dr: LJUBLJANI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckjja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v "Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34y za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunuj 24.797 Uprava: Kopitarjeva o. telefon 2992 izhaja vsak duu zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Dokaz zrelosti Berlin, 9. avgusta. (Od našega poročevalca.) Nemški narod je v enem najbolj kritičnih trenutkov svoje zgodovine podal svetu sijajen dokaz svoje politične zrelosti. Na zahtevo s komunisti združenih nemških fašistov, da naj se razpusti pruski deželni zbor, je prebivalstvo Prusije, ki šteje dve tretjini nemškega naroda, odgovorilo: ne! Za predlog nemških nacionalistov je glasovalo samo nekaj nad eno tretjino volivcev, čeprav je »nesveta ali-jansa« fašistov in komunistov razvila za ta plebiscit naravnost besno agitacijo in je celo stari Hinden-burg dopustil, da se njegova avtoriteta izrablja v prilog »jeklenih čelad?. Trdna fronta katolikov, 60cialnodemokratskega delavstva in demokratičnega meščanstva je odbila poizkus, da ee strmoglavi sedanja republičanska koalicija v Nemčiji, uvede fašistična diktatura in izzove miru nevaren položaj po vsem svetu. Zakaj vse to bi bile neizogibne posledice zmage antidemokratičnih elementov v Prusiji. Da je miru v Evropi od samega začetka nevaren iz Moskve komandirani komunizem, to je znana in povsem naravna stvar. Kdor si kakor t;o-skovski diktatorji ne more predstavljati gospodarskega preporoda sveta in sreče človeštva drugače kakor na razvalinah krščanstva in njegove spiri-tualistične kulture, ta mora pač skušati, da vse do kraja razruši, kar je na poti materialistični uredbi človeške družbe. Ne zaveda se pa krščanska Evropa v zadostni meri, da ni nič manj nevaren nasprotni« krščanskega miru in reda ter krščanske politične in gospodarske preosnove zapadne kult ume družbe fašizem, ki nastopa v imenu narodnih vrednot in svetinj. Komunizem, ki izpoveduje internaciona-lizem, in fašizem, ki do skrajnosti pretirava nacionalni princip, sla enako nevarna mirnemu razvoju Evrope k boljšemu. Oba zahtevata diktaturo, ki taji pravico vsakega individua do enakopravnega soodločanja v zadevah občega blagra in posameznika ponižuje v slepo orodje neomejene volje neke nanj-šine, ki nastopa v imenu »proletariata« ali »naroda«. Ne eden ne drugi ne priznava ne osnovnih svoboščin posamezne osebnosti ne pravic naravnih edinic vsakega ljudskega organizma: oba sta zagrizena sovražnika vsega, kar se brezvoljno ne ukloni diktatu komisarja ali ,duceja\ Fašizem obožuje narod, katerega ne podrejuje občemu moralnemu zakonu, ampak ga smatra za najvišjo in absolutno normo dejanja, naj bo dejanje samo na 6ebi še tako slabo, nemoralno in v škodo drugim. Fašizmu je krivica in nasilje dovoljeno in sveto, če služi namenom plemena. Socialni program nacionalnega fašizma pa je nadvlada tiste kaste, ki ima v rokah vajeti države: tako zvane fašistične »hierarhije«, ki sama sebe istovetuje z narodom. Fašistični nacionalizem si domišlja, da bo z železno pestjo uredil kaotično stanje Evrope, v resnici pa pospešuje revolucijo, in napetost, ki vlada med najraznovrstnejšimi nacionalnimi, kulturnimi in socialnimi težnjami človeštva po vojni, povečuje do maksimuma. Drugače tudi ne more biti, če se oznanjuje diktatura, tlači svoboda in s silo vzdržuje gospodstvo »hierarhije«, ki razpolaga z držalo in njenim bogastvom. Kako tak sistem igra v roko revoluciji, se je najjasneje videlo baš ob priliki pruskega plebiscita, ko so komunisti šli z navdušenjem v boj za nemški fašizem, dobro vedoč, da nobena stvar ne more tako pospešiti izbruha svetovnega požara kakor nacionalistična diktatura, ki bi ee na političnem, gospodarskem in mednarodnem polju končala s splošnim polomom. Nemci smo poraza naših "fašistov posebno veseli zaradi našega mednarodnega položaja, ki od nas kategorično terja sporazum in prijateljstvo z zapadnimi velesilami, v prvi vrsti s Francijo, brez katere je naš nacionalni in gospodarski dvig nemogoč, naj se to še tako čudno sliši in naj je to našemu ušesu prijetno ali ne. Brez nemško-franco-skega sodelovanja ni miru v Evropi, to je dogma. Bil je pa ravno fašizem, ki je prvi začel zavestno in sistematično rušiti to osnovno dogmo, in sicer je bil lo ravno italijanski faSizem, katerega so si naši nemški nacionalisti vzeli za vzor in kateremu na ljubo so se celo odpovedali južnemu Ti-rolu! Največ poguma za svoje razrušilno delo so dobili naši hitlerovci in naše »jeklene čelade« od Mussolinija in njegovih znanih govorov, ko je italijanski »dux« klical na mejdan Francijo in preprečil brodovni sporazum, kar jc bil začetek in vzrok sedanje evropske politične in gospodarske krize. Je pa nezaslišana in v resnici neusmiljena ironija usode, da je zdaj ravno taisti Mussolini tisti, ki mora svojim germanskim oboževalcem, kateri so se mu prišli letos prav posebno poklonit, zaklicali: stop! Ne dalje, da ne zažgele hiše I Je pa lo sploh lekcija za vse, ki se ne morejo otresti občudovanja pred italijanskim fašizmom, kateri je moral sedaj kapitulirali pred realnostjo in začenja peti himno miru ter liberalnih principov človečan-slva, ker bi sicer italijansko gospodarstvo vzel zlodej in bi nad razvalinami širokoustnega italijanskega nacionalizma zaplapolala rdeča zastava srpa in kladiva. Mi republičanski Nemci se tega ne bojimo, da le premagamo kričaštvo našega fašizma. Nedeljska lekcija je bila dobra, slediti pa ji morajo še druge! V prvi vrsti se mora začeti intenzivno vzgajati mladina v krščanskem in demokratičnem duhu. V tem oziru je prvi stadij nacionalistične psihoze pri nas že premagan. V Hernisdorfu pred vrati Berlina se pravkar vrši skupno taborjenje francoske in nemške mladine. Fantje in dekleta ne telovadijo samo, ampak se tudi skupaj učijo: Nemci franco- Predvotm o in ;ods so pozaM^eni — Gre za veliko naročilo sovjetov pri irancoshs industriji London, 10. avgusta, os. »Times« poročajo iz Pariza, da se vršijo zelo aktivna pogajanja med francosko in sovjetsko vlado že od 8. junija. Javnosti je zelo malo znano o vsebini teh razgovorov, razen tega, da sta obe vladi preklicali obojestransko razne carinske odredbe, ki sta jih naperili druga proti drugi lani oktobra meseca. Nadalje zatrjuje londonski list, da jc Francija imenovala trgovinskega atašeja pri svojem veleposlaništvu v Moskvi v dokaz zato, da smatra vprašanje upostavitve normalnih odnošajev z Rusijo za zelo resno in da želi obdržati z njo najtesnejše gospodarske stike. (Za boljše razumevanje gornje vesti, ki oči-vidno prihaja iz dobro informiranih krogov, je potrebno, da dostavimo še nekaj podrobnosti. Prvič je sovjetsko vlado priznala de jure. Takrat je ! dreti v sovjetsko Rusijo 1. 1924, takoj potem, ko je sovjetska vlada priznala de jure. Takrat je ! Francija holela likvidirati sploh vsako sporno vprašanje, predvojne dolgove, odškodnino za francoske državljane, ki so utrpeli škodo za časa boljševiške revolucije, trgovinske odnošaje in drugo. Razgovori so prišli že tako daleč, da so sovjeti pristali na to, da vrnejo Franciji predvojne dolgove in sicer v 92. letnih obrokih, po 40 milijonov zlatih frankov (po takratni valuti 440 milijonov Din). Toda sovjeti so kot pogoj zahtevali novo velikansko posojilo, katerega višina ni bila nikdar objavljena. Na tej točki so pogajanja zastala in definitivno obtičala. Vendar pa so kljub temu obstojale trgovin- ske zveze. Francija je uvažala iz Rusije petrolej, | lan, les, kožuhovino in magnezij. Izvažala pa je v Rusijo stroje in raznovrstno orodje. Vsekakor pa je Francija mnogo več kupila od Rusije, kakor prodala. Francoska industrija, ki je to videla in j ki je vrhutega še ugotovila, da sovjeti naročujejo stroje pri vseh drugih državah, samo pri njej no, je bila vznevoljena. Opotovano pritiskali na vlado naj nekaj ukrene Tako je prišlo 3. oktobra 1930 do orne' ruskega izvoza v Francijo, ker i je slednja pr. .pisala vsakokratno dovoljenje za uvoz ruskega blaga, posebno pa za les iu za lan. Sovjetska vlada jc bliskovito odgovorila s tem. da je prepovedala dostop v Rusijo kateremukoli francoskemu izdelku. To gospodarsko sovražno stanje je trajalo 8 mesecev in je danes težko reči, kdo je trpel več, ! "a ali Rusija. Če so i ...... /a 8. junija prekinili gospodarske sovražnosti iu zaprosili za nova pogajanja, se je ! zgodiio radi tega, ker je Rusija naročevala vedno več blaga za izvršitev svojo petletke v inozemstvu. ter naročevala posebno v Nemčiji, Angliji in Ameriki velikanske dobave. Francoska industrija jc bila mnenja, da bi sc izplačalo zasigurati si nekaj teh naročil in je zopet pritisnila na vlado, ki sc jc znova vdala in otvorila pogajanja, ki so dovodla do rezultatov, o katerih poroča londonski »Times«. Kaj pričakujeta obe vladi od nove pogodbe? Nameni so precej jasni. Sovjeti enoslavno želijo prodati kolikor mogoče in sicer proti gotovini. Francozi pa so opustili za enkrat vsaj vsako misel na povračilo predvojnih dolgov in se zanimajo v prvi vrsti samo za kolikor mogoče obširna industrijska naročila. Ker sovjeti navadno vsako naročilo spremljajo s prošnjo za nova posojila, je Francija bržkone pripravljena dovoliti kredite kol pro-tiuslugo za industrijska naročila, (lovori sc tudi, da bo Francija dovolila tudi ugodne carinske tarife za ruske poljske pridelke. Francoski gospodarski krogi so za enkrat optimistični in upajo, da bodo uspeli zvišati francoski izvoz do količnika izvoza iz Rusije. Za enkrat so pogajanja zopet prekinjena do jeseni. Takrat bo zasedel veleposla-niško mesto že novi veleposlanik Dejean, ki prihaja z nalogo pogajanja voditi z večjo brzino do uspešnega konca.) — Op. ured. iVairočila že prihajalo Pariz. 10. avgusta, fr. V Parizu pričakujejo prihod delegacije sovjetske vlade, sestavljene iz 7 članov in katero vodi Pjatakov, ki ima nalogo razdeliti velika naročila mod francosko industrijo. Nekateri listi, tako »Pariš Midi«, pišejo, da bo ta sovjetska delegacija razpolagala celo z naročili, ki so bila prvotno namenjena za Nemčijo. Dozdeva se. da so hoče Rusija na ta način potruditi, du si pridobi simpatije francoske težke industrije v dobri veri, da sc ji ho potom veliko lilijo posrečilo dobiti stiko z denarnimi krogi ter uajeti ie tolikanj pričakovano posojilo. J ugoslovanshi Belgrad, 10. avg. AA. Potovanje naših gospodarstvenikov na Češkoslovaško priredi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ob priliki praškega velesejma od 7. do 13. septembra. Potovanje bo imelo resen program in mu bo svrha praktična korist tako za obiskovalce kakor za domačine. Po poročilih iz Prage vlada tam že veliko zanimanje za ta obisk. Potovanje ima namen pospeSevati stike med našimi in češkoslovaškimi industrijalci in gospodarskimi krogi. Tako bo 7. septembra prirejen na praškem velesejmu »Jugoslovanski dan«, posvečen jugoslovanskemu gospodarstvu. Ta dar bo pomemben za obisk jugoslovanskega paviljon? Razen zastopnikov oblasti in korporacij bodo priso-stvovali tudi naši gospodarstveniki. 8. septembra dopoldne bo obisk češkoslovaških industrij in tovarn. Za isti dan je predvidena tudi seja interesentov za jugoslovansko proizvodnjo in konferenca češkoslovaških kmetijskih zadrug z našimi kmetijskimi zadrugami, da bi se dosegle čim tesnejše zve- efesin v Pragi ze in sodelovanje med obemi. Obisk bo trajal skupaj šest dni. Stroški bodo znašali ali 2250 Din za vožnjo v II. razredu od Maribora do Prage in povratek na državnih železnicah do meje v Subotico ali Koprivnico, dalje vidiranje potnih listov za Avstrijo in Madžarsko, stanovanje v prvorazrednih hotelih in hrana za 6 dni in vožnja z avtobusi — ali pa 1450 Din. V drugo ceno je všteta samo vožnja z železnico in avtobusi ter vidiranje polnih listov, ni pa všteto stanovanje in tudi ne hrana. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine 6e nadeja, da se bo zbralo mnogo gospodarstvenikov, ki se bodo po-služili te prilike in pokazali češkoslovaškim bratom zanimanje, ki ga imajo zanje tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu. Pojasnila daje propagand.li oddelek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Belgrad, Negoševa 5, telefon 3475 in 6394. Prijave se sprejemajo do vštetega 25. avgusta. Priložiti jim je treba tudi potnico, potrjeno od naših oblasti. Arabci pridigujejo Sveio vojsko Skrajno nevaren položaj v Palestini in v Iraku — Bagdad po^ čarom arabskih nacionalističnih agitatorje v Istambul. 10. avg. or. Anatolska agencija poroča iz Bagdada, da je izbruhnila pred dvema tednoma stavka v neki trgovini. Stavka se je sedaj tako ' razširila, da razen apotek nobena trgovina ni več odprta. Iraška policija je morala zasesti vse važnejše postojanke in zavarovati predvsem trgovine . z živili in državne urade. Angleški častniki pa vr- , šijo osebno strogo kontrolo na mostu, ki vodi preko i Tigrisa. Po vsem mestu stojijo vojaški oddelki strojnih pušk, pripravljeni, da posežejo vmes, ako bi nastopili neredi. V dobro informiranih angleških krogih sodijo, da so nemiri v Iraku nastali kot posledica nepre-slanega rovarenja arabskih nacionalističnih agitatorjev, katerih so vse arabske dežele od lbn Seudo-vega Hedžasa in Palestine do Iraka prenapolnjene. Iz listov arabskih nacionalistov se namreč lahko posname, da oni smairajo Palestino in Irak za dve najslabejši točki britskega imperija, ali da se izra- | zimo točneje, britskega mostu v Indijo. V Egiptu | so podlegli krepkim protiudarcom britsko vlado in i energiji kralja Fuada, zato so zapustili Kgipet in prenesli središče svojega delovanja deloma v Palestino doloma v Irak. Sicer se je zadnje dni go- 1 vorilo. da so židje v Palestini silno nervozni in da vsak trenutek pričakujejo novih napadov od strani arabskih nacionalistov. Angleške oblasti so morale židovsko prebivalstvo pomiriti s tem, da so razpo- i slalo po vseh židovskih naselbinah močno vojaško ! oddelke in da rodno pošiljajo po deželi patrulo. ki razpolagajo z onim ali dvoma tankoma. Kljub temu ; pa za enkrat ni pričakovati kakih posebnih dogod- skih pesmi, Francozi nemških. Taki tovariši in prijatelji so si postali, kakor da so od z.ibelke rastli skupaj. Iz le mladine bo vzklil preporod Evrope! In vedno več je je, le mladine, ki prezira one kri-čače, postopače in napihnjence ter prazne glave, ki se iz notranje nemoči vržejo v roke votlodpnečemu fašizmu, od katerega si velika večina obeta dobro plačanih mest, sinekur in svobode, da hi vihteli kot mali diktatorji bič nad ljudstvom. Fašizem, ideal vseh nemških lenuhov in streniuhov, ki bi radi komandirali, počasi zahaja. Dr. W. kov v Palestini, pač pa smatrajo arabski nacionalisti, da bo lažjo delo v Iraku. Kralj Fejsal iz Iraka se nahaja ob tem trenutku v Ankari pri turškem Kemal paši. Položaj je torej v tem pogledu še boljši. Značilno je za Bagdad, tako pišejo »Iraky Times«, ila prihaja v inosfo vodno večjo število arabskih romarjev in (lervišev, ki ljudstvu pripovedujejo najstrašnejše dogodke, ki so sc baje dogodili drugod od strani Angležev. Tako se jc razširila vest, da jo kralj Irak prodal Angležem romarsko božjo pot Kerbella, kamor prido vsako loto ua stolisoce romarjev iz Indijo in Perzijo. Ni čuda, če jc razjarjeno ljudstvo začelo jarišati nekatere policijske stražno postaje, napada i angleške oficirje in ropati po evropskih hišah. Angleži so nekatere hujskače aretirali in so ugotovili, da so po večini afrikanskega arabskega pokolenja. Nekateri so bili rolo v službi inozemskih držav. Radi aretacij so trgovci iz protesta zaprli trgovine. Kralj Fejsal postaja predmet naj-gršega psovanja. Arabska nacionalna stranka smatra, da je zanjo prišel zgodovinski trenutek, da razpne svoj prapor. Kljub vsem strogim naredbam prihaja vedno več orožja v mesto. Policija ga najde pri ljudeh, o katerih je bila prepričana, da so Angležem in Fejsalu vdani. Od ust do ust se pridiguje sveta vojna proti narodnim manjšinam, kakor Židom. Armencem, Ja-kobitom, Grkom in Kurdom. Vsi so se zabarika-dirali po svojih hišah in v strahu pričakujejo, kaj jim bo prinesel drugi dan. Položaj je neznosen. Vojni dolgovi se izbrišejo London, 10. avg. ž. »Poeplec prinaša kot glavno vest razgovor med MacDonaldom in Stimsonom v Škotski. List piše. da jo bil ta razgovor prodko-rak zn splošno brisanje vojnih dolgov. MacDonald in Stimson sta so sporazumela v vprašanju, da narodi ne morejo še naprej prenašati onih ogromnih bremen in mislita, da hi se morali vsi vojni dolgovi znižali vsaj za polovico. Stimson jo poklical v Anglijo tudi ameriškega ambasadorja v Parizu, da t, njim prouči vprašanje vojnih dolgov iu stališče Francijo. »Dailv Mail to vest danes potrjuje. H kraljevi tO-leinlci vladanja Zagreli, 10. avgusta, ž. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je izdal sledečo okrožnico: Iti. avgusta t. 1. bo 10 let, odkar jo Nj. Vol. kralj Aleksander I. stopil na kraljevski prostol. V zvozi s tem odrejam, da se ua ta dan po dopoldanski svečanosti oilpoje »Tebe Boga hvalimo, s pripadajočo molitvijo za kralja. Za lo svečanost naj župdi uradi pravočasno pozovojo mostno oblasti in opo-zoro iupljane. — Zagreli, dno 4. avgusta 1931. Anton, iii. p., nadškof. Ethar.sifčnr svečannsfi Zagreb, 10. avg. ž. Oh priliki evharisličnega kongresa, ki se je vršil v nedeljo 9. avgusta v Krj-ževcih, sta prišla v Zagreb" že v soboto nadškof dr. Rodič in dr. Kvirin Klemen Bonifačič, splitski škof. Nadškof dr. Rodič je danes z brzovlakom odpotoval na Sušak. Kongresa se je udeležil tudi mostar-ski škof Alojzij Mušič. Vsi udeleženci kongresa so bili gestje prevzvišenega nadškofa g. dr. Ante Bauerja. Jubileji na Primorskem Trst, 10. avg. AA. Včeraj so istrski fašisti v Kopru proslavili 15 letnico smrti Nazaria Saura. Svečanosti so prisostvovali številni parlamentarci, zastopniki oblasti ter minister za mornarico Siri-anni, ki je imel govor, v katerem je navduševal fašiste k patriotizmu. Po govoru je odšel minister k morju, kamor je vrgel venec. Slavil jc tudi tli fašizem, Ducea in italijansko mornarico. Trst, 10. avgusta, ž. Danes je končana v Gorici slavnost 15 letnice osvoboditve. Udeleženci to proslave so razgledali najvažnejša mesta, kjer so se godile borbe, nakar so odšli v Redipulje, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Fašistični tajnik je povdaril veliko važnost italijanske zmage v Gorici. Nemčija zniža obrestno mero Berlin, 10. avg. tg. Nemški državni kabinet je imel danes, prvi dan po povratku dr. Briininga in dr. Curtiusa iz Rima, neprestane seje. Dr. Briining je poročal Hindenburgu o potovanju v Rim. Po dolgih posvetovanjih direktorija nemške državne banke se je sklical za jutrišnji dan centralni odbor državne banke, kateremu se bo predlagalo znižanje obrestne mere na 10%. Po premaganju denarne krize in po ugodnem stanju vplačil in izplačil •> prišli do prepričanja, da se mora diskontna mera znižati čini najhitreje. Nadaljujejo se tudi pi svetovanja o nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni na polju bančnega poslovanja. Cenzurt* nad (ishom Berlin, 10. avg. tg. Državni predsednik Min-denburg je izdal novo zasilno tiskovno navedbo, ki v glavnem določa, da se smejo objavljati vesti o državnih poslih le polom posebnih komunikejev. Gospodarska stiska na Angleškem London. 10. avg. tg. Pozno popoldne se je Mac Donald nenadoma odločil, da prekine svoje počitnice in se je odpeljal v London. Zdi se, da njegova pot v London ni v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji. temveč z notranjepolitičnimi vprašanji, predvsem z gospodarskimi, ki so poslala pereča radi poročila varčevalne komisije. Zato je MacDonald povabil ministre za nekaj dni v London, da se raz-govorijo o najnujnejših vprašanjih. Nemški narod odbijanja fašizem Dve tretjini pruskih državljanov se je izreklo proti diktaturi hitlerjancev in „jeklenih čelad" — Splošno veselje po vsej Evropi — Dr. Briining nositelj mirovne ideje Številke Berlin, 10. avg. AA. Pruski plebiscit glede razpustu pruskega deželnega zbora je propadel, ker je glasovalo samo 9 milijonov 84)0.000 ali 37% ua mesto potrebnih 50 za razpust. Ta rezultat pripisujejo dejstvu, da se jc mnogo komunistov vzdržalo glasovanja, številni narijnnalisti pa so se zbali ostre politične krize, ki hi nastala v primeru uspešnosti plebiscita ter radi tega niso glasovali. Spopad na trgu Biilovv Platz je zahteval 13 mrtvih iu 30 ranjenih. Berlin, 10. avg. AA. Končni rezultat glasovanja o razpustu pruskega deželnega zbora je tale: Za razpust je glasovalo 9,703.008, proli razpustu 3S1.317. Neveljavnih pa je bilo 23.(300 glasov. V znamenju krvi Berlin, 10. avg. AA. \Volff poroča, da je bila snoči pred zgradbo komunističnega lista >Rote Kahne zbrana velika množica, ki je pričakovala rezultate glasovanja. Nenadoma so padli iz množice streli proti policijskim oddelkom, ki so delali red na ulici. Streli so pogodili 2 komandanta policijskih oddelkov ter nekega policijskega uslužbenca. Edeu je ostal na mestu mrtev, druga dva pa sla bilo ležko ranjena. Policija je nato začela razprševati množico ter ob lej priliki ranila eno osebo. Pred velikim pritiskom policijskih oddelkov so množice bežale na vse strani, ter iskale zavetja v najbližjih hišah. Po tem incidentu je policija pojačila kontrolo nad pasanti ter preiskovala osebe na ulici ali nimajo orožja. Berlin. 10. avg. AA. Po vesteh iz Hochstadta so bili tam snoči izgredi in spopadi med nacjjo-nalnimi socijallstl in nemškim republikanskim združenjem. 10 ljudi je bilo ranjenih. Berlin, 10. avg. AA. \Volff poroča: V snoč-njem spopadu pred zgradbo uredništva komunističnega listu Kole Kaline je našlo smrt več oseb. V Semeslenbergu je prišlo do spopada med Hitlerjevci in socijalnlmi demokrati. Ranjeni so bili štirje nacljonalnl socijallstl, 2 Člana Relchs-bannerja iu en komunist, v noči po glasovanju je vladal po vsej državi red in mir. Peklenski stroji v Nemčiji Berlin, 10. avg. AA. Povodom atentata, ki je bil izvršen na brzi vlak Franklurt a. M.—Berlin na postaji Witterborn. je izdal Wolff tole obvestilo: Radi eksplozije je bila uničena proga v dolžini 3 in pol metra. Detonacija je bda tako močna, da sc je čula celo v nekem 13 km oddaljenem gozdu. Pri preiskavi proge je vlakovodja vlaka, na katerega je bil izvršen atentat, opazil na sosednjem tiru železen drog. Po tej progi bi moral takoj voziti drug vlak v nasprotni umeri. Z odstranitvijo droga ie bila preprečena druga nesreča, ki bi bila nastopila. Ob priliki eksplozije eta bila 2 potnika težko, 13 pa lažje ranjenih. Po sklepu uprave državnih železnic se vrši na vseh progah stroga po-jačena kontrola. Uprava državnili železnic je razpisala nagrado 20.000 mark za onega, ki najde zločince ali ki jih aretira. Vseobče vesslje H orli n, 10. avg. tg. Negativni rezultat ljudskega glasovanja je merodajne kroge pruske in nemško državne vlade zelo zadovoljil, ker se delo. ki se je začelo na zunanje in notranjepolitičnem polju glede nameravanih reform, sedaj lahko nadaljuje nemoteno. Iz rezultatov glasovanja izhaja ihto jasno, da velik del volivcev, ki upadajo k meščanski sredini, vi . ir-dil paroli srujiU roditeljev. Merodaj-na mi.n-oarslci listi predvsem opozarjajo na velik padec gh .10» pri narodnih socialistih •» komunistih. .Popu taire.: izjavlja, da je koalicija HHIe, ■ Stalin zgubili, v zadnjevi letu 'J milijona glasov, fjuotidieu pravi: Danes se končno vidi, da Hitlerjevi ljudje nimajo pravice, motiti mir Evrope i n Nemčije. /Echo de Paris«r izjavlja po intervjuju z ministrskim predsednikom Lavalom, da ri>drrj pn ugodnem izidu pruskega glasovanja n1 nobe> -j ovi-i vtl sa potovanje francoskih ministrov Lav al a. Uri-anda in Flandina r Berlin. Dne 'JO. avgusta se sestane francoska vlada v Hambouillelu, letni rezidenci predsednika francoske republike k izredne, mu zasedanju, da določijo podrobnosti o poiircanjn v Berlin in da se dosedanji državni podlajnih Fran-cois Poncet potrdi kot francoski poslanik r Berlinu. Angleži London. tO. avg. tg. »Daily Telegraph piše: Pruska demokracija je izkazala vsej Evropi in Nemčiji veliko uslugo, ker je uničila ulianco med narodnimi socialisti in komunisti. Če bi ti dve stranki dosegli uspeh, bi bil to hud udarec za dr. Brii-ninga. ki se toliko trudi doma in v inozemstvu, da bi pomagal koristim svoje države. S lo odločitvijo je Pruaijn zagotovila Evropi, da hoče storiti v.se, kar je v njeni moči, da ohrani stabiliteto, ki je največje upanje vsega sveta. >Newa Croniclec piše: Izid glasovanja na Pruskem jc ogromnega pomena za ves svet. V zndnjih tednih so bili gospodarski temelji Evrope mnogo bolj ogroženi, kol se je splošno vedelo. Poslednje vesti iz Nemčije pome-nijo prvi in najvažnejši korak: proč od brezna. Pra«a. lo. ;.-. t" Češki listi r. zadovoljstvom pozdr.ivljajo negativni p ^ullat pruskih volitev. Skoraj v vseh listih «e sogl; i veselje do ujega še pomnože. Zadnje dni, ko so bile sredi izpitov, smo jih kar občudovali. Dve velikanski njivi pšenice sta jih čakali, da ju poža-njejo; vsaka hektar in še čez. In so se spravile nad prvo in v največji vročini ves dan do mraka neutrudno sukale srpove. Pa je procejšen kos še ostal, ki ga je vodstvo odmenilo za naslednji dan. Dekleta pa: nocoj mora pasti, prej se ne ganemo z njive! In so ya z vnemo poklestile, nato pa domov veselo pripele, kakor da ves dan niso imele drugega posla kakor zabavo. In z drugo, še večjo njivo se jo ljubki prizor ponovil, le toliko je bilo spremembe, dn so se po dokončanem utrudljivem delu pred gradom še dolgo razlegali radostni spevi v tiho, pokojno noč. — Večkrat se je te čase primerilo, da je prišel predavatelj izpraševat, da dobi končne rede. Pu so jih z. njive poklicali naravnost v predavalnico k izpitu, in je šlo morda prav zato v marsičem bolje, ker se niso utegnile brez potrebe razburjati. Velike važnosti je tudi to, ker dekleta v šoli vzeto tvarino med delom kar mimo grede ponavljajo. Šola je nastanjena v gradu, ki je bil dolga stoletja last kranjskega plemiškega rodu \Vider-khernov. Zadnji lastnik jo bil Hrvat, major pl. Terbuhovič. Zn ženo je vzel zadnjo potoinkinjo imenovanega plemiškega rodu VViderkhernov, Marijo, ki kot bivša grajska gospa v visoki starosti 85 let še danes v gradu živi in s svojim plemenitim nastopom na gojenke nehote svojski učinkuje. šola podaja gojenkam pouk v vseh kmetijskih gospodarskih i n gospodinjskih panogah: v poljedelstvu, živinoreji in živinozdravstvu, mlekarstvu, sirarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, celo v vinogradništvu in čebelarstvu, dalje v splošnem kmetijskem gospodarstvu in knjigovodstvu; izmed gospodinjskih predmetov omenimo: splošno gospodinjstvo, kuhanje, šivanje, krpanje, pranje, pospravljanje, hranoslovje, higieno, bolniško strežbo, nego dojenčkov, vzgojeslovje; dalje računstvo, pc-rutninarstvo. — Verski vzgoji je določena posebna tedenska ura. Verskim dolžnostim so doslej zadostovale v župni cerkvi v Št. Lovrencu; ko se pa v najkrajšem času reši vprašanje stalnega duhovnika, se bo vsa božja služba vršila v ljubki domači kapelici (iz druge polovice osemnajstega stoletja). Vse hvale vredno je, da banovina s svojimi prispevki oniogočuje tudi mnlemu kmetu, da moro navzlic današnji težki krizi poslali v šolo svojo hčer in ji tako poskrbeli z.a dobro gospodinjsko in gospodarsko vzgojo; saj je naša mala kmetska gospodinja še neprimerno bolj potrebuje kakor gospodinja na veliki kmetiji, ki ima vsega v izobilju, gospodinja na manjšem posestvu moru pa pogosto z. najskromnejšinii sredstvi kriti vse potrebe. f"o bi te nad vse hvalevredne, banovinsko podpore ne bilo, bi si gospodinjsko izobrazbo mogle, privoščiti zopet le hčere, bogutih volikih posestnikov, gostilničarjev, trgovcev in drugih denarno trdnih obrtnikov. Zato banovinski upruvi za globoko umo-vanje potreb našega nialegn krnela vsestransko priznanje! V južnih banovinah so nas v skrbi za malega kmeta celo prekosili; marsikje namreč goicnce sprejemajo brezplačno, jih oskrbujejo brezplačno z učili in celo s perilom. Tako sc tudi najbolj revnim obisk šole omogoči; saj nekulcrl mali posestnik, ki bi srčno rad naklonil otroku boljšo kmetijsko izobrazbo, niti lega malega prispevka, ki se zahteva, ne zmore. Naši izseljenci iz Nemčije v Belgradu Brlerad, 10. avg. AA. Danes je prispelo v Belgrad predstavništvo naših izseljencev v Nemčiji in sicer: g. Andrej Breznik, predsednik ju-goslov. katol. društva v Hochheidenu. Fran Pakn-vec, predsednik jugosl. kalol. društva v Glad-beeku, Anton Goncilja, predsednik jugosl. katol. združenja v Gelsenkirchenu, Pavel Bolha, preds. zveze jugosl. delavcev in podpornih društev v Essen-Stefenbergnu, Niko Sen I jure, preds. jugosl. delavcev in podpornih društev v Bcsterholdu, Jožefa Logar, blagajnica jugosl. podpornih društev v Scherenbecku ter g. Vladimir Deželič, iznslancc ministrstva za soe. politiko in nar. zdravje v DOs-seldorfu. Omenjeni so krenili iz DOsseldorta dne 3. avgusta ter spremljali preko Jesenic v Jugosh-vijo 200 otrok jugoslov. delavcev iz Nemčije in Holandske. Z njimi je potoval ludi Drsgotin Ober-žan, izseljeniški duhovnik v llaarlenu ter nemški Kmetje, pozor! Belgrad, 10. avgusta. AA. Ministrstvo za trgo vino in industrijo je izdalo tole naredbo: 1. da vsi sreski načelniki preko občinskih oblasti obvestijo ljudstvo, da je bolje in koristneje z.a kmetovalce, da ne pripeljejo žila na trg vsega naenkrat ali v velikih količinah, temveč v manjših količinah, da ne pretrpijo izgub, 2. da sreski načelniki preko občinskih uprav ponovijo, da ho država odkupila vso prihodnjo žetev postopoma in v manjših količinah, ker nima dovolj magazinov in skladišč, da bi mogla shraniti vso letošnjo veliko žetev. Država je že v prvem mesecu pokupila od kmetov okoli 30.000 vagonov, 3. da se strogo pazi, da kmetje ne pripeljejo na trg tudi onih količin žita, ki jim je zn dom potrebna. Posebno je treba pri tem naglasiti, da bo država pozneje moeln kupovati žito po mnogo višjih cenah in to do 250 Din zn 100 kg in še več ter bodo oni, ki prodajajo žito, ki ga rabijo za domačo potrebo, državi po IliO Din za 100 kc morali kupovati isto žito po 250 Din z.a 100 kg ali še več, 1. ministrstvo ponavlja, dn bo pozneje država plačevala vse višje cene kot zdaj, pa je zalo ron-tabilnejše in pametnejše, da se kmetje za zdaj vzdržujejo prodajanja ali da prodajajo žilo postopoma in v manjših količinah. Split, 10. avgusta, ž. V Dalmaciji se je v preteklem letu pridelalo 050.000 hI vina. Od le množine jc ostalo neprodanega šc 180.000 lil. duhovnik Thcodor Tatuendorf, velik prijatelj našega naroda, ki je napravil veliko uslug našim izseljencem in ki dobro obvlada naš jezik. Prispeli so iz Nemčije v posebnem vagonu v spremstvu zdravnika dr. Metzgerju pod vodstvom gosp. Deželiča. Olroci se vrnejo 4. septembra s poseb-nim vlakom zopet v Nemčijo. Vlak bo vozil ob 7.30 iz Ljubljane. Zgoraj omenjeni gospodje predstavljajo 75 izseljeniških jugoslovanskih društev s 5000 člani. Depulacija je obiskala danes ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje, ministrstvo za gozdove in rudnike, borzo d tla ter ministrstvo za zunanje zadeve. Obvestili so naše merodajne kroge o jugoslovanskem kvalificiranem delavstvu v Nemčiji, ki se želi vrnili v Jugoslavijo. Vsi delegati so bili danes na Avali, kjer so položili vrncc na grob Neznanega junaka. Voni jrolni l?sli Bclgrad, 8. avgujta. AA. .Ministrstvo za notranje zadeve jc predpisalo nove knjižice za potne liste. Po naredbi ministrstva bodo izdajale upravne oblasti v vsej državi nove knjižice za potne liste začenši od I. septembra, ko stare knjižice izgubijo veljavo. Po sporazumu med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za zunanje zadeve bodo kraljevska poslaništva v inozemstvu začela izdajali nove knjižice v evropskih državah začenši od 1. septembra v ostalilt pa od 1. oktobra. Kongres obrtnikov BelgraH, 10. avg. t. 16. t. m. se vrši v Belgradu kongres obrtnikov in industrijcev usnjarske stroke iz celc. drJnvc. Obenem s kongrerom bo prirejena ludi razstava. Znižanie vožnje po železnicah je /e dovoljeno. Do sedaj se je prijavilo za ta kongres neverjetno veliko udeležencev. Bclgiad, 10. avg. ž. Za povzdigo obrtnih zadrug ie bclgrajska obrtna zbornica pokrcnila veliko akcijo. Mcrodajni faktorji so obljubili s svoje strani pomoč za napredek zadrug. Oblasti so pričele proučavati istočasno tudi zavarovanje obrtnikov. Berlin. 10 avgusta. AA. Briining in Curtius sta se vrnila iz Kima. Cuba, 10 avg. AA. Vlada jc prišla na sled obširni izrr-^ Vzroki gospodarske krize V gospodarstvu uravnavala cene ponudba iu povpraševanje, v izjemnih razmerah ludi država. Običajni regulaliv gospodarstva je tiamo prirodni zakon ponudbe in povpraševanja, iu da bi bil ves svet ena gospodarska skupina, bi cene vseh predmetu- po vsem svetu ležile k popolnemu izc.iučenj" ker bi se gospodarske dobrine prosto prelivale iz kraja v kraj, iz države v državo. Ker pa je svet razdeljen v politične skupine in te zapirajo svoje meje s carinami, se ceno od države do države zelo razlikujejo iu z visokimi carinami umetno razvijajo v dr/.;.vali tudi Ible vejo narodnega gospodarstva, , k 1 e ni sicer dan naraven pogoj v državi saui. Vsled tega mora kon-sument v takšni državi domače blago dražje plačati, kakor bi ga v primeru, da bi bil dovoljen uvoz od drugod, kjer se to blago ekonomsko ceneje producira. Po svetovni vojni so se zelo spremenile politične in gospodarske skupine. Nastale so iz velikih držav male in spremenili so so tudi gospodarji na svetovnih trgih. Poleg tega se je Rusija gospodarsko skoro povsem zaprla ter postala sama mogočen produccnt. Zgubljeni sta tudi Indija in Kitajska vsaj za nekaj časa kot odjemalki industrijskega blaga. To bi bili nekakšui politično-zemljepisni činitelji današnje gospodarske krize. Zguba velikih svetovnih tržišč, ki jih je povzročila vojna ter politične in socialne revolucije, ter zastoj produciranega blaga, ki je vklenjeno s carinami na svoje mesto in mu jo pot do konzu-menta zaprta, sla mnogo pripomogla nndproduk-ciji. Toda, ko govorimo o nadprodukciji, ne smemo pozabiti na konsnmenta. Splošno kaj radi pripisujemo gospodarsko krizo nadprodukciji. Toda nadprodukcija jj« same relativna, to se pravi, danes preveč proizvajamo v primeri s kupno močjo konsumonta. V resnici bi produclrano blago človeštvo še vedno lahko konsumiralo, ako bi mu bila dana možnost, da si ga nabavi. Svetovni pridelek iita n. pr. če zdav. 110 ne presega človeške potrebe. Toda kljub temu ostaja žito v zalogah, in sicer radi tega, ker jo konsuuient radi denarne stiske prisiljen vortc-vati tudi pri hrani. Kdor torej hoče odpraviti nad-produkcijo, la mora najprej dvigniti kupno moč konsumenta. Žalibog hodijo velekapitalisti drugo pot in skušajo ublažiti krizo v svojih ]>odJetjih z znižanjem plač delavstva. To se je prav te dni zgodilo tudi v Trbovljah. Splošno ostajajo kapitalisti gluhi zn resnico, da dobro plačani delavec več konsumira in s lem direktno podpira razvoj industrije. Glavni konsuuient Industrijskih predmetov je pri nas pač kmet, ker tvori tudi številčno ogrodje našega naroda in naše države, ki je predvsem agrarna. Čc bo kmet več zaslužil, to jc, ako no bo oddajal svojih pridelkov z zgubo, bo veli konsuuiiral in lažje plačeval davke. Nas kmet je radi padca cen kmetijskih pridelkov zašel v takšno uboštvo, da so v nevarnosti vse naše malo kmetije, ako jim država ne pribiti na pomoč. V izrednih gospodarskih razmerah državA vselej priskočijo na pomoč ogroženi veji naroilue-ga gospodarstva z izrednimi ukrepi. Da živimo v takšnih nenormalnih razmerah, jc država pokazala k tem, da je regulirala žilni trg in določila minimalne cene za žito. Pu tudi primer a mesno trgovino v Sloveniji, kjer boljše organizirani mesarski stan skuša zgubo na dobičku, ki mu jo je prineslo ob!astveiio dekretirano znižanje cen mesu, vreči ua kmeta, ki se nc moro postaviti v bran s krepko organizacijo, dokazuje, da jo nujno potrebna državna )ionioč. Breme gospodarsko krize naj leži nn plečih najnižje: plasti, to je geslo gospodov, ki so si v času konjunkturo žo napolnili žepe. Kakor so se za Žilo postavilo minimalne cene, tako uaj bi se tudi na en ali drugi način uredil trg z drugimi poljskimi pridelki našega kmeta, ker bi s tem ne pomagali saiuo malemu številu veleposestnikov, temveč ogromni masi našega ljudstva. Toda ludi kmet si mora skušati sam pomagali, in sicer po organizaciji. Vsi stanovi so boljo organizirani kot kmetski. Brez čvrste organizacije je minimaliziraujc kmetskih pridelkov neiz-peljivo, ker bi so pri leni okoristili predvsem tisti, ki bi prvi inieli, in hi ostali trpeli škodo. Temu namenu bodo< lahko ustrezale naše zadružne organizacije. Lahko bi se uredile ludi državno oddajne centrale. Takšna zadruga se Je osnovala letos v Kranju pod Imenom -.Okrajna kmetska zadruga , ki nekaj mesecev prav dobro uspeva.. Kmetove zalogo bi so po teh zadrugah skupno prodajale. Dokler bo v naših sosednih državah vladalo takšno gospodarsko mrtvilo in dokler se tudi politične strasti po svetu nc umirijo, ne moremo pričakovali pomoči za naše gospodarstvo od zunaj. Prav radi lega moramo uredili naš notranji trg. Pri tem naj velja geslo: Breme gospodarske krize. se mora razdeliti sorazmerno enako med vso sloje našega naroda. Kot agrarna država moramo imeti vselej pred očmi krnela, in sicer malega krnela. Kmet mora ostali na svoji zemlji svoj gospod. Takšen kmet bo dober državljan, oslnl nam bo edina opora v času morebitnih socialnih prevratov, bo pa tudi kot vojak v primeri potrebe znal braniti našo zemljo pred tujcem, ker bo njegova. Italijani se vračajo Rim, 10. avg. ž. Giornale d'Italia< poroča, da je iz Neuvorka odpotovalo v Italijo z neko ladjo 1100 italijanskih emigrantov, po večini žen in otrok. N racajo ne v domovino, ker jim radi težke krize ni več mogoč obilanek v Ameriki. Iz športnik krogov Zagreb, 10. avg. ž. Govori so da bo HAŠK imel le dni izredno sejo, na kateri bo izvolil novo upravo, ker je dosedanji predsednik Milan Divjak, bivši glavni ravnatelj Jugotiska, podal ostavko. Alholio! in brezposelnost Ncwycrk, 10. avg. AA. Federacija dclavccv jc poslala predsedniku Iloovru predstavko, v kateri z ozirom na vladajočo brezposelnost predlaga spremembo zakona o prohibiciji, lako da se dovoli fa-brikacija in prodaja vina 111 piva. Na ta način bi velik del sedmih milijonov brezposelnih, kolikor jih ie zdaj v Ameriki, prišel do zaslužka. Žrtev redukcije TPD Iz obupa, her je bi I odpuščen, se je obesil Na irgu v Krškem po dcfilaciji gasilcev. (X) G. kumica baronica Lazarini in načelnik gasilske župe g. R. Engelsberger. je gasilcem zahvalil njen g. sin. ki jih je povabil na čašo plve. Med tem pa se je vršil >Pri Jermanu« zelo dobro uspel družabni večer. Davi se je slavnost pričela že ob pol 6, ko so brambovci priredili budnico. Vreme je bilo krasno, zakaj sv. Florijan je krškim gasilcem zelo naklonjen. Ob 10 dopoldne se je po mestu razvil kraRen sprevod. Na čelu sprevoda so bili praporji iz Ljubljane, Trbovelj in Rajhenburga ler krška godba. V sprevodu je bilo nad 350 uniformiranih gasilcev. Nadvse častno je bilo zastopano matično L prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana-me-sto. V sprevodu je namreč korakalo 18 mož ljubljanskega gasilstva pod vodstvom poveljnika g. M. Ižanca. V sprevodu so korakali zastopniki trboveljske, kozjanske in šentjernejske gasilske župe ter društva Krško. Leskovec, Brežice, Rajhenburg, Videm ob Savi, Sevnica, Veliki Podlog, Raka, Veliki Obrez. Bučka itd. Zelo častno so bili zastopani tudi nrvatskl gasilci, lako samoborska in brdovačka žu-pa. Načelnik gasilskega društva v Laduču g. Jurčec je tudi počastil prireditev. Ob špalirju tisočglave množice je sprevod krenil v cerkev, kjer je daroval mestni župnik g. Filipi? tiho sv. mašo. Po službi božji se je izvršila slovesna blagoslovitev nove velike motorne brizgalne, ki jo je blagoslovil g. župnik. V svojem dovršenem govoru je čestital Krčanom k 60 letnici obstoj« društva in k novi motorni brizgnlni. Spominjal se je tudi velike dobrotnice gasilcev, blngopokojne gospe Marije Ho-Čevarjeve. Po župnikovem govoru je načelnik domačega društva g. Lovrenc Glogovšek razložil zgodovino društva in omenjal vse zaslužne činitelie za na brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Gospej kumici, baronici Lazarinijevi, in občinski hranilnici v Krškem, ki je z znatnim znesknm omogočila nakup motorne brizgalne, pa sta bili podeljeni častni diplomi. Med tem so se gasilci zbrali k defileju, ki se je v vzornem redu vršil pred okrajnim glavarstvom. Gasilci so defilirali pred gospo kumieo. župnim načelnikom g Engelsbergerjem, zastopniki oblasti in drugimi odličnimi osebnostmi .Zatem se je vršil slavnostni banket, pri katerem je izvrstno igral krški salonski orkester pod vodstvom g. banskega svetnika Joška Pfeiferja. Popoldne se je razvila na obali Save krasno uspela gasilska veselica. Krškim gasilcem h krasno uspeli slavnosti čestitamo 1 Murska Sobota Poroka. V soboto zvečer je gosp. kanonik I. Szlepecz poročil g. zdravnika dr. Mirka Sesardič iz Maribora in gdč. Bozsi Mcsarič, edino hčerko ugledne in splošno priljubljene Mesaričeve družine. Obilo sreče! Zastrupljenje krvi — smrt. 531etna Marič Alojzija, se jc zbodla na trn. Mala ranica je povzročila usodne posledice. Zastrupila se je kri in je bila vsaka pomoč brezuspešna. Žena je med silnimi bolečinami izdihnila. Vihar — toča. V soboto popoldne jc nad okolico divjal hud vihar. Sledil mu je silen naliv. Ponekod je padala tudi precej gosta toča. Kočevje, 10. avgusta. V nedeljo popoldne se je po našem rudniku kakor tudi po mestu bliskovito raznesla vest. da so v gozdičku blizu cerkvice Corpus Christi otroci našli obešenjaka. V obešenjaku so ljudje iz rudnika spoznali 47 letnega rudarja Ivana Pavliča. Sicer je bilo pri obešenjaku težko določiti identiteto, ker je bil obraz že močno razjeden in izgnil. Vendar so po drugih znakih, zlasti po obleki, dognali kaj hitro, da gre za imenovanega delavca. Ivan Pavlič je bil 15 let uslužben kot rudar pri TPD. Bil je povsod znan kot izvrsten delavec, ki so ga lahko porabili, kjerkoli je bilo treba. Med svojimi tovariši je bil zelo priljubljen, ker je bil vedno vedrega lica in je čestokrat zabaval svoje tovariše, ko so prišli utrujeni od težkega dela s šihta. Poročen ni bil, vendar je čestokrat pripovedoval. da mora rediti svojo staro mater. Zadnja redukcija rudarjev nn našem rudniku je mnoge, zlasti starejše delavce hudo zadela. Ne- kateri so bili zaposleni nn rudniku še delj časa. kakor imenovani Pavlič. Redukcija je zadela tudi Pavliča nndvse bridko. Videl je zn seboj vso dolgo pot petnajstih let, ki jih je pustil na rudniku v delu. Vendar je hotel poskusili tudi drugod svojo srečo, šel je v Bosno, da bi si tam poiskal dela, ki ga pa ni dobil. Razočaran je prišel zopet domov. kjer je delal nekaj časa pri drobljenju gramoza. Ko je tudi tam izgubil delo, je obupal nad življenjem in sklenil, da ga konča. Pred smrtjo je napisal še pismo, v katerem je zapisal, da mu je rudnik vzel mladostna leta, pa naj Se življenje konča blizu rudnika. Vest, da se je obesil nesrečni Pavlič, ki je bil dobro znan med svojimi tovariši, ki so še ostali na rudniku ob zadnji redukciji, je globoko pretresla vse rudarske družine, TPD pa lahko vidi, kakšne posledice rodi nesocialno izrabljanje delavskih moči, katere po dolgih letih zaposlitve enostavno odpusti, ne da bi jim dala kakršnokoli odpravnino. Plavalne tekmo za državno prvenstvo — Start na 200 m, kjer je proti pričakovanju zmagal Sevor (Ilirija). Zadoščenje Vilhar ju na Pianini vaše zdravllenie je uspešnejSe Lepo gasilsko slavje v Krškem Krško, 0. avgusta. Dance se je tu vršila impoznntnn manifestacija gasilstva, združena s pri slavo <50 letnice gasilskega društva v Krškem in blagoslovitve nove motorne brizgalne. Slavnost se je pričela že v soboto zvečer, ko se je mesto temeljito okrasilo za gasilsko slavnost. Zvečer se je vršila po me«tu zelo dobro uspela bakljada v spremstvu krške godbe. Tudi hiše so bile razsvetljene z lučicami in balončki. Gasilci so priredili bakljado in »erenado kumici gospej baronici Leopoldini Lazarini. Med serenado so pokali topiči in švigale rakete. V imenu kumice se društvo. V prisrčnih bese lah se je zahvalil vsem darovalcem in prijateljem društva. Načelnik posavske gasilske župe g. Rihard Engelsberger je z lepim govorom razložil gasilsko idejo, (iasilstvo je armada miru, nesebičnosti in idealnih ciljev človekoljubja, armada, ki ohranja v veliki meri narodno premoženje. Vsi govorniki so želi veliko odobravanje. Gasilci so še posebej počastili spomin svoje dobrotnice g. Hočevarjeve. Pod vodstvom župnega načelnika g. Engelsbergerjn so položili na grob po-kojnice krasen šopek cvetic Na slavnostni seji, ki jo je vodil načelnik g. Glogovšek, je bila z navdušenjem «prci"ta udnnost- Zagreba, močno so bili zastopani Ljubljančani, glavno romanje jc šlo iz Litije, Zagorja in Smartna, največ prijateljev pa je dala svetogorska okolica, tako da je bilo zbranih najmanj 2000 ljudi okoli nove koče. Ob pol 11. so odšli vsi v sprevodu k svetogorski cerkvi, kjer jc na prostem daroval sveto mašo domači župnik g. Nace Žganjar, ki je imet jedrnato priložnostno pridigo o našem /vcličarju — romarju _ turistu, katero je zaključil s pomembnimi besedami, da nas vse čaka še najvažnejša tura - pot v večnost, na katero moramo biti I vsikdar dobro najbolje pripravljeni, ne z jedačo I in pijačo, ampak z dušno hrano. — Pri sv. maši je i svirala rudniška godba i,* Zagorja. Po sv. maši, kateri so pobožno prisostvovali vsi gostje, se je ra/vil lep prevod nazaj k novi koči, katero je slovesno blagoslovil naš domači župnik, ki je po cerkvenem opravilu v imenu faranov ča-stital litijski planinski podružnici k /gr.ulbi te lepe planinske postojanke z željo, da bi to kočo in vse njene prebivalce vezale z sosedo — cerkvijo kar najiskrcnejše srčne vezi. — Nato je burno pozdra-Ijcn povzel besedo načelnik litijske podružnice, sivolasi sin naših gor g. dr. Ferdo lomažin. ki je predvsem pozdravil predsednika osrednjega društva g. dr. Pretnarja, potloredsednika brv. plan. društva prof. Botcja. zastopnika Sljenicna g. lakšiča, nadzornika podružnic dr. Senjorja iz Maribora, g. Pučnika iz Ljubljane, g. Rud. Badjuro itd. Ob gromkem ploskanju jc zaključil svoj govor z zdravico na Nj. dolini in so v zadnjih letih postali redni gostje' tudi naših planin. — Ob zaključku svojega gvora, ki je bil nagrajen z živahnim ploskanjem, je želel litijski podružnici, da gre po tem potu naprej in zgradi čimpreje na svojem teritoriju nova planinska o|>orišča. Nadzornik planinskih podružnic sodnik dr. Senjor je ugotovil, da pri gradnji koč v letošnjem letu prednjači litijska, ki je kot prva otvorila svojo res krasno kočo ter upa, da ji kmalu slede koča na Mrzlici, dalje na Lisci, končna dela se izvršujejo pri Trilerjcvi koči v Logarjevi dolini, na Pohorju pa končujejo svojo ft stavbo i. s. Ribniško kočo, tako da je letošnje leto v tem pogledu rekordno. _ Podružnici je dalje čestital k velikem uspehu v imenn hrv. plan. društva prof. g. Bote, ki je ob viharnem ploskanju pozdravil vse navzoče v imenu zadržanega predsednika prof. Pasarička, v imenu Sljenicna g. Jakšič, nadzornikov namestnik g. Pučnik iz Ljubljane, v imenu podružnice Trbovlje g. llauck. — Nato se je razvilo neprisiljeno planinsko rajanje, ki se je dostojno končalo oh nastopu mraka. — Neumorno je svirala rudniška godba iz Zagorja, ki je to domače slavje še bolj povzdignila. — V šotorih so neumorno stregle litijske in zagorske dame. katerim gre hvala, da je bilo obilo dobre in cenene jedače. Prireditelji pa so kronani r moralnim in gmotnim uspehom, h kateremu resnično čestitamo, ker je s tem vsaj malo poplačan njihov veliki napor in trud. Planina, 9. avgusta. Za žalitev, ki jo je povzročil Vilharjevemu spomeniku pretirani italijanski nacijoualizem s tem, da je oskrunil njegov spomenik v Postojni, smo Slovenci dali danes temu zaslužnemu možu, odločnemu narodnemu borcu, požrtvovalnemu delavcu in priljubljenemu pevcu ter skladatelju zadoščenje ter s tem vnovič počastili njegov spomin. Danes se jc vršilo na Planini, rojstnem kraju Miroslava Vilharja, odkritje spomenika, ki stoji pred Vilharjevo rojstno hišo. Pred 14 dnevi smo odkrili spomenik drugemu možu, Vilharjevemu prijatelju in velikemu slovenskemu ideologu Francu Levstiku, danes pa narodnemu prerodi-telju Notranjske Vilharju. Proslava svečanega odkritja Vilharjevega spomenika se je izvršila na zelo svečan način. Na slovesnost je prihitelo občinstvo od vseh strani, največ seveda iz Notranjske, kolikor je uživa svobodo v naši državi, medtem ko iz slovenskih krajev na drugi strani seveda niso mogli priti, dasi bi radi. zlasti naši vrli Postonjčani, med katerimi je Vilhar tako dolgo živel. Pač pa je bila prav častna udeležba iz Ljubljane in iz ostalih slovenskih krajev. Proslava se je pričela v soboto zvečer z bakljado pred Vilharjevo rojstno hišo. Nato se je vršila akademija, pri kateri je pozdravil prisotne predsednik prireditvenega odbora g. Josip Blažon, pevski zbor je zapel nekaj Vilharjevih ponnrodelih jiesmi. Tajnik odbora, šolski upravitelj g. Alojzij Urbančič je očital v daljšem govoru življenje in pomen Miroslava Vilharja. Sledile so zopet deklamucije in petje Vilharjevih pesmi. Danes v nedeljo pa se je proslava pričela ob 5 zjutraj, ko je izvrstna godba cerkniških gasilcev priredila budnico. Planina se je za slavje prav krasno opremila, številni mlaji, s cvetjem in zelenjem okrašene hiše ter narodne zastave so dajale prav pestro sliko. Ze v zgodnjih jutranjih urah so pričeli prihajati gostje, ali peš uli s kolesi, avtomobili in s koleslji. Po Planini je zavladala vsestranska živahnost. Ko je dospel jutranji vlak iz Ljubljane, se je razvil skozi Gorenjo in Spodnjo Planino krasen sprevod, v katerem so sodelovali zlasti gasilci iz vseh bližnjih notranjskih krajev, dalje gasilska godba. Sokoli, gorenjske in belokranjske noše, deputacija Prosvetne zveze z zastavo, zastopniki raznih oblasti, korporacij ter občinstva. V podružnični cerkvi v Spodnji Planini je bila ob 11 dopoldne služba božja, pri kateri je krasno prepeval pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Po službi božji se je ljudstvo zgrnilo okoli Vilharjevega spomenika, častni gostje pa so imeli prostor na tribuni. Slovesnost je otvoril predsednik g. Blažon, ki je pozdravil prisotne, za njim pa je pozdravil gosp. IJrbančič razne častne zastopnike, tako logaškega okrajnega glavarja g, Tekavčlča, ki je zastopal g. bana, zastopnika vojske kapetana Iliča, rektorja univerze dr. Alfreda Šerka, ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, ministra n. r. Ivana Hribarja, dekana cerkniškega in planinskega okraja g. Josipa Juvanca ter razne odlične kulturne delavce, ki so slavnosti tudi prisostvovali. Slavnostni govor je imel prof. Josip Puntar, ki je sani Notranjec. Njegov govor je bil globok in zelo čustven ter so mnogim prišle solze v oči. Izvajal je približno med drugim: »Slovenci! Oprostite mi , da ne moreni povedati tega , kar bi rad, zakaj meja je v bližini. Res stoje v bližini mejniki, ali še bolj trdno stoji ena reč, v katero je veroval Vilhar, ki ga sedaj slavimo: To je vera v našo bodočnost, vera v naš materinski jezik! Čustva in ideje, ki navdušujejo nas, so navduševale tudi Vilharja, ki je raje presedel 4 mesece v ječi, kakor pa da bi pustil poniževati Slovenstvo. Dva ali tri tisoč let še ne napravi kulture, ne napravijo je niti kanoni, na-! pravi jo notranja globina, naša kultura je naša j iepa pesem, in kjer je ta, tam je moč. Slovenska j kultura je mlada in to je njena moč. Stari kulturi je prej zapisan spomin. Danes se borimo za duhovno prenovljenje sveta, za svojo novo bo-! dočnost, danes imamo priliko, da se zopet opri- • ! menio idej Miroslava Vilharja in slovenske misli, i Čeprav smo majhni in čeprav bi nas radi drugi j zatajili, ali tu smo in Bog nas vidi, da ve, da smo. I Pevski zbor Glasbene Matice je zapel nato ! Jenkovo »Molitev«, z logaškim pevskim zborom I pa pesmi »V spomin Miroslavu Vilharju , -Slo-venec, Srb, Hrvat«, »Jadransko morje in Po je- | zeruf. Zatem je pozdravil zbrane še okrajni glavar g. Tekavčič, šolski upravitelj g. Urbančič pa je \ imel dolg in izčrpen govor o Vilharju in njegovem pomenu. Nato je govoril še pisatelj g. Sla- 1 tičič v imenu bojevnikov, ga. Marija Jančeva pa v imenu Slovencev v \meriki, ki so v glavnem jirispevali za ta spomenik. Pred spomenik so po- i tožila razna društva vence, tako Prosvetna zveza, i JUU, Soča, Logaško pevsko društvo, Narodna stro- J kovna zveza. Planinsko pevsko društvo, Prinior- | ska mladina, občina Planina in prireditveni od- : bor. Slavnost je zaključil v imenu občine pred- ; sednik in podžupan g. Blažon, ki je sprejel spomenik v varstvo občine. Slavje so brzojavno pozdravili prosvetni šef g. Mazi, g. Lavrenčič in g. dr. .losip Tominšek, ki je pred 25 leti imel slavnostni govor ob odkritju v Postojni. Po slavju se je vršil za častne goste banket v restavraciji ge. Peliconove. popoldne pa ljudska veselica na nekdanjem Vilharjevem vrtu. Koča nn Sveti gori. — V ozadju Mrzlica in Javor. ako Vaše srce in živce varuje KRVM H/V S Slovesna blagoslovitev koče na Sveti gori Sv. gora, 9. avgusta. Deževno vreme pred nedeljo je kot nalašč očistilo ozračje in umilo naše hribe, gore in planine, tako da se je današnja nedelja iz noči prerodila vsa bolj čista, bela, polna božjega solnca in ažurne nebesne modrine brez najmanjšega oblačka. 2e na predvečer v soboto so poliiteli na sv. goro nekateri planinci, v nedeljo pa je bila sv. gora podobna mravljišču. Od vseh strani so jo planinski romarji ubrali veselo na goro, prihiteli so naši bratje Hrvatje iz Vel. kralja Alepsandra in našo lepo domovino. — Nato je v imenu osrednjega društva govoril predsednik g. dr. Pretnar, ki je na tem velikem uspehu čestital podružnici, osobito pa starešini Tomažinu, odbornikoma glavarju Podboju in notarju dr. Krevlju, katerim gre glavna zasluga, da je bila ta koča zgrajena. — Povdaril je še posebno, da je ravno litijska podružnica tista, potom katere so se utrdile prijateljske vezi hrvatskih planinarjev, ki kaj radi posečajo naše srednje gorovje v Zasavski Gospodarski razvoj Sušah postane gospodarsko zaledje našim krajem Ribnica, 9. avgusta. Živinorejska zadruga v Dolenji vasi, katero je ustanovil in jo še vodi neumorni javni delavec, dolenjevaški župnik g. Karel škulj, je zadnjo čase začela z intenzivnim delom, da dvigne gospodarstvo v ribniški, dobrepoljski, binjski ter kočovski kotlini. V to svrho je ustanovila najpreje v Kočevju svojo mlekarno in delavsko kuhinjo, katero zalaga z živili in z mlekom v prvi vrsti doleuje-vaška fara. Voditelji živinorejske zadruge v Dolenji vasi, ki so videli dober razmah svojega dela že v prvem početku, so začeli misliti na to, kako bi svoje delovanje razširili v taki smeri, da bi imelo od tega materijelne koristi prebivalstvo vseh teh krajev. Župnik g. Karel Skulj je po dolgoletnih izkustvih videl, da bi bil Sušak najprimernejši trg za poljedelske proizvode naših krajev. Tako je prišlo po pogajanjih z nekaterimi gospodarskimi krogi na Sušaku do ustanovitve podružne mlekarne na Sušaku. S 1. avgustom je začela Živinorejska zadruga v Dolenji vasi svoj tržni promet s Sušakom, ki že v prvih začetkih kaže, da je bil načrt, napraviti Sušak ter obmejna primorska mesta za naš trg, posrečen. Živinorejska zadruga si je nabavila v to evrho moderen tovorni avtomobil, s katerim je pričela prevažati živila na Sušak. Sedaj v jeseni bo vsa ribniška kakor tudi dobrepoljska kotlina mnogo zaslužila pri prodaji agrarnih produktov. Za čimbolj ugodnejši promet z mlečnimi produkti je Živinorejska zadruga v Dolenji vasi ustanovila tudi v Kari pri Kolpi svojo lastno mlekarno, od koder pošilja dnevno sveže mleko na sušaški trg. Da se podjetje čimbolj razmahne, namerava ista zadruga /graditi v Dolenji vasi moderno mlekarno z vsemi potrebnimi preparati, posebno še s hladilnimi napravami ter aparati za pasterizacijo mleka. Vse to dela Živinorejska zadruga v Dolenji vasj brez sleherne podpore od strani banovine, vendar pa je morala za izvedbo svojega velikega načrta najeti skoraj četrt milijonsko posojilo za Karambol moiocihUsta s kolesarjem Kamnik, 10. avgusta. V nedeljo proti večeru, približno ob 10, se je zgodila na cesti Kamnik—Stranje kolesarska ne-.-reča. Kolesar Ivan Potočnik, trgovski sotrudnik iz Kamnika,- ee je peljal s kolesom domov. Moto-ciklist Franc Lainpel, kovač iz Most pri Ljubljani, ee je pripeljal z motornim kolesom, na katerem je imel zadaj natakarico .lurjovec Anico iz Kamnika. Vozila sta se proti Stranjam. Na ovinku pri Urban-čičevem vrtu v bližini šole sta se nenadoma oba vozača srečala. Sledil je seveda neizogiben karam-bol, ki je imel za posledico, da sta ee onesvestila Ivau Potočnik in Jurjovčeva. Ljudje, ki so bili v bližini, so takoj prihiteli na jiomoč ponesrečencema ter ju obudili iz omcdlevice. Nezgoda se je pripetila radi tega, ker je vozil Lampel 6redi ceste namesto desno, in da je baje vozil tudi Potočnik levo namesto detrno. Poškodbe k sreči uiso težke, razen Potočnikove, katerega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Baje ima počeno na glavi neko žilo. Pretresli >o se mu tudi možgani, enako tudi Jurjovčevi. Sicer pa ima ona na glavi samo močno podplutbo. Lainpel in Potočnik nta ranjena tudi na stegnih. Se o elektrifikaciji Kočevske Kočevje, 0 avgusta. Pred nekaj dnevi so se v »Slovencu« oglasili tudi Krčanjc, ki so pojasnili svoj položaj, ki je z ozirom na elektrilikacijo krškega polja zelo sličen našemu. Iz tega poročila se vidi, da je trboveljska preniogokopna družba začela sistematično ponujati svojo električno strujo po krajih, ki še niso zvezani z elektrarno v Fali oziroma Velenju. Dobiti glavne konzumente t. j. mesta s toliko večjo ali manjšo industrijo in obrtjo, je njen glavni namen. S tem trenutkom, ko pridobi zase centre teh krajev, bo odpadla možnost, da se kraji sploh kdaj priključijo lianovinskemu elektrifikacijskemu načrtu. H kraji bi bili potem odrezani od elektrifikacije, ki tvori podlago za pravilen gospodarski razvoj mest, vasi iu trgov in bi bili odvisni od trboveljske družbe, če bi sploh kdaj hoteli imeti elektriko. Gotovo je, da bi na ta način sklenjene pogodbe občin bile v težko breme, ker pomeni postavljanje daljnovodov transformatorskih naprav in omrežja za te občine velikansko vsoto, ki bi jo težko brez večjega posojila sploh katera zmogla. Iz dosedanjih p°ga!a"l nekaterih občin s kočevsko rudniško elektrarno, ki je last TPD pa se jasno vidi, da trboveljska družba to tudi zahteva. Stroški za elektrilikacijo občine Livold na primer, ki je oddaljena od elektrarne jedva 3—4.5 km, bi znašali po proračunu pol mi- investicije, katerega pa upa zadruga v najkrajšem času amortizirati. To podjetje bo za naše kraje postalo velikanskega gospodarskega pomena. Na .eni strani se bo našel na ta način dober trg za agrarne produkte, na drugi strani pa se bo s tem prebivalstvo navajalo k čim intenzivnejši živinoreji. Ljudje že sedaj izjavljajo, da bodo radi tega odprodali konje, si nabavili dobro pasmo govedi in s tem dvignili produkcijo živinoreje. Zadrugarji upajo, da bodo že lahko v enem letu odpošiljali iz ribniške, dobre-poljske in hinjske kotline okrog' "2000 litrov mleka dnevno na trg na Sušak. Kakor smo čuli, je Živinorejska zadruga tudi že v pogajanjih z Reko ter obmorskimi istrskimi mesti, tako da se bo v kratkem času razširil trg tudi na te kraje. Avtomobili, ki bodo vozili iz naših krajev mleko, živila in živino na Sušak, se bodo nazajgrede vračali natovorjeni s kolonijalnim blagom. Akcijo Živinorejske zadruge v Dolenji vasi so pozdravili tudi Hrvatje ob Kolpi, ki so že prosili zadrugo, da bi jih priključila v območje svojega delokroga. Tudi Sušak sani je toplo pozdravil delo te zadruge, ker bo na ta način preskrbljen z dobrini mlekom, cenenimi živili in mesom. Načrt, ki ga je že začela izvajati dolenjevaška živinorejska zadruga pod vodstvom župnika gospoda Škulja, je idealno lep. Do sedaj so bili kraji okrog Ribnice, Dobrepolj, pa vseskozi do Kočevja in Kolpe radi občutne lesne krize zelo prizadeti in osiromašeni. Sedaj bo zadruga v svojem delokrogu prožila možnost, da se gospodarsko restav-rirajo in še bolj dvignejo. Domače prebivalstvo ne ve, kako bi se v dovoljni meri zahvalilo svojemu bivšemu poslancu Škulju, ki posveča dan za dnem pažnjo svojemu okraju, da bi ga čimbolj gospodarsko dvignil. Ce se bo ta veliki načrt Živinorejske zadruge v celoti posrečil, bo to postalo podlaga za cvetoč gospodarski razvoj naših krajev, ki so že na glasu, da stanujejo na njih pridni in marljivi ljudje. jona dinarjev. Katera občina je danes v stanju, razpolagati s tako vsoto, čeprav bi šla v gospodarsko korist? Zato prebivalstvo občin, ki so zainteresirane na tem, ali se izvede banovinski načrt elektrifikacije ali ne, pazno zasleduje borbe trboveljske preinogo-kopne družbe, da vrine glavnim krajem svoj tok. Kakor je -Slovenec«« že poročal, se je kočevska mestna občina odločila, da zavrne ponudbo trboveljske družbe in sprejme ponudbo, stavljeno od banovine. Trboveljska premogokopna družba je radi tega napravila pritožbo na bansko upravo v Ljubljani. Z njo vred se je pritožilo od vseh gospodarjev, ki jih je v mestu samem preko štiristo, petnajst 1 j u d i. Iz tega se vidi, da je TPD mnogo, veliko na tem da spravi v svoj delokrog še elektriko k o t nov vir pridobivanja. Mislim, da banska uprava v Ljubljani ne bo prav nič pomišljala, kako bo odločila. Proti lej pritožbi vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko ogorčenje. Ljudje zlasti po dobrepoljski, velikolaški in ribniški dolini se namreč zavedajo, da so nastopili sedaj zanje važni trenutki, od katerih zavisi razvoj obrti in industrije v teh krajih, s čemer je v zvezi seveda tudi ljudsko blagostanje. Povsod vlada mišljenje, da je naš narod, zlasti naše delovno ljudstvo prikopalo trboveljski že preveč težkih milijonov in da je sedaj čas, da vsaj nad elektriko gospodarimo sami. Saj so naše deroče reke slovenske, ki naj ženejo le slovenske turbine! Kako je v Nadlesku Naši pogorelci zelo pridno obnavljajo pogorišče. Skoro vse hiše imajo že novo streho tudi že nekaj hlevov in skednjov. Gradi se ognja varno, s požarnimi zidci in prezidki, krije z opeko. Okoličani radi pomagajo z kamenjem, vožnjo in krmo. Skrbi pa pogorelce, kako bodo plačali, ker so bi It mnogi že prej zadolženi. Popolnoma zaupajo oblastem in odboru, pa tudi dobrim ljudem, — so za vse hvaležni in pa složni med seboj, dasi vedo, da bo danes, ko jc splošno pomanjkanje zaslužka in dosti požarov težko spraviti skupaj izdatno podporo. Zanašajo se najbolj na sosedne vasi in občine za blago, pa na zbirko po občinah in župnijah za denar, seveda ludi od oblasti upajo kaj dobiti. Kajti nič bi jim ne bilo pomagano, če bi zgradili domove le za druge, ki bi jih na dražbi kupili. Zdaj Nadleščane love zavarovalni agenti; nekateri bi jih radi zavarovali za stvari, ki jih še nimajo in za več, kakor so vredne. To pa je sle-.•arija, ker po |x>žaru ne bi zato nič dobili, le plačevali bi in agente redili. Vzajemna zavarovalnica je že izplačala zelo ugodno, Domoljubovih podpor po 2000 Din dobi pet pogorelcev, ki so jim pogorele liiše s pohištvom in so plačali v januarju za cclo leto naročnino. Ljubljana Neznanec utonil v Gruberjevem prekopu Ljubljana, 10. avgusta. Na skrivnosten in dosedaj še nepojasnjen način je danes v opoldanskih urah utonil v Gruberjevem prekopu neznan moški, čigar identitete dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti. Približ.no ob 1 je prišel na levo nabrežje Gruberjevega prekopa pod zatvornico okoli 50 let star moški. Najbrž je bil nekoliko vinjen. Moški se je vsedel tik ob rob nabrežja, nato pa počasi zdrknil v vodo. Vse to je opazoval neki drugi moški od daleč in pričel klicati na pomoč. V bližini se je na bregu solnčila gdčna Nada Zima, zobotehnica, stanujoča na Domobranski cesti. Mimo je prišel tudi g. Korbar, uslužbenec pri tvrdki Štebi. Oba, gdčna Zima in g. Korbar, sta naglo skočila po bregu navzdol in zagrabila utopljenca, ki je ležal prav blizu v nizki vodi, vendar mu je obraz voda že pokrivala. Z naporom sta oba vrla reševalca potegnila utopljenca na breg. Moški je še nekoliko dihal, bil pa je že nezavesten. Pričela sta ga obujati k življenju, obenem pa je nekdo iz bližine poklical poklicne reševalce, ki so prihiteli z avtom in skušali moža obuditi z umetnim dihanjem k življenju. Trud je bil brezuspešen, zakaj moški je kmalu izdihnil. Na kraj nesreče je jirišla kmalu zatem policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in nadzornika Močnika. Pri utopljencu ni komisija našla prav nobenih dokumen-to\v tako da sploh ni bilo možno ugotoviti, kdo je. Moški je okoli 50 let star, srednje postave, temnih, j pristriženih las in spredaj nekoliko plešast ter rjavkastih brk. Oblečen je v temnorjavo delavsko obleko in pisano srajco, čevlje je imel črne. Pri njem so našli recepis priporočenega pisma, ki ga je oddal danes na šentjakobski pošti na naslov: Otmar Kol ene, Št. Rupert, in pa 4 Din v svinjskem mehurju. • * • O Proslava desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 17. avgusta 1931 se dopolni 10. leto, odkar je nastopil vlado Nj. Vel. kralj Aleksander I. Mestna občina ljubljanska bo slovesno praznovala ta pomembni dogodek. V svoji seji dne 27. jul. 1931 so predstavitelji ljubljanskega meščanstva enodušno sklenili, da naj se v počastitev kraljevega jubileja imenuje ubožnica, ki jo bosta zgradili mestna občina in mestna hranilnica, ki je votirala v ta namen Din 5.COO.OOO, za artilerijsko vojašnico: Zavetišče kralja Aleksandra I. Dne 17. avgusta se bo po slavnostni seji občinskega sveta izvršilo svečano polaganje temeljnega kamna za to zgradbo. V prepričanju, da bo z-nalo primemo proslaviti ta jubilej, opozarjam že danes ljubljansko meščanstvo na ta narodni praznik; uverjen sem, da bo z udeležbo pri slavnosti dalo duška svojim patriotičnim čuvstvom in z dostojnimi manifestacijami dokazalo svojo ljubezen do svojega narodnega kralja. — Župan: dr. Dinko Puc. © Obvestilo Prva skupina dečkov iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano 11. t. m. popoldne z vlakom ob 19.43. Starši se prosijo, da pričakujejo dečke ob tej uri na glavnem kolodvoru. Slovenska krščanska zveza, Ljubljana. © Nagla smrt v reševalnem avtu. Plavalne tekme, ki so se vršile v nedeljo v Ljubljani, sta med drugimi tujci prišla gledat tudi g. Josip Datler, knjižničar iz Zagreba, in njegova gospa, 70 letna Jelka. Po tekmah sta se oba zakonca še sprehajala po parku in si ogledovala Ljubljano. Med sprehodom je prišlo gospej naenkrat slabo. Mož je mislil, da ni nič hudega, in se je z njo peljal z avtom nn kolodvor, da bi šo dobila zagrebški vlak. Na kolodvoru pa se je stanje gospe še poslabšalo, ker jo je zadela kap. Poklican je bil reševalni avto, toda med prevozom v bolnišnico je gospa v avtu umrla. Moža je ta nesreča umevno zelo potrla. Mestni pogrebni zavod prepelje truplo danes ob 5 zjutraj v Zagreb, kjer bo pokopano. O Brv čez Gruberje.v kanal v StreliSki ulici. Za njo se izdelujejo načrti. Po projektu je naprava brvi mišljena čez sedanjo zatvornico. Onstran kanala bi sc pod železniško progo napravil predor. Stroški za brv bi znašali približno 116;000 Din. • © Regulacija Gradiiča. V zadnji seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se odkupi dvonadstropna dr. Luckmanova hiša. Lastnik ie že predložil načrte za novo trinadstropno hišo, ki bo stala pravilno v novi stavbeni črti. Strankam v stari hiši je bilo odpovedano, ter sc s podiranjem stare hi*e prične v kratkem. Tako bo izginila ena največjih ovir ljubljanskega cestnega prometa. Površnike, obleke in vsa druga obtočila za gospode in de co nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 © Dovršitev nove hiSe. G. Josip Dolinar, uradnik banske uprave, je dokončal svojo enonadstropno vilo v Vcrstovškovi ulici in se'stranke že vseljujejo. Stavbo je gradil stavbenik Ivan Žigon. © Umrli v Ljubljani. V času od 1. do 7. avg 1931: Ciber Ciril. 25 let, kandidat ing., Srbska ul. 7, Smolej Andrej, 77 let, bivši čevljar, Vidovdanska c. 9, Srebernič Vladko, 30 let, eksportni akad., Vidovdanska c. 9, Meze Franc, 78 let, užitkar, Črna vas 17, Sojer .Milan, 3 mesece, sin delavca, Ižanska c. 10, dr. Ravnihar Roman, 40 let, advokat, Gledališka ul. 4, Lotrič Marija, roj. Pintar, 92 let, vd. cestarja, Verovškova ul. 23, Šorli Ivanka, 9 mesecev, hči železničarja v p.. Hrenova ul. 8, Tomažin Alojzij, 55 let, postrešček. Dunajska c. 9, Svoljšak Jože, 74 let, posestnik, Strmi pot 0, Tomažič Marija, roj. Balant, 42 let, žena železničarja Vidovdanska c. 9, Znidaršič Mirko Alojzij, 2 in pol meseca, sin delavca, Ižanska c., Pečnik Rajko, 68 let, trgovec in posestnik, Sv. Petra c. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kuk Josip, 5 mesecev, sin natakarice, Čopova u!., Zupan Ivau, 41 let, dninar, Dragočojna pri Smedlniku, Kozjck Jožef, 4 leta, sin posestnika, Podrečjc pri Smledniku, Končar Franc, 64 let, posestnik, Hotič pri Litiji, Gerl Alfonz, pol leta, sin krojača, Toplice-Novo mesto, Jenčič Marija, 49 let, žena trgovca, Loka pri Zid. mostu, Vidmar Viktor, po! leta, sin posestnika, Šmarca pri Kamniku, Franc Alojzij, 82 let, vpok. čuvaj drž. železnice, Črnuče, Kopač Jakob, 36 let, delavec, Medvode, Knezovič Ana, 1 dan, hči posestnika, Kraberg, Rubula Antonija, 63 let. dninarica, Rakek, Virant Jože, 20 let, delavec, Dunajska c., Butolen Jakob, 47 let, kamnosek, Podpeč, lošt Ivan, 28 let, sin veletrgovca, Go-tovije pri Celju. Bevk Marija, 3 mesece, hči dnina-rice, Koseze, Šebenik Jakob, 60 let, posestnik, Ple-šivica. DR.V.STACUL specialist za otroške bolezni ne ordinira od 13. do 21. avgusta 0 Zdravstvene razmere v Ljubljani. Mesečni izkaz mestnega fizikata navaja, da ie bilo pretečeni mesec julij rojenih 165, od teh 77 moških in 84 žensk, a mrtvorojeni 4. Umrlo je v tem času 90 oseb, od teh 45 moških in 45 žensk. Domačinov je umrlo 39, a tujcev 51. V raznih zavodih je umrlo 66 oseb. Zdravstvene razmere v Ljubljani so zadovoljive. V mestu samem še ni bilo nobenega primera griže, čeprav je bila precejšnja nevarnost, da bi se ta bolezen razširila, zlasti med delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Ljubljanice, Jetika ni v mestu močno razširjena in smrtni slučaji zaradi jetike precej padajo, dočim naraščajo slučaji raka. V juliju ie zaradi jetike umrlo 11, a zaradi raka 9 oseb. Smrtnih nezgod je bilo julija 7. Mestnemu fizikatu je bilo prijavljenih 7 slučajev nalezljivih bolezni. Znatno jc bilo število šena, namreč 7. Od ostali nalezljivih bolezni je bilo fizikatu prijavljenih: tifuzne bolezni 3, griža 2, škrlatinka 1, da-vica 3, vnetje možganov 1. Glede griže je treba gripomniti, da izvirata oba slučaja izven mesta, olnika sta bila z dežele pripeljana v ljubljansko bolnišnico. Q Razdelitev dimnikarskih del. Z najnovejšo odločbo z dne 31. julija t. 1. jc banska uprava na novo določila okoliše ljubljanskim dimnikarskim mojstrom. Na novo je bilo določenih še 6 okolišev, tako da jc sedaj Ljubljana v pogledu dimnikarskih del razdeljena na 16 okrajev. V vsakem okolišu izvršuje vsa dimnikarska dela le oni mojster, kateremu jc okraj odkazan. Okoliši 60 takole določeni: 1. okoliš vdovi Katarini Vrhovec,, 2. okoliš Luki Šetini, 3. Ivanu Sauerju, 4. Andreju Udovi. ču, 5. Josipu Spitzerju, 6. Rihardu Kerncu, 7. Ivanu Kerncu star., 8. Petru Roglu, 9. Josipu Bevcu, 10. Žanu Kerncu, 11. Srečku Deisingerju, 12. Vac-lavu Roglu, 13. Janku Lipniku, 14. Cirilu Kušar-ju, 15. vdovi Adolfa Fritza in 16. Ivanu Ribiču. Vsi dimnikarji morajo voditi natančno kontrolno knjigo, v katero vpišejo dan izvršenega ometanja, kar mora potrditi hišni posestnik odnosno najemnik. © Odjavljeni obrtL Pri mestnem magistratu je bilo v juliju odjavljenih oziroma črtanih iz obrtniškega registra 16 trgovskih oziroma obrtniških obratov. © Sosedje, ne tovariši. Včerajšnji >Slovenski list* je poročal, da so v nedeljo pomagali pogorelcu Hrastniku na Galjevici zidati novo hišo tovariši po-gorelca, uslužbenci električne cestne železnice, njegovi sosedje pa so nas obvestili, da so le oni pomagali zidati, kakor je Hrastnik včasih tudi njim pomagal. © Tatvine kole« so se v Ljubljani zadnje dni zopet neverjetno razpasle. Samo včeraj so bile prijavljene štiri tatvine koles. Policija pa ima tudi dve kolesi, ki sta bili nekje baje najdeni, v resnici pa najbrž kje ukradeni. Policija vabi lastnike ukradenih koles, naj si ti dve kolesi ogledajo, morda je njihovo vmes. Kullurn? obzornik „Iz slovenačke književnosti" Med publikacijami belgrajske Zadruge Profesorskega društva je kot deveta knjiga izšla v naslovu omenjeni zbornik slovenske književnosti, ki na dvesto straneh prinaša 121 strani izbranih tekstov iz slovenske literature od brižinskih spomenikov pa do najnovejših pisateljev in tS> strani obsegajoč zgodovinski pregled naše lepe besede. Priredbo knjige je oskrbela gdč. Ljubica S. Jan kov ič, ki se že celo vrsto let intenzivno bavi s proučevanjem slovenskega slovstva. Tre-notno je ona profesorica na II. ženski gimnaziji v Belgradu. Ker je knjiga »Iz slovenačke književnosti«: to pot izšla že v drugi, popravljeni in dopolnjeni izdaji, ker je ena najobširnejših preglednih knjig slovenske književnosti v srbohrvaščini in šc ker je z odlokom prosvetnega ministrstva, a po mišljenju Glavnega prosvetnega sveta, odobrena za učno knjigo, pa je kljub temu pomanjkljiva in v mnogoterih podrobnostih, posebej kar tiče razumevanja slovenščine, oz. srbohrvaškega komentarja, naravnost površno in neštetokrat čisto napačno komentirana, zasluži, da se malo dalj zamudim pri njej. Srbohrvati imajo danes že celo vrsto krajših ali daljših, • -č ali manj posrečenih prrgledov slovenske ki vnosti. Naj omenim le Kidričev in Grafenauet v (v knjigi >Slovenačka«, izdala S. K. Zudruga), Prijateljev (»Slovenačka književnost*, prevedel M. Moskovljevič), Jotičev, Babičev itd. C manjših ali pa fragmentarnih sestavkih o posameznih dobah ln pisateljih od Andre Gavriloviča pa preko Džoniča. Tlešlčn, Bartuloviča, Krklrcn In so tolikih drugih do Ljubice Jankovič ne bom govoriL Dn je Srbohrvatom ko vsakdanji kruh potreben primeren in dobro sestavljen pregled slovenskega slovstva, je brez nadaljnjega jasno in razumljivo. To posebej danes, ko se že ljudsko-šolskn mladina (ali vsaj morala bi sr) v srbohrvaških krajih uči slovenščine, n v slovenskih srbohrvaščine. Stiki med posameznimi literaturami so še bolj živi v srednji šoli. da o univerzi in njenih potrebah in zahtevah (še danes v Belgradu nimamo stoliee zn slovenščino!) sploh ne govorim. Dočim je za ljudsko šolo dovolj, če ima učitelj primerno pregledno knjigo slovenske književnosti in la ali oni važnejši pasus učencem prebere ali pa celo narekuje in med tem ko mora akademiku na vseučilišču biti dostopna vsa podrobna slovenska (izvirna) literatura, je v najslabšem položaju srednješolec, ki na eni strani ne more bili zadovoljen s suho in bogve iz katere knjige povzeto profesorjevo besedo, a na drugi v večini slučajev še ni sposoben, da bi si sani, nn studencu, v izvirnih študijah, poiskal potrebnega in rabljivega materijala. To potrebo je uvidela gdč. Ljubica S. Jankovič in po svojih sposobnostih in uvidevnosti sestavila knjigo >Iz slovenačke književnosti« (prva izdaja 1029), ki jc do danes firvi, vsaj deloma zadovoljujoči pregled slovenske iterature v srbohrvaščini, namenjen srednješolskemu dijaštvu. In v tem ji gre iskrena pohvala. Posebno zanimivi so odlomki iz starih slovenskih pisanih spomenikov (iz Brižinskih spomenikov) in iz reformacijske in katoliške književnosti (citirani Trubar, Hren, Pohlin.) Od pesnikov so zastopani: Vodnik z Zdravljiro in Ilirijo oživljeno, Prešeren s celo vrsto sonetov in s Krstom v originalu, Levstik, Jenko, Stritar, Gregorčič, Aškerc, Kette, Mun-Alrksandrov, Župančič in Fran Albrechl, od proznih piscev pa: Levstik, Jurčič, Stritar, Tavčar, Kersnik, Kvedrova. Prijatelj, Cankar, Finžgar, Moško, Pregelj iu Vladimir Levi tik. Izbir pesmi pri posameznih pesnikih ni do konca posrečen. Opizil sem intezivno nagnjenje prirediteljice do onih slovenskih pesmi, ki so snovno vzete iz srbohrvaškega življenja oziroma zgodovine, ki pa po umetniški vrednosti sploh ne spadajo v tekstni pregled te vrste. Kaj naj pomeni zamotani prevod Levstikove: Črnogorcem? Dcplasiran jc Jenko: Naprejl, ki se že t:iko nahaja v vseh mogočih čitankah in berilih! Nerepre-zentativne so še: Gregorčičeva Moč ljubezni. Aškerčeva Moja muza. Na Kale-Mejdanu, Kraljevič Marko (kje so balade!). Prozni teksti so bolje izbrani. Dočim so starejši pesniki in pisatelji zastopani večinoma s prevodi, so mlajši skoraj brez izjeme v originalu. Ko bi bilo po pravici, hi morali vsi hiti v originalu. To iz enostavnega razloga, ker ni cilj knjige >Iz slovenačke književuosti.. da srbohrvaškemu čitatclju, v prvi vrsti dijaku, poda v njegovem maternem jeziku (ali v zelo klavrnih prevodih!) nekaj del slovenskih književnikov. ampak da mu pokaže lepoto slovenščine iu originala, ker dijak so najprej uči jezika in šele potrm gre za golo vsrliino, ki v prevodu le redkokdaj, a vedno v daleč manjši mrri, ohrani svojo književno vrednost. Trdim, dn so vsi prevodi gdč. Ljubice S. Jankovič v tej knjigi (in njenih je največ) absolutno neumetniški in neodgovarjajoči in da bi stokrnt več srbohrvaški čitatelj (ne samo dijak') imel. ko bi pesem prebral v slovenskem originalu. Za las boljši in okusnrjši so Slanimirovičrvi prevodi Prešernovih pesmi. Kljub temu moram, dasi nerad, citirati nekaj i/. Stanimirovičcvega prepeva Sonetnega venca. Posvetilo v magislralu dobesedno in po črkah glasi: Primikovoj Juhi (!). Čudim se, zakaj pisateljica ni vzela novejši in boljši Dukičev prepev. O tekstnem delu knjige bi se dalo še mnogo povedati, vendar tu ni prostora za to. Vsekakor pa ne smrni zamuditi priliko, da ne bi gdč. Jan-Kovičevi isprašal vesti radi znanja slovenščine. Ona je namreč vse v originalu objavljene prispevke pod črto komentirala. Samo par naj-maslnejših bi rad opozoril: neurnik (Prešernov Krst) ^ oluja, sloveča — slaveči, kljubvaš (kljubuješ) = uprkos, jiital (ga je z aristokratom) = hranio, bridek — oštar, (deve) zorne = zračne, — božji Porodnici bodi položeno! — = vernici nn utehu, le ^ samo (Boga pa le hvalim), deli so ga na uinarec (berača) — na milost, krepost = snaga, rešta - rešeto, sapa (kraška v Župančiču) -- dali, strmeč — miran, (ubranost mu) premoti = smeta, preplezali (gorska sedla, Finžgar) — provlačili, (starka Ana)... roma (Mesko, pomeni vglablja se, razmišlja) = idr na hodočaščr (hadži-luk), zndehti zapahne, (potem je še) nasfroj (v slikah, Pregelj) — orurfo itd. Gdč. Jankovič sc nekje v uvodu zahvaljuje gg. Prijatelju, Kidriču, Ilešiču in Radojčiču za nasvete in navodila. Pa kljub trmu še ni prodrla v bislvo slovenščine in dajr celo rešto neumestnih komentarjev. To je veliki minus le knjige, in pa cela vrsta tiskovnih napak, ki jih v knjigah te vrste sploh ne bi smelo biti. Vse mogoče pesnike je gdč. Jankovič prevajala, Župančiča si dotekniti ni upala. Isti strah in spoštovanje obrnem bi ji človek svetoval tudi pri ostalih. Toliko v korist knjigi in njej. Zgodovinski pregled slovrtiskega slovstva je v glavnem zadovoljiv, dasi jo večinoma posnet po raznih knjigah in le v zadnjem delu (Cankar, Levstik, Kotle) samostojnejši. Ista kolobocija kot v komrnt ar.lih pod črto je ludi v Rečniku pokrajinskih (!) reči, ki se nahaja na koncu knjige. Po zunanji opremi je knjiga lična. Med tekstom sr nahaja 24 slik posameznih književnikov. Cena knjigi ie 35 Din. T. P. Dnevna kronika Tabor treznih delavcev na Kuma Za tabor treznih delavcev na Kunut, dne 23. avgusta vlada med delavstvom v Ljubljani, Celju, Zagrebu, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju veliko mnunanje. Povsod se govori samo o taboru, povsod čtiješ: Trezni delavci imamo pogum, vsi trpini gremo na Kum, da z brati Hrvati preštejemo naše vrste in vzbudimo zanimanje za naše gorje. Izkaznica za posebni vlak se dobi v Ljubljani v trafiki hotela Union in stane 22 Din za odrasle, za Šolarje 10 Din, v Celju v trafiki na kolodvoru, na Aleksandrovi cesti in Vodnikovi ulici. V Zagrebu pa v traliki Markovič v Ilici 37, v narodni čitalnici, pri smučarskem klubu Slijeme in hrvatskem planinskem društvu. Vozovnica za Zagrebčane stane 34 Din, za Celjane pa 15 Din. Poagitirajte za udeležbo, prijave se sprejemajo le do 16. avgusta. Na predvečer tabora bo na Kiimu gorel zelo velik kres, ki bo viden po vsem Posavju in Dolenjskem, bengaličen ogenj, streljanje topičev, godba iz Zagreba in Zidanega mosta bo izletnike in ta-borjape razveseljevala, zato naj vsi, ki ljubijo naš Kum zlasti študenti in delavska mladina, pohitite aa paš tabor. Koledar Torek, 12. avgusta: Suzana, devica, mučenica; ribiucij, uiučenec. No vi grobovi + Gospa Katica Kuntarieeva. Dne S I. m. Je v Požegi v Slavoniji po kratki bolezni umrla gospa Katica Kuntarič, soproga g. odvetnika Dju-re Kuntariča, odličnega hrvatskega katoliškega kulturnega delavca. Smrt gospe Katice jo bolno rešile, dijaki in drugi katoliški kulturni delavci, lako so tudi pristaši slovenskega katoliškega po-kreta vedno našli nastežaj odprta vrata v goslo-'jubni dom dr. Kuntariča v Požegi, kjer jih je gospodinja sprejemala kot najmilejše prijatelje. Sama se je intenzivno udejstvovala v hrvatskem katoliškem pokretu kot prosvetna iu karitativna delavka, a obenem je bila vzor-žena, krasna mati in srčno pobožna kristjanka, koje zgled je marsikoga spravil na boljšo pot. Težko prizadetemu soprogu in hčerkicama Lerkici in Djurdjici kakor tudi aratu g. dr. Petliču naše globoko občuteno sožalje, rajnici pa večno blaženstvo pri Bogu, ki ga je služila s svojim prelepim življenjem! •f« V Ljubljani je umrl g. Lovro Gaberšek, aiizar, eden izmed prvih ustanoviteljev Produktivne zadruge na Giincah, sedaj najmodernejše urejene mizarske delavnice. Vse svoje moči je žrtvoval za povzdigo te stroke. Vsled svojih vrlin je b|l zelo spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Najtežje pa ga bo pogrešala njegova rodbina, kateri je bil nadvse skrben mož in oče. Težka iu dolga bolezen mu je mnogo prezgodaj pretrgala lit življenja. Naj v miru počiva! Njegovi rodbini iskreno sožalje I Osebne vesti — Poročil sc je včeraj v marijaniSki kapeli y Ljubljani irieščanskošolski učitelj gosp. KuJolf W a g n e r z gdč. Ljudmilo G r u m , učiteljico. Iskreno čestitamol = Z ljubljanskega vseučilišča. Za asistenta-pripravnika sta imenovana inž. Jože Jezeršek in inž. Branko V ajda. V višjo položajno skupino jo pomaknjen arhivski uradnik g. Ivan Kozina u. Ostale vcsCi — Odkritje spomenika kralju Petru L Osvo-!>oditelju. Najznamenitejši dogodek jesenske sezone v Ljubljani je odkritje spomenika kralju Po-•ru I. Osvoboditelju. Tudi la svečanost se bo vršila v okviru »Kraljevega ledna , namreč ti. septembra. Spomenik, znamenito delo kiparja Lojza Dolinarja, predstavlja kralja Osvoboditelja visoko na konju, ogrnjenega v kraljevi ornat in z žezlom v roki Kip bo v celoti izvršen iz podpeškegn marmorja in bo slal pred desno kolono magistralnega poslopja po vzorcu starih kipov iz renesančni- dobe. Svečanost odkritja bo privabila v Ljubljano ogromne tisoče prebivalstva, ki se bo prišlo poklonit spominu prvega jugoslovanskega kralja. Odbor za postavitev spomenika je ukrenil vse potrebno, da bo slavnost kar najbolj veličastna iu niogpčna. Da se omogoči udeležba na slavju najširšim plastem naroda, je odbor zaprosil generalno direkcijo državnih železnic, naj nakloni popotnikom Ljubljane v slavnostnih dneh brezplačno vožnjo. Mnogo upanja jo, da bo generalna direkcija ustregla tej prošnji, s tem pa bo s, ved a zagotovljen proslavi obisk, kot ga bržčas Ljubljana Se ni doživela. Kdor bo v listih dneh poselil naše kulturno in gospodarsko središče, bo brez dvoma odnesel nepozabne vtise. Jesenski slavnostni dnevi bodo ne-le kulturno pomemben dogodek, temveč hkrati mogočna manifestacija jugoslovanskega patriotizma in pijetete. Muholovec AEROXOM polovi vse muhe! Se mnogo posname //, . Torej zahtevajte /zrečno Aeroxon // // — Na škofijski klasični gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano se razglas, objavljen v št. 178 dne 0. avg. 1931, spreminja v toliko, da se morejo bivši gojenci prijaviti za vstop v razrede 2—8 tudi pismeno do vštetega 2. septembra, osobno pa naj se pri ravnateljstvu zglase 8. septembra in vplačajo predpisano takso. — Ravnateljstvo, — Na državni nižji gozdarski Soli v Mariboru prično šolsko leto 1. oktobra 1931. Šola je dveletna. Pouk se deli v dva kurza in sicer: al v enoletni kurz za one kandidate, ki imajo samo osnovno šolo. b) v dvoletno nižjo gozdarsko šolo za one kandidate, ki imajo dva razreda gimnazije ali pa realne gimnazije (realke odnosno 4 razrede meščanske šole). Prosilci z'ljudskošolsko izohrazho morajo s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah V prv; vrsti se bodo v ta učni zavod sore'emali sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gospodarji, v drugi vrsti še le prosilci, ki reflektiraio na državno službo. Pravi'no kolkovane lastnoročno n sane prošnje za sprejem je poslati naikasneie do 1 sept. 1°31 ravnateljstvu državne nižie gozdarske šole v Mariboru. Prošnjam ie priložiti: a) krs'nl list, bi zdravniško izpričevalo, c) nravstv>;Uo iznr'ia. Gojenci stari izpod 16 let in nad 24 iet se ne sprejemajo. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 dinarjev. Pridnim in ubožnim učencem se bodo po možnosti dovolila popolnoma ali pa do polovjce prosta mesta v internatu. — Ravnateljstvo nižje gozdarske šole v Mariboru. — Denarni zavodi, ki še niso imeli v raz- j prodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma. pa jih žele prevzeti v prodajo za jesenski ljubljanski velesejeni, ki se bo vršil od 20. avgusta do 0. septembra t, 1., naj lo sporoče uradu velesejma v Ljubljani. — Razpisane službe. Kralj, banska uprava | v Ljubljani razpisuje na podstavi i? 3>1. z-ikona o j banski upravi ter določil pravilnika o službenih riamerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske hanovine za bano-vinsko kmetijsko gospodinjsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici tri službe učiteljic in sicer služba \ voditeljice omenjene šole, služba učiteljice kuhanja ter služb.' učiteljice šivatlia. Poresilke za te službe morajo izpolnjevati splošne ponoie za spr»-jom v drž?vno odnosno banovinsko službo, ki jih določa S 3 zakona o uradnikih tor imeli specielno-strokovno kvalifikacijo za navedene službo Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5 kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in pravilno . kolkovnnimi prilogami je vložiti najkasneje do 18. avg. pri kralj, banski upravi dravske. banovine v Ljubljani. — Pri številnih tožkočah ženskesa spola povzroči naravna »Franz-Josek grenčica najboljšo prebavo. Spričevala klinik za ženske, holezni dolu zujejo, da se vpornblja zelo milo odvajajoča »Pranz-Jnscf« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —K nesreči na Ježici dne 4. avgusta smo prejeli od brata smrtno ponesrečenega I rana Josta naslednje pojasnilo: S pokojnim oratom Ivanom sva se vozila dne 4. avgusta t. 1. po opravkih v Ljubljano. Brat je vozil vseskoz previdno, je imel motor popolnoma v oblasti v tempu od 40 do 5U km na uro na odprti pregledni cesti. Pri prehodu čez most na Ježici je zmanjšal brzino na ca. 30 km na uro. Cez celo cesto sva imela obadva popolen pregled in na njej nisva niti jaz in gotovo tudi ne moj brat zapazila ničesar sumljivega. Kakšnih 10 korakov pred železniško progo pa zapazim jaz in sigurno tudi moj brat železniškega čuvaja, ki je zamahnil z zastavo, istočasno pa je privozil že tudi vlak na cesto. Hipoma pritisne brat zavore ter je ddoma okrenil motor na desno, toda razdalja je bila prekratka, da bi bil lahko odvozi!. Lokomotiva je od strani zagrabila motorno kolo in brata, medtem ko sem jaz v zadnjem hipu odletel z motorja ter takoj nato priskočil bratu na pomoč. — Da bi bil moj brat poprej opazil kakšen signal službujočega čuvaja, je nemogoče, ker tudi jaz, ki sem budno motril cesto, nisem videl nobenega znamenja, da se bliža vlak Vrhutega sva ravno v Domžalah srečala osebni vlak, kjer so bile zatvornice na cesti zaprte. Jaz sem bil mnenja, da gotovo ne pride takoj drugi za njim. Nesreča bi bila gotovo preprečena, če hi bile na cesti pri ležici zatvornice. Kolikor lahko trdim kot star motorni vo»ač, ni moj brat v tem kritičnem primeru zgubil prisotnosti duha. Da je šel predčasno v grob, je krivda samo na tem, ker ni zatvornic Plačujemo prispevke za ceste itd . toda na uajblj prometnih državnih, takorekoč mednarodnih ceslan ni dovolj preskrbljeno za našo varnost, posebno pa še •.< takem mestu kakor je na Ježici, kjer se radi ovinka ne more od daleč videti nrih?.ia|oči vlak. Povdirjam še enkrat, da se je moj brat smrtno ponesrečil samo zato. ker na Ježici ni zatvornic. Martin |ošt, Gotovlje p. Žalec. — Lcg'tlmacij« za kolo tjalno razstavo v Parizu so od 1. avgusta naprej veljavne 30 dni. — Podsulo jc v soboto, 8. t. m 34 lel-iega Franca Nagodeta (vulgo Fortuna) v Blekovi vasi pri ! ogatcu. Nedaleč od doma je kopal pesek. Nenadoma se je nad njim utrgali plast peska in ga pokopala pod seboi. Revež ie klical na pomoč od U do 14 ure in šele po treh urah hrezmnega klicanja ga je sllfa1 sc.sed ter (!a r, šil. Nag-de e dobil občutne poškodbe in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico — PasijorsVe igre na PoPeli. Kakor lansko leto vršijo se tudi letos Pasiionskc igre na Polzeli katere priredi Katoliško prosvetno društvo. Predstave se vršijo na praznik, dne 15. in v nedcllo, dne 16. avgusta, v novem društvenem domu na Polzeli. Začetek vedno ob treh popoldan. Pasiion-ske predstave, katere so se preteklo leto šestkrat predstavljale, so vzbudile vsesplošno zanimanje in odobravanje. Gotovo pa .ie. da bo letos priredi'ev neprimerno boljša, posebio ker se vrši v novem domu v veliko obširnejših in boljših prostorih. Novo je, da se bodo pokazale pred posameznimi slikami simbolične prispodobe iz stare zaveze. _ Nezgoda osehnesa avtomobila. V nedeljo zvečer je neki osebni avlo iz Maribora pred Voj-nikom zadel v brzojavni drog. Udarec jo bil tako silen, dn se. je drog prelomil, avlo pa precej razbil. Dva sopotnika sta dobila lahke poškodbe. — Slu i lir ni IM kr. bonske uprave dravske banovine št. 46 od 8. avgusta prinaša: Pravilnik za voditev zemljiških knjig; Pravilnik o dohodkih prijavnih uradov za službo prijavljanja prebivalstva pri drž. policijskih oblastvih; Pravilnik o spre-jomanju bolnikov in plačevanju taks za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevani« in zatiranje raka pri Cenlr. hia. zavodu v Bel- gradu; Odredbo glede mednarodnega zračnega prometa z Zadrom, — Poučni slovar ali kratka enciklopedija v slovenskem jeziku, ki jo piše dr. Joža Gionar, je po svoji prvi polovici (črke A—K) zaključen in je izšel zdaj žo prvi zvezek drugega dela (črka L) Prvi del obsega 19 zvezkov in sc dobijo zanj tudi lepo platnice. Dr. C> Iona rje v poučni slovar se odlikuje po kratkosti, točnosti in veliki praktični uporabnosti. Zlasti obsega čisto vse, kar se tiče slovenskega in jugoslovanskega življenju: zgodovine, krajev, oseb itd. V pravkar izišlem zvezku črpe L najdemo na primer celih 19 Sv. Lovren-cov v Sloveniji. 1'a tudi sicer obsega Glonarjeva slovenska enciklopedija vse, kar mora izobraženec vedeti. Zato ga ioplo priporočamo posamez- nikom in društvom ter uradom. Slovar je v vsa. keui oziru neoporečen in znanstveno na višini — Vkuhavanje In konserviranie sadja in re-lenjadi opisuje obširno knjiga »Sadje v gospodinjstvu«. Spisal M. Humek. Cena Din 24. Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreben kažipot vkuhavati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — .Vat. Hud. Leuat-ov Knoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wftgerer, od 8 do 13 in od 2 do pol 7. Šolski programi brezplačno! tlloj današnji inserat! Veliko ianiovsko zborovanje Vomiku v Vojnjk, 9. avgusta. Prisrčen praznik za Vojnik. Prišli so danes semkaj fantje iz vseli župnij dekaplje Novacerkev, pa tudi iz Konjic, Drainelj, Sošlanja, Teharij in Sv. Jurija ob j. žel. Konjirani so prihiteli na kolesih, Šentjurčani pa so prišli na lepo okrašenem vozu. Prišli so fantje skupaj, da polagajo temelje poglobljenemu in pospešenemu delovanju na polju katoliške prosvete in Katoliško akcije. Reči jo treba, da so fanlje vzeli lo nalogo globoko resno in da so z izredno pažnjo sledili izvajanjem govornikov tako v cerkvi kakor pozneje v dvorani vojniške posojilnice. Najprej jo bila cerkvena slovesnost v veličastni in krasni svetojernajski župni cerkvi, ki je izročena v varstvo vnetega vojniškega duhovnega očeta župnika A. Lasbncherja, kjer je v ognjeviti besedi spodbujal teharski župnik Pavel Veseujak fante k vzornemu krščanskemu življenju v duhu Katoliške akcije, nakar je sledila peta sv. maša, ki jo je daroval frankolovskt novomašnik Anton Medved. Z rdečimi nageljčki so se podali nato fantje v posojilniško dvorano ter jo docela napolnili. Zborovanje je otvoril s toplo občatrno uvodno besedo liovocerkvenski dekan in kanonik Pavel Žagar, nakar jo prevzel predsedstvo zborovanja vneti in agil-ni vojniški prosvetni delavec Gorišek, ki je pozdravil vse navzoče, številno zbrano duhovščino ter govornika prof. Ivana Dolenca, zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze, ter urednika dr. Vatovca, zastopnika mariborske Prosvetne zveze. V svojih izvajanjih je nalo prof. Dolenc razvil pregledno sliko o uspehih katoliškega prosvetnega dela v Sloveniji, drugi govornik dr. Vatovec pa je razčlenje.va! te- meljo katoliške prosvete. Sledili so pozdravni go-vori fantov; iz. teh pozdravnih govorov je zvenelo veliko navdušenje ter globok idealizem, ki prellnja v duhu katoliške prosvete delujoče fante. Akademik Kolar iz Drainelj prinaša tople pozdrave dra-meljskih fantov; Ludovik Gornjak iz Konjic zaključuje svoje besede z geslom: Bogu otroci, domovini zveslj sinovi; .loško Gajšek iz Teharij naglaša po-Irobo intenzivnega prosvetnega dola med ljudstvom; Pongrac Turnšek iz Polzele govori o Katoliški akciji; Rudolf Koren iz Šoštanja pokazuje na globok zmisel takšnih fantovskih zborovanj, ko se fantje med seboj spoznavajo in vzljubljajo; Štefan Dolar iz Novecerkve poziva k vstopu in delovanju v fantovskih Marijatiskih kongregacjtah; Jožef Koželj od Sv. Jurija ob j. žel. pa razvija lepe misli fantovske vzajemnosti, V delu za blagor slovenskega ljudstva neutrudni posojilniški načelnik Valentin Samec pa je fante spominjal na težke čase v preteklosti, ko sta v Vojnik prihajala jioučevat ljudstvo blagopo-kojni dr. Krek in vodja slovenskega ljudstva dr. Korošec, iu ko je zaman butal val neniškularstva in avstrijakantstva. Vojničani so sledili jugoslovanski misli ter se z navdušenjem zaživeli v dobo svobode in aedinjenja. Ob zaključku svojega prisrčnega pozdravnega govora je Valentin Samec polivat navzoče fante, da tudi oni delujejo s svojimi mladimi silami na gospodarskem, prosvetnem in zlasti verskem napredku slovenskega ljudstva. Po zaključnih bodrilnih besedah predsednika Goriška in dekana Žagarja so se fanlje razhajali v svoje župnije, navdušeni za vzvišene krščanske in katolike ideale, ter v resnobni zavesti važnih nalog, ki jih bo imela izvršiti bodočnost. Maribor □ Kraljeva zahvala mariborski prosvetni zve- | zi. Te dni je prispela zahvala na brzojavne izraze udanosti Nj. Vel. kralju, ki so se odposlali ob priliki velike skupščine mariborske Prosvetne zveze na Brezjah. □ Iz carinske službe. Vpokojen je carinik Boris Pipuš; v Osjek je premeščen carinik Dimitrije Nikolič. □ V splošni bolniš.ici je umrl v starosti 64 let ključavničar drž. žel. Julij Bayer; pogreb bo danes ob 17 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše najgloblje 60Žaljc! □ Obmejne carinarnice se gradijo. Te dni sc prične gradnja obmejnih carinarnic v Svcčini, pri Št. Juriju in Št. Ilju ter Gor. Radgoni in Gor. Ctnu-reku. Gradbena dela sta prevzeli tukajšnji stavbni tvrdki Ivan Živic ter inž. Jelenec in Šlajmer. Gradbeno podjetje Živic bo postavilo obmejne carinarnice v Svočini, pri Št. Juriju in Št. Ilju, inž. podjetje Jelenec in Šlajmar pa carinarnici v Gornjem Cmurcku in Gor. Radgoni. □ Božjcpotni izlet na Ptujsko goro. Osrednji odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije obvešča vse, ki se želijo v nedeljo 30. t. m. udeležiti božjepotnega izleta na Ptujsko goro, da je dovoljena polovična vožnja le tedaj, če se prijavi najmanj 800 oseb. Priglasiti se je treba do 22. t. m. pri predstavnikih prosvetnih društev ali pa pri vratarju frančiškanskega samostana, kjer se dobijo izkaznice in sc plača polovična vožnja. Člani naj razvijejo čim živahnejšo agitacijo, da se bo romanje ob potrebnem številu (800) moglo vršiti. [H Boben poje. Dne 28. septembra ob 10 dopoldne bo pri tuk. okrajnem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Krče-vina, vi. št. 203. Cenilna vrednost 1,304.957 Din; j vrednost pritiklin 95.020 Din; najmanjši ponudek 652.478.50 Din. D Jugoslovanska strokovna zveza se je z včerajšnjim dnem preselila do vselitve v nove prostore paiače OUZD v malo dvorano Prosvetne zveze (Aleksandrova 6). Uradne ure kakor običajno. (T1 Pri nedeljski strc'ski slavnosti v Hotinji vasi, o čemer je poročal včerajšnji Slovenski list- , sta govorila tudi slivniški župnik Mihelčič, ki je opravil hlagoslovitvene obrede, ter dr. V. Kuko-vec v imenu Narodne odbrane. O K vprašanju narodn. gleda!'5ča. Podpisani sem uvidel, da sem v svojih člankih, kakor sla bila objavljena v Slovencu- od 19. 7. 1931 in v »Večcrniku od 18. 7. 1931 pod gornum naslovom glede g. dr. Pavla Strmška v Maribiru žal zašel v osebnosti. Nikakor namreč ne odrekam gosp. dr. Slrmšku strokovne sposobnosti in pravice za gledališko kritiko in vem. da sc njegova tozadevna izvajanja v Mariboru splošno upo tevajo, kajti o umetniški izobrazbi dr. Strmška nikakor ni mogoče dvomili. Članek, na katerega sem odgovnr a!, sem sprva tolmačil napačno. SeJij sem se prepričal, da je pisan v najboljšem niinenu lako za mariborsko gledališče, kakor za njega umetniško osobje. — Pavel Rasbeiger, član mariborskega narodnega gledališča. [H Izbrisane obrtne pravice. V poslednjem času je obrtna oblast izbrisala obrtno pravico ,«lede-iim tvrdkam: II. I.ovrcc, trg. s sočivjem, zelenjavo in sadjem, Glavni trg: L. Slamič, I itografska koncesija, Mlinska 30; I. Vombek, measr, Glavni trg; I. Šušterič, krojač, Glavni trg 17; A. Robin-šek in I. Kovačič, čevljarska obrt, Slomškov trg; | tvrdka »Žibert«, trg. s čevlji in modnim blagom, . Glavni trg; J. Tavčar, trg. z lesom. Slovenska 4; O. Roba, godec. Maljsjta 29; A. Reich. barvar, Gosposka 38; F. Klarcr, urar, Taltenbachova 20; M. Višnar, šivilja, Krekova 8; t. Šega, posredovalnica za trgovino z lesom, Aleksandrova 15; F. Lipov-šck, fotograf, Frankopanova 39; U. Gregorec, dam-ska frizerka, Aleksandrova 26; F. Novak, trg. z oblekami in modislovskimi potrebščinami, Gregorčičeva 20; O. Ilclzel, trg. s kurivom in stavbnim raa-terijalom, Gospojna 3; F. Novak, Gosposka 32; L. i Mohor, mesar, Glavni trg; F. Rupnik, krojač, Ob bregu 4; F. Planinšck, mizar. Samostanska 17; P. Pripuš, sejmarstvo, Pristan 13; C. Lapi, sejmar-1 stvo, Linhartova 16; A. Lcsjak, trg. z meš. blagom, Gosposka 11; F. Robar, sodar, Pobreška 11 in R. Tkalec, šivilja, Glavni trg 4. O Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tuk. posredovalnice za delo: 1 mlinar, 2 hlapca, 2 čevljarja, 1 viničar, 1 mizar, 9 navadnih delavcev, 17 kemčkih dekel, 2 gospodinji, 2 strojni pletilki, 1 hotelska sobarica, 16 kuharic, 2 trgovski pomočnici, 2 pomožni delavki, 25 služkinj, 2 boljši gospodinji ter 1 vzgojiteljica. □ Cela rodbina se je zastrupila s klobasami v Spod. Dupleku, in sicer 341etna posestnikova žena Marija Drozg ter njeni otroci lOletna Marija, Sietna Marta, 6letna Frančiška, 41etna Ljudmila in 1 letni Jožek. Vse zastrupljence so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, □ Podoknice so huda stvar. 191etnega delavca Ivana Žunka je v času, ko se jc pod oknom lazgovarjal s svojim dekletom, neznanec udaril s i takšno silo s sekiro po glavi, da se je zrušil v ne-, zavesti na tla in so ga morali prepeljati v maribor-: sko splošno bolnišnico. Očividnega tekmeca, ki so mu pa že na sledu, je pobrala noč. O Sprememba naslovov. V Kliučavničarsko 2 so sa začasno preselili: Franc S. radi suma tatvine, Marija J. in Jožefa P. radi suma taivine, | Ana B. radi suma tatvine in suma... Našli so pri ! njej svileno obleko in drugih ženskih toaletnih potrebščin v vrednosti 1260 Din. Iščejo jo že od leta j 1929 sem. V barako so vlomili svedrovci, in sicer ob I stavbah na Bctnavski cesti, kjer gradi stavbno podjetje Vrabl nove stanovanjske hiše, ter odnesli 1 raznih stvari v vrednosti 210 Din. □ Usodne sanje. V težkih samah je skočila (51etna premikačeva žena Aloizija Kure iz postelje; pri padcu si je revica strla levo ključnico. Zdravi se v tuk. splošni bolnišnici. f| Z razparanira trebuhom je obležal v krvi I 38letni delavec Anton Bolčnik ir Sp. Prebukovja št. 28. Vino. živahna beseda, pikre opazke, spopad in nedolžne žrtve. Ke.laj bo konec te narodne sramote? Celje • * Umrli so dne 8. t. ni v Zavodni na Cesti na grad št. 8 74letna posestnica Ana Špornova, v Trnovljah št. 26 70le'.na posestnica Mari;a Pdiho-va, v javni bolnišnici 31 letni delavec Ivan Klanč-nik, doma iz Kokarja pri Gornjem gradu; dne 9. t. m. jc v javni bolniinici umrl 73letni Oton Ba-rilli, zasebnik v Frankopanski ul. 9. Delo dobijo pri celjski bor/i dela 1 pastir, 1 konjski hlapec, 1 ožcnicn viničar brez otrok, t oskrbnik, 1 kovač, 1 čevl ar, 2 mizarska, 1 kamnoseški, 1 kovaški ter 1 mesarski va crec; 15 kmečkih dekel, 3 služkinje, 3 gostilni*' e sht*kin e, 2 natakarici, 2 orožniški kuharici, 1 kmev ka varuška, 1 šivilja. I gostilniška kuharica, 1 hišnica, t kuharska vajen!:s. Tatvini ko'cs. V četrtek je bilo iz veže Okrožnega urada v Vodnikovi ulici delavcu Karolu Kovaču iz Pečovnika ukradeno kolo, v soboto pa je izginilo kolo iz neke veže na Miklošičevi ulici. Bržkone gresta obe ta'vini na rovai istega storilca. Požar. V nedeljo popoldne je začelo goreli stanovanjsko poslopje posestnika Gračneria v Medlogu. Vsled isker iz dimnika se je vnela slamnata streha. Domači gasilci so ogenj hitro pogajnn. Prišli so tudi gasilci iz Celja in Gaberja, pa |im ni bilo treba več stopiti v akcijo. Kočevie Dijaška kuhinja v Kočevju. Živinorejska zadruga v Dolenji viud, ki ima v Kočevju že obstoječo delavsko kuhinjo, je sklenila, da razširi kuhinjo na la način, da bo nudila siromašnim dijakom, ki se šolajo na kočevski gimnaziji, čim cenejšo hrano. Ker je že začetek šolskega leta precej blizu, prosi uprava sedanjo delavsko kuhinjo, da dijaki, ki retleklirajo na hrano v njeni kuhinji, javijo svoj pristop Čim prej. Cena celodnevni prehrani (zajtrk, kosilo in večerja) bo znašala 12 dinarjev. S tem bo dana tudi najsiromašnejšitu družinam v kočevskem okraju možnost, da pošljojo enega izmed svojih otrok na kočevsko gimnazijo. Ustanovitev slične kuhinje v Kočevju je hvalo vredna, ker vemo, da se bo na ta način povečal dijaški naraščaj iz ribniške, velikolaške ter dobre-poljskc doline, odkoder moremo pričakovati za naš narod se mnogo najboljših in najinteligcntnejših voditeljev. nih 154.540 frankov. Plačal je Largo s čekom in takoj odpotoval. Ko je hotela antwerpen-ska tvrdka Ček vnovčiti, se je izkazalo, da je nasedla predrznemu sleparju, ki je bil čekovno knjižico draguljarju l.argo ukradel. Koliko je Kitajcev Nankinško notranje ministrstvo je te dni objavilo uspehe zadnjega ljudskega štetja na Kitajskem. Po teh podatkih šteje kitajska r»-publika tačas 474,787.000 prebivalcev. Vendar pa vlada sama priznava, da so v notranjosti Kine še prostrane pokrajine, ki so ostale doslej tudi za kitajske oblasti docela nedostopne in se zato tudi ljudsko štetje lam ni moglo te-vršiti. Predzadnje ljudsko štetje se je vršilo 1. 1926 in je izkazalo za 15 milijonov več prebivalcev nego lansko. Vendar naglaša vlada, da takratno štetje ni bilo točno, dočim je bilo lansko štetje prvo, po zapadnih načelih kar najvestneje izvršeno ljudsko štetje, dasi ni doseglo vseh pokrajin. Misli o skoposti La Rochefoucauld je dejal: »Iluzija sko* puhov je v tem, da imajo zlato in srebro za dobrino, dasi sta to le sredstvi za pridobivanje dobrin.« Skopuh ni družabno bitje. Nedvomno je to vzrok, da nobena gledališka igra, ki obravnava skopost, na odru nikoli nima uspeha. Mo-liere je dal vprizoriti »Skopuha«; Boileau je bil edini, ki mu je v parterju ploskal. Da more biti denar vzrok za resnično ljubezen, sem se prepričal oni dan, ko sem slišal znamenitega plemiča govoriti o njegovem zakonu, ki ga je bil sklenil iz razumskih razlogov. Dejal je zelo resno: »Žensko ljubimo vselej iz kakega razloga. Jaz sem ljubil svojo ženo zaradi njenega denarja, a ljubil sem jo.« Skopuh, če je lep in mlad, se more tudi zaljubiti, ker ga to nič ne stane. Poznam sko- »Akronc, največji zrakoplov na svetu, ki so ga pravkar dovršili v Ameriki. Po svojem obsegu je še enkrat večji nego »Grof Zeppelin«, ima pa obliko hruške. Uporabili so pri njem vse dosedanje znanstvene in praktične pridobitve zrakoplovstva. Po požaru v Carigradu: pogorišče v predmestju Mačka. Zgorelo je 120 hiš, nad 600družin je brez strehe. napravilo na Churchwarda tak vtis, da je sklenil vse svoje bodoče življenje posvetiti rešitvi tega problema. Po dvanajstletnem bivanju v Indiji je začel Churchward po vsem svetu iskati sledove, ki bi se kakorkoli nanašali na izginol<-> celino. Cital je v Britskem muzeju shranjeni rokopis »Troana«, to je pred mnogimi stoletji v jeziku maya napisana knjiga iz Yucatana. Ta rokopis »omenja deželo Mu, za katero rabi taista znamenja, kakor jih najdemo tudi v Indiji, Burmi in Egiptu,« dalje v Cortesiano-rem kodeksu v Dresdenu, ki je istotako napisan v jeziku maya, in slednjič v »I.hasi«, poročilu iz Tibeta. Tem starim pismenim oporam za Churchwardovo teorijo se pridružujejo ie druge, tako prastare kamenite tempeljske razvaline, ki se nahajajo po številnih južno-morskih otokih, in kamenite podobe, katerih pomen je še zagoneten; po Churclnvardovem mnenju so to neposredne priče dežele Mu. V nekem razpadlem samostanu na Yucatanu se nahajajo napisi, ki omenjajo »dežele na zapadli, iz katerih smo prišli.« Podobno opombo najdemo na stari piramidi v južnozapadni Mehiki. Kje je ležalo zagonetno ozemlje? Po Churclrvvardovem mnenju se je razprostiralo v prostoru, ki ga obmejujejo tri točke: Ha- Mehiki; podoba nosi na sebi vse znake kitajskega obeležja in dokazuje, kakor se zdi, z istočasno izkopanimi ploščami predzgodovin-sko zvezo, med Daljnim Vzhodom in Ameriko — po posredovanju dežele Mu. Isto velja o brončeni podobi, ki so jo našli v puščavi Gobi in o kateri meni Churchward, da je bila narejena v prejšnjem glavnem mestu Uighur ali v deželi Mu sami. Ali je podmena angleškega znanstvenika pravilna ali ne, to je vprašanje, ki najbrž ne bo nikoli rešeno. Možnost je vsekakor dana. Saj so ravno v Ameriki in Aziji še ogromna ozendja, ki arheološko še niso prav nič raziskana in utegnejo kriti nepričakovane priče davnine. Morda se bo našim potomcem odkrila tudi tajna dežele Mu. Dragulji imajo svoja pota Zena dunajskega bankirja Reitzesa je imela enega najlepših bisernih nizov na svetu. Biserov je bilo 110 in so imeli velikost graha do velikosti lešnika. Nakit so cenili na 400.000 do 1 milijona šilingov (okroglo 3 do 8 milijonov dinarjev). Ta nakit je bankirjeva žena vedno nosila okrog vratu, dasi nosijo dame ni, kakšni so bili biseri, lako da jih tat tudi posamezno skoraj ne bi mogel spraviti v denar. Srečnemu najditelju — najsi je bil morda v resnici tat — se pa obeta celo premoženje kot najdenina. — V Antvverpah imajo nekoliko drugačno draguljsko zgodbo. Pri tamkajšnji draguljarski tvrdki Berenson, Mirner in Genn se je bil pred nekaj časom zglasil sin madridskega draguljarja Modesta l^argo in dejal, da bo zaradi negotovosti pesete nakupil za očeta velike množine dragih kamenov. Ker sta bili obe tvrdki že mnogo let v medsebojnih poslovnih zvezah, so sina madridske tvrdke v Antwerpah zelo prijazno sprejeli. Po dolgem pregledovanju je mladi Largo slednjič izbral 1185 briljantov v vrednosti 2.852.460 frankov in 40 krasnih biserov, vred- Pot na Matterhnrn bratov Sehmidt iz Miinchena, ki sta kot prva zmagala glasovito Severno steno. Adolf Krik Nordciiskjold, slavni švedski polarni raziskovalec, ki jo umrl pred 30 leti 12. avgusta. Nordenskjold je med drugim kot prvi rešil stari problem »severovzhodnega prehoda« z objadra-njem Beringovega preliva. puha, ki pravi: »Lejte si, peljiva se raje s tramvajem, ker je to zanimivejše.« In še doda: »... pa plačajte tudi zame, saj veste, kako zelo sem skop.« Kajti skopost je tako neverjetno spretna, da zna iz vsega črpati korist in se če treba norčevati sama iz sebe. Ljudje, ki skoparijo z besedami. To so edini, ki bi jih morali iskati. Ce mogoče, si poiščemo med njimi svoje prijatelje in svojo ženo. Santo ena beseda je, ki je skupna vsem pomembnim dobam, velikim duhovom, vsem veram in slednjič tudi naravi: dajati. Voltaire pa je rekel o skopuhih: »Ljudje sovražijo skopuha zato, ker pri njem ne morejo nič zaslužiti.« Otroci dežele Mu? Na najrazličnejših krajih zemlje so že domnevali pradomovino človeštva; sedaj je nastala nova teorija, po kateri bi bili zemljani »otroci dežele Mu«. Med znanstveniki se je že pred dolgim časom utrdilo mnenje, tla predstavljajo tiho-morska otočja ostanke stare celine, ki se je ob kaki silni naravni katastrofi pogreznila v morje. To mnenje potrjujejo geološki in etnološki razlogi. Novo oporo mu daje knjiga, ki je nedavno izšla v New Yorku pod naslovom >Otroci dežele Mu.; v njej je zbral pisatelj, angleški etnolog James Churehvard, material, ki ga je vse svoje življenje nabiral z največjo marljivostjo širom svela. Churchward prihaja do sklepa, da o nekdanji celini v Tihem oceanu ne le ni mogoče dvomiti, marveč da je bila tu tudi prvotna domovina človeštva. Zanimivo je, kaj je nagnilo Churchwarda, da je posvetil svoje življenje temu predmetu. Churchward se je bil v Indiji seznanil z nekim rišijem, opatom samostanske šole, ki ga je opozoril na naacalski jezik in ga v njem poučeval. Mlademu Angležu je potem posht-žila prilika, da je razbral nekaj prastarih plošč z napisi v naacalskem jeziku, ki so jih aranili v samostanu. Besedilo je vsebovalo nekako zgodbo o stvaritvi sveta in med dragim označevalo »pogreznjeno deželo Mu« za zibelko človeštva. To starodavno poročilo je vajski. Velikonočni in Fidži otoki. V zapadno-vzhodni smeri je ulegnilo meriti okroglo 8000, od severa na jug pa 5000 kilometrov. Ob neki velikanski katastrofi se je celina pogreznila, zapustivši za seboj sledove v obliki otokov. Od prebivalstva — ki je stalo na zelo visoki kulturni stopnji — bi bilo pač ostalo malo sledov, če ne bi se bile že davno pred katastrofo razlilo v diuge dele sveta. Vse kaže na dve glavni smeri preseljevanja — za-padno in \zhodno. Prva je bila odločno pomembnejša. Njen glavni tok se je obrnil najprej v Srednjo Ameriko (Yucatan) in se lazlil potem dalje čez Atlantido v srednjemorske dežele iu bližnji Vzhod. Odcepki so šli ob vzhodni in zapadni obali Južne Amerike proti jugu, drugi pa v severnozapadno Afriko in severno Evropo. Težje se da dokazali drugi preseljevalni tok, ki je bil obrnjen proti vzhodu in je šel čez severno Južno Ameriko, in sicer po anm-zonski kotlini, ki je tvorila takrat nekako južnoameriško Sredozemsko morje ter dosegel južni Atlantik srednje Afrike. Njegove sledove je še najti v andskih planinah, ki po Churchwardovem mnenju takrat še niso dosegale sedanje višine (kakor tudi ne mehi-kanske gore). V tej zvezi je posebno zanimiva podoba iz ila, ki jo je pred nekaj leti našel v globini 10 metrov arheolog William Niven v za vsak dan večinoma le imitacije svojega dragocenega nakita. V soboto je ga. Reitzes ko je nakupovala po par dunajskih trgovinah, nenadoma pogrešila svoje bisere. Zaenkrat ni bilo gotovo, ali jih je izgubila ali pa jih je kdo ukradel. Njen mož je takoj razpisal nagrado 40.000 šilingov za tistega, ki bi biserno verižico vrnil. Proti tatvini je bil nakit zavarovan. Vsi zlatarji po vsem svetu so obvešče- Si B •2 £ ® Otfrid v. Hanstein: 112 S.S Q g£gg£i m. g 100 ^ aa S.žg-S^LC a^jta ecc0 ® -S •• £ — e. n n j bI U Si a ~ S 12 . t> a __ O l> o a -zo fc£) • o c -»i o a j.« n »'g-VS £ t s s .a s & > . .Q S «3 -na isdSJ 2 „Q •- s a Scg Soo^: « Q V-J - % ^ o cs ► ti .g , £ (d •jQ O O C3 > Igo p ^ssk I Strahotno potovanje no luno Na obrazu ji opazi veliko odločnost. »Pred Vašimi očmi samo sebe končam, ako mi ne dovolite iti z Vami!« Potem pa kar noterl« Apel častne besede ni prelomil. Saj je bil obljubil samo to, da ne bo vzletel, ako ne bo iz vsemirja klicev na pomoč, no in SOS je bil tu! * Letalo je brnelo skozi noč z največjo brzino. Joe Allister je v smrtnem strahu stal ob oknu male kabine in strmel venkaj, štel sekunde, videl že pobočja gora in zagledal v mesečini' vrhunce parka Yellowstona. Oddahnil se je. Čez nekaj minut bo tam. Pilot je obljubil, da bo pristal, ker je rekel, da mu l>o to mogoče, ako žrtvuje letalo Že sta se spustila nizdol, že jo Joe Allister skozi daljnogled zagledal zvezdarno, ko ga nenadoma obda silna svetloba; zagori kres in vsa gora je kakor ognjenik, nato pa švigne nekaj kvišku kot strela, strašen sunek viharja pograbi letalo in zapleše z njim v vrtincu, pa vendar ga pil^t obvlada. Visoko gori na nebu je izginilo novo vsemirsko telo, za njim pa se je vlekel dolg ognjen trak kakflr pri kometu. Joe Allister je ležal v kabini na tleh, se kakor s kleščami nečesa oklepal, pa nič drugega ni imel v mislih kakor: >Prepozno! Prepozno!« Letalo je pristalo tik ob zvezdami in si polomilo krila, Joo Allister in pilot sta bila nepoškodovana. Milijarder plane iz kabine, zdirja čez»zasneženi trg. je že pri hiši, opazi, da je zračni pritisk ob vzletu delavnico do tal porušil in naleti na mehanika. »Kje je raketa?« Možu so oči žarele. »Vzletela je srečno in brez nezgode.« Kje je moja hčerka?« Odpeljala se je z mistrom Apelom v vsemir je.« Dobro se je znal obvladati Allister, ni se zrušil, ni pokazal slabosti, povprašal je le za hčerkino sobo, se zaklenil vanjo in prebral Irenino pismo. Ostal je vso noč sam v zaklenjeni sobi in ni odgovoril, ako so trkali na vrata. Nihče naj ne bi videl, kako Joe Allister plaka za svojim zadnjim otrokom. Visoko gori v vseniirju je plaval samcat človek, izločen od vsega, ločen celo od rakete. Z roko je še vedno krčevito oklepal stroj za črke. Mreža z zrcali pa mu je zdrsnila iz rok in plavala nekje po vesolj-stvu, globoko poti raketo. Misli so mu delovale kakor v vročici. Dokler jo z ogledali dajal signale, je imel vsaj nekaj, na kar je lahko osredotočil svoje misli. Zdaj pa so tudi črke na nebu jele izginjati, on sam pa je čutil, da se mu bliža konec. Dihal je vedno težje, kisikova steklenica bo kmalu prazna. Gotovo nima niti toliko vsebine več, da bi ga mogla pognati do rakete, če bi se tudi izpostavil smrtonosnemu vsemirskemu mrazu. Tudi ni imel več volje do življenja. Ako bi še mogel jaisno misliti, bi se čudil, da lako malo trpi in da se tako brez bolečin seli v anstranski mrak. V raketni kabini sta bila Korus in mister Ali Right. Američana ni več bolela rana in ležal je na tleh, Korus pa je stal pri malem zadnjem oknu in gledal ven. Ali Right je vprašal: »Ali doktorja še ne bo nazaj?« »Ne, videti je, da še daje signale z ogledalom, na nebu stoje orjaške črke, ki jim ne morem dogle-dati konca.« Ure so pretekle, preden je Korus spoznal, kaj se je zgodilo tam zunaj; videi je vrv, na katero je bil Egon navezan, kako sproščena plava po vsemirju in strašna groza mu je hromila ude, ko se je obrni? k Američanu: »Ali Right, bodite zdajle močni!« »Kaj pa je?« »Zberite vse svoje sile, da ne onemagate!« »Nikar me ne mučite!« »Doktorja sva izgubila!« Korus je stal zravnan. Ni pa se zgodilo, česar se je Korus bal, Am«rl« tana vest ni potrla. »Povejte mi hitro, kaj se je zgodilo, negotovost mi je neznosna!« Korus mu pove, kaj je videl. »Ali Right, morava ga rešiti.« »Ne moreva ga, saj je že mrtev.« »Ni da bi moral biti, saj ima kisik. Plava neka] metrov od naju, težišče raketo ga drži v najini bližini, morava ga rešiti« Američan prikima. »Pa če bi bil tudi samo en meter proč, saj ne moreva v vsemirski prostor.« »Jaz moram.« »To jo Vaša gotova smrt« Delavska olimpijada Dunaj, 8. avgusta. Da Dunaju, v glavnem in največjem industrijskem mestu Avstrije, se je vršila v Času od 19. do 26. julija t. 1. II. delavska športna olipijada. Prvo tako olimpijado so priredili socijalistični delavci v Frankturtu v Nemčiji leta 1025. Dunajska olimpijada pa ni bila samo športna prireditev, ampak je bila obenem tudi velika manifestacija za socijaldemokratično idejo. Bila je več ali manj posrečena propaganda za protiverski, protikapita-iistični in protimilitaristični boj. Zletnu scena jo biki v tem pogledu krona cele prireditve. Razni nagovori na telovadce in športnike voditeljev socialdemokratske internacijonale so bili naperjeni proti vsem, ki ne trobijo v njihov rog. Športnik Biti je dobro — športnik in socijalist biti je bolje, tako je zaključil svoj govor celo tehnični vodja športne internacionale, g. Biihren iz Lipskega. Poveličevalo se je samo tuzemsko življenje in kult '.elesa, potoni katerega se je posrečilo socijaldemo-kraciji pridobiti mnogo športne mladine. Solnca, zraka in vode in pa svobodnega razmaha v t a k o z v a n i »Nacktkulturi«, to so faktorji, katerih se socijaldemokrarija prav spretno poslužuje v dosego svojih ciljev. Da sadovi niso izostali, nam je najbolj nazorno pokazala dunajska olimpijada. Ta športna prireditev se je vršila skoraj na vseh dunajskih stadionih, glavno pa je bilo v stadionu dunajske mestne občine ter v dirkalnem, v kolesarskem in plavalnem stadionu. Udeležba od strani športnikov je bila tako velika, da so bili vedno vsi stadioni zasedeni z najrazličnejšimi panogami telesnih vaj. Največja je bila udeležba iz Avstrije, Nemčije in Čehoslovaške. Olimpijado so otvorili otroci z »Weltkindertag-oni« v nedeljo dne 19. julija, nadaljevali pa so jo seniorji v sredo dne 22. julija z glavnimi olimpijskimi dnevi. Program, katerega so absolvirali tekom petih dni je bil ogromen, organizacija prireditve je funlccijonirala brezhibno. Športni material prav dober, v nekaterih panogah (n. pr. telovadba) na višku. Po obsegu ni bila ta olimpijada nič manjša od svetovne (ki se vrši vsaka 4 leta), v nekaterih stvareh jo je celo prekašala. Bile so zastopane najrazličnejše panoge teles, vaj, celo kegljanje. Tekme v zimskem športu so izvedli preteklo zimo na Sem-meringu. Telovadci so tekmovali v sedmeroboju in de-setoboju, telovadkinje pa v šesteroboju in devete-roboju orodne telovadbe. Med moškimi so zasedli Nemci (med katere so se vrinili edino Finci in Švicarji) vsa prva mesta, v šesteroboju ženskih tekem je zmagala tudi Nemka, v deveteroboju pa Avstrijka. Telovadci so prav dobri, izvedbe na drogu in konju so bile prvovrstne. Najbolj pa so me presenetile telovadkinje s svojimi poljubnimi vajami na drogu in bradlji. Ročne stoje (celo tez-ne) niso bile redke, da celo toč pod bradljenicami do opore je delala neka Nemka. Kako prožna so njih telesa in kak pogum imajo ta dekleta, res ne bi verjel, ako jih ne bi sam videl. Pa ne samo dobre telovadkinje, ampak tudi prvovrstne atletinje so ta dekleta. In njihove proste vaje! Najmodernejša gimnastika, katero so podale s prav posebno fineso in prožnostjo. Le žal, da je njihova obleka — v katerih so šle celo dalje kakor so kopalne obleke naših dam — motile njihove sicer krasne izvedbe. Pri orodnih tekmah bi še omenil 1'ipce, o katerih se je dosedaj splošno mislilo, da spt> samo lahki atleti in ki so se izkazati, da so enakovredni telovadci. Tretje mesto so zasedli v desetoboju. Slabše so bile tekme vrst v simultanih vajah na štirih drogovih in štirih bradljah. So imeli sicer zelo težke poljudne sestave, vendar jih razen Fincev in Čehov ni nihče dobro izvedel. Moram pa reči, da tako težkih simultanih vaj (istočasno izvedenih od 4 telovadcev) na bradljah kakor so jih imeli Finci, še nisem videl Mislim, da zadostuje, če povem, da so imeli sredi vaje iz roč. stoje toč pod bradljenicami do prodnemu . stegnjeni opori. Pa kako precizno in enakomerno. O drugih prostih premetih, ki so jih imeli v isli vaji, niti ne govorim. Ker sem že ravno pri telovadbi, bi še omenil, du je v nedeljo pri javni telovadbi nastopilo ca. .">."00 telovadcev in približno isto število telovadkinj. Izvedba obojih na godbo je bila prav dobra, vaje, sestavljene predvsem iz giba moderne gimnastike, so prav posrečene. Efektne so bile ludi vaje z velikimi rudečimi zastavami, kalere so izvajali češki Nemci in Nemke. Prav posrečen je bil tudi nastop najboljših tekmovalcev in tekmovalk na drogu in bradlji po finalni rokometni tekmi pred častno tribuno mestnega stadiona. Tu sem prvič videl s kakim zanimanjem je sledila 60.000 glava množica vrhunskim izvedbam vaj na drogu. Niti pri nato sledeči finalni nogometni tekmi med Avstrijo in Nemčijo ni bilo takega. navdušenja, ozir. ploskanja. Lahki atleti so tekmovali v vseh disciplinah, le maratonskega teka niso imeli. Tu so pa seveda prednjačiii Finci, prav dobro so se držali tudi Avstrijci in Nemci. Doseženi rezultati so bili prav dobri. V vsaki disciplini bom vzel le prvega zmagovalca in doseženo mero, odnosno čas. 100- m zapreke: 1. Avstrijec Scheuner 15.9 sek. kopje: 1. Finec Takkineu 62.08 ni, 800 m moški: 1. Finec Guseff 1:75:5, 10 X 60 m štaMfta ženske: 1. Avstrija 1:17:2, 5000 m: 1. Finec Salmi 15:25:7, 10X100 štafeta moški: 1. Avstrija 1:50:9, 200 m moški: 1. Anglež Cupid 22.3 sek, skok v višino ženske: 1. Nemka Barih 1.48 m, krogla moški: 1. Finec Franzen 14.03 m, Skok v daljavo moški: 1. Finec Laina 6.68 in, 4 X 100 m štafeta ženske: L Avstrija 52.1, 4 X 100 m moški: 1. Avstrija 43.6, 400 m moški: 1. Fiuec VVall 51.1, skok s palico: 1. Finec Kristofferson 3.70 m, disk ženske: 1. Nemka Kehrt 28.91 m, 400 m zapreke: 1. Finec Letho-nen 57.7, 25.000 m: 1. Finec Salmi 1:35:04, 10.000 m: 1. Finec Ilarja 33:22:8, 100 m moški: 1. Anglež Cupid 10.8, troskok moški: 1. Finec Takkin-nen 14.29 m, skok v daljavo ženske: 1. Nemka Kehrt 4.98 m, skok v višino moški: 1. Finec Lethi-nen 1.80 m, švedska štafeta moški: 1. Finska 2:00:6, 1500 m moški: 1. Nemec VVagner 4:4:3, disk moški: 1. Finec Peltenen 41 m, žoga z zanjko moški: 1. Finec Franzen 52.79 m, kopje ženske: 1. Nemka Kruger 37.33 m. V desetoboju lahke atletike je zmagal Avstrijec Schenner, v petoboju pa Nemec Neumann. V plavalnih tekmah je prcdnjačila Nemčija. Omenjam le nekatere rezultate prvih zmagovalcev: štafeta ženske 4 X 100 m prosti stil: t. Nem-61 j a 5:53:4, 200 m prosli stil: 1. Avstrijec IIawlik 2:33:8, 100 m hrbtno ženske: 1. Nemka Frohn 1:33, 100 m prsno moški: 1. Finec Paanauen 1:20:4, 100 m hrbtno moški: L Nemec Scheerbarth 1:18:1, 4 X 100 m štafeta moški, prosti stil: 1. Avstrija 4:35:4, 400 m prsno moški: 1. Finec Paananen 6:21:0, 400 m prosti stil moški: 1. Finec Lainin-ptta 5:52:9, 200 m prsno ženske: 1. Nemka Stoli 3:27:8, 100 m prosli stil ženske: 1. Nemka Lotte 1:23:4. V nogometu (finale) premaga Avstrija Nemčijo v razmerju 3:2 (0:0) pred 60.000 gledalci. Tekma ni bila na višku, osobito prvi nolčas jo igrala Avstrija izredno slaba Tudi v waterpolu premaga v finalni tekmi Avstrija Nemčijo v razmerju 10:3 (2:1). V rokometu (finale) premaga Avstrija Nemčijo v razmerju 10:9 (6:6). Igra je bila izredno lepa in zanimiva. Moštvi sta bili enakovredni in le srečnemu slučaju je pripisati, da je Avstrija zmagala. Vršila so se še razna druga tekmovanja v igrah z žogo, tenisu, kolesarskih in motornih dirkah, dviganjem uteži, boksu, rokoborbi, jiu-jitsu, streljanju, raznih vodnih športih, šahu in kegljanju. Olimpijada je bila jako pestra, program se je izvajal točno ob določenem času in na določenem kraju. Sedaj pa še nekaj o sceni, katero je izvajalo ca. 4000 telovadcev in telovadkinj. Bila jo točno preračunana na učinek, ki naj ga ima na stadion-sko maso — in ki ga je tudi dosegla. Scena, predstavljajoč nekak zgodovinski razvoj dela in delavstva od konca srednjega veka do danes in je trajala približno 1 uro in pol. Rafinirano so bili vpleteni citati iz sv. pisma proti veri in Bogu, v zvezi s protikapitalističnimi in protimilitarističnimi govori. Ker se je končala že v popolni temi, je bil učinek še večji. Baš tedaj, ko je bila arena popolnoma v dimu in ognju, predstavljajoč bojno polje med svetovno vojno, se vsuje na tisoče športnikov in športnic z bakljami v areno ter otvorijo bakljado, ki je šla nato v mesto. V nedeljo je bil sprevod, ki je trajal 3 ure in v katerem je bilo najmanj 60.000 udeležencev. Zastopane so bile skoro vse Evropske države in Amerika. Tudi delegacija iz Jugoslavije je bila zraven — štela je približno 60 udeležencev. Končno bi si še dovolil pripomniti, da so morali biti udeleženci te olhnpijade »proletarci L vrste'. Kajti prav nobene razlike nisem opazil od olhnpijade, odnosno prireditev, ki jih prirejajo >buržuji«. Ce vzameti telovadne prireditve, kakršne so bile. pri našem kmetakem in delavskem ljudstvu v navadi, moram reči, da so bile to prav beraške napram dunajski olimpijadi. In kaka ironija, ko vidiš v sprevodu ca. 1000 motornih vozil, last onih proletarcev, ki so prejšnji dan pri sceni predstavljali mučenike proletarijata. Dunajska delavska olimpijada je bila prav lepa športna prireditev — toda brez proletarijata. To niso športniki! Nedelja, polna važnih dogodkov na športnem polju, je prinesla za naše razmere nekaj novega. Prvikrat v zgodovini slovenskega športa je prišlo na športnih prostorih do nevarnih pretepov. Povzročili so jih deloma nesposobni sodniki, nekaj pa vročekrvni gledalci. Najbolj žalosten je bil dogodek na kopališču po v/aterpolo tekmi Ilirija : Jug. Pri tej tekmi je sodnik g. Šerič uporabljal dvojno mero in oškodoval domače moštvo, ki je bilo pa vseeno toliko slabše, da ni imelo upanja na zmago, pač na boljši rezultat, Ko je tekmo od-žvižgal, ga je vrgel v vodo neki gledalec. Do tu bi bilo še nekoliko v redu, kajti istega sodnika so vrgli igralci Juga tudi na Sušaku v vodo. Toda po tem dogodku so izrekli nekateri zvezni funkcionarji, predvsem g. Količ iz Dubrovnika, psovke, kakor; slovenske s...... razbojniki itd. Te psovke so potem tako razburile gledalce, da se je razvil splošen pretep. Nekateri igralci Juga so pa dejansko napadli domače igralce, med njimi tudi g. Ulago. Napetost se pa še ni polegla, temveč je tudi popoldanska nogometna tekma med Pri-morjem in Gradjanskim končala z enakimi toda še težjimi izgredi. Zagrebški kibici so poznani, da nc izbirajo izrazov. Ponovile so se enake psovke kakor dopoldne. Ker je bila mere polna, je nrišlo še hitreje do izbruha. Posledica: Par krvavih bu-tic in pa nekaj aretacii. Menda bodo sedaj uvideli, da se naši 6portniki ne bodo pustili od nikogar več psovati, najmanj pa na lastnih tleh. Je pa obsojati tako ene kakor druge, kajti taki dogodki gotovo ne koristijo športu! Jesenice Dir)an)e motornih vozil. Kolikokrat smo že na tem mestu omenjali, da vozači motornih vozil prav nič ne upoštevajo voznih predpisov po javnih cestah skozi obljudene kraje. Posebno avstrijski avtomobili, katerih je vedno dosti na naiih cestah, vozijo skozi Jesenice z nezmanjšano brzino in le i čudno je, da ne pride do večjih nezgod, V pone- 1 deljek je zopet povzročil nezgodo delavec K. E„ ki je z motornim kolesom podrl in poškodoval delavca Skumavca, katerega so morali prepeljati v bolnišnico. Jeseniški trg ob torkih in sobotah je bil zadnja tedna zelo dobro založen. Okoliški kmetje pripeljejo vsega, kar je o sedanjem času dobiti. Krompirja je v izobilju po 1.25 Din za kilogram, hruške so po 4 Din kg, najcenejše pa so kumare. Zato jc ta dva tržna dneva v drevoredu pred kolodvorom zelo živahen promet. Kranj Radio Programi Hadia-LmbUetna t Torek, U. avgusta: 12.15 Eksotična, kmečka godba — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje — 20.00 Jože Premrov; V spomin na zadnje umeščenje koroškega vojvode — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Cas, dnevne vesti. Sreda, 12. avgusta: 12.15 Jugoslovanska glasba, violina-solo. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Kalonski kvintet. — 19.30 Literarna ura. — 20.00 Orgelski koncert fr. Kanizija Friclja. — 21.00 Salonski kvintet, — 22.00 Čas, dnevne vesti. Drugi programi» Sreda, 12. avgusta. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 19.00 Narodni napevi. 19.20 Vokalni koncert. 21.00 Odlomki iz »Koštane«. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Radio orkester. — Budapest: 12.05 Plošče. 17.20 Dunajske pesmi. 18.30 Lahka glasba. 20.15 Arije. 21.20 Jazz orkester. 22.40 Orkestralni koncert. — Dunaj: 12.40 Opoldanski koncert. 17.15 Klavir. 18.00 Orientacija v pokrajini. 20.30 Pesmi. 21.00 Počitnice v gozdu. 22.00 Večerni koncert. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 20.45 Opereta. —• Oslo: 20.00 Orkestralni koncert. 22,30 Plesna glasba. — Praga: 20.35 Koncert. 21.00 Violina in orgle. — Langen-berg: 20.45 »Dva srečna dneva«, burka. 22.00 Nočna glasba. — Rim: 21.00 »Vazal«, lirična drama, Smarylio. — Berlin: 20.00 »Domača vojska«, opera, Schubert. 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 20.30 Koncert. 22.30 Lahka glasba. — Toulouse: 13.15 Koncert vojaške godbe. 20.30 Simfonični orkester. 20.45 Havajske kitare. 21.00 Operna glasba. 21.40 Simfonični orkester. 22.45 Simfonični orkester. — Dohovec pod Kamom Dne 9. avgusta se je vršila na Dobovcu izredna slovesnost, srebrno sv. mašo je obhajal tamošnji župnik g. Janko Pogačar. Na predvečer so do-bovški pevci in tamburaši priredili jubilantu prisrčno podoknico, v nedeljo so pa izrekli častitke v imenu župljanc in občine Franc Grebene, v, imenu šolske mladine Leopoldina Putovšek in Franc Cestnik, v iinenu gasilcev pa Franc Kaplan. Slavnostno pridigo je imel g. prof. Pavlic iz Celja, v kateri jc opisal vse radosti in težave podeželskega in hribovskega dušnega pastirja. G. Pogačar pasti-ruje že 18 let na Dobovcu — in vnema' župljane k ljubezni do sv. Cerkve. Pri slovesni sv. maši je stregel tudi č. g. salezijauec Fr. Pernišek, svibenj-ski rojak in misijonar med Indijanci v Patagoniji. Mnogo ljudi je prišlo na slovesnost i t okoliških krajev, iz Trbovelj, Svibna in sv. Jurija pod Ku-mom. Med obedom jc bilo izrečenih več prav prisrčnih napitnic, posebno duhovito sta pa zabavala vso družbo g. Fr Knez in župan e. M Medved ir Sv. luriia r>od Kumom. Ljudska kuhinja. Svojevrsten sklep je letos spomladi glede prehrane svojih delavcev naprivila -Jadransko—Posavska tovarna«. Ker je vodstvo tovarne videlo, da delavci vse premalo skrbi posvečajo redni prehrani, kar škoduje njihovemu zdravju, je ustanovilo lastno kuhinjo, namenjeno delavcem in delavkam. Na ta način je bilo tovarniško osobje takorekoč obvezano, da obiskuje od tovarne ustanovljeno kuhinjo. Prvotno je vodstvo kuhinje imela g. Pernuševa, žena družabnika to- i varne, sedaj je pa delavstvo samo prevzelo orga- I nizacijo in vodstvo te naprave. Članstvo kuhinje i se giblje okrog 50. Bistvena karakteristična poteza in lastnost te kuhinje je ta, da je vodstvo napram svojemu delavstvu zavzelo razumevajoče, « socialnega vidika odobravanja vredno stališče in si stavilo konkretno nalogo stati delavstvu ob strani. Potreba borze dela. l ansko leto ustanovljena podružnica borze dela v Kranju je bila lelos spo-i mladi ukinjena. Od dne do dne pa se vedno bolj i javlja potreba po ukinjeni instituciji. Vsak dan pri-\ hajajo v »Delavski dom«, koder jc bila borza dela I nastanjena, množicc brezposelnih delavcev, ki pro-j sijo pomoči, dela in posredovanja, pa je vsega tega j tako malo. K zapeslitvi delavstva je borza dela go-; tovo nekaj pripomogla in prav bi bilo, da se obnovi. , Drugič in zadnjič. Kje se Kranjčani sedaj kop- ljejo? Vsled že opisanih slabih okoliščin pa so Kranjčani začeli staro kopališče opuščati in so si poiskali lepšo in čistejšo vodo. Tako so zlasti letos zelo navalili v Strahečo dolino. Voda jc topla in čista, solnca in proda tudi dovolj. Javnih kabin ni. Kopališče, ki je precej razsežno, se nahaja v preko 10 m globoki soteski. Seveda kraj za zgradbo kopališkega poslopja ni primeren, ker je iz mesta precej oddaljen in je dohod k vodi zelo strm. Tretja, smer vodi kopalce v Struževo na Savo. Kraj nudi sledeče ugodnosti: veliko prostora za solnčenje, dolga distanca za plavanje od restavracije »Slavec« do Majdičevega jeza, prostor oddaljen od večjih cest, torej brez prahu, dober čist zrak, in bližina smrekovih gozdov.Negativna plat tiči v dejstvu, da je Sava vedno precej mrzla, zlasti bi to ne vplivalo ugodno na tujce, ter da je prostor že preveč oddaljen iz mesta. — Vsem pogledom ustrezajoč kraj bo v Kranju res težko najti. Idealno kopališče, kot mariborsko na Felberjevem otoku, pa bi se v Kranju krasno dalo napraviti na Majdičevem otoku, ki je kot ustvarjen z vsemi pogoji za tako napravo, če bi bil otok javna last, odnosno če bi bil naprodaj. — Končujemo razpravljanje o kopališču s povdarkom, da je v Kranju kopališče res ■potrebno in da bo občina v prav doglednem času morala staviti si skrb in nalogo, da ga čimprej ustvari. tyi v • v Mrztc Nove fresko-slike dobiva v teh dneh moška kapela v naši župni cerkvi. Že nekaj tednov sc mudita v nji akademična slikarja Janez Mežan in Miklavž Pirnat. Po že izvršenem delu sodeč bo kapela originalno in res umetniško poslikana. Več o tem, ko bo delo dovršeno. Cerkvica sv. Jurija v Bistrici je na zunanjem zidu dobila mogočno sliko sv. Krištofa, ki io ie naslikal Matija Bradaška iz Kranja. Isti slikar je lepo poslikal znamenje žalostne Matere Božje v zgornjem koncu in dela sedaj pri znamenju na »Ce-gelšču«. ki je znana zlasti planincem, ki hodijo na Kofce. »Naš dom« na Skali obrača v zadnjih dneh pozornost nase. Premajhni so postali prostori za zavetišče, pa tudi oder in garderoba sta bila stisnjena. Kar na tihem so pričeli s povečevalnimi deli. Celotna stavba bo ira 8 m podaljšana in zvezana s staro hišo. Kaj bo, bomo videli, ko bo dograjeno. Kdor se spozna po načrtih, pravi, da bo nova stavba lepa in tudi v vseh ozirih uporabna. Dozidano bo tudi stanovanje za hišnika. Ustavitev obrata. Tovarna čevljev Mally & Demberger je odpovedala vsemu delavstvu, ker bo ustavila obrat. Ob delo so zlasti starejši delavci, ki bodo pač težko kje drugje dobili zaposlitev. Če pomislimo, da so med njimi celo taki, ki so do 50 let delali v tej tovarni, jc pač žalostno, da 60 danes tebi nič meni nič vrženi na cesto. Slovo. V sredo nas zapusti g. kaplan Bartol Mirko, ki je nad 6 let služboval v Tržiču. Ž njim izgubi naša fara priljubljenega spovednika in dobrega govornika, otroci ljubeznivega kateheta, ki ga bodo pač težko pozabili, Prosvetno društvo sv. Jožefa pa agilnega odbornika, dclavca in voditelja. Na novem službenem mestu v Št. Jerneju na Dolenjskem mu želimo obilo božjega blagoslova. V Tržič pa pride v četrtek na njegovo mesto g. semen, duhovnik Stanko Skvarča, doma z Vrhnike. Beiohrajnshi kotiček Gasilska slavnost v Gradcu. V nedeljo, dne 2. avgusta se je vršila svečana blagoslovitev zastave gradaškega gasilskega društva. Zastavo je umetniško izvršila tvrdka Ecclesia« v Ljubljani. Na eni sirani je podoba sv. Florijana, na drugi napis: »Ljubav do brata te naj vodi. rešitelj v stiskali mu bodi- in letnice 1889—1931. Kumoval je zastavi Nj. Vel. kralj Aleksander po svojem zastopniku polkovniku Jovnnoviču. Kumica pa je bila gospa Milena, soproga dr. Zalokarja, pravnega referenta direkcij drž železnic. Navzoč je bil tudi gospod podban, metliški okrajni glavar z gospo in minister na razp. dr. Niko Zupanič. Ob 11 se je vršila v grajskem vrtu sv. maša; potem pa kratek nagovor o ljubezni do bližnjega in blagoslovitev novega prapora, kar je izvršil domači, podzemeljski župnik. Gasilcev v kroju, domačih in sosednih je bilo 287. Zastave pa iz Črnomlja, Metlike in Bubnjarc, ki so sprejele medse po blagoslovu tudi grndaško zastavo, katero je g. načelnik Julij Mazelle izročil v varstvo gospodu Milanu Mazelle. Godba je bila s Sušaka. Po slavnost i se je v gradu, katerega je dal na razpolago g. Zutej. vršil banket in ljudska veselica. Prva žrtev Kulpe. Dne 4. avgusla je prišel v Logarjev mlin na Božakovem, 19-letni funt iz Dojitrovice, skoro tri ure daleč. Ko se je v Kulpi kopal, mu je na peščini podrsuilo in ga je voda požrla. Ker mi nibiV talini nnazil io nlnnil in so ga opazili šele čez pol ure. Bilo je že prepozno. Ni se raševanje iz Nemčije čedalje bolj pada, ker se ie Nmečiji s sistematično propagando |io-srečilo dvigniti lastno produkcijo. Trije ve^eseimi Jugo9lovansko-nizozemska trgovska zbornica v Rotterdamu bo v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu jyr i red ila propagandno razstavo na velesejmu v Utreclitu v dnevih od 8.—17. septembra. Ob tej priliki se bo tudi grafitno prikazoval položaj in razvoj naše industrije. Ravnotako bodo na razstavi slike, albumi in prospekti tiooči se gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Tvrdke. ki bi imele interes na tem, d-a se njihovi albnmi. prospekti itd. razstavijo, naj se obrnejo na Zbornico za TOl v Ljubljani. Odbor zagrebškega velesejma je sklenil, da na jesenskem velesejmu, ki bo trajal od 29. avgusta do 7. septembra, priredi posebno izložbo za volno in konopljo. Razstavljene bodo vse vrste naših ovc, razne vrste volne in nazorno bo prikazana proizvodnja volne in drugih tkanin, ki se izdelujejo iz konoplje. Istočasno bo kongres viseh strokovnjakov in trgovcev, ki se bavijo s proizvodnjo volne in tkanin. Prizadeti, ki bi radi razstavili svoje izdelke na sejmu, naj to takoj sporoče upravi zagrebškega velesejma. Velesejem v Pragi bo trajal od 0. do 13. septembra in udeležila se ga bo ludi naša država z »Izložbo kraljevine Jugoslavije«, ki jo bo priredil Zavod za pospeševanje inozemske trgovine. Pri tej priliki bo ta zavod tudi organiziral velik izlet jugoslovanskih trgovcev v Prago. Razstavljeni bodo tudi razni projekti cest in materiala za gradbo cest. Sodelovali bodo tudi jugoslovanski strokovnjaki. Tndi dunajski velesejem se bo vršil od 6. do 13. septembra. Svojo udeležbo je zagotovilo 18 držav. Dovoljen je 25% poj>ust na ozemlju vseh obmejnih držav. Preohret v poMedeHski hrizi Indeksne številke za julij 1931 so bile po podatkih Narodne banke naslednje: Rastlinski proizvodi 78.9 (v juniju 77.8),živalski proizvodi 74.7 (71.7). mineralni proizvodi 76.0 (77.4), industrijski proizvodi 71.3 (71.7). Skupni nndeks 74.4 (75.8). Izvozni proizvodi 75.3 (73.7), uvozni 60.1 (70.1). Iz teh podatkov je razvidno, da so se cene agrarnih proizvodov ustalile in celo za malenkost napredovale. Važno je predvsem, da je cena proizvodov, ua-ne krize nastal pri nas razveseljiv preobrat na bolje. Tudi cene živalskim proizvodom so napredovale. Važno je prevsem, da je cena proizvodov, namenjenih za izvoz, poskočila za 1.5 točke, med tem ko je indeks uvoznih izdelkov napredoval samo za 0.7 točke. Mencava pšenice Menjava državne pšenice za moko se bo vršila lKKtom licitacije dne 22. avgusta t. 1. pri provijant-slcem odseku ekonomskega oddelka ministrstva vojske in mornarice v Belgradu. (Oglas je na vpogled v i>isarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.) Brzovozni prevoz sadja. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je odločilo, da se od 15. t. m. ]>rične brzovoani promet za prevoz sadja. * • * Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 200 m armiranega telefonskega kabla. 45 komadov ščitnih omaric in 200 ni:l kisika. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Ravnateljs-tvo drž. rudnika Breza sprejema do 20. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina, 150 111 gradla za zastore, pisarniških potrebščin (papir, kuverte, peresa, črnilo, risalni žebljički itd.), 40.000 kg ovsa. 50 komadov dvojnih porcelanastih izolatorjev, 60 kg jermen, 1000 kg vijakov, 300 leg petroleja in 175 komadov cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borza Dne 10. avgusta 1931. Denar Ljubljana. Amsterdam 2273.24—2280.08, Bruselj 786—788.36, Curih 1100.80—1104.15, Dunaj 792.60—795, London 273.94-274.76, Ne\vvork 5633.oi —5050.01, Pariz 221.43, Praga 167.455, Trst 295.18 —200.08. Zagreb. Amsterdam 2278.24—2280.06, Dunaj 792.60—795, Bruselj 780-788.36, London 273.94— 274.76, Milan 295.18—296.08, Newyork kabel 5644.01-5661.01, ček 5633.01—5650.01, Pariz 221.10 -221.70, Praga 167.21-167.71, Curih 1100.85-1104.15. Skupni jiromet brez kompenzacij 12.8 mrilij. Belgrad. Amsterdam 2273.24—2280.08, Bruselj 780.36-788.30, Curih 1100.85—1104.15, Dunaj 792.(5 —795.7, London 273.94—274.76, Nevvvork 5633.01 — 5650.01, Pariz 221.10—221.76, Praga 167.21—167.71, Trst 295.18—196.08. C\u ih. Belgrad 9.OS. Pariz 20.08, London 24.885, Ne\vyork 512.5, Bruselj 71.35, Milan 26.8, Madrid -13.00, Amsterdam 206.55, Dunaj 72.02, Stookholm 137, Oslo 136.95, Kopenhagen 136.925, Sofija 3.7175, Praga 15.18, Varšava 57.35, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.425, Bukarešta 3.0475, Hel-singfors 12.90. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% Bler. pos. 71, 8% Bler. pos. 81, Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 dem., Prašte-diona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 45 detn., Ruše 145 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inveet. pos. 76—78, agrarji 47 bi., vojna škoda ar. 336—337 )333, 33-1, 337), kasa 336—337 (337), 8., 9. 339—340 (337, 340), 312. 349—350 (46), 8% Bler. pos. 81—82 (82), 7% Bler. pos. 71—71.25 (71, 72), 6% begi. obv. 57 —57.50 (57). Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Po-Ijo 53.50—55, Kreditna 121—122, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 den., Medju-narodna 68 den., Oblina 36 den., Praštediona 957.5 —956 (957.50, 960), Srbska 190—192, Zemaljska 120—125 (120). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Gultmann 115—125, Slavonija 200 den., Danica 65-70, Drava 220—225 (220), Šečerana Osjek 216—225, Brod. vag. 65 bi.. Ragusea 300—330. Ocea-nia 190 den., Trboveljska 230—235. Belgrad. Narodna banka 5800 (10 kom.), 7% invesl. pos. 79.50—80.50, vojna škoda 338.50—345 (336,338, 200 kom.), uit. dec. 850, 6% begi. obv. 61, 7% Bler. jx>s. 70.50, 7% pos. Drž. hip. banke 72. Žitni trsi Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 8 vagonov pšenice, 6 vagonov ječmena, 8 vagonov koruze, 2 vagona moke, 5 vagonov otrobov, 1 'A vagona fižola. Tendenca neizpremenjena. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.50, Wiener Bankverein 14, Eseoriipteges. 148.40, Živno 78.30, Union 17.15, Ruše 15, Mundus 75. Alpine 12.70, Trboveljska 27.15, Kranj. ind. 41, Leykam 12.50. Budimpešta. Tendenca trdna. Promet srednji. Pšenica dec. 13.75—14.15, zaklj. 13.70—13.72, marec 15.80—15.40, zaklj. 15.34—15.35, rž dec. 12—12.10, zaklj. 11.98—12, marec 13.50—13.75. zaklj. 13.50— 13.66, koruza marec 14—14.60, zaklj. 14.60—14.70. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2515 goved. Iz Jugoslavije 199. Cene: Voli najboliši 1.60— 1.68, I. 1.30-1.45, II. 1.20—1.25, III. 1—i.05, krave I. 1.10—1.20, II. 0.80—0.90, biki 0.80—1, klavna živina 0.50^-0.80. Tendenca: Cene so se slabo držale. Biki so bili za 5 grošev cenejši. Cene na karlovškem sejmu. Sobotni živinski sejem v Karlovcu je bil izredno dobro obiskan. (V oklej>ajih število prodane živine.) Prignanih je bilo 409 konj (75), 243 krav (97 |>o 2—5 Din). 181 juncev (59 j)0 3—5 Din). 479 volov (202 j>o 3—8 Din , 21 bikov (11 po 3-5), 88 junic (39 po 3 E Din), 508 glav drobnice (152 j>o 50-100 Din za ko-mad), 1150 svinj (328 debelih po 6.50 9 in suhih 330 po 2—8 Din za kg) ter 3.N2 telel (220 r>g 120 do 200 Din za glavo). Na sejem ie prišlo mno<'o trgovcev iz Primorja in severne Dalmacije in mnogo tudi iz Ljubljane. Drobne $or>podars"ns Belgrad, 10. avgusta. AA. S sklepom ministr. stva za kmetijstvo je podaljšan rok veliave pta-vilnika za izvoz pšenice, rži in koruze v jurfoslov -češkoslovaškem prometu od 1. avgusta do 31 decembra t. I Isto velja za jugoslov.-madžarski in lugoslov.-italijanski promet. Belgrad, 10. avg. AA. S sklepom ministra za promet je izpopolnjena tarifa za izvoz koruze, ječmena, soržice, moke, pšenice in rži iz postaj Aba-sevski, Bačinci, Grk in Morovi. Belgrad, 10, avg. AA. Minister za promet ie odobril vozne olajšave za obiskovalce vzhodnega sejma v Banu, ki bo od 6. do 21. septembra. Olajšave veljajo od 2. do 25. septembra za vse vlake razen ekspresa. Olajšava obstoja v tem, da kupi obiskovalec sejma pri odhodu vozni listek do meje, pri povratku pa plača s potrdilom o obisku sejma v Bariu polovično vozovnico. Belgrad, 10. avg. AA. Iz moravske in donavske banovine ie bilo izvoženih 6226 hI vina, in sicer iz donavske 6106 iz moravske pa 120 hI, od tega je šlo v Italijo 5207, na Češkoslovaško 757, v Avstrijo 742, v Švico 120 hI. Belgrad, 10. avg, AA. Z veljavnostjo od 20. avg. t. 1. stopi v veljavo dodatek 1 k zvezku 4 tarife za jugoslovansko-nemški promet. Vse dozdaj izdane spremembe in dopolnitve glede tarife za izvoz svežega sadja ostanejo. Belgrad, 10. avg. AA. Generalna direkcija državnih železnic je izdala nova pravila glede odpo-šiljanja in pretovarjanja vagonskih pošiljk svežih jabolk za izvoz. Bel<|rad, 10. avgusta. AA. Minister za kmetijstvo je sklenil, da se ustanovi za leto 1931 iz-praševalna komisija za izpraševanje kandidatov v ministrstvu za kmetijstvo. Komisijo sestavljajo-Zvonimir Turina, načelnik Konstantin Nikolič, Zol-tan Marcel, inšpektorja, dalje Albin Radikon, inšpektor in Stjepan Bajer, agrarni referent ministrstva za kmetijstvo, kot namestnika. Za delovodjo je določen Dragoljub Gjorgjevič, pomožni tajnik ministrstva za kmetijstvo. Belgrad, 10. avg. AA. V našo državo je bilo uvoženih 120.000 kg kalijeve soli. Belgrad, 10. avg. ž. V teku tega meseca, ko se bo začela izvozna kampanja, bo vpeljanih 5 tovornih brzovlakov na področju zagrebške, bel-grajske in subotiške direkcije. Novi Sad, 10. avg. ž. Poljedelci dunavske banovine so vložili prošnjo na generalno poštno ravnateljstvo, da se urede telefonske in telegrafske proge, da bi v času izvozne kampanje ne bilo moteno. Belgrad, 10. avg. ž. Za izvoz naše živine, posebno živinp v zaklanem stanju, so ukrenili potrebne korake, da se najdejo nova tržišča. V zadnjem času zlasti francoski trg povprašuje po zaklani živini. Praga, 10. avg. AA. Eden najlepših morav-skih gradov, grad Buhlov, je že 16 ur v plamenu. Požar je uničil veliko dvorano z bogato umetniško zbirko. Berlin, 10. avg. AA. Po vesteh iz Kolna je v bližnjem premogovnem rudniku nastala eksplozija drobnega premogovega prahu. 4 rudarji so bili težko ranjeni, 1 rudar pa ubit. E. do iZ. septembra 1931 (Kotunda ilo >3. recienibra) Posebne prireditve: Pohištvo / Reklama / Svetlobna reklama Salon za modno kožuhovino / Dunajske modne pletenine / Razstava »Novodobne opreme za kuhinjo na plin. / Elektrika v gospodinjstvu. Radio in slabi tok. / Pisarniške potrebščine Seiin železnega in patent, pohištva / Razstava hranil in nasladi! / Stavbarstvo in gradnja cest / Tehniške novosti in iznajdbe / Polje-deljska in gozdarska razstava / Avstrijska zimsko-sportna razstava. Nobenega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na ineji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem mprju ter na zrakoplovih. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice ipo Din 50*—) se dobe pri Wiener Mcsse A. G., Wien VIL kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri Auskunftsstelle in Leijizio; Oesterr. Messehaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Dunajska cesta 1 in podružnica Hotel »Miklič« vis a vis glavnega kolodvora. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55-— 3ugos!ovanska knjigarna v ljubljeni. Kis......ja ¥lagarž|e Špirit za vlaganje 3akob Perhavec, Maribor, Gosposka ul 9. Tes. 25-80 Pozor! Romarji evharističnega kongresa Snšak naj posetijo dobro domačo slovensko kuhinjo »Gradski podrum « v Sokolskem domu, kjer se točijo najboljša vina in igra orkester ruskih balalajk. Priporoča se lastnik restavracije Korl Dovečar. za obdelovanje kanina za kameniti zid sprejme takoj Gradbeno podje;ie IfSg. 30S. Dedek Ljubljana, Žibertova 7/1. nadstr. Zavarovalnica sprejme takoj v službo stavbenega • v kot likvidatorja. Oferte z navedbo prakse o stavbeni stroki na upravo »Slovenca* pod značko »Tehnični likvidator 1931«. Gostilna H&ISMSfC ipk v Šiški, se odda v mm najem s J. septembrom w Natančno se poizve islotum Izpadanje las bolečine lasišča. temena, prhhai srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zara-steio, prhliai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilia stara, 1 1599 ur'anovliena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Franc Matfešič dne 10. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, nenadoma umrl. Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika bo v sredo 12. avgusta 1931 ob 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 10. avgusta 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. BKST —MMB —MMDH« HBSSiS IM.I wmm. POZOR! POZOR! Konkurzna razprodaja modne trgovine JOS. LENARD se radi preselitve z Dunajske c. 20 nadaljnje do preklica v Šelenbur-govi n lici 6 (nasproti trg. Meinl) Vsem, ki ste jo poznali, javljamo v globoki žalosti, da nam je danas umrla naša ljubljena mati, stara mati, prababica, tašča, teta in svakinja, gospa « o vdova po sodniku in posestuica v 80. letu svoje starosti. Predrago pokojnico spremimo k zadnjemu počitku v sredo 12. avg. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Novem mestu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v kapiteljski ccrkvi v četrtek 13. avgusta ob 8 zjutraj. Novo mesto-Ljubljana, dne 10. avgusta 1931. Žalujoče rodbine: Kozina, Kovač, Skaberne, Rozina. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda med.dr. OtOnti UMI se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze tolažečega sožalja in za poklonjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini in gospodu župniku za tolažilni in v srce segajoči poslovilni govor na grobu, zastopnikom mestne občine in državnih uradov, zastopniku zdravniške zbornice, državnega zdravilišča na Golniku, častitim šolskim sestram in Vin-cencijevi konferenci; združenim pevcem društva sv. Jožefa in Bralnega društva, društveni godbi, požarni brambi in šolskim otrokom in vsem drugim, ki so spremljali predragega rajnkega k večnemu počitku. Predvsem pa se še zahvaljujemo za nad vse požrtvovalno kolegijalno zdravniško pomoč in lečenje gg. dr. Pancetu, dr, Neubauerju in dr. Hausu, ki so dali vse svoje moči predragemu rajnkemu vsak čas na razpolago. Tržič-Ljubljana, dne 11, avgusta 1931. Ana Hawlina, Antonija Havvlina, Rosa Galatia. N O VIH M AVTO ZA ŠPORT in turistiko v dvoje: danes nič več nedosegljiv luksus, za kar gre zasluga Chevroletovemu vozu Roadster Šport. \~>hevrolet prekrasnih nizki ceni je spravil na trg serijo voz po presenetljivo ""LOV „::::erjevimi IJAMI LUKSUSNI SEDAN, velik, luksusen voz v vseh ozirih, razen v ceni. Devet novili modelov — z razkošnimi karoserijami Fislierja, tistega ameriškega konstruktorja, ki dela osnutke za najdražje avtomobile. Evo, to vam daje letos Ckevrolet. S serijo 1931 je družba General Motors napravila spet nov korak za dosego svojega ideala : za ustvaritev velikega, mogočnega, razkošnega voza — po zmerni ceni. Danes vam je moči dobiti vsak tip avtomobila v seriji Cbe-vroletovib voz. Evo vam na primer luksusnega Sedana: udoben, otmen avto v treznih D ucovin barvali. Za mladega športnika bo elegantni športni Road ster v živili barvab. In potem se sedem drugib vrst za vsak okus. Vsem pa je skupen sloveči šestcilindrski motor — ki se je proslavil s svojo močno konstrukcijo in pa s tem, da so mu reparature splob nepotrebne. LET S1X GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. MAM OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-iO Oln aU vsaka besedo SO par. Na|man|fil oglas -' s-j 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vli*. Za odgovor znamko! Na vpraSan|a brez znamk« ne odgovarfamot Krojaškega učenca takoj sprejme Andrej Iskra, Maribor, Aleksandrova cesta 203. Mlajšega hlapca sprejme mizarstvo ,Sava\ Kolodvorska ulica 18. 500 Din nagrade dobi oni, kateri preskrbi absolventu drž. dvorazr. trgovske šole mesto prak-tikanta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8839. Absolventka dvorazr. držav, trgovske šole, zmožna slovenščine, srbohrv., nemščine, slov. in nemške stenografije — išče mesta. Ponudbe pod »Vestna 16« na upravo »Slovenca«. Mesto gospodinje sprejme gospodična iz boljše hiše, izvežbana v kuhanju in vajena vseh liišnih del ter otrok. Gre tudi v oficirsko ali dijaško kuhinjo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varčna in poštena«. Služkinja se sprejme k uradniški družini v Ljubljani. Mora znati kuhati in nekoliko šivati. Pismene ponudbe pod »Urbančič« na upravo »Slovenca«. Dobra investicija Za investicijo od 100.000 Din proti dobri garanciji; nudi se 15%. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sanitetna institucija« št. 8967. « I »J Išče se za takoj pridna in poštena kuharica gospodinja za župni-Iče v Istri pri Trstu. Ekonomija brez živine. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 8951. Učenca za trgovino z mešanim blagom, z dobro šolskJ izobrazbo, sprejmem. Hri-aa in stanovanje v hiši. Reflektiram samo na sinove podeželskih poštenih staršev. Franc Šnu-derl, Sv. Jakob v Slov. goricah. Pridno dekle kot pomivalko sprejme takoj hotel Štrukelj. Mizarski pomočnik mlad, z dežele, se takoj sprejme v stalno delo. -Fr. Švajger, Staneče, p. Št. Vid nad Ljubljano. Učenka pridna in poštena, iz dobre hiše, 16—18 let stara, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme s popolno oskrbo v trgovino z meš. blagom Anton Turnšek, Rečica v Savinjski dolini. Potnika s kavcijo sprejme vpeljan mlin v Sloveniji. Mesečna plača in provizija. Ponudbe pod zn. »Ljubljana in okolica« na upravo »SI.«. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeni. št. 16 zastonj. Pišite ponj! Razpis dražbe! Cerkveno-konkurenčni odbor v Št. Vidu na Planini pri Sevnici odda pre-kritje baročne strehe na ! zvoniku s cinkasto plo-| čevino. Proračun in prospekti na vpogled pri načelniku. Dražba se vrši na licu mesta dne 23. avgusta 1931 ob 15. Odbor. Brak-jazbečar jelenjerdeč, se je zatekel k Sv. Križu nad Jesenicami. Lastnik dobi psa pri lovcu K. I. D. Ivanu Derniču. Psiček (Foxl) majhen, popolnoma bel s črno glavo in odsekanim repom, se je izgubil. Sliši na ime »Boby«. Odda naj se proti nagradi na naslov: Karla Kodran, Ljubljana, Žabjak 4. Dve prazni sobi na Miklošičevi cesti, v prvem nadstropju, oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8964. Delavnica 150 m", suha, svetla, elek. razsvetljava, vodovod, v sredini mesta, se takoj ceno odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9070. Trije dijaki (dijakinje) se sprejmejo na stanovanje, event. tudi hrano, pri krščanski družini. Kolodvorska ul. 23, pritličje. Tem potom se prav prisrčno zahvaljulemo vsem ki so spremljali našega sina oziroma brata, gospoda na njegovi zadnji poti. Ravnotako prav prisrčna zahvala vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje ter nam pomagali in stali ob strani v času nesreče. Gotovlje, dne 8. avgusta 1931. Žalujoča rodbina Joštova. ZshuoEa Za vse izraze iskrenega sočutja ob težki izgubi moje dobre srčno ljubljene soproge, gospe irme Zavrnili roj. Eiafz izrekam svojo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini za častno spremstvo, številnim darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Ptuj, dne 9. avgusta 1931. Jakob Zavrnik. I Grafolog in hiroso! N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64. Odda se s 1. septembrom krasno, solnčno stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice, pralnice in kopalnice. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 9073. Vsakovrstno zlato kapnfe po oajvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfovs ulica tt 3. IE3EEK3 I IN™ TsSMSifflvSeflreEiBiji Predelno steno leseno (ustekleno), z vra-tmi, v izmeri 220 X 320 cm, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8964. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, se takoj odda v palači .Vzajemne posojilnice' na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25/1 Prvovrst. restavracija in kavarna v strogem centru najprometnejšega velemesta Jugoslavije, naprodaj radi bolezni last-' nika. Kavarna in restav-| racija sta najmoderneje | in najelegantneje urejeni. Alpaca pribor, damast namizni prti in serviete, masivne mize in stoli z I medjo okovani, najfinejši porcelan. Velik, hladen restavracijski vrt z belo lakirano opravo. Vse popolnoma kompletno z nekaj sto gosti. Izvrstno obiskano po najodličnejših in najboljših gostih. Zasi-guran 5 letni ugovor proti zelo solidni najemnini. Zadnja cena 300.000 Din. Prodaja: Gostioničarska poslovnica M. S. Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 146/1. Tri stanovanjske hiše j velike, v sredini mesta Gradca (Graz), naprodaj. Cena: 60.000 do 200.000 šilingov. Vprašanja pod »Direktna roka« na anon-čni biro Hinko Sax, Ma ribor. Prodam hišo novozidano, enonadstrop-no, štiri-, dvo-, enosobno stanovanje, parketi, elektrika, vodovod, kanalizacija, 1400 mJ vrta, pri posestvu g. Kolmana pod Rožnikom, po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8912. Dobr-> '•>"- gostilno mesarijo, s 7 orali posestva, v bližini Maribora, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Majhno posestvo z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, vse v zelo dobrem stanju, prodam v Veliki Nedelji pri Ormožu. — Pripravno za upokojenca. Cena po do- j govoru. Vprašati pri Ra- 1 kuša, Velika Nedelja. J Hiša naprodaj! I Dne 15. septembra 1931 ob 10 dop. bo pri sodi- ! šču na Brdu javna dražba j hiše št. 69, Količevo, zi- , dane leta 1930. Cenilna ] vrednost 28.256.56 Din. - j Informacije daje advokat dr. Zvokelj, Kamnik. j Vinograd solnčna lega, hiša, cemen. vinska klet, nova velika stiskalnica in ves inventar, naprodaj. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 9081. Parcelo 500 m'-', blizu nove šole v Šiški, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9083. Naprodaj je novozgrajena vila s 4 kompletnimi stanovanji, j V isti je elektrika, vodovod, kopalnice; vrt ograjen s fino izdelano ograjo. Nahaja se v Šušterši-čevi ulici v Udmatu. Po- \ izve se: I. Oražem. Moste Vila blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv Krištof 1931« štev. 9082 na upravo »Slovenca«. Štela žo s 130 kartonastimi predali, primerno za kako galanterijsko trgovino na deželi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8964. Ladijski pod v debelini 25 in 30 mm ima stalno na zalogi in prodaja po najnižji dnevni ceni »Ilirija«, d. z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28-20, Proda se prvovrstna mestna restavracija z ljudsko pivnico, krasnim vrtom. Leži v centru zelo prometnega mesta v Sloveniji, popolnoma urejena z vsem komfortom, izredno dobro obiskana, prvovrstno uvedena, z bogatim inventarjem in osemletno najemninsko pogodbo, mesečna najemnina 4000 dinarjev. Ima dve restavracijski dvorani, veliko kuhinjo z modernim štedilnikom, klubsko sobo, prekrasno pivnico, 3 sobe za osobje, 2 sobi za re-stavraterja, moder, pralnico ild. Promet alkoholnih pijač v letu 1930 je bil oblastveno dokazan z 533 hI. Kuhinjski promet pol milijona Din. Proda se radi obolenja lastnika za 270.000 Din. Gostilniška poslovnica M. S. Pav-lekovič, Zagreb, Ilica št. 146-1. I prvovrstni, polnomastni, razpošilja po najnižji ceni Anton Janša, mlekarna, Dolje, Slivnica pri Celju. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato za- ; logo prvovrstnih klavirjev. j Prodajam najceneje, na i najmanjše obroke, z ga- ! rancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Kopalne obleke od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov i. t. d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana. Dunajska resta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3, sjvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji. Kupim dobro ohranjeno pisalno mizo in malo rabljen pisalni stroj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8968. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. tt drva dostavlja na dom „KURiVO' dr. z o. z. Dunajska cesta št. 33 TELEFON 34-34. Lanene tropine In rirnffn krmiln nudi nnicenel Veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA ReslieTa resln 24. Jnserati v-Slovencu* imajo največji uspeh Strašna ležeča nočna mora-ogahna stenica napada Te. kadar spiš! Ne samo da Te muči. ona Ti tudi zdravje ogrožuje. Ne pusti stenice v Tvoj dom — Škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrto nosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. v Škropi Mi Te ščitimo-Mi prodajamo plombirane konve! Vzorčni velesejem v 40 veleseimskih palnčnh v notranjem delu mesta. Velesejem zn stavbne, hišne in pogonske potrebščine v dvoranah 1,2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 nn velesejmskem prostoru. Obsežne ponudbe v preglednem redu I Zahtevajte jiojasnila m podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W. ERKEN-a ZAGREB, Starčevičev trg 6/1 Telefon 75-91. — Brzojavni naslov Erkenag-Zagreb ali od ZUNANJEGA URADA LIPSKEGA VELKSEJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica 33 spi Užaloščeni vsled bridke usode, ki nam je ugrabila najdražje, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla po dolgem trpljenju v 68. letu starosti naša predobra mama, gospa Katarinii Juvan ro?. Bizjak posestnica v Vodmatu. Predrago spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 12. avg. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Vodmat, Cigler-jeva ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, dne 10. avgusta 1931. ŽALUJOČI OTROCI. ■ . * • ' ■■/'•• ■ gMl Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel, izdajatelj: Ivan Rakavmn. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar