravo o razorožitvi in nato do junija sporočila Združenim narodom svoje sklepe, izdala posebno študijo o tem problemu, v kateri ugotavlja, da ise svef more popolnoma razorožiti, ne da bi prišlo do gospodarske depresije, če bi posamezne države podvzele pravilne ukrepe. Komisija ZN, ki je sestavila „Poročilo o gospodarskih in socialnih posledicah razorožitve“, šteje 10 članov, me-d' njim; enega Amerikanca in enega Rusa. O socialnih posledicah razorožitve komisija trdi: Prišlo bi do krajših delovnih ur, daljših plačanih počitnic in večjih pokojnin. Družine ne bi bile več toliko ločene zaradi dela in hi se tako izboljšalo splošno moralno stanje človeštva. Trenutno svet porabi za oboroževanje olk. 120 milijard dolarjev letno, kar predstavlja letno 9% celotne -letne produkcije. Za vojaške namene je zaposlenih nad' 50 milijonov oseb, vključno 20 milijonov vojakov. Teda svet bi mogel veliko bolje uporabiti vsa sredstva, ki bi jih dobil na razpolago z razorožitvijo, tako da se ne bi bilo treba nobeni državi bati brezposelnosti. Mnogo več sredstev bi bilo mc-goče uporabiti za pomoč drugim narodom, spet druga sredstva bi se uporabila doma ter bi se tako dvignil domač dohodek, poveči lo znanstveno raziskovanje, gradili domovi, tovarne, šola, bolnišnice, ceste, letališča, pristanišča in pogonske centrale. Kljub odpravi stroškov za oboroževanje bi vlade mogle, vzdrževati na višini povpraševanje za dobrine in odpraviti brezposelnost z znižanjem davkov na p-otro-šno blago, ter s ¡podpiranjem težko prizadetih področij. Ženevska konferenca je, kakor so bile že tolike dosedanje razorožitvene 'konference, obsojena že vnaprej na neuspeh, menijo strokovnjaki. Zahod bo skušal zmanjšati sovjetski strah pred špijonažo, ¡sovjeti paiibodo storili vse, da bi zavlekli ponovna -severnoameriške atomske poskuse, ki jih je Kennedy naznanil za drugo polovico aprila. Francija vztrajno odklanja razgovore o prepovedi ¡atomskih poskusov ter se ne udeležuje konference. ZSSR smatra francoski atomski stroj za ameriško- pomožno atomsko središče. Francija si je na drugi strani zagotovila nemoteno .nadaljevanje svojih atomskih poskusov tudi z izjavo, da se bo držala vseh tozadevnih sklepov velikih treh. Ker do njih ne bo prišlo, ima Francija že vnaprej svobodne roke. Hruščev namerava na tej konferenci storiti vse, da bi njegove izjave jemali resno, kljub temu, da je še nedavno govoril o .prepovedi atomskih poskusov, istočasno pa se je ZSSR pripravljala in Kolektivno vodstvo na Kubi Kubanski komunistični vodje so se pretekli teden odločili1-kolektivno voditi ta ameriški sovjetski- satelit. Ustanovili so 25 članski revolucionarni svet, (ORI), podoben sovjetskemu prezidiju. Ta svet ho ,-odslej naprej tudi vodilni organ edine kubanske stranke, ki jo bodo tudi v kratkem ustanovili. Objavili so tud; seznam 25 članov ORI. Prvi na seznamu je Fidel Castro, sledijo pa mu: njegov brat Raul Castro, vrhovni šef vojske, Ernesto „Che“ Guevara, minister za industrijo, Osvaldo Dortico-s, predsednik države in drugi-V tem svetu nima nihče od 25 članov posebnega naslova, pač pa so vsi imenovani ko-t „narodni vodje1“. Vsak član sveta ima po en glas. Anibol Escalante, član sveta in glavni teoretik kubanske komunistične stranke, je pojasnil razmerje med ORI in ,stranko takole: „ORI je maksistično- nato izvedla serijo takih poskusov. Ni-1 kakor pa ni pripravljen, tako je doslej trdil, pristati na kontrolo, fei , bi razpršila po sovjetskem ozemlju zahodne kontrolorje, kateri bi bili tudi vohuni. Pri tem pa Hruščev še ni pojasnil, zakaj bi se ZSSR bala zahodnega vohunstva, če resno misli na razorožitev. Zahodnjaki so sovjetom že večkrat doslej predlagali enako kontrolo s so-vjetske strani, pa je Hruščev tudi‘ni ¡Sprejel. Anglija je prepričana, da Hruščev j . zato, ker je pristal na ameriško zahtevo -c- konferenci zunanjih ministrov namesto vrhunske konference, sza katero se je potegoval, resno misli v svojih načrtih vsaj nekaj popustiti in se približati zahodnemu stališču. Kennedy je izrazil upanje, da bo konferenca resna in ne samo propagandna. Toda t'o so, po mnenju strokovnjakov samo pobožni upi, od' katerih ni mogoče ničesa-r pričakovati. ZSSR in Franclja ¡sta to že vnaprej povedali. V. Sovjetski komunizem 99skodi66 Kitajski leninistična stranka \J šega naroda. Ni 'razlike med OKI "in. stranko. ORI je stranka.“ Kuba ne potrebuje še druge stranke, trd; Escalante, ker „če vlada ščiti večino prebivalstva in mu daje svoboščine, je demokratična, čeprav obstaja samo -ena stranka.“ Sklep o ustanovitvi ORI so (kubanski komunisti napravili pretekli četrtek in trdijo, da to predstavlja „velik korak proti formaciji edine in enotne kubanske stranke, ki jo bodo sestavljali najboljši možje in ž-ene Kuhe.“ „ORI predstavlja izraz revolucionarne ¡sile delavskih množic in vsega delovnega ljudstva.“ Med 25 člani kubanskega prezidija je samo ena ženska in' sicer Haydee Santamaria. žena . ministra za vzgojo Armar-da Harta. Oba sta bila s Castrom v hribih. Komunistična Kitajska je objavila, da ao-vjetsko vodstvo komunizma škoduje kitajskemu. Sovjeti, ki -so v industrializaciji daleč pred rdečo Kitajsko, so si pod Hru-ščevom, tako trdijo Kitajci, privoščili nekoliko zmanjšati kontrolo, ki jo je pod Stalinom izvajala nad prebivalstvom KP. Tako je, trdijo Kitajci, sovjetski državljan lahko nekoliko svobodneje zadihal. Kitajska KP, ki se še vedno bo-ri za industrializacijo in ki jo je težko prizadela triletna suša, pa mora naprej trdo držati kitajsko prebivalstvo. „Graditev socializma (komunizma) predstavlja namreč napornejšo in težjo nalogo kakor revolucija ¡sama,“ piše kitajsko partijsko glasilo Rdeča zastava. „Toda mnogi menijo, da ni več tako važno pri graditvi socializma vzdrževati -partijsko borbenost, kakor jo je bilo treba med revolucijo.“ V istem članku Rdeča zastava nato namiguje, da je „jugoslovanski revizionizem“ kriv takšnega mnenja nekaterih kitajskih partijcev. Toda znano je, da v sedanji borbi med sovjetskim in kitajskim komunizmom o vprašanju načina graditve in širjenja komunizma rdeča Kitajska, kadar omenja Jugoslavijo,- navadno miših na ZSSR. „Jugoslovanski revizionisti,“ nadaljuje Rdeča zastava, „kakor vsi stari revizionisti, ¡poskušajo na vse načine znižati raven proletarske politične stranke. Skušajo nadomestiti marksi-zem-leninizem z buržujskim reformiz-mom; hočejo spremeniti partijsko or- ganizacijo. Vse so že storili, da bi komunistična stranka degenerirala, izgu-bivši sv)ojo bcpbenoist, v socialdemokratsko stranko, ki se bo sama predala buržuaziji.“ Rdeča zastava v omenjenem članku, ki nosi naslov „Okrepimo borbenost stranke“, nadalje piše, da je bilo v zadnjih mesecih opaziti slabljenje strankine borbeno-sti. „Tega ni treba, ker 90 odstotkov kitajskega prebivalstva podpira komunizem. Toda nikakor pa ni treba smatrati, da je teh 90 odstotkov prebivalstva različnih družbenih razredov spontano stopilo na pot komunizma, niti ne smemo zaupati, da ostalih 10 odstotkov ne bo nikdar več poskušalo si pridobiti nadaljnjih pristašev.“ Rdeča zastava nadalje poziva, da bo treba „za spremenitev Kitajske iz revne in temne dežele v močno socialistično državo z moderno industrijo, modernim p-o-ljedeljstvom in moderno znanostjo in kulturo, še veliko in trde borbe. V teku te borbe bomo morali premostiti še marsikatere težave, rešit; mnogo zapletenih problemov in se podati na različna pota.“ V tej omembi „različnih poti“ leži jedro“ kitajsko-sovjetskega spora. Kitajski komunisti so že leta 1960 od Moskve zahtevali in si vzeli pravico hodit; po svoji poti proti komunistični nirvani. Rdeča zastava za konec še opozarja kitajske komuniste in posredno sovjete, da naj se ne dajo uspavati zaradi današnjega miru. Zaključuje članek: „Ljudske množice je v takih razmerah možno z lahkoto ideološko paralizirati.“ vsa revolucionarna ostrost. S temi navodili je nato odšel Kardelj v Ljubljano, kamor je prišel marca meseca. In od tedaj se je p-cvečala „revolu-Oidnarna ostrost“ slovenskega partizanstva. Grozodejsko so bil-e mučene cele družine, polnili so se gozdovi z umorjenimi, padel je prvi duhovnik v sami Ljubljani, padla sta sredi marca akademika Župec in Kikelj in škof je obsodil javno OF: „Bratomor 'je v nebo vpijoč greh...“ Lahi so proglasili Ljubljansko pokrajino za vojno področje, odpeljali slovenske častnike v internacijo in začelo se je preseljevanje naroda v taborišča... Nato sta 'bila uniorjem še Peršuh in Ehrlich in stotin? in stotine žrtev, kajti partizani so čutili, da se „pojavlja nov sovražnik, k' ho hujš; od okupatorja“. Tega so pa Kdo jih je ustvaril? Kdo je začel torej bratomorni boj ? Narod je stopil k sa-mobrambi. Ko so nato kmalu komunisti „likvidirali“ na Pugledu tudi koalicijski značaj OF („pojačili organizacijsko partijsko' delo“), ko so vse „strančice v njej“ priznale komunistično partijo za edinega gospodarja, da, za diktatorja v OF, so stali v slovenskem narodu od te pomlad; pred dvajsetimi leti nasproti samo komunisti in protikomunisti, ti zadnji organizirani v četništvu (plavi), pa v vaških stražah (beli). Okupatorja pa sta si zadovoljno mela roke in delala za svoj račun: tako Nemec kakor Lah, ki sta povečala svoj napor za popolno uničenje slovenskega naroda: zgraditi si v tej zmedi nemški mest na Jadran, oz. najprej izprazniti in potem italijanizirati zaledje Trsta! I Z TEDNA naravnost izsiljevali in ga izsilili zlasti, j Vzroke in pogoje za ppdvzetje ustvar-ko so začeli uvajati „sovjete“ — ljud- j janja tega njihovega davnega sna pa ske odbore na „osvobojenem“ ozemlju, jima je dala OF! katerega so jim „pustili Italijani“ ver- Ta apokaliptična dirka vseh teh jez-jetne celo po sporazumu med seboj, decev pa je zadivjala čez Slovenijo in ..Iz neznan'h razlogov“ pravi Pfajfar, se razdivjala ¡prav v teh dneh pred Maja je šlo vodstvo OF na teren in to je bilo znamenje „za vstajo“. Začelo se je „čiščenje terena“, ki pomeni „masovno likvidiranje“ vseh eventuelnih nasprotnikov, beg ljudi pred, domačimi nasilniki in pred represalijami Lahov. Tisoče beguncev je sprejemala z bodečo žiro omrežena Ljubljana. In šele na to je šla na teren prva protikomunistična oborožena edinica Štajerski bataljon in se uprla prva vaška straža pri Sv. Joštu. Kocbek je obstal začuden, ko so se pojavili oborožen; nasprotniki. Prej jih torej ni bilo. dvajsetimi leti, ko je OF po vrnitvi Kardelja iz glavnega Titovega štaba začela svojo „drugo fazo“: komunistično revolucijo s sovjetizacijo prvih slovenskih vasi in z likvidacijo slednjega, ki se ji upira. Toda to je bila tudi pomlad odpora naroda, ki je na ta način, kot mu je edino. bil mogoč, do konca tega samega leta skorajda obračunal s komunističnimi samozvane; tako, da se je Kardelj sam, tisti, k; je začel revolucijo, tedaj že tudi zbal, da bodo „zgrmeli v prepad“. td V čilski prestolnici Santiago se je zaključilo zborovanje prosvetnih ministrov držav Latinske Amerike. Na njem sc bili sprejeti sklepi za pobijanje nepismenosti v teh državah. V državah Latinske Amerike je sedaj ka-kik 15 milionov mladine, stare nad 15 let, ki ne zna. ne brati in ne pisati, je 15 milijonov šoloobveznih otrok, ki nimajo možnosti, da bi dobili potrebno šolsko vzgojo. Šole obiskuje okoli 26 milijonov otrok. Toda od tega števila jih dokonča osnovno šolo, t. j. šesti razred (6. grado), samo kakih 15%. Se pravd, da jih od 86 milijonov vseh otrok in mladine pod 15. leti starosti mani kot en odstotek dobi potrebno izobrazbo za nadaljevanje študija na vseučilišču. Razen tega primanjkuje v teh državah nad 500-000 ljudskošolskih učiteljev, še več pa profesorjev za srednje šole. Skupno z akcijo za gospodarski in socialni razvoj Latinske Amerike bo šla sedaj akcija tudi za dvig splošne izobrazbe narodov. Čilska policija je kubanskemu prosvetnemu ministru Armardu Hartu zaplenila 18 kovčkov s komunistično propagando. Castrov predstavnik se je na konferenci prosvetnih ministrov nato pritoževal, da v kovčkih ni bila komunistična literatura, pač pa veliko „damskih usnjenih torbic in torbic iz krokodilove kože“, ki so bila določena za „darila“. Komu pa ? Bivši brazilski predsednik Janio Qùadrcs se je po šestmesečni odsotnost; vrnil v domovino. Časnikarjem je izjavil, da bo danes sporočil javnosti svoje bodoče politične načrte, prav tako pa tudi povedal razloge, zaradi katerih je odstopil kot predsednik republike. V Venezueli so začeli nastopati komunistični in castrovs-ki gverilci. Javnost je za njihov obstoj in začetek nastopanja zvedela iz prvega uradne- ! ga sporočila vlade o napadu gverilcev j v mestih Alcapabala in Ganejo Blanco. I Iz poročila je razvidno, da je oblast prevratno delavnost gverilcev že dali V TEDEN časa opazovala in da je tudi vedela za njihova vežbališča v državah Sucre, | Faleon, Portuguesa in Merida. Sedaj je ; vlada poslala nad gverilce v andsko gorovje vojaške oddelke. Sodijo, da imajo gverilci pod orožjem še kakih 300 mož. Bivši dominikanski predsednik Joa-him Balaguer je dobil od vlade dovoljenje za odhod v emigracijo, bivšega poveljnika vojske generala Pedra Ro-drigueza Echavarrio je pa vlada iz države izgnala in ga z letalom prepeljala' v Puerto Rico. Slednjega je vlada hotela postaviti pred sodišče, češ da j ruši stabilnost sedanje vlade ter da je ! kriv tudi za nekatere umore pod Tru-! jillovim režimom. Na to namero vlade je. pa več vplivnih vojaških osebnosti zagrozilo, da bodo v tem primeru na-I pravili državni udar in zrušili vlado. ■ Jacqueline Kennedy, soproga ameriškega predsednika, je odšla na obisk v Indijo in Pakistan. V Rimu je obi-j skala nrodsedrika italijanske republike ¡ Gfehchija, v privatni avdienci jo je pa sprejel tudi papež. Rimljani so jo pozdravljali kot „ameriško kraljico“. Ammtore Fanfani, predsednik italijanske vlade, je dobil v poslanski zbornici zaupnico za svoj delovni program. Za vlado- je glasovalo 295 poslancev, proti pa 195. Za vlado so glasovali: krščanski demokrati, Saragatovi socialdemokrati in republikanci, proti vladi pa: liberalci, monarhisti, fašisti in komunisti. 83 Nennijevih socialistov se je glasovanja vzdržalo. Zahcdncnemška vlada je odstavila svojega veleposlanika v Moskvi Hansa Brolla. Proti njemu so se v zahodno-! nemškem časopisju znova pojavili očitki, da. gre v svojih razgovorih s sovjeti ! predaleč. Očitali so mu, da je ¿opuščal možno-st bodoče nemško-poljske meje na Odr; in Neisi ¡n 'obstoja zahodne in vzhodnonemške države, ki bi bili obe članici v ZN. V sporočilu o odpoklicu veleposlanika Krolla je zahodnonemška vlada potrdila, da se „ni držal navodil“ svoje vlade. Posltisdjftio njegovo besedn Za delo, razvoj in ohranitev slovenske emigracije v svetu, je brez dvoma posebno važno, da zaradi svoje malo-številnosti vse svoje delovanje razvija po ¿krbno in pametno sestavljenem načrtu. Načrtno mora biti vse delo in brez improvizacij. Upoštevati mora okolnosti, v katerih slovenski izseljenci žive, in njihove gmotne zmožnosti za izvedbo postavljenih načrtov. Za dosego večjega uspeha je pa gotovo najvažnejša tesna povezava. Strnjenost v slovensko izseljensko skupnost, ki jo družijo isti ideali, iste ideje in ki ima pred sabo en cilj: služiti tej skupnosti v izseljenstvu in služiti svojemu narodu ter po svojih močeh pomagati pri rušenju komunistične tiranije. Za tako delo pa morajo biti ljudje tudi pripravljeni. Vzgojeni. Odnos med njimi mora biti tak, da si bomo prijatelji, bratje, da se bomo radi imeli in si medsebojno pomagali, ¿etudi bomo med sabo različnih misli bodisi glede (organizacijskih, kulturnih, ali političnih vprašanj. Saj ta različnost je najlepša odlika demokracije. Ljudje - so lahko različnega prepričanja, toda v vseh vprašanjih, ki so važna za narodni razvoj in obstoj pa je edinost. Tudi za dosego takega stanja v narodu je treba vzgoje. Zdi se včasih, da slovenski izseljenci še nismo prišli do tega, kajti dogaja se, da .si nakoplješ veliko zamero, če' poveš odkrito- svoje mnenje o kakem pojavu ali dogodku v življenju alj delovanju slovenske emigracije in njenih ustanov. Skratka: Medsebojnega spoštova- nja, razumevanja manjka. Ob tej ugotovitvi smo se spomnili prelepih misli in nasvetov, ki nam jih je dal škof Gregorij Rožman ob svojem drugem obisku v Argentini leta 1952. Objavil jih je v Svobodni Sloveniji z dne 24. januarja 1952 pod naslovom: „Pozdrav Slovencem v Argentini“. Prav je, da si jih prav ob škofovi 79-lefcnici, ki smo jo praznovali prejšnji teden, Tn ob njegovem godu ta teden znova osvežimo in se po njih ravnamo. Škof nas je tedaj takole učil in nam polagaj na srce tele misli: „Nas v tujini bi morala skupna usoda še mnogo bolj povezati med seboj, kot smo bili povezani v domovini. Kamorkoli pa pridem med rojake, tožijo nekateri, da je premalo edinosti med nami, da se delimo v struje in se razhajamo v razne smeri, da ni dovolj enotnosti v načrtih in metodah, s tem pa slabimo itak dovolj šibke svoje sile. Ne bilo hi nič izrednega, ako bi se ne-edinost, ki je je že doma bilo dovolj med nami, v begunstvu še povečala. Needinost je simptomatičen pojav v vsaki emigraciji, v politični, še bolj pa v gospodarski. Ne zdj se mi preveč tvegana trditev, da je slovenska emigracija še najmanj razklana; mnoge druge narodnosti še bolj trpijo na bolezni needinosti. Pa to spoznanje nas ne izgovarja krivde. V kolikor smo needinosti krivi sami, v toliko je nujno treba, da se poboljšamo. Vzrokov za to emigrantsko bolezen je mnogo. Nekateri izhajajo prav iz fizične izčrpanosti in živčne preobremenitve preteklih let že doma in potem v begunstvu. To moramo upoštevati pri odstranitvi needinosti. Opozoriti pa hočem na en vzrok, ki ga moramo popolnoma odstraniti, če hočemo, da hi medsebojne odnose bistveno izboljšali in možnost skupnega delovanja in trpljenja za isti cilj povečali. Ta vzrok je pomanjkanje osebnega spoštovanja. V tem pogledu se mi zdi, jč bila in je . naša vzgoja pomanjkljiva. Tu moramo nastaviti z reformo, Včasih se nam zde vljudnostne forme narodov, med katerimi živimo, pretirane, neodkritosrčne, narejene, z eno besedo: hinavščina. Pa ni tako, vsaj vedno ne. Šo vendar le tudi, če ne rečem v prvi vrsti, izraz , spoštovanja do osebnosti bližnjega. V Združenih državah novonaseljen-ca prav radi izprašujej-o, kako „lajkaš“ Ameriko. In zakaj jo „lajkaš“. V se-veroameriškem slovenskem narečju; pomeni „lajkati“ toliko kot „rad imeti“ Najbolj je zadela bistvo inteligentna naseljenka-pisateljica, ki je v kratkem, klasično lepem člančiču, ki ni presegal dvajset vrstic, odgovorila: Ameriko lajkam, ker spoštuje človekovo osebnost. Kdor v Združenih državah nekoliko pazljiveje ogleduje način življenja, medsebojnih odnosov, političnega boja in strankarskih bitk, .z začudenjem spozna veliko razliko med „starim“ in „novim krajem“. Nič si ne prizanašajo v volilni borbi, v cunje včasih drug drugega strgajo, a to se nikdar ne zgodi, da bi kdo ne prisedel k mizi, pri kateri sedi „nasprotnik“, ali, da bi ne šel v lokal, v katerem se je zbralo par nasprotnikov. Osebno si niso odtujeni; vsi so enako ponosni državljani „najmočnejše države sveta“. In ko so volitve končane, poraženi kandidat takoj po telefonu ali brzojavu čestita svojemu srečnejšemu nasprotniku k izvolitvi. če se bo naša mladina v letih svojega bivanja v USA nalezla fega duha in pri povratku v domovino prinesla s seboj spoštovanje osebnosti- vsakega človeka, bo naš narod obogatila z zelo pomembnim moralnim darom. Prav b; b:lo, da bi si vzeli za svoje posebno izpraševanje vesti: Kako spoštujem osebnost svojega bližnjega, vsakega človeka, prijatelja in nasprotnika. Prepričan sem, da človeštvo ne bo ozdravelo in ne bo prišlo na bolj zdrave in trdne temelje, dokler ne bo spoštovanje temeljna čednost medsebojnih odnosov. Saj je Stvarnik sam vse človeške odnose in razmerja postavil na zapoved: Spoštuj! Po božji zamisli naj bi bila na medsebojnem spoštovanju zgrajena družina: mož—žena; starši—otroci; na enakem spoštovanju naj bi bi stale vse druge edinice in druga združenja: soseščina, občina, dežela, država, narod. In tudi naši odnosi do Boga samega morajo stati na spoštovanju, na na j višjem, na najpopolnejšem spoštovanju Gospoda Boga, ki se na zunaj kaže v bogoslužju. Tudi visi naši medsebojni odnosi naj stoje na spoštovanju osebnosti. Potem upam, da nas bodo različna gledanja, različna mnenja, različni značaji ločili sicer v skupine, a ne več sovražne skupine, ker bo spoštovanje, ki stoji nad vsem, vezalo- vse skupine v družbo, in je ne bo več razbijalo v drobce.“ Tako nam je govoril škof dr. Rožman leta 1952. Njegove nadpastirške besede, njegovi nasveti, prošnje, želje so aktualni daneis v letu 1962, torej deset let pozneje, prav tako kot so- bili leta 1952. Zato je prav, da se po njih ravnamo, da po njih uravnamo vse svoje privatno in javno udejstvovanje. To že iz spoštovanja do našega največjega prijatelja in zagovornika in zaradi koristi, ki jih bosta od' dela, postavljenega na take odnose, imela slovenska izseljenska skupnost, pa tudi slovenski narod. ZLOČIN JE OSTAL ZLOČIN Franček župec Te dni se spominjamo dveh idealnih slovenskih fantov, ki so ju komunisti pobil; pred dvajsetimi leti, ker sta obsodila njihovo zločinsko početje nad slovenskim narodom in se postavila na stran tistih, k; iso želeli, da bi slovenski narod po končani vojni živel še naprej življenje svobodnega naroda ter v demokraciji- gradil naprej svojo narodno, kulturno in gospodarsko rast, trdno in zvesto o-prt na globoke verske tradicije. MS® Jaroslav Kikelj Franček župec in Jaroslav Kikelj da brez njih komunizem nikjer ne mo-:sta bila to. Prvi je padel kot žrtev ko- re obstajati. Zato so tudi slovenski komunističnega atentata dne 16. marca munisti z zločinskimi- umori narodno 1942, drugi pa 2 dni pozneje, t. j. 18. zavednih slovenskih ljudi začeli gradi-marca istega leta. Oba sta padla med ti svojo tiranijo nad slovenskim naro-i prvimi v d'olgi vrsti slo-venskih žrtev, dom, jo utrjevali ves čas med sovraž-ki so jih komunisti v slepem izvrševa- no okupacijo in jo utrjujejo tudi po nju Bakuninovega načrta za izvajanje vojni-. Na zločinih počiva njihova dr-komuhističnih revolucij poslali v pre- žavna tvorba in njihov sistem in z zlo-zgodnji grob samo zato, ker so svoj čini se ohranja -ter vzdržuje, narod ljubili, ker so mu bili in mu ho- Zločin pa je kljub temu ostal zločin teli ostati zvesti v najtežjih trenutkih in ho ostal večno kot tak zapisan v njegove zgodovine in so obsojali komu- zgodovini slovenskega naroda, pa če nistična zverstva in nasilja nad sloven- ga komunisti skušajo- še tako pretvar-skim arodom. jati in prikazovati pod raznimi ob liha- Smrt dveh idealnih slovenskih fan- tkzv „narodnoosvobodilnega boja“, tov-akademikov, s katero so komunisti prej ah sle^ bo ^pristranski sloven hoteli -prestrašiti slovensko mladino, da f" ^ovmar neizpodbitno ugotovil bi prenehala s svojim aktivnim nasto-,n zaplSal> dasov W T letlh naJveT panjem proti njim, če se jim že ne bi narodove preizkušnje, njegovi zvesti si- hotela pridružiti, ni dosegla namena, novi tisti, ki so se borili proti komuni- ki so ga slovenski morilci hoteli doseči. st°m in njihovi _ tiraniji, njegovi izda-Ravno obratno: zdrave sile slovenske- ¿al« pa kl 30 bratomorni -ga naroda so te umore smatrale za -boj na slovenski meji sprožili ne za največje zločine, ki so se sploh kdaj koristi slovenskega naroda, ampak za dogajali v - slovenski zgodovini“ D-o" te- kor^ svetovnega, mednarodnega koda j slovenski narod namreč ni poznal murnzrna- političnih umorov, ni poznal umorov Tedaj bo narod sam določil in izbral svojih političnih nasprotnikov samo za- 'SVQie narodne junake. ■to, ker so mu bili nevarni in v oviro Med temi bosta tudi prav gotovo za vzpostavitev komunistične diktatu- Franček Župec in Jaroslav Kikelj, re- Za komunist« so pa tako značilni, Slava njunemu spominu! LEPŠI ČASI ZA KOROŠKE SLOVENCE? Avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je imel 7. februarja peti razgovor s predstavniki koroških Slovencev. Pri razgovorih so bili navzoči tudi deželni glavar Ferdinand Wed-enig, njegov namestnik ing. Truppe, dež. svetnik Räder, z zun. ministrstva pa še svetnik Wod'ak. Sestanek je bil od vseh dosedanjih najuspešnejši ter so bili na podlagi spomenic in raznih posredovanj predstavnikov koroških Slovencev doseženi vidni uspehi. Tako je zun. min. dr. Kreisky izjavil, da se bo prosvetno ministrstvo zavzelo za dopoldanski pouk na slov. gimnaziji. Skušalo bo zanjo dobiti tudi primernejše prostore, dokler ta zavod ne bo dobil lastnega poslopja. Dejal je tudi, da bc-do ostala vprašanja rešena v smislu slovenskih predlogov. Tako bo med drugim imanovan nadzornik za slovensko gimnazijo in slovenski pouk na ostalih srednjih šolah. Obe slovenski predstavniški organizaciji sta bili pozvani, d'a izdelata predloge za tako imenovanje ter jih sporočita deželnemu glavarju Wedenigu. Glede ugotavljanja manjšine je min. dr. Kreisky dejal, da se bo s tem vprašanjem v kratkem ba-vil poseben odbor ministrov, kakor tudi z vprašanjem uradnega jezika in dvojezičnih napisov. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je na sestanku v zunanjem ministrstvu na Dunaju govoril tudi o načinu reševanja čl- 7 avstrijske državne pogodbe. Izražal je prepričanje, da koroški, Slovenci „pri konkretni izvedbi določil manjšinske zaščite pričakujejo, da avstrijska vlada čl. 7 ne bo rešila le formalno, ampak v duhu resnične strpnosti. To njeno zadržanje bo krepilo v Slovencih zavest, da ne gre zgolj za upoštevanje njihovih pravic, ampak da želi vlada z vzorno manjšinsko zaščito dejansko utrditi položaj manjšine ter zagotoviti njen nadaljnju narodni obstoj*.“ Dalje je navajal, „da bo posebno treba upoštevati želje manjšine na Ijudsko-šolskem področju. Število k slovenskemu pouku prijavljenih otrok nazaduj« iz leta v leto. Vzroke je iskati v pomanjkljivostih organizatoričnega strokovnega in personalnega značaja, ki bi jih bilo vsekakor možno odstraniti. Trenutno manjkajo' za tp 'primerni predpogoji. Kljub temu, da morajo starši otrok« prijaviti k slovenskemu pouku, manjšina nima pravice soodločanja pri nastavitvah učiteljev in zasedb ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah, -kar pa hi- bilo velike važnosti. Na dvojezičnih šolah bi povsem naravno smeli poučevati le učitelji s primernim strokovnim znanjem. Prepričani hi morali bjti- o pravilnosti njim stavljenih vzgojnih nalog in ciljev, ki jih določa učni program. Iz tega je razvidno, da bi poleg soodločanja manjšine pri nastavitvah učiteljev dvojezičnih šol, tudi mesta šolskega manjšinskega oddelka morala biti zasedena po pripadnikih manjšine, ki uživajo njeno zaupanje. Le od takih nadzornih organov je pričakovati, da se bodo z vso resnostjo in lju-(Nadaljevanje na 3. strani) Razstava slovenskega tiska v Kanadi Pripravilo jo je Slovensko kat. prosvetno društvo Baraga v Torontu za soboto 24. in v nedeljo 25. februarja v dvorani pri fari Marije Pomagaj v ul. Manning Ave. V dvoran; j* bilo okusno razpostavljenih 140 različnih knjig, 12 revij in 12 časopisov. V glavnem je bil to samo emigrantski tisk. Samo nekaj knjig je ¡bilo izdanih v Sloveniji. Razstavi so bili v poseben okras številni Goršetovi kipi. Na razratavi so sodelovale s svojimi Iknjčigami in publikacijami naslednje slovenske založbe v izseljenstvu odn. na Koroškem in Primorskem: Iz ZDA: Ameriška domovina, Ave Marija in Studia Slovenka; Argentine: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, Slovenska beseda, Družabna pravda, Slovenska kulturna akcija, Slovenska pot, Vestnik ZSPB, Katoliški misijoni; Avstralije: Misli in Vestnik Slov. kluba v Melbournu; Kanade: Božja beseda, Slovenska država in razna informacijska izdanja Slovenske pisarne; Anglije: Pismo, Klic Triglava; Italije: Katoliški glas, Demokracija in Knjižice iz Trsta in iz Avstrije pa Mohorjeva družba v Celovcu. Že navedba založb priča, da je bil izbor knjig za razstavo lep, čeprav niso mogle bit; razstavljene vse knjige, ki so izšle v izseljenstvu. Pa žg razstavljene knjige in publikacije so na obiskovalca napravile izredno lep in učinkovit vtis. Je bilo to zgovorno potrdilo dejstva, da se slovenska svobodna beseda v izseljenstvu ne samo ohranja, ampak tudi vedno lepše razvija. Oba dneva so si hodil; rojaki ogledovat razstavljene knjige in liste. Najprej so si jih ogledali otroci obeh slovenskih šol pod vodstvom svojih učiteljic in učiteljev. Slovensko kat. prosvetno društvo Baraga je pa za soboto 24. februarja pripravilo kulturni večer. Udeležba na njem pa žal n; bila tako številna, kakor bi prireditev zaslužila. Pa tega ni zakrivilo nezanimanje med- rojaki, ampak izredno slabo vreme. Po mestu in ■okolici je tiste dni divjalo tako močno snežno neurje, da. veliko rojakov zaradi snežnih zametov sploh na prireditev ni moglo priti, čeprav bi bili radi šli. Akademijo js> začel predsednik Slov. kat. prosvetnega društva Peter Mar-kež. Vse je lepo pozdravil in poudaril pomen razstave slovenskega zamejskega tiska. Za 'njim je dr. Sirečo Pregelj recitiral pesnitev Lojzeta Novaka „Sli- šal sem pesem“, Hinko Erčulj pa S-re-brničevo „Domotožje“, obe iz letošnjega Zbornika Sv. Slovenije. Na kulturni prireditvi je bil napovedan tudi govor, k; bi ga moral imeti pisatelj Karel Mau-ser. Zaradi slabega vremena v Toronto ni mogel priti, poslal pa je svoj govor, ki so ga na kulturnem večeru prebrali. Razstava se je zaključila z žrebanjem dobitkov, ki so jih darovale založbe1, ki so na tej razstavi sodelovale. Vseh dobitkov je bilo okoli 50, obstojali pa so iz vezanih letnikov revij, časopisov ter naročnin za liste. Na razstavi so pa seveda knjige tudi prodajali ter sprejemali nova naročila. Slovenskih knjig je bilo prodanih za 600 dolarjev. Razstava je brez dvoma lepo uspela. Za (to ima največ zaslug g. Peter Markež. Na njegovih ramenih je slonela glavna teža vsega organizacijskega dela. V velik«' pomoč mu je bila Slovenska pisarna v Torontu, ki ima stalno v založb; slovenske izseljenske knjige. Pa tudi slovenske izseljenske založbe imajo zaslugo pri uspehu tiskovne razstave, ker so se vabilu za razstavo odzvale ter nanjo poslale svoje knjige ter liste in časopisje. Prirediteljem slovenske tiskovne razstave, zlasti njenemu organizatorju g. Petru Markežu, iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija in samo želi, da bi se take razstave večkrat prirejale, da bi »e tako še bolj ohranjalo in večalo zanimanje slovenskih ljudi, zlasti pa slovenske mladine, za slovenske knjige, liste in časopise. ARGENTINA Vsa Argentina je ,v znaku volilnega boja za nedeljske splošne volitve, ki bodo v prestolnici Buenos Aires in v 15 provincah. Poleg poslancev v zvezni parlament bodo volili delno poslance tudi . za provincijske parlamente, župane in občinske svetovale«, v 13 provincah pa tudi guvernerje in viceguvernerje. Bodo to najvažnejše volitve po letu 1958, kajti s polovico poslancev zveznega parlamenta. bo moral računati tudi bodoči predsednik republike, ki ga bodo volili leta 1964. Za volitve je vpisanih nad 10 milijonov volilcev. Volilna kampanja poteka normalno. V popoln; svobodi in povsem neovirano. Povsod so shodi, po radijskih in televizijskih postajah govore predstavniki vseh političnih strank. Na državnih radijskih postajah so zanje te oddaje povsem brezplačne. Predš|edniik dr. Frondizi je prejšnji četrtek nadaljeval svoje „pogovore z ljudstvom“. Zadnjemu pogovoru je dal naslov: Obe skrajnosti: peronizem in protiperonizem. V govoru je dal pregled političnega razvoja v zadnjih 30 letih, t. j. v času, kolikor že tudi sam politično deluje. Priznal je, da ni vedno prav ravnal in da njegovo delo bilo vedno v korist skupnosti- Tudi ne trdi, da je danes vse prav, kar dela. Toda je naglasa!, da se je v sedanjem argent. življenju zgodila velika sprememba. Vlada ne izvaja programa samo svoje stranke, ampak splošne narodne in gospodarske ter socialne zahteve iz programov tudi, vseh ostalih strank, kar je vse skupaj' program za vse Argentince. Za dobo od leta 1930 do 1943, t. j. do peronistične revolucije, pravi, da je zanjo značilno, da se je tedanji režim vzdrževal na oblasti z volilnimi sleparijami. Za peronizem pa pravi', da je bil ob nastopu leta 1943 splošno ljudsko gibanje za socialno pravičnost-Peronistični režim je napravil naj večjo napako, ker je hotel soc. pravičnost izvesti brez odgovarjajoče gospodarske podlage in deliti bogastvo, ki ga ni bilo. Z let; je od tega splošnega ljudskega gibanja ostala samo še frakcija, ki se je na oblasti spremenila v ekstremistično silo. Oddvojila se je tud: od ljudstva in moralna kriza peronizma je prišla d'o izraza še posebej v sporu s Cerkvijo. V peronistični dobj je po izjavi predsednika možno označiti oba nasprotna si tabora z oznakama: peronizem in protiperonizem. Protiperonizem nasproti peronizmu ni znal postaviti nič boljšega, razen negativnega stališča proti ted. režimu. Za osvobodilno revolucija je dr. Frondizi dejal, da je imela za cilj obnovo svobode in demokratske oblike vladavine. Zgodovina bo hvaležna tedanjim možem, ki so preprečili državljansko vojno. čeprav je bila večina naroda enakih misli kot šef osvobodilne revolucije, ki je proglasil, da ni „zmagovalcev, ne premagancev“, sta še naprej obstajala dva sovražna si tabora: protiperonisti in peronistični ekstremisti. Prvi so hoteli zbrisati vse, kar je spominjalo na peroniste, drugi pa vse sledove osvobodilne revolucije. Oba tabora sta zagovarjala vrnitev na staro, kar je bilo nemogoče. Osvobodilna revolucija je izpolnila svoje poslanstvo tistega dne, ko je izročila oblast možu, ki pri volitvah, ki jih je izvedla vlada te revolucije, ni bil „njen kandidat“. Tkzv. „kontinuizem“ osvobodilne revolucije se je po izjavi dr-Frondizija zlomil ob odločnosti vojsko same, ki je držala besedo, da hoče imeti svobodne in pravilne volitve. Po nastopu sedanje vlade sta sl omenjena tabora stala nasproti še naprej, t. j. protiperonistične in peronistične „gorile“. (Za „gorile“ so označili vse, ki vedno zahtevajo ostre nastope proti peronistom, pa če bi bilo potrebno tudi z uporom proti sedanji vladi. Op. ur.) Protiperonistične „gorile“ so bile že proti temu, da bi sedanja vlada sploh prišla na oblast in so bile vedno v konspiraciji, ki pa ne izhaja od oboroženih sil, ampak od nekaterih opozicionalnih politikov. Delovanje peroni stičnih „goril“ so pa označevali v zadnjih štirih letih številni atentati in sabotažna dejanja, pa tudi poskusi upora. V nadalnjih izvajanjih je dr. Frondizi govoril znova o programu svoje vlade, o gospodarskem razvoju, o socialni pravičnosti, » mirni, edinstvu in slogi med Argentinci. Kongresna palača y Buenos Aireau že ovira delovanje raznih njenih ustanov. Zato so izvolili poseben odbor poslancev z nalogo, da poišče v bližini primerno poslopje, ki bi bilo na prodaj, da bi vanjo lahko spravili iz kongresne palače razne urade. ^Ilovice Lz Velika cerkvena slovesnost v Ljubljani Po proglasitvi ljubljanske škofije za nadškofijo je bil 4. marca t. 1. ob pol sedmih zvečer slovesno potrjen za prvega ljubljanskega nadškofa sedanji ljnblj. škof Anton Vovk. Po slovesnem spi.’.odn duhovščine in cerkvenih dostojanstvenikov iz škofijskega dvorca v stolnico, je bila prebrana papeška bula o proglasitvi ljubljanske škofije za nadškofijo in sed. ljublj. škofa za nadškofa. Predpisane obrede je izvršil zagrebški nadškof dr. Franjo šeper. Po slovesni umestitvi novega nadškofa se mu je poklonila duhovščina, zastopniki cerkvenih redov in drugi cerkveni 'dostojanstveniki. Nadškof msgr. Vovlk je imel nato slovesno pontifikalno sv. mašo z blagoslovom in zahvalno pesmijo Tebe Boga hvalimo. V imenu sedanjih oblasti je nadškofu Vovku izrekel čestitke predsednik ljudske skupščine Miha Marinko. Bulo o proglasitvi ljubljanske škofije za nadškofijo in dosed. škofa Vovka za nadškofa so poleg papeža Janeza XXIII. sopodpisali kancler kat. Cerkve, argent. kardinal, Jakob Copello, tajnik konzistorialne kongregacije kardinal Karo-1 Confalonieri in drugi. Na buli je tudi svinčeni pečat. Znani slovenski slikar Riko Debenjak, je v drugi polovici februarja razstavljal v Bruslju. Na razstavo je poslal nad 30 svojih del. Tista, ki so v glavnem že bila nagrajena na njegovih mednarodnih razstavah v Tokio, v Sao Paulu v Brazilu in v Ljubljani. Slikar Debenjak je dobil v zadnjem času več novih povabil za prireditev razstav svojih umetnin v inozemstvu. Tem prošnjam se je odzval in bo med drugim razstavljal v Cincinatiju v ZDA, znova v Tokio in Stockholmu. P : zadnjem potreesu v Dalmaciji, o k;,berem smo v Sv. Sloveniji poročali, je bilo uničenih nad 32.000 stanovanj, porušenih 20 šol, 1272 cistern za vodo, 12 zdravstvenih ustanov ter 41 kinodvoran in domov. Brez strehe je osta- J lo okrog 150.000 ljudi. V Svc u z.r turizem pri Izvršnem svetu LRS so razpravljali o položaju slovenskega planinstva. Izvajanja udeležencev posveta so se strinjala v tem, naj bi visokogorske planinske postojanke z ustvarjenim prometom pridobivale sredstva samo za tekoče vzdrževanje, za razne preureditve in nove investicije pa naj bi dobivale posebno pomoč od komun. Jugoslavija ima sklenjene kulturne konvencije s 23 državami. To so ugotovili na sestanku Sveta članov komisije za kulturne stike s tujino. V založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izšla v Razredu za filološke in literarne vede publikacija Andreja Lisaea „Slovenska kores- ' pondenca Vraz-Kočevar 1833—1838“. „Gozdni prebivalci“ je naslov knjigi, j v kateri Vlado šarič v 20 poglavjih na prijeten način popisuje življenje gozdnih živali v Sloveniji, „Kastelica“ je naslov dramatiziranemu delu pok. Vladimirja Levstika „Gadje gnezdo“. Dramatizacijo tega dela je pripravil sedaj tudi že pok. Herbert Gruen. Umrli so. V Ljubljani: Antonija Butara, Franc Požar, stavec, Viki Arn-šek, roj. Bradač, Franc Kuštrin, upok., Elizabeta Ferjan, roj. Uršič, Žun Hladnik, višji strojni tehnik v p., Ludvik Juvančič, inšpektor Narodna banke* Irena Bertoncelj, roj. Ferjančič, Franc Progar, upok. pivovarne Union, Jože Kocjančič, Anton Dežman, upok., Janez Puc, upok-, Antonija Butara, roj. Crobath, Marija Pleberski, roj. Podgoršek, Jože Peršnjek, upok., Helena Vit, vdova, Tilka Medica in Slavica Leskovec, roj. Rustja, vdova odvetnika v Škofji Loki, Rudolf. Žitnik, upok. v Lazah pri Planini, Katica Stoničf roj. Klemenc v Črnomlju, Marija Mežan na Bledu, Ivan Buh, podobar ih pozlatar na Vrhniki, dr. Leopold Lenard' v Beogradu, Ivan Zajc v Zagorju, Anton Jezernik, mornariški major v p. v Rečici ob Savinji, Jože Gabrijelčč, upok. v Črnučah, Anton Kolar v Martuljku, Angela Kuclar, roj. Andrejak v Podutiku, Albert Sti-plošek. pek. mojster v Domžalah, Stane Oprešnik, rudarski tehnik v Velenju, Franc Anžur, upok. v Podmolniku, Mirko Šoster v Sevnici, Marija Robar, roj. Korošec v Dolnji Straži, Ana Gerbec, roj. Anžič na Igu, Julijana Eršte, roj. Zupančič v Šmihelu pri Novem mestu, Justa Uhan v Novem mestu, dr. Drina Gorišek, predstojnica Zavoda za transfuzijo krvi v Mariboru, Slavko Brudar, mizarski mojster v Stopičah, Marija Mali, roj. Bohinc v Radovljici, Jože Grilc, v p. žel. inšpektor v Celju, Jože Kolar, rudar v Idriji ip Dušan Pečnik na Bizeljskem. gpvi petdesetletnici čestitali še č. g. Jože Jurak, Rudolf Smersu in Viktor Grčar. Sestanek Brezovčanov Brezovčani so imeli v nedeljo, 11, t. m, .se dolarjev; ria osebne čeke pa 280.142 dolarjev. Iz tega je razvidno, da je bilo povprečno vsak mesec za 10.000 več vlog kot pa dvigov. Vsak mesec se je povprečno priglasilo 13 novih članov, kapital pa se je mesečno dvigal za 7.600 dolarjev. Posojil je bilo v lanskem letu izdanih osebnih in hipotečnih za 207.818 dolarjev. Odplačanih dolgov je bilo 134.558 dolarjev. Ves denarni promet hranilnice v letu 1961 je znašal 1,370.836,90 dolarjev. Na predlog predsednika hranilnice Antona Ponikvarja je bil sprejet sklep, da se izplačajo 4% dividende, da hranilnica vrne 21% vplačanih obresti, da se ustanovi poseben. sklad' i ter da hranilnica in posojilnica za obe slovenski cerkvi podari 200 dolarjev. AVSTRALIJA , Slovenska šola v Melbournu, ki jo vodi Anica Srnčeva, je za nedeljo, dne 21, januarja, pripravila Prešernovo proslavo. Na sporedu so bile deklamacije, pesmi in razni prizori. Prireditev je bila dobro pripravljena ter so z njo slovenski otroci v Avstraliji dostojno počastili spomin največjega slovenskega pesnika. Po proslavi je slovenske otroke obdarila s pecivom Uršičeva družina iz Varraville, za vse otroke je pa vodstvo šole priredilo v nedeljo, 4. februarja, izlet v Anakie pri Geelongu. Mesec januar je v Avstraliji posvečen zlasti propagandi za prevzem avstralskega državljanstva. Osredotočen je okoli državnega praznika „Australia day“, zborovanja v Canberri pod imenom '„Australian Citizenship Convention“, t. j. zborovanja „starih“ in „novih“ naseljencev s pogovorom o tem, kako bi se oboji najtesneje povezali med' Seboj. To združevanje so prej imenovali „asimilacijo“, zatem integracijo, na letošnjem zborovanju so pa zanjo našli nov izraz „matership“, t. j. tovarištvo, ki pa je med starimi in novimi povsem izenačeno v pravicah šele s prevzemom avstralskega državljanstva. Zato je vse zborovanje izzvenelo znova v nasvet: prevzem avstralskega državljanstva. S to konvencijo in s pozivom po prevzemu avstralskega džavljanitva se bavij.o februarske Misli ter pravijo, da s „prevzemom avstralskega državljanstva, ne nehaš biti, kar si bil doslej — bodisi po značaju, jeziku, narodnosti, sploh po svoji naaaVi. Ostaneš, kar si. K vsemu dosedanjemu pa privzameš novo dobro: pravice avstralskega državljana. To hoče povedati novi izraz: „matership“ — tovarištvo. Gotovo je to velik korak naprej v razvoju avstralske miselnosti, ki si je, kot vedo povedati; nekoč predstavljala „asimilacijo“ in „integracijo“ vse drugačno. N. pr. tako, da na cesti ali na vlaku nisi smel ziniti v svojem jeziku. Omenjene vsakoletne konvencije v Canberri so po mnenju mnogih brez pravega pomena za nove priseljence. Saj je celo na letošnji konvenciji sami nekdo dejal: Mi tukaj na dolgo in široko razpravljamo o tem, kako naj se vedejo novi priseljenci v novi deželi, oni sami pa po ogromni večini komaj kaj vedo o naših razpravah, brez nas in naših ugibanj si snujejo življenje po svoje. V glavnem bo to kar res. Miselnost novih te konvencije ne bodo preosnovale, priznati pa je treba, da na drugi strani kar precej pripomorejo k preosnovi miselnosti rojenih Avstralcev.“ PO ŠPORTNEM SVETU Jeseničani so ponovno osvojili naslov državnega prvenstva v hokeju na ledu. Tako v fialnih tekmah kot v predtekmovanjih niso Jeseničani izgubili niti ene točke. Veliko presenečenje pa je pripravila tudi Ljubljana, ki je proti vsem računom osvojila drugo mesto, tretje in četrto pa beograjska kluba Partizan in Rdeča zvezda. Jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki je sestavljena večinoma iz Jeseničanov, bo tudi nastopila na svetovnem prvenstvu v skupini C. Mednarodna hokejska organizacija je sprejela prijavo Jugoslavije, čeprav se je prijavila izven določenega roka. . Svetovno smučarsko prvenstvo v alp- BELA NEDELJA 29, aprila 1962 'skih 'disciplinah v Chamonixu v Franciji je bilo odpovedano. Bile so le tekme pod naslovon 'Teden FIS. Tekme so 'bile odpovedane ker zavezniški urad v Zahodnem Beriinu ni izdal smučarski reprezentanci Vzhodne Nemčije vstopnih dovoljenj za potovanje v Francijo. Za-j radi tega so odpovedale sodelovanje vse j reprezentance izza železne zavese, tudi Jugoslavija. Na sestanku FIS-a so ZDA zahts-j vale, naj bi tuc j tekmovanje v Zako-' panih na Poljskem v klasičnih discipli- i nah in skokih imelo neuraden značaj. Do konnčne odločitve pa ni prišlo, ker je nekaj članov- FIS že odpotovalo v j Zakopane. V Črni so b le skakalne tekme za naslov državnega prvaka. Prvo mesto je osvopil Marijan Pečar z 220,4 točkami in skokon.a 59,5 in 60,5. Sledi mu svetovni rekorder Jože Šlibar z 219,4 točkami, tretje mesto pa je osvojil , Zajc iz Jesenic. Lanski prvak B. Jemc, ki je bil absoluten favorit, ni nastopil zaradj poškodbe. OBVESTILA Pisarna društva „Zedinjena Slovenija“ (Društvo Slovencev) je odprta vsak dan — raz jn torka — od 16. d'o 20. ure. Ob nedeljah je redna dežurna služba. Prvi letni' občni zbor zadruge Cas-telli-Slomškov dom, se bo vršil v soboto, 17. marca ob 19. uri v lastnih prostorih. Datum smo preložili radi nedeljskih volitev. Vabimo vse člane, da se občnega zbora z izredno važnim sporedom polnoštevilno udeležijo. Vpisovanje v šolski tečaj Josipa Jurčiča v Carapachaju bo v soboto, dne 17. marca ob 15. uri. V Mlad. domu pri Don Boscu bo v nedeljo, 18. t. m. ob 12 prijateljski asado z:a vse člane. Začetek slov. šolskega tečaja na Ezeizi bo v soboto, 17. marca pri Mil-harčičevih. Začetek slov. šolskega tečaja škofa Friderika Baraga v Slovenski vasi bo v soboto, 24. marcá, ob 3 popoldne. Vpisovanje in začetek pouka v tečaju 'nadškofa Jegliča v Capitalu bo v soboto, 24. marca ob 15.30. Ponovitev izredno lepe mladinske igre DESETNIK IN SIROTICA ho v nedeljo, 25. marca ob 16. uri v dvorani sester dominikank poleg farne cerkve v Ramos Mejía. Vsi prisrčno vabljeni! Slovencem v San Fernando in okolici sporočamo, da bo v nedeljo, 25. marca, ob 16,30 v kapeli, kjer je mesečna sv. maša, sv. križev pot, nato pa v.zavodu Materinska proslava. Lepo vabljeni! Prvi prosvetni sestanek v novem poslovnem letu bo v ' Slovenskem domu v San Martinu v soboto. 31, marca zvečer ob pol deveti uri. Predaval bo ob kazanju slik o svojih vtisih s potovanja po Evropi č. g. Jože Jurak. Vabimo k udeležbi vse Sanmartinčane, zla-st pa še vso moško in žensko mladino. 1. A P R J L "MLADINSKI IZLET če, verjamete ali ne, to ni prvoaprilska potegavščine. Radi težkoo je izlet prestavljen na prvo nedeljo v aprilu. Ob 8 mladinska sv. maša v Slovenski hiši, nato odhod v Parque Perreyra. Vabita mlad. organizaciji ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire». T. E, 69-9503 Argentina Slov. šolski tečaj Ivana Cankarja v Berazategui se bo začel v soboto 17. t. m. ob 15.30 pri Štrbenčevih, ulica Provinciaš Unidas 8. Vsi otroci iz okolice lepo vabljeni! 7. slovenski dan A-J. OS MAYO 2416 SAMOS MSJSA Vse za dom Na dolgoročno odplačevanje NA.INOVEJŠE HLADILNIKE BLED ter vse ostalo za hišo ln dom Vam nudi vedno po najugodnejših Penah O oz m di “* — k; s FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 ^lU c 0(3 «u TARIFA REDUCIDA °tr. ° < Concesión N 3824 Resist ro Nacional de la Propiedad i intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. I-, Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. F,. 33-7213 ! Cerrito 2245 Lomas del Mirador : •■■•■■•■•■■•■■■aaMaaaeae* JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante i j Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35 - 8827 Buenos Aires TOVARNA PULLOVERJEV išče osebe, ki znajo delati na stroj j Remalladora in plesti „menguado“. j Lahko so tudj vajenci. Plača dobra, j Delo stalno. Prijave ul. Garay 840, j Ramos Mejia PORAVNAJTE NAROČNINO ! PAKETE ZA VELIKO NOČ ■ i najbolje in poceni pošilja v Evropo ! [ JADRAN PAK \ Monte 2049, višina Rivadavie 6400, ■ i Capital, dnevno od 15 do 19, ob so- » botah od 10—-12. • Zdenka Kalečak, Casilla Correo 340, : Buenos Aires : V domovino pošiljam tudi denar Nemogoče je doumeti miselnost tistih ljudi, ki so že na lastni koži občutili ititov komunizem, zapustili domovino pred toliko leti — sedaj pa hodijo na obiske v zasužnjeno domovino kot skesanci — poniževat se pred moralnimi in materialnimi krivci, masovnega zverinskega po-kolja naših najboljših mož in fantov. Brezmejna otroška naivnost je naša kronična napaka. Vrsta tragedij bi morala biti za vse preživele vboka šola — toda zdi se, da nekaterih še ni izmodrila. "Svoboda v razvalinah" je nova knjga, ki odkriva slične usodne napake v dobi okupacije in prikazuje turjaško tragedijo v pravi luči. Pisana je mrtvim junakom v slavo in spomin, n:ni prež velim pa v spoznanje: Uspešna borba proti zatorh£rit»lsî Is ■'Vi V AI*Ib*3í Poročila, ki prihajajo iz Alžira o življenju tamkajšnjega evropskega ali muslimanskega prebivalstva,. se strinja- ' jo v 'enem: življenje obeh visi na nitki,, k; jo more vsak hip pretrgati krogla; iz sovražnikovega revolverja ali brzostrelke. človek se zjutraj poda na ulico in' ne vg, do katerega, bloka bo prišel živ, 'še manj ali se bo sploh vrnil do večera živ demov. Iznenada se začujejo streli, sirene rešilnih avtomobilov, prevažanja mrtvecev ali ranjenih in zopet je vse tiho. Tako je danes v Alžiru. Nihče ne more iti po nobeni ulici, niti sest; za mize v restavraciji ali v kavarni, da bi bil siguren, da v bližini ne be zaropotala brzostrelka ali se razpočila granata. Eksplozije skoro ne prenehajo od jutra d'o mraka. Kadar obleži kdo ubit v baru ali v 'kavarni, natakar z vedrom vode izmije s tal kri, ostali gostje pa jedo in pijejo naprej, kakor da se ne bi nič zgodile. Prelivanje krvi v Alžiru je postala vsakdanja zadeva. Ta krvavi višek sedemletne kolc-nif-lne vojne, verjetno zadnje kolonialne vojne,, v katero je zapleteno alžirski) francosko prebivalstvo, je za razmere po drugi svetovni vojni povsem nekaj umljivega. Primerjajoč z današnjimi razmerami v Alžiru so bili irski nemiri v dvajsetih letih tega stoletja prava otročarija in konec angleškega manda- ta v ,Palestini navadna malenkost. Tudi z borbo Cipra izpod angleškega go-! spodstva se razmere v današnjem Alžiru ne morejo primerjati. Na Irskem, v Palestini in na Cipru sta se borili le dve strani: Angleži in Irci, Angleži in judje, Angleži in Grki. ' V Alžiru pa se danes borijo med seboj š ir; skupine: muslimani, francoska tajna vojaška organizacija (OAS), policija in tkzv. barbouzes. Za muslimane je vsak Evropejec tarča. Njihova Narodna osvobodilna organizacija (FNL) se po svojih delegatih trud; doseči s Francijo mir in osamosvojitev Alžira. Toda večina muslimanov hlepi po francoski krvi. OAS ki jo vodi od generala De Gaullea na smrt obsojeni uporniški general Salan si je nadela nalogo z vsemi sredstvi, zlasti s terorjem zaščititi en milijon francoskega prebivalstva v Alžiru. Salanovi „tiskovni referenti“ redno oddajajo tujim časnikarjem poročila tajne organizacije na tiskovinah z naslovom: Organizacija tajne armade — Urad za politične in tiskovne informacije. OAS je iz vojaških skladišč nakradla na tisoče revolverjev, brzostrelk, strojnic, granat, vojaških uniform ter na tone eksploziva. Pred kratkim je OAS rikradla tudi vojaško letalo, ki ga namerava, kakor je proglasila, uporabiti za bombardiranje francoskega vo- j jaškega poveljstva v Rocher Noire v Alžiru. OAS teroristi pobijajo muslimane, Francoze, ki so pristaši De Gaullea, alžirske Evropejce, ki so „dezertirali“, ker se hočejo izseliti v Francijo, osumljene francoske policiste in — z največjim navdušenjem — barbouzes. Za vsak umor teroristi OAS dobijo 10 dolarjev. Barbouzes —• francoski tajni policisti, poslani iz evropske Francije in tako imenovani, ker zamaskirani nosijo brade — so „protiteroristični teroristi“. Njihov glavni namen je boriti se proti OAS. Mesečno dobivajo po 400 dolarjev plače. Med njimi so bivši priporniki, kriminalci in tisti indokitajci, ki so s Francozi zapustili'Ihdokino zaradi strahu pred maščevanjem domačinov. Kadar kdo od alžirskih domačinov zagleda na cesti človeka z azijatskimi povezami, se -oddalji z vso naglico' od njega,' ker ve, da se morejo v nekaj trenutkih od koder koli sprožiti streli nanj, čeprav prizadeti ni barbouze. OAS skoro vsakega človeka azijskih potez smatra za barbouza. Barbouzi prav tako z vsemi sredstvi napadajo in pobijajo OAS aktiviste ter so doslej .prizadeli tej organizaciji že težke izgube. Zato jih poleg OAS sovraži tudi vse alžirsko prebivalstvo. Trenutno se vodi najbolj krvava borba med barbouzj in teroristi OAS. Zasle-dujetjo se med 'seboj in pobijajo kakor v filmu divjega zapada. Končno je še policija, ki. na evrop- skemu podoben način poskuša vzdrževati red in mir v deželi. Toda ta je razdeljena v dv-e vrsti: prvo sestavljajo ■policisti, mobilizirani iz alžirskega prebivalstva, drugo pa policisti, pripeljani v Alžir iz evropske Francije. Ujed prvimi jih je hmogo pristašev OAS, .drugi 'pa so vsi odločni pristaši De Gahllea. Policija je opremljena s kratkova-1 lovnimi sprejemniki in oddajniki, na I katerih dobiva in oddaja poročila o atentatih po alžirskih ulicah. Na radij- , skih aparatih policija zasleduje atentate z oZnačko „Chicago-alarm“. Tod:,, ni mogoče, primerjati atentatov čilkaških gangsterjev pred štiridesetimi leti z atentati v Alžiru. Tu se atentati vrstijo uro* za uro, včasih na nekaj minut, s streli iz revolverjev brzostrelk, z granatami, ugrabitvami, s požigi in z bombardiranji. Nedavno so OAS teroristi pognali v zrak neko skrivališče barbouzov s protitankovskim topom. Zaradi stroge tiskovne cenzure alžirsko časopisje o atentatih ne more mnogo poročati. Vsak alžirski časopis pa ima posebo rubriko: Današnji atentati, v katerih so navadno kratko in jedrnato omenjeni pc vrsti vsi dnevni atentati. Tako je bilo n. pr. v dnevniku Journal D’Alger pred kratkim pod zgornjim zaglavjem objavljeno tole: Ob, 6,30 — V okraju El-Biar s kroglo ustreljen Gérard Testa; ob 7.— — v Laveddy z granato ubit Real; ob 9,— — v Maison-Garee iso našli truplo s kroglo ubitega muslimana; ob 9,45 — V Fo: te-Pescade je bil s kroglo ubit Naehar Yshia; ob 10,— — v Maison-Garee je bil s kroglo ubit, Alexandre Andoque; ob 10,15 — v Rouba ubit Antoine Denakda; ob 11,------v El-Biar je 'bil s kroglo ubit Alexandre Petit; ob 11,35 — v središču mesta streljanje brez žrtev; ob 11,50 — v središču mesta ubit Henri Portin; ob 13,—- ,— v Gue-de-Constantin so odvrgli v tovarniško kantino dve granati, ki pa nista eksplodirali; ob 13,40 — na trgu Besson je bil s kroglo ranjen Leon Arnaud. Med streljanjem so bili ranjeni tudi. štirje otroci; ob 15,— — v Champs-severu z vafčno modrim - morjem, na ostalih straneh z zelenimi griči, se koplje v senci 'košatih palm. Muslimanke ‘Se sprehajajo v skupinah v dolgih, belih pajčolanih, kj jim zakrivajo obraze. Nedavno se je taka skupina muslimank znašla na dvorišču neke katoliške otroške šole. V naslednjem trenutku je eni izmed muslimank v roki eksplodirala granata, ki je b:Ia namenjena otroškemu drobižu na dvorišču. Prihitela je policija, n1'teke so matere otrok. Te so se zagnale kakor levinje na musli manke. jih podrle na tla in v nav lu maščevanj;’ poteptale in raztrgale na kose. Tricšen je Alžir danes, ko se po r'em š<> sprehajata francoska vojska 'a policije. Muslimanov je 9 milijonov, Francozov 1 milijon. Sovraštvo med' njimi je dognano do viška.. V .sedmih ietih '.nateklo potoke krvi obojrh. Ali bo ne kri tekla po osainosvojitvi? .