TRST, sreda 15. avgusta 1956 Leto XII. . Št. 181 13419) mm ^ . -r - I*» Tu I * J ' fcN ^ DKEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 559 UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. št 37 ris UL' MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — poštni predal Višine v s~i uj- g°R1CA: Ul. s. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-33(1 — CENE OGLASOV: Za vsak mm . strini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za 'vse vrste oglasov po 60 din. OGLASI: 2p lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1M0 polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. ros.m tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agenciji demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa sooveruje. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska O. zuz-i MALI Poštni JUTRI OB 11. URI SE ZAČNE LONDONSKA KONFERENCA SEPIL0V IN DULLES POUDARJATA NUJNOST SPORAZUMA Danes sestanek Pineau-Dulles-Selwyn LIoyd • Staro ravnateljstvo družbe namerava z odtegnitvijo evropskih strokovnih funkcionarjev sabotirati redno plovbo, kar naj bi služilo nato kot pretveza za morebitno intervencijo Francije in Velike Britanije •klobrJ^1^’ ~ Na danaSnji seJ' J« francoska vlada ne poskušajo namreč staro tov, ki so'vsi egiptovske na- -ph J v- • 4~\rF~\T n,M_ Predlog zunanjega ministra Christiana Pineaua o vtdstvo in njeni uradniki, pa- rodnosti, da bi preprečili sa- ft V.TlCil 1 f* 't') f § V »narodni upravi Sueškega prekopa, ki ga bo francoska ralizirati upravo in plovbo, botažo evropskih strokovnja- J ^ T '■nacija predložila v četrtek na konferenci v Londonu. Zaceh b0 že Pred nekal dn?vi '. ’....... « “Sago Iladl JC i2raZ" UPanje’ da b° "atrt PredStaV‘ fRnkc^naSrjevPre,r7pUotovrUaZnn-j, int a skuPni francosko-angleško-ameriski predlog ernacioiializacijo prekopa. veste^ in da bi proučili konfp. Ja’ ki bodo predmet Cfcnce ^°®eiSaV-M_ tudi ostrih —■ ve h- j Naserjeve izja-ležil i se, b“Sipt ne bo ude-Prihai.i ^donske konference, iuhko i.?, vesti, po katerih se ti D,,,, ePa. da ne more bi-?krog 0 tem, da bi spor ženu ii??eza končal z oboro-Vestmi ij°- Med temi »tla v; Je morda najvažnejša 8a PrinpS°T?1'i 0 predlogu, ki liji m? av la britanski zuna-0n bo v.1Ster b-elwyn Lloyd. tii Usta« e v četrtek predlo-organiaaovitev mednarodnega Prav-n ; za mednarodno u-Drev hudzu-rstvo Sut.ške-recn0 koPa. k-i naj bi bil iz-Uarodi ivezan z Združenimi T kom en u Se bo t0 zgodilo 1 se .5 tlraJo v Londonu — ku nanre?lo Sovoriti o kora-tPoraznm. na P011 k dosegi u nat., 'Poda žal, je kma-OfficesO. Predstavnik poreign pbstoi da mu ni znan ki bi ®mednarodnega načrta, ®a> ki 6 razlikoval od one-tezah ra? 8a v glavnih poki treh zazl°žili predstavili-jih ra ZaPadnih sil po svo-lai i50v°rih v Londonu«, vlada „• dalje, da londonska sPoroči]a Prejela nobenega a.,. »giptovske vlade ^0»fero?,kUcai'ja neke druge ?a je viCe; Izjavil je tudi. v*ela ada Velike Britanije I vla,i Vednost izjave sir-* 1°vodnu g*ede varnosti na-a ka P° katerih se pre-t°Ze,hskn jz Iraka na sre- n dstavnit preko Sirlje-hi n ioreign Offieea ^Prašanip ^te,1. odgovoriti na ad0vnU„’ al* je s to izjavo *'fske ker je v izjavi ■Uči - e poudarjeno, da a Uurmni^n.ansPort natte le v9 bi sa k okoliščinah in m Primem Pol?zaj izpremen.l "ti sili .V0Jhe med zapad-IJSSE Ln EKiP^ni. Mi n.‘k je končno pove- - Vzh„Je Posebna delegacijo, da n Nemčije izrazila . onsitp v .se udeležila lon-!U za k(mference in zapro-l'nu- o o«? vizum v Beril britantu'” Pa bo sklepa-strstv0 sko notranje mini- Lr,nchester Rome kjer18!3^0 Lanehester Hou-ie videt- SUeik;‘ konferen-avtntv, i. številne policij-Pa jobl!e- v palači sa- «ke ** via°.. sneška konferen-thi p ---■■•uoiie, v pal hl'?laeijo & priprave za j^prav. ^ telefonov in drugih «lon? S anRi bodo v dvo-Kl... Jena s#J10om>>’ RJer Je P°“ mize z zelenP-dolf!a P^ r^ni st ki Je rrr Prt0m- Okrog dejihiih cn a za 50 uscb' Pl.? na r,5*1 oseb pa bo se-tavii, asloi'Jačih, ki so jih p0sltrv.i P°'eg mize Ume ,„biieno je tudi za ka- ore bodo -v°^inQ l._v angleščino, f ranil V lr4u_Si dvorani dt, no ih ^ogiescino ' °ran: {‘u.ščino. V manjši »e t)r bifPeki dru»° jestaja' očbor še v istim dvu;ani Pa je k ^ nadstropju so Lln°Sehno angleške delegacije jm jfda, 0-?I^arnu za Selwyna hMJ0 ni!: delegacije pa ih ntr°Pju 1 re V tiru ge m ji b0yiharii avnih rej ne bo fa* im i fotoreporter- ten” Sa«ho oh d°Stnp ^ dvo-Mce od začetku konfe- 0nrski zun?r!?pel v London •Pol Arda^b Ali Sini je suvll 111 izj a v ll, da *0(j*g hC?rPT dpravice E-" • a Plovba Je svo* °Pu Po Sueškem ij rrek„ »SjfF vaj* za Mrzijo živ-Tlin!I ki 4-n';stl- Tudi novo-sPel Mac iran'i'1 minieter «po- »■ta7 razbml°iiveoald viet ? sPremli }ra Sepilova. toVaS]ke dele g i-. članov so- ?*lim •UlUi ba t;aeChijerf ki p->etAf.'?ih». Nob, dvomotornih izjavoIU Prebra 'arjtm A, lia naslednjo da f^london*!^8^18 je pri bo^n- l2tneniau knnferenno kC p,Pvbi’a’a 1»iMJ O svo- ha m bo stoni1 Pre" vu^konfe-p- .0rtla vse, da bi tov, ki so' vsi egiptovske narodnosti, da bi preprečili sabotažo evropskih strokovnjakov. Razumljivo je namreč, da bi vsaka nerečnost lahko paralizirala promet in to bi gleške narodnosti s področja mogla biti pretveza za more- interesi drugih držav, ki se prekopa poslužujejo. Danes je mogoče reševati mednarodne spore le s pogajanji na pravičnih načelih in v duhu č-a-a. To pa zahteva -drogo spoštovanje zakonitih interesov posameznih narodov kakor tudi popolno enakopravnost med državami, velikimi in malimi.« Na vprašanja novinarjev Sepilov ni hotel odgovarjati. Sovjetsko delegacijo je sprejel državni minister pri Fo-reign Officeu lord Reading. V ruski delegaciji so še; Malik, Semjonov in Zajcev, ki je ravnatelj oddelka za Bližnji in Srednji vzhod v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Rredsednik angleške vlade Anthony Eden se je vrnil šele danes v London s svojega posestva v Chequersu in takoj sklical sejo vlade. Sprejel tudi delegacijo laburistov na čelu z Oaitskellom, kateremu je obljubil, da bo mnenje laburistov upošteval na konferenci Ne seji vlade je bi! navzoč rudi av/strahki predsednik vlade Robert Men-zies. Ministri niso sprejeli nobenega sklepa glede sklicanja parlamenta na zahtevo Gait-skella. (iaitskell opozarja Kljub temu. da se trdi o bistveno istovetnem stališču laburistov z vlado, se zdi, da današnji, članek Gaitskella v laburističnem Dailv Heraldu ne izraža Edc-novih vidikov, #.-vet se je bal, piše laburi-st.čni voditelj, ko je neki nori Sir Anthony položil svoj tre-sc-či prst na petelina. Zmeda še ni prenehala zaradi Edeno-v:h besed: «Mi ne iščemo rešitve s silo«. Ta stavek je po-tiebno ponoviti, ga razviti in podčrtati, kajti če prvi minister ne bo kmalu, pojasnil svojega stališča, se bo konferenca v četrtek začela pod splošnim vtisom, da Velika Britanija in Francija grozita, da si bosta sami' krojili' pravico. To bi bila velika nesreča za našo stvar in ni verjetno. da bo svet priznal, da nam sklepi konference nud;jo trdne pravice če ne bodo povezani z Združenimi narodi. Velika Britanija ne sme pustiti drugim nalogo predlaganja rekurza na Združene narode. Ta ukrep moramo storiti mi. sicer bomo tvegali, da bo konferenca neplodna«, zaključuje Gaitskell. Tudi predsednik družbe Sueškega prekopa Francois Charles Roux je v Londonu in popoldne ga je sprejel Selwyn L'iyd nato pa še Eden. Njegovo bivanje v Londonu n brez zveze z ukrepi, ki jih nameravajo storiti Francozi in Angleži v samem Egiptu, da bi sabotirali nacionalizacijo diužbe. Na vse mogoče nači- piekopa v Veliko Britanijo. Zene in otroci bodo v kratkem prepeljani in govori se, da bodo, ko bo odšel zadnji otrok, odrekli . sodelovanje francoski in angleški funkcionarji, ki imajo v rokah tehnični del plovbe skozi prekop. Ze pred dnevi je staro ravnateljstvo družbe poslalo evropskim funkcionarjem okrožnico, v kateri jih poziva, naj zapustijo delo in obljublja vsakovrstno pomoč evropskih konzularnih oblasti, če bi e-giptovske oblasti reagirale. Francoski in angleški konzuli opravljajo posebne vrste (.prepričevalno akcijo« in predvčerajšnjim 'je prišlo celo do incidenta med francoskim in grškim konzulom, ki se ne strinja z navodili starega raviTT-teljstva. Izvršni odbor Galske zveze rudarjev je odobril resolucijo, v kateri obžaluje vojaške demonstracije londonske vlade in želi, da se vprašanje Sueza predloži OZN, kjer naj se pravično reši. Francoski tisk Iz Pariza poročajo, da se je danes opoldne sestala vlada pod predsedstvom predsednika republike. Razpravljala je o možnosti sklicanja parlamenta takoj po londonski konferenci, vendar pa sklicanje ni verjetno. Francoski tisk se tudi danes obširno havlja z londonsko konferenco, medtem ko komunistična «Humanite» obsoja vojaške grožnje in poudarja, da je Franciji potreben v prvi vrsti mir, mir v Egiptu in mir v Alžiru. pa neodvisni levičarski «Combat» takole prikazuje sedanji položaj: ((Velika Britanija misli na svoj petrolej, na sVoje promet-" ne zveze z naftonosnimi polji in na svoj vpliv na Srednjem vzhodu, misli Francija na neposredne posledice Naserjeve zmage, na položaj v Alžiru, medtem ko so ZDA prav gotovo zaskrbljene glede reševanja atlantske solidarnosti, ki je v temeljih ogrožena predvsem pa z.aradi nove oblike hladne vojne na terenu, ki ga v Ameriki niso predvideli«. List nadaljuje: ((Arabsko prebujenje, manifestacija nacionalizmov. vse to so dejstva, ki jim hočejo zmanjšati pomen v Londonu in Washingtonu kljub alarmu, ki ga je dala Francija. Ti pojavi sledijo prebujenju azijskih narodov in pretijo, da bodo zanetili Vse države ob indijskih meja do Nigerje in Atlantika, Ali bo ZSSR izkoristila ta val. ki grozi, da bo potopil stoletne pozicije ter dvignila v zrak Za-pad brez oboroženega spopada? Ali pa bodo ta val zajezile ZDA, ki se vedno mislijo, da se lahko izognejo dejstvu, da se bo arabski blok popolnoma naslonil na Vzhod in se vedno upajo, da ga bodo pridobile zase? To pomeni. da pojutrišnjem francosko britapska igra v Londonu ne bo lahka.» Zato so egiptovske oblasti vzele v službo 15 novih pilo- bitno intervencijo angleških in ameriških pil, ki naj bi vzpostavile red in redno funkcioniranje naprav ter s tem možnost plovbe. Egipt pa bi bil obsojen zaradi tehnične nesposobnosti pred javnim mnenjem, češ da i)i sposoben sam zajamčiti vsem narodom sveta plovbo skozi prekop. Pred Naserjem je torej nelahka naloga rešiti tudi to vprašanje in preprečiti peklenske namere imperialističnih zapadnih vlad. Doslej je sijajno rešil diplomatsko vprašanje in želeti je, da bi rešil tuči tehnično. Iz Pariza poročajo, da je prejšnji generalni direktor Družbe Picot danes izjavil, da so skoraj vsi evropski funkcionarji družbe podpisali izjavo o lojalnosti do Družbe in zahtevali, da se vrnejo v Evropo. Dodal je, da bi bil promet skozi prekop takoj para Iz New Yorka poročajo, da je v zadnjih dneh na sedežu OZN v glavnem vse zanimanje osredotočeno na sueško krizo. Na široko se razpravlja, da bi uporabili mehanizem OZN pri obravnavanju tega vprašanja. Takoj po izbruhu spora v zvezi s Suezom je Hammarskjoeld izjavil ,da bi lahko OZN uporabili kot instrument za sprejem deklaracije, ki bi bila sprejemljiva seveda tudi za E-gipt, s katero bi zajamčili svobodno plovbo skozi Suez. Po Hammarskjoeldovem razgovoru z Dullesom so pristojni krogi potrdili, da generalni sekretar še nadalje stoji na tem stališču. Hkrati se poudarja, da eta oba državnika temeljito proučila položaj in ugotovila, da je možno najti miroljubno rešitev. Čeprav večina delegacij pri OZN poudarja resnost položaja, prevladuje prepričanje, da bodo našli rešitev, ki bo zadovoljila interese Egipta in tiziran — tudi jutri — če bi svobodne plovbe. Naserjev družba osebje odpoklicala. j predlog o sklicanju širše kon- ference je zbudil zelo resno zanimanje tudi med mnogimi delegacijami OZN, ki sodijo, da bi bila predložena konferenca primernejša za konstruktivne napore v zvezi z ureditvijo sueškega vprašanja. Poročali smo že. da sta Ei-senhotver in Dulles. takoj po Naserjevi izjavi izrazila optimizem glede miroljubne poravnave spora. ZDA se še zmerčm upirajo sleherni vojački akciji in celo grožnji s takšno akcijo ter menijo, da je treba poiskati izhod na podlagi, ki bo upoštevala zakonite koristi Egipta in mednarodne plovbe. Pred odhodom v London je bil Dulles ponovno pri Eisenhotverju in po sestanku z njim je ponovno poudaril včerajšnjo izjavo ter dodal: ((Potujem v London v upanju, da bomo našli mirno rešitev. Mnenja smo, da je takšno formulo možno najti, kajti vsaka država, ki bi mirno rešitev odklonila, bi si naprtila pred vsem svetom hudo odgovornost.« Nezadovoljstvo v Jugoslaviji zaradi Sodišča so prva dolžna spoštovati zakone, predvsem pa mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala italijanska vlada (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Vest o obsodbi škedenjskih antifašistov pred tržaškim porotnim sediščem je jugoslovanska javnost sprejela z nezadovoljstvom. Odgovorni krogi v Beogradu so že pred začetkom sodne razprave proti škedenj-skim antifašistom ugotovili, da je razprava, ki se pripravlja, v nasprotju s členom 6 londonskega memoranduma, ki predvideva prekinitev vsakega sodnega oziroma upravnega postopka za politično delovanje v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Odgovorni krogi v Beogradu so že večkrat poudarili, da preganjanje antifašistov ni le v nasprotju 7. določili londonskega sporazuma, temveč tudi Citateljem! Obveščamo čitatelje, da jutri, v četrtek 16. t. m., naš dnevnik ne bo izšel zaradi poletnega oddiha za veliki šmaren. Prihodnja številka izide v petek zjutraj 17. t, m. z uradno politiko italijanske vlade, katere zastopniki so se večkrat zavzemali za razvoj prijateljskih odnosov z Jugoslavijo. Skedenjski in podobni procesi — poudarjajo v Beogradu — zaostrujejo o-zračje prav v Trstu, kjer je ravno v interesu razvoja prijateljskih odnosov med obema državama potrebno storiti vse, da se čimprej odstranijo vse posledice prejšnje politike, ki se na žalost še danes nadaljuje in prepreči vsako nadaljevanje te politike. Uradni italijanski krogi se včasih sklicujejo, da so sodišča neodvisna in da je nemogoče vplivati na njihovo delovanje. To se ne more vzeti za opravičilo, kajti so-diš-ča so prva dolžna spoštovati zakone in predpise zlasti pa še mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala italijanska vlada. Zato so v Beogradu mnenja, da imajo osrednje oblasti možnost, da poskrbijo za 1 spoštovanje prevzetih obveznosti tudi na sodiščih. £j jj. SfNJT, 14. Ladjedelnica ■ "((Split« je podpisala te dni' s POČASNO PRINAŠANJE TRUPEL IZ ROVA 835 M NA POVRŠJE Pr ■ % ei ko r ■ w t milij ioni so ži ivl ienj w ■ la mt dela vcev ■v pu ie bel giiski i IISK 01 i nesreči i ir 1 flarci mellu Belgijski minister Rey zagotavlja, da se pri ugotavljanju odgovornosti za strašno nesrečo ne bo prizanašalo ničemur in nikomur CHARLEROI, 14. — Belgijski gospodarski minister je danes ob 11.45 sprejel časnikarje in prebral izjavo, ki je bila potem razširjena po radiu v francoskem, flamskem in italijanskem- jeziku. ((Nekateri tehniki, je rečeno v izjavi, menijo, da ni nika-kega upanja več, da bi bilo mogoče prinesti iz rovov tudi enega samega živega rudarja, ker so bili vsi mrtvi že px'vi dan. Drugi pa so mnenja da hi mogli biti ((žepi« zraka in bi torej še lan-ko bil kdo živ. Dovolj je že sama ta možnost,, da bomo nadaljevali reševalno delo«. Izjava se nadaljuje ,111, pravi, da, za kvoto 835, ne more -biti nikakega upanja. Tu so, že našli 80 trupel, ki jih prinašajo na površje, kolikor najbolj hitro morejo. Prepoznavanje teh trupel pa je zelo težko in nudi pre- tresljive prizore. Vsi ti rudarji so bili žrtve zastrupitve z ogljikovim oksidom, ki je povzročila takojšnjo smrt. Glede kvote 907 zagotavlja izjava, da se reševalna dela nadaljujejo, o kvoti 1035 m pa pravi: «Ni nam znan položaj v rovih pod 907 m, to se pravi v rovu 1035 m. Pas vročine loči še vedno reševalce od najnižjih rovov, kjer so blokirani ostali rudarji«. Minister Rey pa je v svoji Izjavi še tudi zatrdil, da se ves čas pri reševalnem delu KONGKES DEMOKRATIČNE STRANKE V CHICAGU DOSLEJ kdo bo SE NI PRAV Eisenhowerjcv NIC GOTOVO protikandidat Pri izbiri kandidata demokratičue stranke bo gotovo mnogo odločalo stališče delegatov z Juga - Stevenson je v vprašanju črncev pristaš bolj zmerne emancipacijske politike vis^merenci da bi UsPelo rešiti s sporazu- S^edZa inJe'^n'ane d >p'lslale «*m .l.kar i. A* . države in !>ei „""vu t a hi ■7'"'' luu> f> podlagi *Porazum slo-'era> >hed‘ina^av,l> kum-k^ga pUVeretie'ga falnimi in-^g'pta ter Ueodvis-Pcavičninu CHICAGO, 14. — Po prvem dnevu kongresa demokratične stranke je stvar izvolitve kandidata te stranke za predsedniške volitve vedno bolj zapletena. Opazovalci so mnenja, da je možnost izvolitve Ste-vensona vedno bolj odvisna od Lyndona Johnsona, (ljubljenega sinčka« države Texas in vodje demokratične večine v senatu. Z drugimi besedam: fc: to pomenilo, da je izvolitev kandidata vedno bolj v rokah Juga.* «Trumanov človek«, Averell Harriman je na Jugu kaj malo popularen, medtdm ko ima tam določen prestiž Stuart Symington, senator i/ Missourija, na katerega računa Truman, če bi v dvoboju med Stevensonom in Harrima-nom prišlo do mrtve točke. Potemtakem je trenuino »voditelj igre« senator Johnson in ne bivši predsednik Truman. Johnson razpolaga pred Vsem s 56 glasovi iz Texasa in po informacijah, ki jih je bilo mogoče zbrati, bi se tudi državi Virginija (32 glasov) ter Arkansas (26 glasov) izrekli zanj že pri prvepi gla sovanju. Louisiana se 'je pa že izrekla za tJtevensona. Vse- kakor postaja Johnson vedno bolj ((tretji človek« in mnogi se sprašujejo če se ne bi demokrati prej odločili zanj kot za Symingtona, če bi dvoboj Stevenson - Harriman ne da) rezultata. 7,di se, da je Ste-vdison že opazil nevarnost m po nekaterih informacijah, ki jih je baje sam lansiral, mu ne bi bilo nev.šečno irneh Johnsona kot ((tovariša v moštvu«. Johnson je imel včeraj razgovore s Stevensonom, llar-rimanom in rezervnim kandidatom Sjmingtonom. Delegati Juga še čakajo P-eden se izrečejo, hočen videti, kakšna bo uradna politika stranke v vprašanju črncev Podprli bodo tistega kandidata. ki se bo zavzemal za kar najbolj zmerno eraancnii-cijsko politiko črncev. O :Iač-rimanu mislijo, da je člove.t ki bi hotel stvar rešiti na zelo hiter način; s tem bi se hoiel tudi razlikovati od Ste-vensona, ki je bolj naklonjen zmerni politiki v vprašanju črncev. S.vmington pa ima tem vprašanju stališče, ki je precej podobno Stevensono vemu. Do včeraj zvečer je prevladovalo mnenje, 1» b. mogel biti J.dison listi, ki bi odločal med Stevensonom in Harrimanom. Včeraj zvečer se je Trumar. prvič udtlezil kongresa demokratične stranke kot navaden opazovalec. Galerije in parter velikega anfiteatra niso bile popolnoma napolnjene, ko je v spremstvu svoje zene vstopil in se napotil proti svojemu prostoru. Pozdravili so ga z dolgotrajnim ploskanjem, istočasno pa so zavrteli ploščo z valčkom iz Missourija. Kalifornijski guverner God-wyn Knight je na sestanku sindikalnih voditeljev izjavil da je pripravljen sprejeti kandidaturo republikanske stranke za podpredsednika, če mu jo ponudijo. Knight je privrženec Eisenhowei ja. Nekoč je dejal, da bo podprl podpredsedniškega kandidata, ki bi ga izbral predsednik vendar pa se doslej se ni izrekel za ponovno izvolitev Nixona. Verjetno je treba to razlagati z daljšo politično rivali-tčto med njim in Nixotiom. Skupaj s senatorjem Knowlan-dom, voditeljem republikanske manjšine v senatu, tvis rita Knight in Nikon «tri velike« na politični pozurilic’ Kalifornije, ni niti najmanj mislilo na prihodnje izkoriščanje rudnikov, temveč so se upoštevala zgolj človeška ž-ivljei.ja. Poudaril je tudi popolno soglasje med belgijskimi, francoskimi in nemškimi tehniki ter funkcionarji rlidnika. Potem ko jfe polastil spomin žrtev, je minister Rey poudaril, ,da je že v teku dvojna preiskava, in sicer sodnijska kakor tudi administrativna na upravi rudnika. Ponovil je zagotovila, ki so bila dana itas lijanskemu državnemu podtajniku Del Bo, da se ne bo prizanašalo ničemur in nikomur pri ugotavljanju odgovornosti, , Do prvh popoldanskih ur -so prinesli iz rova v globini 835 m trupla 16 rudarjev. Samo tretjino teh trupel pa so lahko identificirali. Vodstvo rudnika je pozvalo elane družin rudarjev, ki so bili zasuti v omenjenem rovu, da pridejo v solo, kjer postavljajo tiupla na mrtvaške odre, in pomagajo pri ugotavljanju identitete. Pri tem prihaja do simo žalostnih in pretresljivih prizorov. Prinašanje trupePna površje pa ne gre tako hitro, Kakor se je včeraj pričakovalo. Kot je mogoče doslej preračunati, so jih prinesli na površje le po tri do štiri v eni uri. Ves belgijski tisk prinaša kar najobsirnejša poročila o včerajšnjem pogrebu prvih šestih žrtev. Včerajšnji pogreb je bil tako rekoč simboličen pogreb vseh žrtev nesreče. List ((La Wallo.n,ie» piše, da vprašanje vodstva belgijskili rudnikov ni samo vprašanje gospodarske znanosti in da je njegova bolj važna stran človeška plal. Pred milijoni je vprašanje življenja delavcev. V Belgiji se pač ne bo smel najti en sam glas, ki bi si upal zanikati, da je že prišlo do skrajnih meja v popuščanju privatnemu kapitalu. Najprej bo preiskava o nesreči in o sredstvih za reševanje. Toda potem bo treba sprejeti drakonske ukrepe, da Belgija nikoli več ne bo priča takim grozotam. To je naloga delavskih organizacij, ki je ne bodo pustile neizuolnjene. Drugi list, (dlet Belang van Limburg«, pa predlaga, da bi se odbor za pomoč, ki ga je sestavil guverner Hainaut, razširil v državni odbor. Poleg Hainauta, ki bi naj bil predsednik, naj bi bili v odboru ugledni patrioti obeh narodnosti in vseh nazorov kakor tudi en diplomatski predstavnik Italije, E.vskens, predsednik kr.ščan-rko-socialne porlamentarne s'kupine. je poslal predsedniku zbornice in predsedniku vlade pismeno zahtevo, da se skliče parlament prav v zvezi z nesrečo v Marcinellu. Od vseh strani prihajajo izrazi solidarnosti z nesrečnimi rudarji in njihovimi družinami. Tako "o na primer rudarji iz Južnega \Valesa, člani državne zveze rudarjev, sklenili poslati svojcem ponesrečenih rudarjev 250 funtov šterlingov. Obenem je odbor zveze rudarjev v Cardiffu sporočil, da je od državne zveze zahteval ,naj ustanovi podporni fond za rudarje v Belgiji. Mars na televiziji MOSKVA, 14- — Moskoviki radio je javil, da se sovjetski znanstveniki pripravljajo da bi v prvih dneh septembra posneli na televizijo planet Mars. ko se bo približal zemlji na najkrajšo razdaljo. Danes 'pa agencija Tass spo-toča, da bo prvič uporabljena fotoelektrična celica za fotografiranje Maria z infra rdečimi žarki. Televizijski sprejemni aparat bo nastavljen proti okularju teleskopa in na televiziji se bo pojavila povečana slika planeta. 14 mrtvih ob eksploziji v kavarni MONTICELLO (Utah! ZDA) 14. — V neki kavarni v Mon-ticellu v Utahu IZDA) je prišlo do hude eksplozije, ki jo je najbrž povzročilo uhajanje plina. Ugotovilo se je, da je pri ne«reči izgubilo življenje 14 oseb. To pa ni bilo tako lahko ugotoviti. Neki novinar, ki je bil na kraju nesreče liro po eksploziji, je izjayil: ((Nekatere osebe je razneslo na kose. s sestavljanjem teh kosov se ugotavlja, koliko je pravzaprav bilo smrtnih žrtev.« Se mnogo oseb pa je bilo ranjenih Od sedmih na ladji jih je pet utonilo Ladje, ki so prihitele na pomoč. so tri rešile, toda ena od teh, in sicer žena poveljnika, je bila že mrtva, druga, neki moški, pa je kmalu zatem umila. Izgubili pa so vsako upanje, da bi lahko rešili ostale biodolomce in zato so nadaljnje iskanje dopustili. Od vseh sedmih sta . se rešili le dve osebi. ALZ1R, 14. — Francoske čete so izvedle široko obkro-ževalpo akcijo na gričih o-krog Beni Slimane, kier je preteklo nedeljo bilo 21 vojakov ubitih ko so padli v neko zasedo. Po tem dogodku je prišlo še do raznih spopadov. Pri Tizi Ouzou je bilo 13 upornikov ubitih, 10 pa so jih ujeli, 7 jih je padlo blizu Blide U5 km iužnoza-hodno od Alžira«. 30 pa na področju Bougie (175 km od Alžira), 20 v severnem delu okrožja Costantine m 48 v pokrajini Valestro (50 km južnovzhodno od Alžira). GosnotMii detelja ii Bin v llalii RIM, 14. — Birmanska gospodarska komisija pod vodstvom trgovinskega ministra U Tina je obiskala Italijo med 10. in 14. avgustom. Gostje so imeli razgovore s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Folchijem in podtajnikom v ministrstvu za zunanjo trgovino Trevesom. Govorili so o trgovinskih odnosih med obema državama in KOPEN HAGEN, 14. - V Kattegatu severno od danskega otoka Fionia se je to noč potopila 277-tonska ladja na I o možnosti, da jih povečajo, kateri je bilo sedem oseb. | Nadalje se je govorilo o mož- Protizakonitost komisarja pokrajinske uprave v Rimo (Od našega dopisnika) RIM, 14.’ — Iz Milana poročajo, da se je državni podtajnik za zunanje zadeve Del Bo vrnil z obiska v Belgiji in v Strasburgu, kier se je udeležil seje evropske skupnosti za jeklo in premog v zvezi z rudarsko nesrečo v rudniku Marcinelle. Izjavil je, da je omenjena skupnost e-dina kompetentna za razpravljanje o vzrokih nesreče. V rimskem pokrajinskem svetu je prišlo do pravega u-pora proti prefektovemu dekretu o imenovanju komisarja za pokrajinsko upravo, ki ga je prefekt podpisal sinoči, ko je pokrajinski svet odložil sejo na danes ob odsotnosti demokristjanskih svetovalcev. Vsi svetovalci razen demokristjanskih so se danes ob določeni ur. sestali in že na hodnikih jim je generalni tajnik uradno sporočil imenovanje komisarja, česar pa niso vzeli v vednost ter smalrajo sporočilo za neveljavno, češ da je bilo izročeno posameznikom ne pa pokrajinskemu svetu kot celoti. Nato so odšli v sejno dvorano in začeli sejo. Ko so hoteli glasovati za izvolitev odbornikov, jim tajnik ni hote1 dati glasovnic. Predsedoval je socialist BiggiafetU. kot najstarejši svetovalec, medtem pa le prefektov komisar sporočil, da je seja protipostavna in svetovalce povabil v svoj urad. Svetovalci so improvizirali glasovnice in izvolili za pred sednika svetovalca Bruna s 23 glasovi, od katerih je bi lo 20 socialističnih in komunističnih. ostali pa so bili monarhistični, socialdemokratski in republikanski. Svetovalci MSI so medtem zapustili dvorano. Nato so s 25 glasovi izglasovali ie izvrš-no;t svojega sklepa. Za izvolitev odbornikov so sklicali sejo čez osem dni. Nato so zapisnik prebrali in ga odobrili ter ga bodo predložili višjim oblastem. Po seji je prefekt izdal poročilo, da je imenovanje komisarja zakonito, ker je bilo obvestilo izročeno zakonitemu prejšnjemu predsedniku An-dreoliju. Nato je bil še objavljen prefektov dekret o i-menovanju z obrazložitvijo, v katerem je rečeno, da pokrajinska uprava ni mogla biti sestavljena in da zaradi tega ne more funkcionirati ter da je razpustitev pokrajinskega sveta nujna, da bi se zajamčila uprava pokrajine in nato novo učinkovito predstavništvo. A. P. nosti, da bi Italija sodelovala pri gospodarskem razvoju Birmanije v okviru načrta, k: ga je sestavila vlada v Rangunu, ter posojil, ki jih je Birmaniji odobrila Banka za obnovo. Prišlo je tudi do stikov med člani delegacije ter italijanskimi trgovinskimi in industrijskimi predstavniki. Izjava Martina RIM, 14. — Zunanji minister Martino je odpotoval danes v l ondon, kjer se bo udeležil konference o Suezu. Z njim so se potovali tudi ostali člani delegacije. Pred odhodom jc izjavil, da bo italijanska delegacija prispevala pri iška nju rešitve spora, ker je plov ha skozi prekop za Italijo življenjske važnosti švicarsko družbo »Oceana« pogodbo za izgradnjo 10.000-tonske tramper - ladje. To je tretja ladja, ki jo splitska ladjedelnica gradi z A omenjeno švicarsko družbo. Poleg teh treh ladij je ladjedelnica nadalje sklenila pogodbo s švedskimi in norveškimi podjetji za izgradnjo štirih 10.000 - tonskih tramperjev. Ladjedelnica se prav tako pogaja s poljskimi podjetji za izgradnjo štirih tramperjev. Makn bo v pieonaiAi bele ttl cerkev ? NIKOZIJA, 14. — V Nikoziji bodo lahko danes lastniki barov, restavracij ter kinematografov po približno treh tednih odprli svoje lokale, ki so bdi po ukazu oblasti zaprti zaradi atentata, v katerem je 25. julija neki policaj izgubil, življenje. Ce so vesti iz grških krogov v Nikoziji točne, potem bo nadškof Makarios ostal na Sejčelskih otokih še zelo dolgo dobo. Po teh vesteh je namreč nadškof kupil prostor, kjer si bo sezidal majhno cerkev. Sedaj opravlja bogoslužje kar na prostem na vrtu vda San Souci, kjer stanuje. Po ukazu sirskih oblasti je bilo zaplenjenih kakih deset vtomobilskih cistern, ki so prišle iz britanskih oporišč v Jordaniji in so bile namenjene na Ciper. Britanski veleposlanik v Damasku John Gsrdner je protestiral, vendar avtoeistern doslej še niso vrnili. uredstavik sirskih carinskih oblasti je pa dal nekoliko drugačno verzijo. Dejal je, da se je devet avtoeistern, ki pripadajo angležkemu letalstvu, včeraj pripravljalo, da se prepeljejo čez sirsko ozemlje. Kei pa je po sirskih carinskih predpisih nedovoljeno, da bi prešel mejo take vrste material, so se morale avtocisterne vrniti. Predstavnik je tudi dejal, da so se vozači pokorili, ne da bi bilo treba uporabiti prisilna sredstva. V dobro obveščenih krogih pa trdijo, da so avtocisterne še vedno v Damasku, da pa bodo res še danes odpeljale pioti Jordaniji. Tako bo vsa stvar urejena brez nadaljnjih komplikacij. SEUL. 14- — južnokorejska vlača je danes podala ostavko. da bi imel predsednik Sjngman Rhee ob začetku svojega tretjega predsedovanja večjo svobodo ukrepanja. V dobro obveščenih krogih mislijo, da bo Rhee odklonil ostavko večine svojih ministrov. Predsedniške volitve so bile že 15. maja, toda predsedniški mandat se prične šele jutri. Ob morju in na hribih milijoni izletnikov VARŠAVA. 14. — Varšavski radio poroča, da je bil zaradi slabega načina ravnanja do podrejenih in neupoštevanje koleklivnega vodstva Ta-deusz Zabin-ki razrešen funkcije predsednika pokrajinskega sveta v Kielcah, Odhod meščanov iz velikih mest za 15. avgust se je začel že prejšnjo soboto ter se je vse le dni še številčno večal. Čeprav prihajajo istočasno v mesta številni inozemski turisti, se je vendar šteihlo prebivalstva v teh dneh v nekaterih mestih znatno zmanjšalo. Železnice in avtobusne .i-nije so se okrepile; tako so »Vedli «’J :atere kraje, po- sebne tlal.e, rednim vi ukom pa so dodali številne vozove■ ■y, otoka Elbe poročajo, da ji doto),-, tnristoi) presegel vsa pričakovanja. Usem občin na otoku je prenapolnjenih. Do teh dni so bili v večini ino-zemci, sedaj pa so jih številčno prekosili domači turisti, ki so prispeli v velikih trumah iz Milana, Turina, iz Emilie, iz Toskane, Lazia itd. Jutri pa bodo še posebni izleti . z motornimi čolni in parniki iz Livorna in nazaj in prav tako is Piombina. Vso ligurska obala od Spe-zie do Ventimiglie zaznamuje tolikšen dotok turistov kot se koliko prostora, da se avtomobili in motorji lahko ustavijo, se dvignejo šotori ali kar cela taborišča. Vlaki kar naprej dovažajo v kopališke kraje neštevilne družbe izletnikov. Nič manjši pa ni dotok n ligurska gorska letovišča. Številni avtobusi tn at tomobili pa prevažajo ljudi ti razna letovišča tudi v Srednji Italiji. O velikem navalu na železnice in vsa prometna sredstva poročajo tudi iz Neaplja. Kot po navadi so se Neapeljci v teh dneh odločili zlasti za otoke ter amalfitansko in soren-toisko obalo. Železnica Cir-cnmvesuviana je uvedla za jutri dvajset posebnih vlakov. je to redko kdaj zgodilo. Vse- a’ kakor prispeva k temu tudi lepo vreme. Hoteli in penzioni. gostišča in campingi nimajo več prostega mesta in tudi priložnostna prenočišča, ki so jih pripravile razne turistične ustanove m podjetju, so vsa zasedena. Plaže so natrpane kopalcev, k so prišli iz vseh pokrajin severne in srednje Italije, največ iz Piemontu in Lombardije. Kar zadeva inozemske goste je dotok zlasti čez prelaz Pontc San Luigi ogromen, a ne kaže še da bi pojenjal. Največ je Vtemcev n, t rancozov, zelo mnogo pa je tudi Angležev. Avstrijcev, in Skandinavcev. I.ahko, se reče da je cesta «Aurelia», po kateri se računa. da danes prevozi okrog 9fC avtomobilov na uro, je od Lerici in Sestri Levante do Chiavari ter po v vsej svoji Pevsko tekmovanje zborov v Arezzu AREZZO, 14. — 'zvrini odbor JV. mednarodnega poli-Jonskega natečaja »Guido DArezzou je objavil spored prireditve, ki se bo pričela 23, Prvi dan bodo nastopili zbori druge kategorije, to so moški z bori, ki ne presegajo 30 članov. V petek 24. t.m. bodo tekmovanja prve kategorije, to se tnešatti zbori z ne več kot 50 plasotii. V soboto pa bodo fekmočali zbori tretje kategorije, to so mešani ali moški ali ženski z bori ki ne štejejo več kot 30 glasov; izvajali bodo narodne pesmi po svobodni izbiri. Vivien Leigh operirana LONDON, 14. — Gledališka in filmska igralka Vivien Leigh. ki je pričakovala svojega prvega otroka iz zakona t Latvrenceom Olivierom, s katerim je poročena 16 let, se te dni začela počutiti slabo in zdravniki so se odločili za o- dolžini spremenjena v ogro- .peracijo in splav. Stanje igral-men camping. Kjerkoli je ne-'ke se polagoma zboljšuje. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27.6. najnižja 18.7. ob 17. uri 26.4, pritisk 1012.5 pada. veter 4 km vzhodnik. vlaga 55 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4. Danes, SREDA, 15. avgusta Vneb. Marije dev.. Budinja Sonce vzide ob 5,04 in zatone oD 19.13. Dolžina cmeva 14.09. Lih na vzide ob 15,14. Jutri. ČETRTEK. 16. aveusta ODMEVI PROTIPOSTAVNEGA PROCESA PROTI ŠKEDENJSKIM ANTIFAŠISTOM (Jgo rčun Ohranil)' ic i Ll t/ll j rti v • [)ZI ;b h ii/alstua zaradi 1 i prizii/ na prizii/m irii/ične obsodba )-porolno sodišeo Generalni konzul FLRJ v Trstu na obisku pri vladnem generalnem komisarju Palamari - Obsodba ni v duhu želja po pomirjenju In sožitju Tržaški Slovenci in vse delovno ljudstvo je včeraj z največjim ogorčenjem sprejelo vest, da je porotno sodišče obsodilo škedenjske antilašiste ter tako poteptalo mednarodno sprejeto obvezo, da Italija, ki je na osnovi londonskega Memoranduma prišla v 'Trst, ne bo preganjala oseb zaradi političnih dejanj v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja. Toda glede obsodbe najprej to-le: Zvedeli smo, da Je generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak včeraj dopoldne obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro in se z njim zadržal v daljšem pogovoru. Čeprav ni bilo glede tega izdano nobeno uradno poročilo, pa se domneva, da Je bilo govora o obsodbi škedenj-skih antifašistov. Včeraj dopoldne so odv. Tončič, Kukanja, Kezich, Fer-luga, Morgera in Skrk vložili priziv zaradi razsodbe porotnega sodišča, tako da bo o ške-denjski zadevi morda že v jeseni razpravljalo prizivno-porotno sodišče. O obsodbi se je včeraj govorilo dolgo povsod: Ugotoviti moramo, da so se mnenju o krivični obsodbi škedenjskih antifašistov pridružili tudi številni Tržačani italijanske narodnosti, za katere vemo. da čestokrat zagovariajo nam Slovencem tuje in škodljive interese. Zato naj takoj v začetku poudarimo, da nas veseli, ko slišimo tudi od teh ljudi, da je obsodba škedenjskih antifašistov politično ne-oportuna ter v nasprotju z željo italijanske vlade, da pride v Trstu do miru in sožitja, da se končno že pozabi na preteklost in da se ustvarijo pogoji za mirno sožitje tukajšnjega prebivalstva. Govorili smo s kmeti in delavci, z uradniki in intelektualci: vsi enodušno obsojajo sklep porotnega sodišča ter ugotavljajo, da je proces pomenil tudi obsodbo londonskega Memoranduma ter se sprašujejo, kako je bilo mogoče — potem, ko smo slišali toliko svečanih izjav o pomirjenju in sožitju — da je sodišče škedenjske antifašiste obsodilo. Prisluhnili smo razgovoru skupine tržaških slovenskih razumnikov, ki so komentirali razsodbo. Pred seboj so imeli tcTempoo, menda zadnjo številko, iz katere je nekdo bral odstavek iz Curzio Malapar-tejevega «Battibecca»: • Zgodovina napredka civilizacije kaže, da je ravno sodstvo dajalo vedno pobude ne le za juridične reforme in preobrazbe, marveč tudi za politične in socialne. Celo francoska revolucija leta 1789 (torej ne zahtevamo mnogo) je ihtela svoj izvor v francoskem sodstvu. Ali ne bi bilo morda želeti, da bi se italijansko sodstvo, ki je tako hitro pripravljeno stavkati iz gospodarskih razlogov, ki jih je treba seveda spoštovati, zganilo in protestiralo proti tisti zamotani štreni zastarelih, fevdalnih, burbonskih in globoko krivič- nih zakonov, ki v Italiji v mnogih, premnogih primerih spreminjajo pravico v neko vrsto razrednega maščevanja pokvarjene, sebične, podle in reakcionarne družbe* «Ali to ne velja še posebej za Trsta, se je nekdo vprašal Toda že je nekdo drugi citiral oceno italijanske diplomacije iz knjige bivšega predsednika italijanske vlade Nit-tija. v kateri stari državnik govori o edinstvenem primeru teptanja mednarodnih pogodb. Poguvor se je vrtel okoli izjave javnega tožilca c’r. Pa-scolija glede «vzorne pravice«, s kakršno bi te lahko ponašali narodi okoli in okoli italijanskega polotoka. •Pravica!« je vzkliknil nekdo, «bog ve, če je Pascoli prebral Ugo Porrijeve »Soldatesse«, knjigo, ki je pred približno tremi meseci izšla v Milanu? Ce je ni, bi bilo prav, da jo prebere, bo vsaj zvedel, kakšno «pravico« je delila italijanska to premalo, naj prebere še obširnejšo knjigo Maria Ter-rosija, bivšega grenadirja, ki je doživel znano ofenzivo v nekdanji »Ljubljanski pokrajini«. Ko bo to prebral, ali bi se še upal govoriti o «vzoru pravice«?«. Ljudje se spuščajo tudi v podrobnosti: Ce je bil na pr Rutar tisti, za katerega so na sodišču trdili, da je ubil A-leccija. zakaj ni bil obsojen na večjo kazen kot ostali? A-li to ne pomeni, da mu tega niso mogli dokazati? In če je sodišče priznalo, da je bilo dejanje politično, zakaj ni upoštevalo -— kar bi bilo edino logično — namena in cilja? Zakaj je zapiralo oči pred dejstvi, ko skoraj ni Tržačana, ki ne bi na en ali drug način, pa čeprav le s svojo prisotnostjo na tej ali oni manifestaciji, prispeval svoj delež k reševanju tržaškega vprašanja? Nekateri, ko ogorčeno ko- vojska v Grčiji. In če mu je mentirajo obsocbo, vprašuje- jo: Kakšna je ta pravica, da jo občuti samo ena stran, druga pa ne? Kdaj bomo slišali, da so bili obsojeni morilci Hlače? Milke Vrabčeve? Ravnikarja? Kdaj bodo kaznovani oni zločinci, ki so pobijali v času vojne po naših kra-š-kih vaseh? Kdaj vsi oni. katerih žrtve štejejo v Sloveniji in Jugoslaviji nad 400.000? Zakaj taka »pravica«, ki pozna samo eno plat medalje? In policisti, pravijo drugi, ki so z nedopustnimi metodami, podlimi, kakor jih je o-značil oc"v. Tončič, ko je govoril o inšp. Fertzu. izsilili priznanja, ali bodo kaznovani? Ali bo proti njim uvedena preiskava? Pravici naj bo zadoščeno tudi po tej plali! In še in še bi lahko naštevali vprašanja, ki terjajo odgovor. Toda saj nima smisla, kajti odgovora najbrž ne bomo nikoli dobili. Obsodba je bila izrečena in »pravici zadoščeno«! Toda nekaj naj bo jasno; OBIČAJNO * PREŠEL J E V A NJE* ZA VELIKI ŠMAREN Množični beg Tržačanov pred mestno vročino in soparo Velik naval na vlake in avtobuse - Na Repentabru pričakujejo kot vsako leto na tisoče gostov, za katere je poskrbljeno s teranom, pršutom in nanoškim sirom * Velik drenj v kopališčih Kakor vsako leto ob velikem šmarnu, zapušča tudi letos velika množica ljudi mesta in seveda tudi Trst, kamor pa po drugi strani prihajajo števil m tzlelnikj iz drugih italijanskih mest m inozemstva. Mesto se je že včeraj precej izpraznilo, toda zmanjšanja prometa ni bilo opaziti, ker so odsotne avtomobiliste in motoriste nadomestili avtomobili iz drugih italijanskih pokrajin, zlasti pa iz Avstrije, '/.ato so se včeraj ulice obogatite s plavolasimi sprehajalci, med katerimi so tudi številne »Graet-cheri« v hlačah. Železnice so okrepile vlake že v soboto s priklopitvijo številnih vozov. Od sobote do včeraj so prodale že 14.0011 vozn ih listkov in itikasi rale nad 15 milijonov lir. Tudi avtobusna podjetja so povečala število voženj z avtobusi v razne ietoviščarske kraje, zlasti v Karnijo i« v Kanalsko dolino, ki m samo zaradi soruzmerne bližine, marveč tudi zaradi svoje prirodne lepote priljubljena izletna točka Tržačanov, ki jih še prav posebno privabljajo Belopeška jezera. Bolj petični Tržačani pa so odšli še dalje nc /orožno potovanje po Dolomitih čez znane prelaze Mauria, Pordoi, Sefla, v Cortino itd. Mnogo odhodov je bilo tudi v Soppado, ki je postala že nekaka poletna rezidenca Tržačanov. Odšli so tudi mnogi poslovni ljudje, ki imajo svoje žene na oddihu po raznih letoviščih, medtem ko se »ubopa raja« poti na svojem delovnem mestu. Vse kaže, da je moda po- INTERVENCIJA ZDRUŽENJA STANOVANJSKIH UPRAVIČENCEV ZA UVEDBO STARE PRAKSE pri sodnih stanovanjskih izgonih Predstavnikom združenja je dr. Molmari obljubil, da bo vadni qeneia!ni komisariat proučil nj'hove želje Združenje stanovanjskih u-| Kasneje sta se oba pred- >1 avičencev je izdalo včpraj J stavnika združenja razgovar- jala z dr. Bertijem, tajnikom županovega kabineta, ter ga opozorila, da je treba čim-prej reiiti vprašanje številnih družin, ki s*o se vedno na cesti. Pri tem sta poudarila, tovanj v inozemstvo, zlasti pa v Avstrijo nekoliko popustila, mo rda tudi zaradi po višati t/i cen avstrijske pa gostinstva, ki v glavnem ni veliko bolj poceni kot italijansko. Veliko dela nimajo le železnice in avtobusi marveč tudi vsi potovalni uradi. Tudi policijski uradi za izdajanje potnih listov in propustnic so imeli te dni mnogo več dela kot običajno, prav tako oddelek z,g vizume predstavništva FLRJ v Trstu. Zato je bil že včeraj zelo vehi: promet na blokih na Kr a* sh in pri S ko ji juh, še večjega pa pričakujejo za danes. V Sežano in na ostali seveda šli včeraj in gredo danes predvsem ljubitelji kozarca dobrega teranu in krnske gnjati. Pričakuje se tudi velik naval vseh ljubiteljev morja in kopanju v Sv, N i-kolaj, Portorož in druge kraje zgornje J stre. Posebno a-trakcijo predstavi ju Portorož, ker so številni ljudje radovedni, kako se snema film n Kruh in soh, v katerem nastopajo poleg drugih znani slovenski umetniki, pa tudi simpatični in preprosti Mar-cello Mastroianni. Vsi tisti, ki nimajo na razpolago vozil in ki se boje navala, se bodo zadovoljili z obiskom bližnjih kraških vasi in kopališč, kakor so Bazovica Pudriče, Opčine, Prosek, Koniovel, Križ, Sesljun, Devin itd. V Glinščico pojdejo ljubitelji gora v miniaturi, ki jim suša v žopih ne dovoli, da bi se popeli na oddaljene gore v Kunalski dolini in Zajzeri in za katere to seveda Dolomiti le pobožna želja. Starejši ljudje, ki se jim ne ljubi daleč iz mesta, pa se bodo zadovoljili z gostilnami na Knlonkovcu, pri Sv, Ani rt« Rocolu itd. Največ obiskovalcev pa bo imel v našem področju seveda Repentabor, kjer je običajna vsakoletna ušagra» in kjer bo kakor vsako leto zelo dobro preskrbljeno za domači teran, ki ga točijo kar iz sodov n« prostem tn s katerim zalivajo dobri domači kraški pršut in nanoški sir. Končno naj ne pozabimo tudi na tiste tsrečniket, ki bodo kar lepo ostali v mestu in liži vali ljubi mir, saj ne bo hrušča in trušča oglušujočih vannija, ker je beračil. Nič boljša usoda ni zadela 58 letnega Agostina Sandrinija iz Ul. Cassa di Risparmio 10, katerega so prijavili zaradi pijanstva. m 8|i Včeraj so v vseh tržaških podjetjih in tovarnah nekaj minut prekinili delo, s čimer so počastili spomin žrtev hude nesreče v rudniku Mercinelle pri Charleiroiu. Na županstvu Krus so' pa so izobesili v znak žalovanja zastavo na pol droga. O Predsednik pokrajinskega odbora prof. Gregoretti je poslal v zvezi z nesrečo v Shar-leroiu sožalni brzojavki ministru za delo Vigorelliju in italijanskemu veleposlaniku v Bruslju Scigmacci. Naj bo obsodba juridično še tako utemeljena (čeprav po našem mnenju ni), nas ne bo mogel nihče prepričati, ča je bil ta protipostavni in nedopustni proces, ki se je končal s tako krivično obsodbo, uprizorjen zaradi ciljev, ki niso v skladu z željo po pomirjenju in sožitju! Objavljena lestvica za nakazilo 309 stanovanj Komisija za nakazilo stanovanj sporoča, da je narejena leitvica za nakazilo 809 stanovanj, ki so bila zgrajena z državnimi sredstvi. Lestvico bodo objavili na oglasni deski prefekture in v dnevnem tisku v nedeljo 19. avgusta. Ustanovljen center za razvoj gospodarskih odnosov i Fgiplom Ustanovljen je bil «Tržaški center za razvoj gospodarskih odnosov z Egiptom«, ki ima nalogo, da okrepi trgovinsko izmenjavo med obema deželama in vrne Trstu tradicionalno vlogo pri posredovanju prometa med Srednjo Evropo in Egiptom. Predsednik novega centra je poslanec Colo-gnatti, podpredsednik pa generalni konzul Egipta v Trstu dr. Chedid Hamza. Center bo imel začasni sedež na Boznem trgu 7. Tajništvo bo poslovalo v delavnikih. od 7- do 19- ure. ko bo sprejemalo pristopnice in dajalo informacije. Z glavo v skalo namesto v vodo Ko je skočil v vodo v kopališču CRDA v Miljah, ni dobro preračunal globine 17 letni strugar Armando Giacolet-ti iz Ul. Crispi 74 tako, da je zadel v skalo in se močno pobil po glavi. Ponesrečenca so odpeljali z avtom CRI v bolnico, kjer so mu na drugem kirurškem oddelku ugotovili globoko rano na glavi in praske po nogah. Zdravil se bo 10-15 dni. Ameriški mornar se je urezal v orst Včeraj so ob 12.30 obvezali v ambulanti bolnice 22 letnemu mornarju Denissu Wi-liamu iz Ney Yorka kazalec danes roke. Mornarja so pripeljali v bolnico, ker se je na krovu ladje »Cit of Alma«, kjer je vkrcan kot kuharjev pomočnik, po nesreči močno uiezal v kazalec. Zdravil se bo &-7 dni. laslednje sporočilo; Po številnih intervencijah v Trstu in Rimu glec e sodnih stanovanjskih izgonov se je Združenje stanovanjskih upravičencev ponovno obrnilo na generalni vladni komisariat, da bi dobilo odgovor, ki bi upošteval zahteve javnega mnenja in zlasti zahteve, ki jih je vsebovala resolucija, katero so poslali predsedniku vlade Segniju in dr. Palama-ri in katero so razen samega združenja podpisale tudi CGIL Unita Popolare, KP, PSI in PSD1. Včeraj je podnačelnik Pre_ fekturnega kabineta čr Moli-nari sprejel predsednika in tajnika združenja Tonela in D’Agosto, ki sta vztrajala na tem. naj generalni vladni komisar poskrbi, da se glede sodnih izgonov uvede praksa, ki je veljala do preteklega a-prila in po kateri so izvajali sodne izgone postopno. Prav tako sta zahtevala, naj se čirnprej poskrbi za streho izgnanim družinam ki so še vedn/i na cesti. Zahtevala sta tudi pojasnila, ali je načrt za gračnjo stanovanj že pred u-resničenjem ali pa gre samo za domneve tiska. Dr. Molinnri je obljubil, da bo o željah Združenja stanovanjskih upravičencev poročal dr. Palamari ter da bo nato odgovoril. a so po posredovanju zdru ženja prej že poskrbeli za streho drugim družinam. O Nacionalna ustanova za civilne slepce sporoča, da je pristojno ministrstvo v teh dneh izdalo dekret, s katerim se uveljavlja zakon od 9. 8. 1954 št. «32. Na osnovi tega zakona bodo pregledali okrog 30.000 prošenj za revizijo mesečne pomoči. V tem okviru bodo izplačali že od 1. septembra predujem 10.000 lir na račun omenjene pomoči. resp in lambret ter se bo zredčilo tudi jtenilo avtoma-bitov, ker bodo prav gotovo tudi severni gostje pomagali trpati kopališča, gostje iz bližnjih beneških mest pa se .e ta/co vedno omejujejo pri svojih izletih na obrežje pred Trgom Unita, kjer po navadi parkirajo njihovi avtobusi. Tudi tem Tržačanom ne more nihče zameriti, če bodo dremali v skopi in vroči senci pod senčn'iki raznih barov in kavarn. Vsak pač pruznuje uFerragostos po svoje. Prst med odbijači Prst je vtaknila med odbijače dveh vagonov 39-letna gospodinja Carmen Martineli iz Ul. Ginnastica 72, ko se je včeraj zjutraj vračala z vlakom v Trst. Težki odbijači so ji seveda prst zmečkali, tako da se je ob 8.3» zatekla v ambulanto RK, kjer so ji nudili vso pomoč. Zdravnik je ugotovil, da poškodba ni tako huda in da se bo zdravila le nekaj dnu Po stopnicah je padla Zelo nesrečno je padla po stopnicah hiše št. 2 v Ulici Ror.ko 54-letna vratarica Giu-seppina Juretovac vdova Levi, tako da je drsela po vseh stopnicah do pritličja. Pri padcu se je močno udarila nad očesom in so jo morali sprejeti v ambulanti Rčečega križa. Tam je ženska izjavila, da je padla okrog 9 ure dopoldne. ko je delala za upra. vo «Sbi; a«, ki ima sedež v omenjeni hiši. Ce ne bo komplikacij. se bo zdravila okrog te/len dni. Rutar s svojo ženo ter hčerkama Vero in Nado prvi dan po izpustitvi iz zaporov Na obisku pri Rutarju Včeraj smo hoteli obiskati škedenjske antifašiste, ki so bili krivično obsojeni, da bi se z njimi pogovorili, u težko jih je_ bilo najti doma. Ko so se okrog poldrage ure ponoči vrnili domov s svojci in prijatelji. čeprav utrujeni zaradi dolgega procesa in željni počitka, niso šli spat. V kropu svojih družin so kramljati do jutra, saj so si imeli mnogo povedati, tako svojci, ki so bili v skrbeh poldrugo leto za svoje drage, kot priporniki, ki so v tem času mnogo pretrpeli. V prvih dopoldanskih urah pa so obsojeni Skedenjci odšli v mesto k svojim odvetnikom, da se z njimi pogovorijo zaradi priziva, ki ga bodo vložili proti krivični obsodbi, ter na kvesturo zaradi formalnosti. V mestu in na podeželju vsi ostro kritizirajo proces in nad vse krivično obsodbo zlasti pa preziranje določb Memoranduma in svečuuega podpisa. Razumljivo, da v Skednju .je bolj živahno razpravljajo o vsem tem in ne Sledijo s pi kritni opazkami ter z obsodbo takega ravnanja. Popoldne smo končno našli domu Rutarja, ki je. bil obsojen nu 20 let ječe, na d oživljen jsko prepoved dostopa v javne službe, na triletno policijsko nadzorstvo itd. Ravnokar se je. vrnil iz mesta in med kosilom nam je povedal, kako je bilo dopoldne na kvesturi. Zahtevali so, naj gre v spodnje nadstropje, da bi ga ponovno slikali za svoj arhiv. «Ne, ne, ne boste me spravili reč tja dol, kjer so bili uradi Orupponu in drugih. Preveč so me tam pretepali; Slikali ste me pa že nešteto-krut. Pokličite mojega advokata in me boste lahko slikali le v njegovi prisotnosti.» Tako jim je govoril in je veljala njegova. Policisti so telefonirali in dobili odgovor, da so Rutarja že slikali in da ni so potrebne nadaljnje slike. I nadaljnjem razgovoru nam je Rutar povedal še marsikatere podrobnosti o »prijaznem« ravnanju policijskih organov ob aretaciji in pri zasliševanju. Zena in otroci Rutarja, kakor tudi svojci drugih obsojencev so zadovoljni, da so se njihovi dragi spet vrnili domov, toda to veselje greni krivično ravnanje sodnih oblasti. Dolg i meseci v zaporu in proces niso potrli Rutarja, ii M e m ni mar Zase. ampak za vse naše ljudi, za vse tržaške Slovence, da bodo oblasti končno upoštevale Membran-"ttrnu. Im um šest otrok, tudi če bi me obsodili na smrt, nič za to, ker nisem šel ropat niti ubijat. Boril sem se za svojo idejo, za pravično stvar in za to mi ne bi bilo žal niti življenja.# Tako pravi Rutar, ko stopita v kuhinjo mati in hči. znanki iz Skednja, ki sta mu prinesli steklenico dobregu vina in ga prišli pozdravit. «No. vendar, da vas spet Vidimo žive in zdrave. Skoro vso noč sem bdela na oknu, da bi vas videla, ko ste prišli domov. Potem pa me je premagal spanec.» Rutar se jima lepo zahvali, nato pa se šali na račun obtožbe in pisanja nekaterih listov o škedenjskih /ttissassinih«. Prav je povedal; ima nekaj sovražnikov, ki mu želijo slabo, toda posebno zdaj, po krivični obsodbi, i-ma on. kakor tudi drugi po krivem obtoženi Skedenjci, mnogo več prijateljev. Se bi ostali pri Rutarjevih, toda mudi se nam drugam. Se se bo mo videli in pogovorili. Slikati pa je treba, da bo ostal spomin na ta prvi dan po vrnitvi v družino. Od šestih otrok sta doma sedaj le najmlajši hčerki Nada in Vera. Zunaj lepo sije sonce in je lep razgled rui livarno in Miljski zaliv. Saj bi bilo tu prijetno življenje, kljub vsakodnevnim skrbem in težavam, če bi veljala dana beseda, kot je to navada med možmi. ( OLEDALlSČA ) Danes ob 21. uri tretja predstava //Modre krinke« ob enaki zasedbi kot zadnjič. Dirigiral bo Cesare Gailino. PROSVETNO DRUŠTVO I.IJi\]Ji:iMzi od 29. 6. do 9. 9. samo ob nedeljah in praznikih) :z Vidma iz Budimpešte - Zagreba - Reke - Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah) iz Cervinjana z Opčin iz Vidma iz Portogruara iz Turina - Milana iz Vidma iz Rima iz Vicma iz Vidma iz Ventimiglie iz Muenchena iz Ljubljane -iz Vidma iz Istanbula - Aten Reke iz Barija - Rima iz Vidma iz Calaisa - Pariza . Rima - Benetk iz Vidma z Opčin iz Trbiža - Vidma iz Tržiča (samo ob delavnikih) iz Portogruara iz Benetk iz Vidma iz Milana iz Ljubljane - Opčin iz Vidma iz Pariza - Milana . Rima . Benetk z Opčin iz Muenchena - Dunaja . Trbiža . Vidma iz Benetk Viale, 14.30: »Velemestni gusacil,‘ F. Lovejov, J. Weldon. BelveUere, 16.30: «Napad na Ze»-ljo«. Massimo, 15.00: »Zadnje dejanj«' A skodQ Novo Cine, 14.30; «Damski fr'* zer». Fernaridel. Odeon, 15.OO: ({Prijateljica Irma** 15. Martin, J. Lewis. .. Radio, 14.30: «Zločiu na obali*' J. Chandiler. ^ Venezia, 15.30: «Kraljičini Šketirji», A. Nazzari, L. Max' well. Skedenj, 18.00: ((Napolitanski o01 nibus». POLETNI KINO Arena dei flori, 20.00: i/Fahvortl1' ski grb«. T. Curtis, J. Leigh. Arision, 20.15: //Atila«. A. QdW' . S. Loren. . „,i Armonia, 19.30: //Okno na dvor' šče«, J. Stevvart. G. Kelly-Garibaldi, 20.15: »Zgodba o dolet,niči« I. Genna. A. Farntj Marconi, 20.15: //Prostrana Prc- ri ja«, VValt Disney. Paradiso, 20.00: »Zadnjič ko s®1 bil v Parizu«. V. Johnson, 1 Taylor. .. Parco delie rose. 20.00: «NajleP; ženska na svetu«. G, brigi/ta. Ponziana, 20.15: »Dolina kralj*'1 R. Taylor. . Rojan. 20.00: «ProtivohunstV0» ** Turner, C. Gable. Skedenj, 20.30: »Napolitanski ^ nibus«. Stadio, 20.15: »Mostovi pri riju« G. Kelly, W. Holden. Valmaura, 20.15: »Srebrna kuP V. Mayo, A. M. Pierangeli. TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 ki orkestri; 9.00 Moški zbor venske (»harmonije; 9.30 Skla”", Jonanna Straussa; 11.00 Štrause: Tako ie govoril tustra; 11.32 Melodije iz redi; 12.00 Predavanje; 12.10 Za kega nekaj: 12.30 Sattner: Jeflj jeva prisega; 12.50 Operetni Pr! mevi; 13.30 Glasba po žetljT 14.30 Ritmični orkestri; 15.00 bar //Vesela vdova«, opereta 3 dej.; 15.50 Havajski inod*| 16.00 J. Nestro.v: »Prejšnje, mere, burka v enem deiaou 16.55 Chopin: 24 preludijev, 28: 17.30 Melodije iz filmov: I® ., Slovenski oktet: 18.20 Koncert za klavir in orke^Vj 18.51 Orkester Pacchiori; Predavanje: 19.30 PriljubllJS melodije; 20.00 Šport; 20.05 K® ™,: »i..;. m 0' i.ovi motivi; 20.30 Vokalni Ulil ■Ll cet »Metuljček«; 20.50 Rich,?,(J son: Londonska fantazija; uv.iuuitpna lantacij/i, Obletnica tedna: 21.15 Donim1! odlomki iz opere »La Favoritu 22.00 lz slovenske književna-in umetnosti; 22.15 Orkester 8 ger Roger; 22.45 Ritmične ” pevke. T H S T I. 11.00 Troje grl In še troje ^ tar za par; 11.30 Kotno1 ,d» - L»0 glasba; 12.10 Orkester braj* Russo; 16.00 Izbor operetne be: 17.00 Napolitanske P^TiS 17.30 Pariš, chez maxim's: >*j Čajkovski: Serenada v C-durt) J; . . . i,-,/ 48: 21.00 Gaeta.no Donizetti: Favorita«, opera v 4 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00 -it Lnlt S'1* Poročila v italijanščini: 12.30. 17.45 m 23.00. 5.00 . 5.45 tn 6.00 6.10 J*, nos Iz Ljubljane; 6.10 glasba; 7.00 - 8.00 In 11.00 -}L Prenos iz Ljubljane: 12.00 j , menti nemških oper: 12.45 L*Ci ogrska glasba; 13.00 SimWnL.(. lik Irvinga Berlina; 13.40 Od F, lodi ie do melodije: 14. N>sl» dekliškega zbora zavoda za hpnn V7oni*\ v T. in*\l ioni “L.. gent prof. Janez Bole; 14.20 -bavna glasba; 14.30 - 17.00 Tj. nos iz Ljubljane; 17.00 StratPjj vi in VValdteuflovi valčki; 'Ju; Seni in tja po glasbenem sv.jj 18.00 - 19.00 Prenos iz Liub»J,|i 19.15 Narodne pesmi v prir?« ■ izvajajo //Štirje fantie»: l9,«|l — . - - - . je 22.15 Prenos iz Ljubljane; Josip Hatze: Odlomki »Povratak«. SLOVENIJA 327,1 ni. 202.1 m, 212,4 « Poročila ob 5.00. 6.00, 13 00 15110 17 00 19 00 22.00 11.00 Radiiski koledar- a - - ■ o Simfonični plesi: 12.00 ut«; ski operni spored: 12.40 20 riut s Kmečko godbo in «l rili godci; 13.15 Melodije za vedrilo: 14.40 Želeli ste - v šajte!; 15.35 Odlomki iz opej Borodina «Knez Igor«; 16-Of trniki iz literature Mihae* iohov: Zrebiček: 16.20 POP®1 Beograda . Ljubljane Milana - Benetk A — osebni vlak D — brzi vlak DD — brzi vlak R — posebni motorni brzi vlak iuri\jv. io.asu ski koncert; 17.15 Zabavi^, -i —»pan1 pleena glasba; 18.00 ReP0^1 18.15 F. Mendelssohn: Vaf' v d-molu. Emanuel de * Štirje plesi; 20.00 J. M a®** ((Manon#, opera v 4 dejani111 TELEVIZIJA 18.00 Družina Acquaverdc 'k ren večer; 18.15 TeleviziisK* f\f ge; 18.45 Novi filmi: 21.15 V nvvt i 111111. ((Trpljenje preteklosti«; 22.au sti Mali oglasi MOTOM 48 ČUDOVIT eg,;'! mični motorni bicikel ff' samo 85.000 lir . MOSCHI« SORI. Ul. Valdirlvo 36. /)• KOLESA, moška tn žensk*' t Ijena. po 7.000 lir. kol®5 / prevoz blaga po 24.000 l'L 1 torna kolesa po 50.000 Splošni upravni e-,i jSb' p0»' ZEMLJEKNJIZN1 IN DOKUMENT® VOJNA ŠKOD* POTNI List' A T A UL S. Nicolč 3 1 Tel. 38-733 »UNION® Svetovno znana zavarovalnica od mt? 1828 le v TRSTU-UL. GHEGA 8 - 1» tel. 27512 - 35939 Prokurator HAVMK m Elektro-instalacijs®10 Jetje — SpreJC0* p naročila ln poprav®^)! nove instalacije vsetl (V električnih napelJ^jj}3 kličite našo št. tel. Viale Miramare 39-SE PRIPORO^* IX /lilllinilNSHi: PKITHHI.USTI HKIVliŠHIH SI.IIVIiHlfiKV NASTANEK HIŠ IN VASI Naselitvena baza za Arbeč, apotok, Kal^ Gorenjo vas in rni vrh je bila pri St uniči. a desnem bregu Nadiže Ner je danes Budrin. Tani je ravnina, pripravna za poje- Od tam naj bi prvi Slo-enct naseljevali zgoraj o-^enjene vasi, zlasti pa Kal. na r.n- danes razdeljen ,„„,vec. Posestev, katerih go-Podarji so povečini iz Kala. "kateri so tudi iz Gorenje S1, Loga in Pod vrše, toda' e lastnina se je prenesla na nol-^S^ U ^a*a- -so 'e pred desetletji ali stoletji f. a ^ntje poročili v »mecene kraje in so j-m d«! 2a *^0t°# posamezne pre-®*e v teh krajih. Na Budri-Ln ^ bUo ravno. ker Je med di't°m 'n Podbonescem Na-8 a dolina svoj čas tvorila v es^°' «lo pripravno za o-ambo pred langobardskimi čett 'Z .Furlanije. V za-aik U S° 'me*' skupne paš-e. ko pa so ustanovili o-nj,nJene Vasi, so si tudi paš-e razdelili med seboj. Te lin n>so mogli izvr- 1 sami starešine, marveč anka, včasih «Višja Sosedih a#' . ki je bila v Iljacah, j,,jSneje v Landatju, ker je e a načelna naloga Višnje taH* da ureja skupne *i vseh slovenskih varaš' S° ustanavljali nove beri S° najPrej določili z-Ba i- V0™anov zastopstvo za n n Nato pa so delili pene’ paanike, senožeti, ledt-]jj’ti 80 ostale vse v vaški trni ^asu s*0letij, zlasti pod -I °m, ki je nastal v na-no 111 in stalnem rastu člane'’. družin ter družin samih. bol'1* P°javila težnja po iz-Jsanju pašnikov in senož.e-11 ter »jz- , P° čimboljšem izko-ran ju le-teh To težnjo o- v tej dubi /.n. i ri drugih na- Beneška Slovenija rPdih K.° le ta*S-3 *)od oblast Avstrije, je ^^-vtšll« agrarno retorm-i. žet bna 'as*; pašnikov, seno-Vat ln 'ec*'n Je prišla v pri-1 n° iast. Kako se je vr.ši-delitev zemljišč, ni zna-Pribi^-ab'5° pa sklepamo, d.i Kdo Zn° 1>a lakšen način: šino Je bil izvoljen za stare- in a T* vas’’ Je imel pravico iho ° SK zastopati vas sa-dobi- ®anki- Imel je ugled, in ,IVal je darove za plačil > 11 vValežno8t- kla bi branil a-vaš^5 dosegel za kakega so-vj , na, so se mu ti z daro-i*boL**^ prikupiti. S tem je l0j Jsal svoj ekonomski j ij-j i,;vi J’ si nabavil kako- glavo ne več od ostalih sova- l"ožnV-.tako P°s,:'l Pre-q'. e,si in uglednejši, lovne^ na zmofl'j ivost odtn . s’*e v družini se je lo^i^jala velikost parcel, Od-tudin. vl°SO pa je igralo de- vaj- stevilo živine. Ugledni pr..an' so seveda imeli tudi Pravi— j sj Oberejo da rani ‘^Pravico, Si "• ali celo njihovi hi-danes razmeptev je vidna 5e Selili svet, ki je ležal naj- 'tajali ' Vaseh- Včasih so na-iberi ' .tuc*' spori zaradi od-valo sen°žeti. Svet travVlt; v. malih dolinicah je liro oujnejša, po robeh o-temiip brbtih- pa je manj Hiai ln senožeti so siro-vsau.PJse- Seveda je hotel niCo 0 dobiti bogatejšo doli- ljivo' Pa n' b'*° izveca za elelt-čarni b ° ^ drugimi bese- ,,a vsa ° e'cklr°nika prodrla *a 'h diaH.K™'^8 K°sP(ularske- D° lu Qri; ne8a življenja n *°. kaj10 grala nič manjšo vlo- i,grala PraktiA 3e SVoj tBS od* 'učne l|£na uporaba elek- PostaUCrK'3e' Elektronika l°r n. rcgulator in kon- irun'ZVodn'b procesov v I6, Postala St,riiskih vejah, to t’ b° Dos]. « sužen) človeka, Lakor vs i Sn° 'n natančneje b’tje p;vSaku drugo razumno Valja, ^vala njegova po h^tterov n®vpdemo le nekaj v inj° uP°rahi elektro- ik* »ntanh iji ZDA in Ve' * uPno s "0e' dežel, ki sta raričijo fpVjetsko zvezo n rpl uari*e d° sedaj t in Prakt ž e v k°n»truk-chskii- n.‘ “Porabi elek-Strr,i,_. aPrav 'ki 'rokov njaki ^ 'hdustrijrV.DA av,omobil- ►s Sračiirse.1 so n« pri- tpremljei,1 di'h-sedaj SV1,“mobil' kast 1 r‘j« in ki IJdeluje ta in-al nič i«. ,s*ane : do*arjev, če" bi llakor 100.000 3000 dol., r 100.000 8a izdelovali s tehniko izpred 50 let. Do e razlike prihaja zato, ker je avtomatizacija proizvodnje s pomočjo elektronskih naprav za reguliranje in kontrolo tehnološkega procesa dosegla ze-,o visoko raven. /,a kakšno tehniko gre tu nam najbolje pojasni avtomatski ' trak za proizvodnjo avtomobilskih motorjev tvrdke «Packard». Ta trak je dolg 350 m in proizvaja 50 motorskih blokov nn uro, Skupno se na tem traku vrši avtomatsko 385 delovnih operacij, blok pa gre skozi 200 kontrol, od katerih je 14 skupin elektronskih, in avt >* matsko izpade, če dopustne pomanjkljivosti ne ustrezajo, Se bolj zanimiv je primer t-.uorabe elektronike na orodnih strojih. Tako na primer tovarna »Ferrari!!# v Veliki Britaniji, kakor tudi nekatero tovarne v Ameriki, izdeluje elektronske koordinatne stružnice. To so popolni avtomati, ki brez prisotnosti človeka vrše tudi najbolj zapletene operacij? in ki se pokoravajo ukazom, ki jih dobivajo p.j magnetofonski yrvipi. Program dela, to je, kar bo stroj delal, se vpisuje na to vrvico s pomočjo številčnega elektronskega računskega stroia, ki dobiva spet vse podatke s preluknjane vrvice. Kakor vidimo, je tu vloga člcveka velika a ne v fizič- rem vršenju delu, kjer na splošno ni več potrebno, ampak v pripravi, izdelovanju predzvodnega programa za tak jstroj. Pozneje, ko je že vnaprej vse premišljeno in določeno, stroj dela avtomatično in avtomatično tudi kontrolira točnost svojega dela, n to daje neverjetno brzino. Tako je na primer s pomočjo takega stroja skrajšan čas i.z-de ave neke komplicirane plošče za radarsko napravo z izredno točno urezanimi kanali r opravilne oblike, od 16 ur na vsega 6 minut, to je za lbhkrat! Samo po sebi se razume, da hodo s priključkom večjega števila elektronskih stružnic nji en magnetofonski trak vse tc stružnice izvrševale iste proizvodne naloge, in to je r : daljnja velika prednost v uporabi elektronike. In še nekaj. Pojavili se bo-bo servisi, ki bodo izdelovali :n imeli na zalogi magnetofonske trake za izdelavo najrazličnejših delov strojev in aparatov, tako da si bodo tvorniee od njih le izposojo-vali- te trake, kakor to .danes delajo kinematografi, ko ti bd filmskih servisnih podjetij izposojajo filiii*. Razen industrije, je elektronika dobila široko uporabo tudi na vseh drugih področ jih Glavna naprava je tu elektronski računski stroj. E-lektronski stroji imajo vedno večjo vlogo v hitrem računanju volilnih rezultatov, ljudskega štetja: uporabljajo se v potniškem prometu, da se poveča njegova sigurnost, za re-gVtracijb svobodnih mest v letalskem prometu, uporabljajo se nadalje v astronomiji -n meteorologiji, kjer služijo za izračunavanje poti zvezd, odnosno za prognozo vremena itd. itd. Ti stroji morejo služiti tudi v tovarniški administraciji za pripravo plačilnih spiskov za tisoče delavcev, in to delo opravljajo hitreje, bolje in točneje kakor uradniki Tako pripravi na primer elektronski računski stroj UNIVAC, ki je stal milijon dolarjev in ki je last ameriške družbe «General Electric Cora-par.v#, v štirih urah plačilne spiske za 15.000 delavcev. In podobnih primerov je mnogo. Danes sploh ni mogoče določiti meje, do katere seže elektronika, ker le-ta prodira na vedno nova področja. Vse to nam priča o tem, da hrt elektronika v kratkem imela v življenju tak pomen, da Im stala ob strani atomski ener-giii in da ho naša doba. poleg vzdevka atomska, dobila še vzdevek elektronska. ska federacija za taborjenje je uspela s svojim majhnim proračunom razdeliti v 1955. letu 20.000 seznamov glavnih »campingova in 30.000 primerkov zemljepisnih kart, ki so zelo koristne, ker prikazujejo ureditev in zmogljivost italijanskih »campingov#. Eden najbolj modernih »campingov# v Italiji je nedvomno v Firencah. Pred šestimi let: ga je na pobočju florentinskih gričev postavila uprava občinskih parkov skupno s »federcampingom#. V njem je prostora za več kot 1000 tabornikov, ki so prišli iz vseh krajev sveta, za tri sto avtomobilov in drugih motornih vozil in za desetine vsakovrstnih šotorov. Vsak tabornik mora ob prihodu v taborišče — in to se dogaja povsod v Italiji — pokazati svoje dokumente, nakar prejme od uprave posebno izkaznico. Dnevno plača vsak tabornik 150 lir, isto vsoto pa mora vložiti tudi za avtomobil, medtem ko plača za druga motorna vozila le 50 lir. »Carjjping# je oskr-btjen z vsemi modernimi napravami, poleg bara in restavracije, v kateri si lahko preskrbite dnevni obrok hrane za 400 lir. imate na razpolago se pralnico, prostor za pranje posode, poštni in telefonski urad, banko, menjalnico in informacijski urad. V preteklih dneh sta »cam-ping» pr. Firencah obiskala j tudi predsednik norveškega ministrskega sveta in notranji minister s soprogama. V letu 1955 so v teni »campingu« zabeležili kar 78.111 turistov. 18.919 avtomobilov, 7604 motociklov, kar je pomenilo 14 milijonov 907.700 lir dohodkov. Poleg »campingov# so še zelo dobro opremljena taborišča, ki so postavljena v krajih, ki lahko nudijo kar najbolj zdravo letovanje. Vsa ta posebna taborišča imajo enake naprave, ki jih karakterizirajo: o-graja. čuvar, prostor za parkiranje avtomobilov in motociklov, lii*i«nske naprave, šotore za dve. ali štiri osebe, o-skrbljene s posteljami, žimnicami. blazinami, odejami, e-lektrično razsvetljavo, poleg tega pa imajo še restaVTacije bare in različna igrišča. Letovanja so organizirana po tedenskih izmenah, ki stanejo po 7700 lir. Dnevno plača lahko vsak gost po 1200 lir, če se seveda ne zadrži več kot šest dni. Najbolj karakteristični in tradicionalni so »campingi#, ki so označeni , z imenom »taborišča za počitek#, s katerimi se je hotelo zadostiti potrebam ljudi, ki iščejo v taborjenju zdrav počitek in oddih. Taka taborišča najdemo v krajih, ki so znana po svojih naravnih lepotah, čudovitih razgledih ter zaradi bližine morja, jezer in gozdov. Označba »dovoljen je ogenj z drvmi# nam pojasni, od kod takšen uspeh tovrstnih «campingov» v Italiji in tujini. To je atrakcija sveta, ki je izginil in ki ga vsak tabornik lahko vsaj za petnajst ali. dvajset dni nn leto obnovi. Dejstvo, da tvorijo večino tabornikov inozemski turisti, še ne pomeni, da Italijani ne ljubijo te vrste razvedrila. V šestih taboriščih italijanskega »Touring cluba#, ki so jih vzeli kot primer, so ugotovili, da predstavljajo Italijani 12.77 odst. obT-kovalcev. To nam dokazuje, da Italijani ljubijo'taborjenje, čeprav ga uresničujejo na povsem drugačen način kot tujci. Po narodnosti je v Italiji največ tabornikov: Nemcev, Francozov, Avstrijcev, Italijanov, Dancev, Rel-gijcev, AmerikanbeV, manj pa je Indonezijcev, Inriokitajcev, Čileancev, prebivalcev Madagaskarja, Tanganike itd. Medtem ko so v preteklih letih italijanski in tuji 'tabornikT potovali največ na motociklih ali pa v avtobusih, se sedaj raje poslužujejo avtomobilov, ker jim poleg šotora služijo za shrambo, garderobo, kabino in diugo. Prvi festival jugoslov. pesmi Od 20. do 25. t. m. bo na Plitvicah pomembna in zanimiva kullurno-umetniska manifestacija, Založniško podjetje «Lykos». ki ga v Zagrebu i-menujejo tudi «hiša poezije#, je v začetku tega leta presenetil z novico, da pripravlja prvi pesniški festival. Ta iniciativa založniškega podjetja, ki je edino založniško podjetje v Jugoslaviji, ki izdaja samo pesniške zbirke, je bila z veseljem sprejeta. Pesniški festival bo obogatil kulturno dejavnost v poletnih mesecih in omogočil srečanje jugoslovanskih pesnikov, boljše poznavanje razvoja modernega pesništva in pesniških stvaritev jugoslovanskih pesnikov. Festivalski dnevi bodo izpopolnjeni z bogatirrt programom. I oleg branja sodobne poezije bo vanj vključeno bra- nje pesmi iz NOB. Na festivalu se bodo zbrali znani pesniki iz Srbije, Hrvatske. Slovenije, Bosne in Hercegovine Makedonije in Črne gore. Ini-ciator Pesniškega festivalg bo odslej podeljeval tudi vsakoletno nagrado za poezijo. Nagrada bo približno 206.000 dinarjev. Že prvo srečanje jugoslovanskih pesnikov na Plitvicah bo pokazalo, kako koristna so taka srečanja za medsebojno spoznavanje. lionello Venluri o juqoslovansloh umelrkih V rimskem listu «l,'Espres-so» omenja umetnostni kritik Venturi v članku o letošnji beneški bienali jugoslovanski paviljon z naslednjimi besedami: »Jugoslavija je Odlično zastopana s skupino mladih, ki se v različni meri poslužujejo abstraktnih zapadnoev-rupskih izkušenj, znajo pa jih vskladiti s svojim osebnim slogom. Morda je najboljši Protič (J922), ki je zelo dober kolorist in izrazit lirik. Tudi v Jugoslaviji so kiparji abstraktnejši od slikarjev in kot umetnik je morthi najmočnejši Voj in Bakič.» moprevožniSko podjetje FRANC LIPOVEC vsakovrstni oreuozi l osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 14V6 za tu in inozemstvu GAHA7.A: Id. ITmeus 4. tel 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 Ob smrti Lojzke Stebijeve Te dni je slcniensko javnost globoko prizadela vest, da k 0 t. m. v 74. letu sturosii umrla Lojzka Štebijeva, dol-1]rej» ga je Štebijeva ure-jerala o v Moskvi MOSKVA, 14. — Ze 6 dn so v Moskvi v teku špartan-ske igre atletov Sovjetsk: zveze. Resti dan je mladi ar menski atlet Vartan Ovsep.-jan porušil sovjetski rekord v metu krogle z daljino 17.35 m Na 5000 m je atlet Kuts dosegel čas 13’42”2 (Svetovni lekord Angleža Piria je 13’ 36”8. Pred začetkom tekmovanja je Kuts nameraval porušiti Pirijev rekord, ven-dar je zadnje kilometre precej popustil, ker je tekel praktično brez nasprotnika. V teku na 110 m zapreke je zmagal Boris Stogperov s časom 14.4 za dolžino prsi pred sovjetskim rekorderjem Bu-lsnčikom. V tekmovanju žensk je A-leksandra Cudina vrgla kopije 52,16 m medtem ko je v četrtfinalu teka na 80 m z zaprekami Golubinskaja dosegla čas 10,8. Dan prej pa je atlet Mihail Levrov dosegal nov svetovni rekord v teku na 20 km s časom 1 ure 27’58”2. Prejšnji rekord je pripadal sovjetskemu atletu Silinu s časom 1.28’45’’2. MOSKVA, 14. — Georgij Klimov je zrušil svetovni rekord v hoji na 50 km, ki ga je imel doslej Šved Ljungren s 4.29’58”. Klimov je to daljavo prehodil v znatno boljšem času: 4.1202”. NOVICE IZ BOKSARSKIH RINGOV 43-LETNI J. WALCOTT SE BO VRNIL V RING? Eni so mnenja, da ga k temu sili davč ni vijak, drugi pa, da gre za reklamo 6. maja 19. maja 3. junija 16. junija 16. junija 28. junija 30. junija 14. julija 21. julija 22. julija 28. julija 5. avgusta Celje 14.6 14.5 14.3 14.6 14.7 14.6 14.4 14.4 14.9 14.6 14.5 14.4 Combi umrl TRENTO. 14. — Dirkač Pa-dovan, ki je nastopil v Trentu na prireditvi pred prihodom tekmovalcev na dirki «Po Evropi«, je padel tako nesrečno, da si je zlomil tri rebra. Tudi sicer se je precej potolkel. V bolnišnici so izrekli prognozo za 25 dni. nVJPERIA, 14. — Včeraj zvečer je nenadoma umrl Gium-piero Combi, nekdanji slavni vratar italijanske nogometne reprezentance in sedanji športni direktor Juventusa. Med sprehodom je Combi ju postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je po dveh lirah izdihnil zaradi srčne kapi. Combi je bil rojen 20. nov. 1902. 7.a barve svoje moštva (Juventus) je petkrat osvojil državno prvenstvo. Nastopil je 47-krat kot vratar reprezentance. Skupno z branilcem Ro-setto in Caligarisorn je tvo- PRED ZAČETKOM EVROPSKEGA PRVENSTVA V PARIZU Uspeh ljubljanskih odbojkaric na mednarodnem turnirju v Palermu V prvem srečanju so premagale ekipo Palerma z 2:1 V delavskem rajonu pri Sv. Roku v Gorici se tudi letaš kakor druga leta pripravljajo na tradicionalno #šagro«, ki! se bo pričela že danes. Glavne prireditve pa bodo 18., 19 in 20. t.m. na prireditvenem prostoru občinskega športnega igrišča. V programu bo več športnih in zabavnih točk. postavili pa bodo tudi velik »brjar«. na katerega vabijo mlade in stare. Slab lov za maloštevilne lovce Po odločbi pokrajinske u-prave so bila v nedeljo odprta lovišča, ki se razprostirajo na južni "trani železnice Videm-Gorica-Tržič, izvzem ši gradeško občino. Število lovcev, ki so izkoristili prvo nečeljo, je bilo zelo majhno, toda tudi njihov plen je bil minimalen Ustrelili so le nekaj grlic in prepelic. Pravijo, da je prepelic vedno manj zaradi vročine, ki traja zadnje dni; živali so si namreč poiskale bolj močvirnate kraje. Zlatarji za Nemčijo Pokrajinski urad za delo obvešča, ča je v teku vpisovanje za devet delavcev-zla-tarjev, ki bi želeli na delo v Nemčijo. Najeti delavci morajo biti vešči izdelovanja zapestnic, brošk in zapestnic z uro. Zlato za izdelavo bo 14 in 18-karatno. Interesenti naj vložijo prošnjo na urad za delo do 20. Avgusta. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna DTJdine. Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Kuerr.er, Korzo Italia 4 -tel. 25-76. — KINO — COHSO. 15.00: «Vse se je končalo ob 6 », cinemascope v barvah, J. Polance. VERDI. 14.30: »Dogodivščine Ali Babe«, cinemascope v barvah, J. Derek. CENTRALE. 15.00: «Veliki Caruso«, v barvah. D. Kir-sten in J. Novotna. VITTOH1 A. 15.00: «Ovon v du-: ši«, Anne Baxter, Steve Baxter, v barvah. MODERNO. 15.00: »Cavalleria rusticana«, A. yuinn. PALERMO, 14. — V Palermu se je 13. t.m. začel med- narodni turnir v odbojki za pokal predsednika republike. V moški skupini nastopajo, e-kipe: Dinamo iz Sofije, Mon-tepellier Universite club, A-via Pervia iz Modene in Cus Palermo, v ženski skupini pa ZOK iz Ljubljane, Montepel-lier Universite club, Libertas Palermo in S. S. Palermo. Ljubljanske odbojkarice so že prvi dan dosegle lepo, čeprav tesno zmago nad S. S. Palermom z izidom 2:1 (16-14, 10-15, 16-14). Za Ljubljano so nastopile: Sivka, FliS'. Gari- baldi. Rabič, Stele, Grabner. Tekulja, Lestovič, Vadnal, Mihalič in Kolin, V ostalih srečanjih moške skupine je Dinamo premagal Avia Pervio s 3:0, Montepeliler CUS Palermo s 3:1. v ženski skupini pa je Libertas Palermo premagal Montepellier z 2:0. # • * PARIZ, 14. — Svetovno prvenstvo v odbojki za moške in žen:ke. ki bo v Parizu od 30. avgusta do 12. septembra, se bo odvijalo istočasno na stadionu Dp Coubertin, v gimnaziji Japy in v športni palači. Vsega bodo Odigrali 225 iger. Nastopilo bo 25 e-kip iz 28 držav. Italija bo zastopana samo z moško ekipo- LAHKA ATLETIKA NA MITINGU V ISTANBULU Lešek prvi * s palico Med važnejšimi izidi je treba omeniti tele: na 100 m Swatowski (Polj.) 10.8, 800 m: Roivsort (Angl.) 1:49.7, Jung-weirth (CSR) 1:49.7, 5000 m: Perkins (Angl.) 14:25.2. Tor-mis (CSR) 14:27.7; troskok. CSR 15.50, skok s palico: Lešek (Jug.) 4.10, krogla: Skobla (CSR) 17.36. * • » BUDIMPEŠTA, 14. — Kot poroča madžarski uradni športni list »Nepšport«, bo madžarski atlet Sandor Iharos na olimpijskih igrah v Melbournu nastopil v treh disciplinah: 1500 m, 5000 m in 1C 000 m. Iharos sam jč' ižja« vii, da se bo za olimpijada pripravljal predvsem zn telf na 5000 in na 10.000 m, med« tem ko bo na 1.500 m tekmo} val bolj zato, da bo nudd.poj moč rojakoma Taborijo irj Rczsevoelgviu. MOTOCIKLIZEM ISTANBUL, 14. —- Na stadionu Mithar paše se je včeraj začelo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem nastopajo znani atleti Bolgarije. CSR, Izraela. Anglije, Pujske, Jugoslavije in Turčije. BELFAST, 14. — Za veli} ko motociklistično nagrado Ulsterja je v kategoriji moj torjev 125 ccm zmagal Italijan Ubbiali na MV. Prevozil je 12 krogov (141,6 km) v času 1 ure 5’55" s povprečno hitrostjo 130,35 km na "uro. Drugi je bil Italijan Ferri na Gileri, 3 Webster (Angl.) na MV, 4. Maddrick (Angl.) na MV, 5. tope (Angl.) na MV. Samo teh pet dirkačev je pri* vozilo do konca. V dirki motorjev 500 ccrn je zmagal Anglež Hartle na Nortonu: prevozil je 27 krogov (329,9 km) v casu 2 ut 20T4” » povprečno iiilrosljo .137,86 km na, uro, 2. Broun *(Angl.) Matchle.-s, 3. Murphy (N. Zel.) Matchless. Sledita se dva Angleža in en Avstralec na Nortonu, NEW YORK, 14. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Joe Walcott je pričel trenirati v mestu Ca nul en v New Jerseyu, ker se namerava povrniti v ring. Vprašanje je le ali ga k temu vleče nostalgija po boksu ali pa davčni vijak, ki ga vedno bolj pritiska. Ker je zelo verjetno, da zaradi svoje starosti ne bi mogel dobiti nasprotnikov v ZDA, se je baje ponudil, da bi nastopil v Rimu in Stockholmu. Nekdo, ki je zelo blizu črnskemu boksarju je izjavil,- da doslej VValcott še ni dobil nobene ponudbe od evropskih menažerjev. Po drugi strani pa je neki glasnik IBC mnenja, da se VValcott sploh ne namerava resno vrniti v ring, pač pa je to najavil zgolj iz reklamnih nagibov, ker namerava podobno kot Joe Louis začeti z -rokoborbo. NEW YORK,*4* — Ray «Su. gar« Robinson, svetovni prvak - rednje kategorije je izjavil, da je pretrgal vse vezi z IBC l Mednarodnim boksarskim klubom). Robinson se sedaj pogaja z nekim kalifornijskim organizatorjem, da bi se septembra boril za ohranitev naslova z Američanom Gene Fulmerjem. * # 4t RIM, 14...— Po lepi zmagi nad južnoairikancem Klop-perjem, je .italijanski boksar lahke kategorije Franco Rosini dobil ponudbo., za borbo z Willyjem Tovveelom, ki bo 6. oktobra. | minuti kasneje pa je rezultat povišal desno krilo Men-dez. V 32’ je levo krilo CSR Moravic dosegel častni gol za svoje moštvo. To je bil že drugi poraz češkoslovaških nogometašev na južnoameriški turneji, eno tekmo pa šo dobili in sicer proti Braziliji. Kvalifikacijske tekme za pokal evr. prvakov ČaMjZ, 14. — . Evropska nogometna unija je objavila datume za odigranje kvalifikacijskih tekem v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Manchester United in belgijski Ancerleeht bosta igrala 12- in 26. septembra v An-derlechtu in Manchestru, romunski Dinamo in turški Ga-lata Saraj 26. in 3Q. septembra v Bukarešti in Istanbu-lii, Borrussia in Spor iz Luksemburga bosta odigrala povratno tekmo 6. septembra v Luksemburgu (prvo so Nemci že dobili 4:3), medtem ko se bosta Slovan iz Bratislave in CVKS iz Varšav esrečala prvič 12. septembra v Bratislavi, nato pa teden dni pozneje v Varšavi. (Za preostali dve tekmi termina še nista določena). NOGOMET Urugvaj - CSR 2:1 MONTEVIDEO, 14. — Pred 80.000 gledalci je včeraj reprezentanca Urugvaja premagala reprezentanco Češkoslovaške z 2^1 tp-O}. Najprej so v 11’ dosegli gol Urugvajci preko svojega levega krila Bprgesa, 2 OSLO, 14. — 2l-letni norveški nogometaš Arne Kotte, katerega je angažiral Palermo, je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker bo Igral v Italiji in dodal, da mu ni jasno, kako c’a eo izbrali ravno njega. ((Italijanski igralci niso visoki, so hitri in živahni, jaz pa sem visok, počasen in brez sprinta.« je dejal Kotte. Izjavi lje tudi. da ga skrbi, kako bo mogel prenašati zanj nenavadno klimo Sicilije. Odgovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi PARFUMERIJA G O H IC A UL. G AH IB ALIJI 5 D0RY Nudi veliko izbiro kozmetičnih izdelkov, okraskov in gumbov, po zmernih cenah. — Obiščite nas! MOTOHI 48 CCM DELFINO 160 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do It mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopslvo Jlera" Milin & Frisorl Trsi III. Valdirivo 36 in Ul. XXX ollohre 11 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC S1BLL1A ZN IŽANK CENE Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! Letni kino v Skednju predvaja danes, v sredo 15. avgusta z začetkom ob 18. in ob 20.30 uri Tecnicolor film NAPOLITANSKI OMNIBUS KINO PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film MINERVA zenski wi Prepovedano mladini izpod 16. leta predvaja danes, 15. avgusta ob 15. uri in ob 20.30 na prostem Metro film: TARZANOVBEG Jutri, v četrtek 16. avgusta Ceiad Columbia DEKLE STO URAMA ZLA RUDENkarel TRST - UL. C.BATTISTI 13 T4L. 96306 8090la izbira ur najboljših znamk Zajamčena popravila - Cene zmerne IMPEXPORT TRST. ULICA C. BAT 1’ISTl STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE’ UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrsine stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse km je, ludi v inozemstvo „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson AUTOVIE CARSICHE PROGA TRST -- BAZOVICA - PADRICE - GROPADA-TREBČE Odhodi s postaje Trg l.iberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30. 8.15, 9.30, 10.15, 11., K 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 13.10, *t., 15., 16., 16.50, 17.30., 18.. 18.50, 19.50, 20.40, 22.40 OB PRAZNIKIH: cb 7.25, 8.30, 10.. 11., 12 30, 13.10 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19., 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga t.iberta OB DELAVNIKIH- ob 7.30. 13.10, 18.. OB PRAZNIKIH: ob 10., 131C, 14.30, 18., 20.30. Odhod s Tmetiiev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 14.05, 18.55 OB PRAZNIKIH: ob 10.50, 14.. 15.15, 18.50. 21.35- PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH- ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Pi ska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 12.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05, 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Liberld ob 7. ur t. Iz Herpelj ob 9. uri- Vožnje vsako drugo sredo in soboto v mesecu. PROGA TRST - DOM.)O - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20,* 12.05, 13.05,* 16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45. 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 16.05 17.05, 18.15; 19.35, 20.40. 22.05 N. B' * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drug1 se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18 05 19.20’ OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05. 16.20, 19.35, 22.50^ PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Sture mitnice OB DELAVNIKIH; ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST -' OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberfd OH DELAVNIKIH- ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ‘ob 18.30. PROGA TRST - PODI.ONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40**, 7., 7.22* , 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10 15, 10.30*, 11.02 11.40. 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14 15* 14.45 15.16*. 15.45», 16., 16.20, 16.40. 17., 17.20, 17 40**, 11 18.30**, 18.50, 19.20**, 19.40, 20.05** 20.30 20 52. 21-1 21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20. OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10-3 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S. Franresco ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavU1 jo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in tež£ mi kamioni ter avtocisternnmi tudi v 7.40, 8.07*' 11.20» - ‘um v inozemstvo. J informacije kličite telefonski številki 36-794 in 38-o»>