GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA rto) XV Številka 6 (468) Velenje, 16. februarja 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Zadnje slovo od Edvarda Kardelja V soboto, 10. februarja je v Ljubljani preminil po hudi bolezni tovariš Edvard Kardelj TITOVE BESEDE V KNJIGI ŽALOSTI Predsednik Tito se je vpisal v torek v knjigo žalosti, odprto ob smrti člana predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ Edvarda Kardelja. Tovariš Tito je napisal naslednje: „Do zadnjega dne življenja, dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolucije. Dal si ogromen prispevek h graditvi naše socialistične samoupravne, neuvrščene skupnosti, h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Tvoj svetal lik komunista in revolucionarja bo vzgled in spodbuda sedanjim in bodočim generacijam. Ljubljana, 13. 2. 1979 TITO" Od dolgoletnega soborca in dragega prijatelja se je poslovil tudi tovariš Tito V torek opoldne so žaro s posmrtnimi ostanki velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja položili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani Naša globoka žalost za revolucionarjem VELENJE Boleče so odjeknile sirene v torek ob 11. uri širom naše domovine, ko se je vsa Jugoslavija še zadnjič poslovila od svojega velikega sinu, tovariša Edvarda Kardelja. Zvok siren še nikoli ni bil tako otožen. Tudi v Šaleški dolini so za kratek čas onemeli tovarniški stroji. Vsi delovni ljudje in občani smo prekinili z delom in se z minuto molka še zadnjič poklonili spominu narodnega heroja Edvarda Kardelja. V soboto popoldne, ko smo tudi v Šaleški dolini izvedeli, da je preminil v Ljubljani po hudi bolezni velikan naše revolucije Edvard Kardelj, sta med nas legla žalost in bolečina. V nedeljo dopoldne so se v domu kulture v Velenju zbrali na žalnem zboru delegati vseh treh zborov občinske skupščine, družbeno političnih organizacij, skupščine občine, krajevnih skupnosti, predvojni komunisti, borci, predstavniki organizacij združenega dela in drugi. Na žalni seji je o veličini Kardeljevega dela in življenja govoril predsednik skupščine občine Franjo Korun. Omenil je Kardeljeve ogromne zasluge' v boju za socializem in socialistično samoupravljanje in njegov pomemben prispevek k mednarodni uveljavitvi socialistične neuvrščene Jugoslavije. „Pot tovariša Edvarda Kardelja je naša pot To je pot naših narodov in narodnosti iz teme zaostalosti, je smeli drzni let samosvoje biti, ki je našla rešitev v današnji in jutrišnji dilemi svobodnega sveta in je osmišljena v prežetih borcih za mir in srečo, napredek ter enakopravnost ljudi in narodov v vsem svetu. Hudo nam je, ko se poslavljamo od našega tovariša Kardelja, ki smo ga imeli tako radi, od našega resničnega tovariša, soborca in voditelja. Vendar ob tem ne smemo biti ravnodušni in obupani — njegova zapuščina je in bo naša duhovna hrana. Prevzemati bomo morali še več dela z vso vztrajnostjo ter z neomajno zvestobo vztrajati in uresničevati našo pot, katere velike prve cilje že uresničujemo," je med drugim dejal na žalni seji Franjo Korun. Žalne seje so bile tudi v vseh kolektivih, krajevnih skupnostih in šolah. V ponedeljek popoldne sta delegaciji skupščine občine Velenje in kolektiva Gorenje položili venca h krsti Edvarda Kardelja. Zadnjo čast pa sta mu izkazali tudi dve naši častni straži, ter delegati delovnih kolektivov. V torek opoldne pa so se številni občani naše občine pridružili nememu sprevodu in se poslovili od narodnega heroja in junaka socialističnega dela tovariša Edvarda Kardelja. MOZIRJE Smrt tovariša Edvarda Kardelja je boleče odjeknila tudi v Gornji Savinjski dolini. Nema žalost preveva srca tukajšnjih občanov, njen zunanji izraz je turobni mir dni žalovanja, spuščene zastave, žalne seje. Zavest o nenadomestljivi izgubi je vseobsegajoča. Globoke in iskrene izraze sožalja so vodstva skupščine občine in njenih družbenopolitičnih organizacij v soboto s sožalnimi brzojavkami izrazila predsedstvu SFRJ, predsedstvu centralnega komiteja ZK Jugoslavije, centralnemu komiteju ZK Slovenije in ženi Pepci Kardelj. Spominu velikega pokojnika so se v nedeljo na žalni seji poklonili delegati vseh zborov skupščine občine Mozirje in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Sejo je vodil predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop, o liku Edvarda Kardelja, največjega sina slovenskega naroda, heroja v vojni — junaka v miru, revolucionarja in velikega misleca je spregovoril sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Jože Rakun. Žalne slovesnosti so v ponedeljek pripravili na vseh osemletkah Gornje Savinjske doline, v nazarskem Zagarstvu in v gornjegrajski Smreki, kjer so pripravili skupno komemoracijo za vso krajevno skupnost. V torek dopoldne so bile žalne slovesnosti še v Cinkarni v Mozirju, v Elkroju, v Kovinarstvu na Ljubnem in drugod. Delegacija mozirske občine se je z žalnim mimohodom od Edvarda Kardelja poslovila v ponedeljek popoldne. Sestavljali so jo člani predsedstva skupščine občine Mozirje, predsedniki njenih zborov, člani izvršnega sveta, po dva predstavnika vsake krajevne skupnosti in po dva predstavnika vseh občinskih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Venec so položili Anton Vrhovnik, Franc Štiglic, Verica Pečnik, Jože Planovšek in Matevž Požarnik. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili številni občani Gornje Savinjske doline, uradno delegacijo pa so sestavljali člani družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje, člani političnega aktiva občine in vodje delegacij za zbor združenega dela. Na častni straži obkrsti velikega pokojnika pa so v ponedeljek stali Hinko Čop, Jože Rakun, Jože Kumer, Franjo Gerdina, Vlado Košir in Božo Križnik. Vsa sredstva organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki so jih te namenile za vence, so nakazali v korist onkološkega inštituta v Ljubljani. O velenjskem žalnem zboru v spomin tovarišu Edvardu Kardelju smo podrobno poročali v posebni številki Našega časa, katero smo izdali v ponedeljek, 12. februarja. Udeleženci žalne seje so predlagali, naj se poimenuje v občini Velenje v spomin na tovariša Edvarda Kardelja in njegovo ustvarjalno delo eno najvidnejših ustanov ali javni objekt z njegovim imenom. To bodo storili delegati vseh treh zborov skupščine občine na prvi seji. eviHIka 6 (468) - 16. februarja 1979 l\S3 (Obiski Edvarda Kardelja v Velenju 277. april 1969 ITega dne pred desetimi leti je bila v Velenju osrednja slovenska proslava „Štajerska in Koroška v revoluciji", kutupaj s predsednikom republike Josipom Brozom Titom in mnogimi drugimi gosti se je proslave udeležil tudi ovavariš Edvard Kardelj. Po prihodu v Velenje so goste popeljali skozi špalir velenjskih rudarjev v zgradbo občinske kujupščine, kjer se je predsednik Tito krajši čas pogovarjal z Edvardom Kardeljem, njegovo ženo Pepco, takratnim irecedsednikom skupščine občine Velenje Nestlom Zgankom ter predsednikom velenjskega pripravljalnega odbora za ■gzganizacijo proslave, Petrom Krapežem. (slika zgoraj) £8.8. april 1969 1 Tovariš Edvard Kardelj je v spremstvu žene Pepce in sekretarja medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje uieza Zahrastnika obiskal Velenje. V Velenju ga je najprej sprejel in pozdravil takratni predsednik občinske jupščine Nestl Žgank, zatem pa je v spremstvu predstavnikov občinske skupščine, občinske konference ZK in "jčinske konference SZDL obiskal tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tu je goste pozdravil generalni direktor iran Atelšek ter jim predstavil sodelavce in predstavnike samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij ter stote iz termoelektrarne Šoštanj, lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj in Chrommetala Velenje. EEdvard Kardelj je najprej obšel proizvodne prostore Gorenja, kjer so ga sproti seznanjali z razvojem tega kolektiva 'in z z delovnimi načrti. Ogledal si je tudi novo tovarno hladilnikov ter gradbišče nove hale za izdelovanje televizorjev, "isosokemu gostu so pokazali tudi že prvi črno-beli televizijski sprejemnik Gorenje. Tovariš Edvard Kardelj si je lejedal še Chrommetal ter se nato sestal s predstavniki Gorenja in nekaterih drugih delovnih organizacij iz Velenja, u so tovariša Kardelja seznanili z razvojnimi načrti Gorenja in njihovimi prizadevanji za zagotovitev hitrejšega »zvoja nekaterih drugih delovnih organizacij in panog. Edvard Kardelj je izrazil zadovoljstvo spričo takih pobud in razil mnenje,i da jih je treba podpreti. r*—.— "" g*. * |M? -ž? 'J iif V P Suu W<>x fi&h J*M l ) UTvivCV kdoKi ^Khiouici Jfo^o"«/^ TdlfjMU t)ocLa»č*4 / . loltJl OMjn-MtJ ljknhjO. %JAX3fi- lai^o/v*a. jtoi/e* ?t'eQ Dhafic Jkuewh ^vm] $,*JL tv* ltnUJ- Hm pi t^u- Iz vsega srca te imamo radi Tako je zapisalo 20.000 delavcev Gorenja v spomenici, ki so jo ob njihovi 25-let-nici izročili velikemu sinu Slovenije in Jugoslavije, tovarišu Edvardu Kardelju !4.4. april 1978 Č Član predsedstva SFR Jugoslavije in ZK Jugoslavije Edvard Kardelj je ob prihodu v središče Šaleške doline skupaj jcpodpredsednikom republiškega izvršnega sveta, Zvonetom Draganom, predstavniki MS ZK Celje, OK ZK Velenje r i SO Velenje najprej obiskal Gorenje. Ob prihodu sta tovariša Kardelja in ženo Pepco pozdravila Branka Cvejič in •jutubo Stare. Med pogovori je generalni direktor Ivan Atelšek (srednja slika) orisal razvoj Gorenja, zlasti podrobno Rtetegracijske procese in prizadevanja za prodor Gorenja na tuja tržišča. P Po obisku tozdov Štedilniki, Hladilna tehnika in Elektronika ter servisnih skladišč si je tovariš Edvard Kardelj gje|ledal eksperimentalno tovarno za proizvodnjo prostorskih elementov. Direktor GIP Vegrada, Janez Basle (slika pooodaj) je goste seznanil s prizadevanji za uveljavitev industrijskega načina gradnje objektov, posebej pa še gradnje »bjejjektov družbenega standarda. Pi Pozneje je tovariš Edvard Kardelj obiskal še Rdečo dvorano, ogledal pa si je tudi mestno središče in razstavo del tožiižidaija Jakca na tematiko NOB. Ob odhodu iz Velenja je predsednik občinske skupščine, Franjo Korun poudaril, ta si so v pogovoru s tovarišem Kardeljem razjasnili prenekatero vprašanje, ki zadeva naš samoupravni socialistični azvzvoj. Tovariš Kardelj pa je ob slovesu izrazil željo, da bi delovni ljudje velenjske občine dosegali tudi v prihodnje lovove uspehe. „Biti moramo dinamični v razvoju, saj je naša družba revolucionarna in mora neprestano naprej, budni n moramo biti v zaščiti elementarnih izhodišč, ki so omogočila tako hiter razvoj vse naše skupnosti," je še poudaril lova variš Edvard Kardelj. Član predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije, tovariš Edvard Kardelj je dvakrat obiskal Gorenje, lani pa je bil pokrovitelj proslave 25-letnice, „Srebr-nega jubileja zvestobe Gorenja". Visoki gost se je prvič mudil v Gorenju (28. 4. 1969) neposredno po tem, ko so v rekordnem času zgradili tovarno za proizvodnjo hladilnikov in začenjali z gradnjo tovarne za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Ob tesj priložnosti so tovarišu Kardelju pokazali tudi prvi črno-beli televizijski sprejemnik Gorenje. Drugič je obiskal tovariš Edvard Kardelj Gorenje lani (24. 4. 1978), ko je ta skoraj 20.000 članski delovni kolektiv slavil srebrni jubilej. Pozorno je prisluhnil pripovedim o dosedanji rasti in razvojnih načrtih ter hotenjih Gorenja. V razgovoru je nanizal misli o številnih vprašanjih, na katera so v Gorenju v tistem trenutku iskali odgovor. Ob srebrnem jubileju, 25-letnici, so delavci Gorenja zaprosili tovariša Edvarda Kardelja, da bi bil pokrovitelj njihovega slavja. Pobudo je sprejel z zadovoljstvom. Presenečen pa je bil, ko je izvedel, da so se delavci Gorenja odločili, da mu ob njihovem jubileju izročijo posebno spomenico in jo vsi tudi podpišejo. V spomenici tovarišu Edvardu Kardelju so delavci Gorenja med drugim zapisali: „Kot velika družina kovinarjev, ki združuje svoje delo v Jugoslaviji in izven nje, Ti moramo z našo enostavno besedo povedati, da se napajamo ob Tvojem znanju in zajemamo usmeritve našega dela v stvaritvah koncepta samoupravne družbe ter v naši vsakdanji borbi za večji kos kruha soustvarjamo novo kakovost življenja. Ponosni smo, da imamo v Tebi velikega sina Slovenije, ki s prav takšno strastjo zagnanosti vztraja kot velik sin Jugoslavije ter v nenehni znanstveni, filozofski in družbeno-politični zavzetosti daje nova pota družbenih rešitev vsemu naprednemu svetu. Tvoje življenje je zgodovina našega -naroda. Ti si sostvaritelj naše revolucije. Bil si vedno na čelu in ž nezmotljivim instinktom sodobnega filozofa, marksista, politika in vodje si v naša omahovanja vnašal novo vero in nove cilje. Globoko zaupaš razredu, ki mu pripadaš, partiji, ljudstvu. Vedno si znal poiskati in izraziti vse tisto skrivno, kar je bilo v nas, in nam povedati, kaj želimo. Človek je bil in ostaja Tvoje in naše vodilo. Zato dosegamo tako pomembne uspehe. Tvoja pot je naša pot. S svojimi podpisi jamčimo, da bomo na tej poti vztrajali v dobrem in hudem, v najtrših preizkušnjah. Verjamemo človeku, zaupamo sebi in zaupamo Tebi in Ti preprosto želimo povedati, da Te imamo iz vsega srca radi Tvoji.. Ko so mu pred novim letom predstavniki Gorenja predali spomenico, je pokrovitelj slavja ob njihovi 25-let-nici, tovariš Edvard Kardelj zaželel delavcem Gorenja tudi v prihodnje kar največ uspehov, izrazil pa je tudi prepričanje, da bodo kar najbolj dosledno v kqnkretni praksi, v vsakdanjem delu uresničevali vsebino zakona o združenem delu. Delavce Gorenja je izguba njihovega vzornika in prijatelja še posebej prizadela. Kot pred mesecem,tako tudi zdaj znova zatrjujejo, da bodo na poti, ki jo je začrtal tovariš Edvard Kardelj vztrajali v dobrem in hudem, v najtrših preizkušnjah. Njihova naloga pa je, da skupaj z vsemi našimi delavci storijo vse, da bodo določila zakona o združenem delu zaživela v vsej popolnosti in povsod. 4i\5 Številka 6 (468) - 16. februarja 19 Aktivna pionirska organizacija Celodnevna osnovna šola zahteva nov profil učitelja — Kadrovske šole zaenkrat nudijo premalo O šoli Veljko Vlahovič smo v našem tedniku že veliko pisali. Zasledovali smo njeno pot od temeljnega kamna do dograditve v letu 1977. Zasledovali smo njene prve iščoče korake in prehod na celodnevno osnovno šolo v lanskem letu. Pisali smo o njihovih malih radostih in težavah, o delu in snovanjih, sledili smo jih skozi ves kratek življenjski vek. Šola je, tako kot rod, ki si v njenih nedeijih nabira prepo-trebno učenost, še pravi otroči-ček. Toda otročiček le po letih, drugače pa že resen in zrel mož. Ponosni na ime velikega revolucionarja Veljka Vlahovi-ča, po katerem smo šolo poimenovali, so člani kolektiva resno in odločno prijeli za delo in lani kot drugi v občini prešli na celodnevno osnovno šolo. Z uvedbo te sodobnejše oblike poučevanja, ki jo želimo v prihodnjih letih omogočiti tudi učencem na drugih osnovnih šolah, je kolektiv sprejel dodatno odgovornost, nove naloge in spremenjeno obliko dela. Danes je prvo iskanje že za njimi. Obogateni z enoletnimi izkušnjami, s podobnimi težavami drugih šol, sedaj že laže in svobodneje dihajo ter bolj snelo načrtujejo delo za jutrišnji dan. Na šoli, ki ima 22 odelkovje danes skoraj 600 učencev. Čeprav sodobno zamišljena in opremljena, se je šola že od Marija Žužek začetka srečevala s slabimi storitvami izvajalca ter nenehnimi popravili. To je bilo prav gotovo dodatno breme, to so bile dodatne skrbi in razburjenja, ki jih na novi šoli še ni bilo pričakovati. Ob drobnih in večjih težavah, ob vsakdanjem delu pa so se kalili člani kolektiva, dograjevali so sistem izobraževanja, Otroci so naše največje bogastvo Letošnje leto je mednarodno leto otroka — Družbena skrb za otroka sestavni del in potreba družbeno ekonomskega razvoja — V občini Velenje bo akcije v mednarodnem letu otroka usklajeval koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Velenje Generalna skupščina OZN je razglasila letošnje leto za mednarodno leto otroka, ki bo v naši republiki potekalo pod geslom Otroci so naše največje bogastvo. Družbena skrb za otroka je od rojstva naprej sestavni del in potreba celotnega družbeno ekonomskega razvoja. V interesu samoupravne družbe pa je, da kar najhitreje zagotovimo bolj izenačene pogoje za rast in razvoj otrok. Z najširšo družbeno skrbjo, vzgojo in izobraževanjem moramo omogočiti otrokom ne samo da se rojevajo zaželeni in v ugodnih pogojih, ampak tudi, da lahko v vseh obdobjih svojega otroštva razvijajo svcje razvojne sposobnosti. Pri tem pa je potrebno vedno upoštevati stalni in zgodovinski interes delavskega razreda pri krepitvi ekonomske in socialne varnosti delavcev in vseh delovnih ljudi, ki je bistveni dejavnik za izboljšanje pogojev družbene skrbi za otroka s svojimi zdravstvenimi, vzgojnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in najširšimi socialnimi prvinami. Do konca prihodnjega leta bomo v naši republiki izpeljali srednjeročne plane, ki dajejo težišče tistim, ki perspektivno najbolj in najbolj neposredno vplivajo na rast družbene produktivnosti dela. Družbena skrb za otroka spada v dejavnost s prioriteto zaradi najbolj neposrednega vpliva na hitrejši ekonomsko - socialni razvoj in za izboljšanje položaja otrok v družbi. V mednarodnem letu otroka moramo storiti še več za uspešnejši zaključek tega srednjeročnega obdobja ter uskladiti napore pn zagotavljanju najširše družbene skrbi za otroka. Več moramo storiti za analizo položaja otroka v naši družbeni skupnosti in odkriti področje in obdobja otrokove rasti, ki pomenijo zavoro pri oblikovanju socialistične osebnosti človeka. Na področju vseh družbenih dejavnosti bo potrebno pregledati, kako uresničujemo pravice vsakega otroka v zvezi s posameznimi oblikami družbene skrbi in vzgoje v smislu deklaracije o pravicah otroka, naše ustave, dokumentov kongresov Zveze komunistov in programa socialistične zveze. V mednarodnem letu otroka je potrebno sprožiti nekaj akcij, posvetovanj, zunanjih manifestacij, ki naj skozi vse leto vzpodbujajo delavce in občane, da se poglobijo v problematiko celotne družbene skrbi za otroke. V občini Velenje bo akcije v mednarodnem letu otroka usklajeval koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Velenje, občinska zveza prijateljev mladine pa je že pripravila osnutek programa dela v letošnjem letu. Več pozornosti bodo posvetili zagotavljanju pogojev za delo z otroki v krajevnih skupnostih ter zagotovitvi finančnih pogojev za delo dtuštev in organizacij, ki izvajajo program za otroke in mladino v krajevnih skupnostih. Posebno pozornost bodo posvetili informativni dejavnosti. Da bi se starši otrok izobraževali na področju vzgoje in izobraževanja bodo propagirali revijo Otrok in družina kot trenutno najbolj strokovno in poljudno pisano revijo za starše. Zavodu za šolstvo in izdajateljskemu svetu pri zvezi prijateljev mladine Slovenije bodo predlagali, da bi izdali brošure, v katerih bi opisali razne pojme kot npr. tovarištvo, bratstvo, edinstvo itd. Posebno pozornost bo potrebno v občini posvetiti izobraževanju mentorjev za deto z otroki v šolah in krajevnih skupnostih ter predlagati drugim skupnostim in organizacijam, da uredijo probleme s področja vzgoje in varstva otrok. Organizirano reševanje potreb otrok mora postati sestavni del programov krajevnih skupnosti. Naloge, ki si jih bomo zastavili v letošnjem letu. bo potrebno ob koncu leta pregledati. Takoj ob njihovem sprejetju pa je potrebno poglobiti samoupravno odgovornost, da se nebi dogajalo, da do njihove realizacije sploh ne bi prišlo. Kot smo že omenili, morajo biti te aktivnosti daljnosežne. Torej jih bo potrebno izvajati tudi v bodoče in ne le v letu otroka. MIRA TAMSE urejali samoupravne in medsebojne medljudske odnose. O delu, življenju in sodobni vzgoji smo se pogovarjali s tremi članicami kolektiva te šole: ravnateljico Marijo Žužek, učiteljico Majdo Lesničar in pedagoginjo Olgo Meh. Nekdanje in sedanje pedagoško delo „Cilji, načela in smotri so isti, način poučevanja pa drugačen," menijo na šoli. Naša samoupravna socialistična družba ter obogateni ekonomski odnosi in nezadržen tehnični napredek zahtevajo vse bolj usposobljenega delovnega človeka.. K oblikovanju takšne osebnosti in popolnejšega znanja pa bolj kakor druge šole, vodi celodnevna osnovna šola. Poti, po katerih mlademu človeku ,.vlivamo" znanje,so tu prav gotovo boljše, saj so pogoji dela bistveno kvalitetnejši. V celodnevni šoli se pojavlja tudi neka nova komponenta, to je tesnejše sodelovanje in spoznavanje učitelja in učenca. Takšno izobraževanje pa nudi še druge prednosti. Učenec, ki je neprestano pod vodstvom učitelja, laže dojema snov, učitelj ga usmerja, vodi od nebistvenih k bistvenim problemom in mu tako omogoča pridobitev popolnejšega znanja. Na celodnevni osnovni šoli je bistvena sestavina dela in življenja prosti čas. Učenci naj bi se v letih šolanja naučili smotrno izkoriščati prosti čas, zato na šoli Veljko Vlahovič namenjajo velik poudarek razvoju posameznih krožkov. Zelo pomembno je, kako zaposliti učenca, da ne bo preobremenjen in kako ga usmerjati, da se bo privadil na kolektivno delo in medsebojno pomoč. To so le nekatere bistvene novosti, ki jih v osnovno šolo vnašajo sodobna pedagoška spoznanja. Pri nas smo konec septembra med učence razdelili vprašalnik, da bi izvedeli, kakšne težave in napake zaznavajo naši učenci pri delu pedagoških delavcev. Po analizi teh vprašalnikov smo skušali delo nekoliko spremeniti. Naša največja težava je pomanjkanje učiteljev in prostorov. Potrebno bi bilo dograditi igrišče in nakupiti posamezna igrala. Omeniti pa velja tudi to, da šola nima najustreznejše lege za takšno obliko pouka, saj otroci v uri prostega časa, ki je na razpolago, nimajo kam." Odnos učitelj — učenec Na tem področju se je pokazal bistven napredek. V celodnevni osnovni šoli učenci dosti bolj intenzivno sodelujejo med poukom. Bolj se kažejo njihovi interesi in nagnenja. Vsebina dela je sicer predpisana, učenec pa sodeluje pri oblikovanju metod učenja. Učitelj to njegovo iniciativnost mnogo bolj upošteva. Organizirane so tudi oddelčne konference na katerih učenci skušajo vplivati na izobraževalne procese v šoli. Ker je v sedanji sodobni šoli tudi izobraževalna tehnologija bistveno napredovala, omogoča to lažje učenje in boljše spoznavanje raznih predmetov. Najbolj so prav gotovo danes posodobljene fizikalne in kemijske učilnice. Na razpolago pa so nam tudi številni dnigi tehnični pripomočki, predvsem pa mnoge avdiovizualne priprave. Po analizah, ki smo jih napravili na tej šoli in ki so jih primerjali tudi s podobnimi analizami na drugih celodnevnih osnovnih šolah ugotavljajo, da nudi celodnevna osnovna šola pomoč predvsem učencem, ki so imeli neurejene socialne razmere ali iz kakršnih koli razlogov otežkočeno učenje. To je prav gotovo pozitivno, vendar pa se o tem nehote postavlja vprašanje, kako bi se dalo šolanje oplemenititi za učence, ki kažejo večjo mero nadarjenosti. Učenci — samoupravljalci Celodnevna osnovna šola nudi najširše možnosti za razvijanje, oblikovanje in dograjevanje samouprave med učenci. K temu bistveno prispevajo tudi boljši medsebojni odnos med učiteljem in učencem, saj mora biti težnja vsakegi pedagoga na celodncvni osnovni oli, da se bolj približa svojim učencem. Upoštevati mora njegove ideje in spoznanja in se predvsem aktivno vključiti pri vodenju in organizaciji prostega časa - Nadaljna oblika samoupravljanja so že prej omenjene oddelčne konfcrencc na katerih učenci opozarjajo na težave, kjer izražajo svoja lastna hotenja in zamisli. Najbolje pa samoupravljanje odvija v pionirski in mladinski organizaciji, kjer učenci pod vodstvom mentorjev opravljajo številne koristne in zanimive naloge. Osnovna šola in slovenščina V zadnjem času ugotavljamo, da nam slovenščina vse prepogosto „uhaja" iz rok. Da bi se naše besedno in pismeno bogastvo tudi v prihodnje bolj bogatilo in da ne bi podlegalo nepotrebnim vulgarizmom, ki se v obliki popačenk, narečij in tujk širijo med nami je potrebna najširša akcija za izboljšanje slovenskega jezika. Pri tem morajo najpomembnejšo nalogo prevzeti osnovne šole. Na šoli Veljka Vlahoviča so mnenja, da dajejo slovenščini poudarek vsi učitelji. Preveč pa je pisane besede in premalo pogovornega jezika kar zmanjšuje komunikativnost učencev in krni njihovo izrazoslovno bogastvo. Na šoli pravijo, da je tudi doma zanemarjen pogovorni jezik, saj vsepreveč časa vzame televizija. In učbeniki? V njih je preveč slabih govornih vzorcev. Na šoli so mnenja, da se iz leta v leto stopnjuje zahtevnost pedagoškega dela, učitelj postaja vedno bolj organizator in svetovalec ter vzgojitelj — to je tudi zahtevnejše. Ob tem pa širina učiteljevega znanja vedno pogosteje ne zadovolji otrokovih želja in vprašanj. Kadrovska šola vzgaja dosti premalo poglobljeno, še vedno pa ni rešena možnost nadaljnjega izobraževanja in dopolnjevanje znanja ter ni ustreznih učnih pripomočkov za učitelje. Težave pa nimajo le učitelji za svoje dopolnilno izobraževanje. Težave so tudi pri nakupu raznih pripomočkov za izobraževanje otrok. Didaktična industrija pri nas bistveno zaostaja za takšnimi industrijami v svetu. Pionirska organizacija Učenci na osnovnih šolah se kar precej naučijo o samoupravljanju. Morda je manj teorije kot kasneje na srednjih šolah, pa zato toliko več prakse. Pionirska organizacija, ki je najpomembnejša organizacija na šoli, saj je v njene vrste vključenih največ učencev, je organizirana po razrednih skupnostih. V razrednih skupnostih posameznik najbolj aktivno sodeluje. Le redki učenci danes ne sprejmejo nobene zadolžitve. V letošnjem prvem polletju so na šoli Veljko Vlahovič pioniiji organizirali zbiranje odpadnega papiija in divjega kostanja. Prodajali so značke in nalepke za izgradnjo doma pionirjev v Dolenjskih Toplicah, prodajali voščilnice za solidarnost ob novem letu ter zbirali denar za solidarnost otrok Palestine in Južne Afrike. Pionirska organizacija se je prijavila na tekmovanje jugoslovanske pionirske igre. To pa ni vse. Udeležili so se delovnih akcij in tako v krajevni skupnosti Konovo pomagali pri urejanju igrišča. Na šoli imajo preko 50 različnih interesnih dejavnosti. Skoraj vsi učenci pa delujejo v V razredu... Poklicno usmerjanje na osnovni šoli V zadnjih letih se tudi na osnovnih šolah odločajo za popolnejše informiranje učencev o možnostih nadaljnega študija in zaposlitve. Tega dela so se redno lotili tudi na šoli Veljko Vlahovič. V poklicno usmerjanje so vključeni učenci osmih razredov. Ti še često nimajo izoblikovanih interesov za nadaljno poklicno usmeritev. Olga Meh Želje najpogosteje izrinejo sposobnosti učenca in tako je od primerne osveščenosti morda odvisna celotna življenjska pot takšnega mladega človeka. Pri poklicnem usmerjanju opravi veliko dela Skupnost za zaposlovanje, ki s številnimi anketami in razgovori skuša pomagati osmošolcem. Tudi na šoli organizirajo razgovore o šolanju na različnih srednjih šolah ter seznanjajo učence z nekaterimi najbolj običajnimi deli. Učencem pa omogočijo tudi ogled filmov s to tematiko, vodijo jih na ekskurzijo v delovne organizacije ter v šolo pokličejo strokovnjake, ki spregovorijo o svojem delu in o delu v njihovih delovnih organizacijah. Kljub temu se mnogokrat učenci do zadnjega ne morejo odločiti, kako bodo nadaljevali šolanje. V teh primerih nudijo tudi individualno svetovanje, ki je večinoma precej uspešno. Starši in celodnevna osnovna šola Po začetnem navdušenju, ki so ga starši pokazali ob prehodu na celodnevno osnovno šolo je sedaj zanimanje, kot so dejali na šoli Veljka Vlahoviča, bistveno upadlo. Večina staršev se sedaj zanima le še za uspeh učenca, ne sodelujejo pa pri oblikovanju vzgoje in izobraževanja. Tako ni trdnejšega sodelovanja niti s svetom staršev. Ob začetku šolskega leta starše sicer seznanijo z načinom in delom celodnevne šole, kasneje pa se sodelovanje nekako izgubi, saj so starši nezainteresirani za sodelovanje s šolo. Vzrok je morda v tem, da jim ni več potrebno skrbeti za učenje otroka in so tako premalo seznanjeni s šolskim redom. vsaj eni od njih. Pri takšnei številu interesnih dejavnos imajo na šoli štirinajst zunanji sodelavcev. Z njihovim deloi so zelo zadovoljni in bi jih rai pritegnili k sodelovanju še vei Predvsem bi potrebovali sod lavce tehnične stroke. Pionirska organizacija na šc Veljka Vlahoviča je letos Majda Lesničar pričakujejo izgradnjo otroške] igrišča, ki bo veljalo okoli tisoč dinarjev in bo bistven prispevalo k izboljšanju izrab prostega časa. Sicer pa zatrjuj« jo, da se bodo v prihoda trudili enako in še bolj ki doslej, da bodo šolske klo zapustili kar najbolj razgledani dobri učenci, ki bodo kasne prispevali čim večji delež izgradnji naše domovine socialističnega samoupravneg sistema. BORIS ZAKOŠ: " NAŠE ŠOLE svojih vrstah uredila podobe delegatski sistem kot je v občil Velenje. Tako so bili delega razrednih skupnosti delega zbora združenega dela, izvoljei predstavniki razredov pa so bi delegati družbeno politične] zbora. Imenovali pa bodo tui zbor krajevnih skupnosti. S stavljali ga bodo učenci i posameznih krajevnih skupni sti. Na prvi konferenci je b izvoljen izvršilni organ - odrei ni odbor, ki šteje 21 delegatu V njem ima vsaka razredu skupnost po enega delegati Odredni odbor je imenovi izvršni odbor, ki šteje sedei delegatov. Učenci so se v tem sami upravnem sistemu na šoli dobr znašli in skušajo vedno bo aktivno sodelovati ter načrtuji jo in ocenjujejo delo v razrec nih skupnostih. Na šoli Veljko Vlahovič so celodnevno osnovno šolo ven darle vsi zadovoljni. Pred krai kim so dobili tudi šolsio televizijo, ki jo želijo letos i prihodnje leto še izpopolniti tako da bodo imeli monitorje vseh učilnicah. Menijo, da s bile ob prehodu na celodnevn osnovno šolo težave bolj me delavci šole kot učenci, ki jihj sprememba navdušila. Nestrpni evilkka 6 (468) - 16. februarja 1979 laiko najbolje izkoristiti delovni čas fV ^Velenju je bil pretekli teden v četrtek posvet o izkoriščanju razpoložljivega vnnega časa v rudniku lignita Velenje. To je bilo dopoldne, popoldne pa je sledil še mor o dohodkovnih odnosih v slovenskem elektrogospodarstvu. Med gosti — Tone Bole in Vinko Hafner pooldanskega pogovora v :oririh skupščine občine Veščo se poleg predstavnikov ijskkega rudnika udeležili tu-mnoogi gostje, med njimi nik slovenskih sindika-iinko Hafner, član pred-fai SR Slovenije Tone Bole, seddnik republiškega odbora tta delavcev energetike in iggovništva Teodor Jelen, etaar odbora Jože Leskovar, staavnika zvezne in republi-spodarske zbornice, predli Rek Zasavje, Bosanskih iv in drugi. B".lwodni besedi je generalni rtktODr Rudarsko elektroener-kombinata Velenje ■r irng. Mirko Bizjak sprego-o i proizvodnji v velenjskem inikiu v naslednjih letih glede pottrebe elektrogospodarstva pveniije. Pejaal je, da je Šaleški ener-ivir soliden in tudi dolgo-o eksplotabilen. Rezerve logga v ležišču znašajo 400 lonnov ton, od tega tako ovvane bilančne - to je liki jih sedaj koristijo — s,5 mhilijonov ton, izvenbilanč-rezzerv pa je po ocenah 135 ijonnov ton. Po besedah Mir-Bizjjaka zahteva spreminjanje nbiiilančnih rezerv v bilanč-terr nadaljnje odkopavanje jšnnje delo seveda pa tudi slika vlaganja; po ocenah 042 milijarde dinarjev. Ob lem titem pa se je treba zaveda-da j je pridobivanje premoga v mah : velenjskega rudnika prav iradi i velikih globin ležišča slo zaahtevno. Koppanje premoga v nedrjih aleškee doline vzporedno pora-■tuddi mnoge ekonomske ter jcialnne probleme. Vedeti je reba, , da izginjajo zaradi izkori-Sanjai bogatih nahajališč pre-oga pod vodo najlepše ravne mširine doline, mnoge hiše in ■ugi < objekti, naselja, ljudje se orajcjo seliti drugam. To po-Točaa tudi ogromne stroške iradi i nadomestitve porušenih jjektitov. „Žal, cenejše energije in s s tem se moramo sprijazni-, ko ) govorimo o vrednosti in naiaše termoelektrične ener-' je dejal Mirko Bizjak, t tem smo dolžni," je na-evaal, „iskati še hitreje kot sdaj i najbolj optimalne načine Erišččanja teh energetskih virov to 2 z izvajanjem najsodobnej-melehanizacije, z optimalnim orišččanjem razpoložljivega de-)vneg:ga časa, delavcem v jami a zagotoviti takšne delovne ogojeje, ki jih pred vsemi drugi-li deklavci zaslužijo." Da . bi vsa ta vprašanja na elenjsjskem rudniku kar najbolje t čimrn hitreje odpravili, so lani aročiiili pri Rudarskem inštituti v Bfieogradu izdelavo študije z aslovivom Izbira odgovarjajoče-i nafičina izkoriščanja delovne-i časasa zaposlenih in rudnika ri mmehaniziranem odkopava-ju z i vidika povečanja ekono-ličnoiosti dela v jamah Rek Ve-inje. : Njen nosilec je bil pro-ssor < dr. Rudi Ahčan iz ljub-ansk«e fakultete za naravoslov-in t