287. številka.
Ljubljana, v četrtek 16. decembra.
XEL leto, 1886.
Uhaja v8ilK dnn «Te**r, izimdi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j s ko- , g e, rs ke deželo za vso loto 15 ^ld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., eden mesen 1 gld. 40 kr. — Za Ljub t j »no brez polibanja tm dom za (M leto 13 *rld., za cntrr leta 8 <r|d. 30 ar., za jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuji dež,, lo toiiko več, kakor poštnina znaša, ozn a ril la plačuje ae od četirist.pue pet't-'Tđte po $ kr., te     oznanilo jedeiikno tisku, po 5 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvine trankmui.    - Kokntnsi *  ne vracafo. UredniStvo In apravuiStvo je v Rudolfa Kiriiiaa biđi, „GlednliSka stolbt". U praviiiiitvu u j ».» blagovolijo pošiljati naročnine, ni.    .•       bfsnanfla^ t. j. vse, ■.ri\n, stvari.
pu
Za
Vabil o
društva „Narodni dom"
v dan 19. decembra 1886 ob 11. url dopoludne v dvorani Ljubljanske Čitalnice
'/. naslednjim dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor in upravno poročilo.
2. Poročilo blagajnikovo.
3. Poročilo pregledovalhega odseka.
4. Volitev predsednika.
5. Volitev upravnega odbora.
6. Volitev pregledovalnega odseka.
7. Posamezni nasveti društvenikov.
Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno vabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem Številu.
V Ljubljani, dne 12 decembra 1886.
Ztl  uprii vni o<d»or:
Dr. Alf. Mosche,
predsednik.
Le naprej — do konca.
—*— Od časa do časa čuje se v naši deželi glas, da treba kaj storiti v povzdigo gmotnega našega položaja. Sedaj sproži jeden sedaj drugi idejo, kako bi se mogel odpraviti nezdravi položaj. Vsi ti posamični glasovi pa ne najdejo odmeva. V resnici gre vsa stvar staro pot naprej, ker nam nedostaje odločnih in požrtovalnih mož. Produkcija, glavni vir ljudskega blagostanju, gre že desetletja rakovo pot; mesto da bi čedalje večji konsuni dežela porabljala v svoj prid, pitamo s svojim denarjem producente po druzib deželah, mesto, da bi so potrudili z izvažanjem domačega dela pridobiti tujega denarja, kupujemo še vedno večino svojih potrebščin po posredovanji naših kupčevalcev od tujih obrtij in tujih tovarn. Vsaj drugače biti ne more.
Stališče naše obrtnije je povsem zanemarjeno, niti najmanjše vezi ni več mej toli važnim stanom. To nam kaže ne le duševni, marveč še očitneje gmotni propad rokodelstva v mestih in po deželi. Na mesta starejših članov rokodelstva, stopa proletarijat v polnem pomenu besede.   Neznosna konku
renta prodajalcev židovskih in krščanskih- preplavlja naše dežele s tovarniškimi smetmi, — uničujoč obstanek domačemu rokodelcu in delavcu Denar in prislužek ure iz dežele v židovske tovarne. Je li čudo, da se pri nas na de.sno in na levo nahaja le revežev — prosjakov.
Pač ni se temu čuditi! Dežolani nadarjeni za vsakovrstno obrt, so na Slovenskem koncem devetnajstega stoletja samouki! Ne najde se jih z lepa toliko, kakor pri nas po deželi. In ti samouki brez gmotnih sredstev naj bi branili gmotni propad dežele; dandanes, ko se v vsej kupčiji šopiri sleparski duh židovstva!
Od nekdaj že hlapčani tujih podjetnikov celo v rojstnem kraji, brez oživljajoče podpore od strani lastnih rojakov, more propadati rokodelstvo in obrt-nija, ker nema zaslombe. V narodnih stvareh pro bujen, ognjevit. — ostal je narod mlačen in potuj-čen v BOCrjftlnih idejah.
Malokdo obra&a svojo pozornost na to stran.
Dočim je država ustanovila obrtniške šole po premnogih mestih; in zopet sklenila ustanoviti j<d-nak zavod prve vrste z italijanskim učnim jezikom v Trstu, prezirajo se slovenske pokrajine t'iko, da ne nahajamo od nemškemu Gradca proti jugu nobenega zavoda v prospeh obrtnije, Našim r vnim rokodelcem pa je na prost«) voljo dano, pošiljati svoje sinove tja v nemške dežele napajat se tujih ved in tujega duha.
Kdo je temu kriv, da smo tako zaostali ? Od govor je tako žalosten, kakor stvar sama. Našim dosedanjim zastopnikom v celoti bil je razvoj obrt nije do sedaj deveta briga in ni je tvarine, s katero bi se bili inanj pečali, Kakor je ta. Njih nazori glede rokodelstva ne strinjajo se le z manče-sterskemi principi v obče, marveč celo nadkri-Ijujejo vse liberalne in židovske pojme o obrtni ji in kupčiji. Dokaz temu podpora, ki jo pri nas v polni meri uživajo vse take eksotične rastline. Tesno pri srci priraščeni so našim konservativnim (?) zastopnikom v gospodarskem oziru načela libe ralnega židovstva, ki želi čim prej tem bolje uničenje rokodelstva in sicer prvo z visocega kapitalističnega stališča producentov, našinci pa iz prenizkega osobnega mnenja konsumentov, da utegnejo po uničenji malih producentov svoje potrebščine ceneje kupovati!
Puč žalostna istma!
Morebiti je čudni prikazni, da se rokodelec pr^ nas ne podpira, marveč zavitla, kriva občna revščina, ali pa pogoltnost, ki še vedno išče pri rokodelstvu zlatih tal.
Bodi si pa temu uzrok kar koli, resnica je, da je naše rokodelstvo dospelo tlo tisto meje; kjer prenehava povod zavidanju in stopi pomilovanje na njega mesto.
Motebiti se s tem premeni jo tudi nazori naših veljakov, da bodo hiteli celit rane narodnega trupla, — ko bode prepozno.
Tudi Dunajčane, ki so desetletja plesali okolu zlatega teleta, obšla je groza, ko so začeli premišljati, kam jih je privela lastna krivda, a s tisočerimi vezmi drži jih v pesteh židovstvo; — ni je produkcije, ni j«.1 kupčije, kjer bi ne bilo merodajno — in antisemitizem razbija si lastno glavo ob Izraela trdnjavo.
Hode li tudi pri nas treba tacega skrajnega konca ?
Na političnem drevji odpada staro perje; nov cvet se prikazuje, bude li ta obrodil boljši sad ; sme se ljudstvo, ki živi od dela svojih rok, ki pripravlja vsem mehke bla/ine, nadejati, da bodo zastopniki, koje obdarja s svojim zaupanjem, delovali po najboljši moči le v njegov prid, da bodo skušali težave in bremena, ki se mu nakladajo, tmli olajšali.
Obrt za obrtom gine. Vse delo ženstva po mestih, ki je živilo stotero osob in rodb'n z izdelovanjem vezni n, oblačil, perila, klobukov, lišpa, pogoltnile so tuje židovske tovarne po naših kupče-valc.h. Tudi pri služe k našega ženstva je uničen in denar za vsakovrstne potrebščine in potrate odpošlje so iz dežele.
Bodi si človek še tako velik prijatelj kupčij-ske prostosci. srce ga boli, vitlevšega, kako se zapravlja pri nas denar v potrati, kojo uzbnja z največjo prekaujenostjo in na prevaro očij napravljeni lišp, ne v prid tukajšnjim, zaslužka potrebnim, kar bi nikakor potrata ne bila, — marveč v interesu tujih, skoro izključno židovskih producentov.
Koliko pa nasprotno prejema naša dežela za svoje izdelke, koliko riaba amo pri nas obrtij, ki izvažajo svoje proizvode izven dežele ? Je li konsuni dežele v obrtnih izdelkih v kaki primeri z njeno produkcijo in prodajo V Seveda, ko bi samouki bili sposobni uadkriljevati tiste, ki imajo izza mladih nog priliko, izuriti se v vseh strokovnih in tehniških
LISTEK.
Tehniško preiskovanje nekaterih podzemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino.
Velikanska škoda, katero napravljajo vode ob večjem deževji na Ložki, Cerkniški in Planinski ravnini, znana je marsikomu. Ob osušenji svetovnozna-nega Cerkniškega jezera razpravljalo se je že mnogokrat z besedo in peresom in ni mi treba ter ni moj namen, zopet poudarjati predobro znane koristi, ki bi VBled osušenja nastale. Omenjati hočem mimogrede ob kratkem žalostnih razmer manj znane Planinske ravnine in opisati nekatera tehniška pre-iBkavanja podzemeljskih otliu mej Vrhniko in Planino, ki so se o letošnjem poletji pričela in se bodo v prihodnjem letu še nadaljevala.
Če spomladi nekoliko dnij zaporedoma dežuje, kar se skoro vsako leto pripeti, videl boš tam, kjer je ubogi kmet z velikim trudom ravno že obdelal
svoje polje, tam, kjer si malo dnij prej občudoval lepo ravnino krasnih travnikov, mogočno jezeru podobno vodo, ki pokriva in uničuje up in delo kme-tovalčevo. Ni pa le spomladanski čas nevaren za posestnike Planinske ravnine, videl sem preplav-ljenje ob času, ko se je imela košnja pričeti in videl sem je, ko so ljudje imeli spravljati svoje jesenske pridelke. V čolnih vozeče videl sem kmete trgati preplavljeno turšico, da so vsaj nekaj pridelka rešili.
Kaj naj prične ubogi kmet v takih razmerah? Sadi, obdeluje, trudi se, v jeseni pa vidi velikokrat, da še onega semena ni pridelal, ki ga je posejal ali posadil. Pride pa poleg tega še druga jako kočljiva stran, — tudi davke je treba plačati. Ako vse druge nadloge neomenjene pustim, katere mora ubogi kmet preganjati, vidi se na prvi hip, da tako ne sme dalje trajati. Treba je, da država in dežela priskočita kmetu na pomoč.
Če dobra stvar res vedno dolgo časa potrebuje, kakor pravi pregovor, ni se nam čuditi, da se tudi v tej zadevi s pomočjo že dalj časa odlaša,
kakor bi se želelo. Sedaj smemo itneti pač nekoliko upanja, da se bo skoro že zastarela stvar koristno gibati pričela.
Poljedelsko ministerstvo in deželni odbor kranjski dovolila sta primerno vsoto za tehniško preiska-vanje podzemeljskih otliu in vodotokov mej Cerknico, Planino in Vrhniko in požiralnikov na Planinski ravnini, ter v Cerkniškem jezeru in poslalo v ta namen jako nadarjenega in veščega moža, inženerja V. Putika, ki je tudi že lansko leto podzemeljsko strugo Pivke in otline Pivke Jame preiskaval, da vodi jako zanimivo pa tudi nevarno delo.
Na podlagi teh preiskovanj hoče se baje s primernimi sredstvi vodi napraviti potrebni večji odtok in nadalje pteplavljenje odpraviti. Ker se imajo taka preiskovanja vedno le proti vodi izvrševati, zato pričelo se je delo pri izvirkih na Vrbniki in preiskovalo letos le do Planinske ravnine.
Na Vrhniki od velike državne ceste pričenši proti vzhodu vidimo 8 večjih izvirkov, pred katerimi stoje večinoma jako delavne žage in mlini. Izmej teh izvirkov sta S „Močilnika". katerih vodo
vednostih, kojim je z maternim mlekom ucepljen duh podjetja, potem bi šlo.
Žalibože pa treba dan danes narodu, ki hoče napredovati na gnotnem polji, trdne podlage, občne in strokovne omike, popolnega znanja vseh iznajdeb, strojev in novih naprav; — tega pa pri nas ni! in zato hira naša produkcija; zato ae zmanjšuje število delavskih močij; zato nadel je nekdo, ki mnogo občuje z obrtniškim naraščajem, našim obrtnijam naslov „GftretterV
Da, stvar utegne polagoma še očividneja postati, — kdor Še danes igra nevernega Tomaža, utaknil bode lahko kmalu prst v prazen prostor, ki ga je nekdaj polnil meščan obrtnik. Nastopila bode takrat tista srečna doba, ki jo tako hlastno pospešuje polovičarski konservatizem.
Že nekoliko let sem razteza židovstvo svoje mreže v naši deželi. Ni je vasice, kamor ne bi zahajali židovski agent je, ki delajo v »slepariji". Zna nih nam je slučajev, ki se v pošteni kupčiji dose-daj poznali neso, a nihče ue gane prsta. Nevednost našega ljudstva stala bode še obilo žrtev, predno se bode vedelo ogibati židovski prevari.
Nahaj* se pa mej nami mož, ki pričakajo od židovstva mej nami naseljenega celo dobrodejuega upliva za gospodarski rzvoj.   „Ist  auch  eine An-sicht", — če pa je dobra pokazala nam bode bo dočnost.
Politični razgled.
Notranje dežcSe.
V Ljubljani 16. decembra
Nemci neso mogli strpeti, da ne bi letos v čeNkem deželnem zboru izzvali burne debate o narodnostnih in jezikovnih zadevah. Plener stavil je znova predlog, da se sodnijski in politični okraji omeje po narodnostih osnuje primerno Število novih okrožnih sodišč, razdeli deželno nadsodišče v Pragi v dva senata nemški in češki io odpravijo jezikovne naredbe pravosodnega ministerstva, dasi-ravno je deželni zbor že dvakrat, zavrnil podoben predlog in ga bode tudi sedaj Ko bi deželni »bor vsprejel ta predlog, bil bi to prvi korak za razdelitev češke kraljevine, čemur pa Čehi ne morejo pritrditi. Predlog je pa tudi popolnem nepotreben, ker se Nemcem na Češkem nobena krivica ne godi. Vse nemške uloge se povsod rešujejo v nemščini.
Ruski poslanci bodo predlagali v galiftkeni deželnem zboru, da bi se bolj oziralo v vzhodno-galiških krajih v srednjih šolah na ruščino. — Poljski klubi deželnega zbora so pa sklenili v deželnem zboru predlagati resolucijo na vlado, da bi se de želnim zborom v bodoče odločilo več časa za zborovanje.
TlrolHkeinti deželnemu zboru predložila se je vladna predloga šolskega zakona. Glavne določbe te predloge omenili smo že ob kratkem, dostavimo samo še, da bodo tirolski učitelji, ako bode predloga vsprejeta, dobivali polno pokojnino le, če so služili 45 let. Omenjena določba se utemeljuje s tem, da bi sicer bilo preveliko število upokojencev. Če tudi vladna predloga povsem ustreza nemškim konservativcem, vender še ni gotovo, da bi bila vsprejeta. Nekateri konservativni listi pišejo, da mora konservativna večina deželnega zbora zavreči to predlogo, ker sicer bi indirektno se izrekla za brezverski državni šolski zakon, kateri so si dose-daj vedno prizadevali nemški konservativci odpraviti, toda nikdar neso našli pri druzih strankah državnega zbora dovolj podpore. Predloga deželnega zakona opira se namreč na državni šolski zakon.
V u a n j r države.
HolgarMko deputacijo bode vsprejel v Berolinu grof Herbert Bismarck, ker je knez Bis-
marek sedaj v Friedrichsruhe. V Berolinu nekda misl jo priporočati Bolgarom, da naj se skušajo sporazumeti z Rusijo. Nemški diplomati hočejo baje pomagati Bolgarom s sveti, da se doseže sporazum-Ijenje z Rusi
Gadban paša zahteval je od bolgarske vlade, da naj prepove, one liste, ki pišejo proti kandidaturi kneza mingrelskega in za povrat kneza Aleksandra. Vlada mu na to zahtevanje najbrž ne bode nič odgovorila.
Po poročilA iz Peterburga K usiju nič več ne misli na kandidaturo kneza mingrelskega za bolgarski prestol. Temu pa ni toliko uzrok upiranje Bolgarov, ampak knez Nikolaj Dadjan sam ne mara za bolgarski prestol. Kukor se govori, misli Bedaj Rusija priporočati, kneza Vogoridesa. Ž njim bodo morda Bolgari zadovoljnejši, ker je sum Bolgar.
Ruski upliv prevaguje v tm-škili vladnih krogih. Turki dolže Anglijo, da je zakrivila vse ne rede v Bolgariji. Ko bi Anglij.i ne bila ugovarjala, bi bila Turčija po Plovdivskem prevratu lahko ustanovila status quo ante. Tako pa utegnejo bolgarske zmešnjave prouzročiti resne nemire v balkanskih pokrajinah Turški listi zahtevajo, da naj Turčija energično poseže v bolgarske zadeve in napravi red.
Mrl»wko-l»oIgar.*ku  komisija za urejanje meje pri Bregovi je  začela svoje delo pri Nego tinu.   Predsednikom Hi je izbrala  srbskega odposlanca, prefekta Andjelica
V nemškem državnem zboru stavil je član katoliškega centra Peter Reichensperger predlog, da bi se strožje kaznoval dvoboj, in bi se kaznoval tudi takoimenovani ameriški dvoboj V ponedeljek je bilo prvo branje njegovega predloga. Reichens-perger je navajal, iz kako ničevnih uzrokov se dvo-bujejo zlasti častniki in dijaki. To bi se dalo preprečiti, ko bi se dvoboj strožje kaznoval. Na Angleškem so dvoboji jako redki, ker se kaznujejo kot umor. Poslanec Mdller misli, da treba posebno vse sile napeti, da se dvoboj iztrebi pri vojakih. Najhujše je pa proti dvoboju govoril naprednjak Dirich let. Dvoboj je predsodek nekaterih stanov — dijakov in častnikov — kateri je ravno tako malo opra vičen. kakor mnenje nekaterih, da je gozdna tatvina pravična. Romantika dvoboja se more ravno tako malo opravičevati kakor romantika tihotapcev in italijanskih razbojnikov. Več drugih govornikov je pa mislilo, da se more dvoboj v posami-nili slučajih zagovarjati in se tudi ne bode dal odpraviti. V tem zmislu je govoril tudi minister Puttkamer. Reichens-pergerjev predlog se je izročil posebnemu odseku v pretres.
Dopisi.
I« vrhniške okollee 13. decembra. [Izv. dop.] Čudno je res to, da se iz našega okraja tako malo bere po časopisih. Kje naj iščemo uzroka? morda ni tvari ne ali morda smo pri nas tako zaspani? Res vsake malenkosti nečemo naznanjati, ker bi gotovo nobenega upliva ne imelo, pa škoda bi bilo, da bi zaostali za drugimi Slovenci. Mnogo spisov sem čital iz raznih krajev, prinašajočih razne zanimive in spodbudljive stvari. Iz vsega pa se vidi, da Slovenec hoče in tudi mora zahtevati naroduost, on mora njo podpirati do zadnje kapljice krvi.
Tudi mi Slovenci vrhniške okolice bi radi taki bili, žalibože, da še nesmo. Volja je sicer dobra, a meso je slabo. Ljudstvo v nekaterih vaseh je še čisto neolikano. Blodi v temi in živi tja v dan. kakor ovce brez ovčarja. — Kdo je temu uzrok? kmet ne, ker ne ve pota in ne sledu, po katerem bi svoje sinove poučeval, in olikoval, ker se še sam nikdar učil ni. Uzrok so drugi, kateri so zato tukaj, da bi ljudstvo vzbujevali ter naudu-ševali za vero, dom, cesarja. Toliko lepih in velikih vasij ima vrhniška okolica, pa do sedaj se še
imenujemo „Malo Ljubljanico", kakih 400 metrov proti vzhodu dva izmej vseh najmočnejša, ki dajeta „Veliko Ljubljanico"; 150 metrov dalje severo vzhodno zopet 2 večja izvirka, ki zaradi nižjih jezov tudi ob suši mnogo vode izvirata, takoj pod Žago in mlinom pa se združita z „Veliko Ljubljanico". Kakih 300 metov dalje izvira v dveh krajih „L:ubijatt. Od teh dveh, tudi jako močnih izvirkov se le jeden porablja za večje industrijalno podjetje. Poleg teh glavnih izvirkov je seveda Še mnogo manjših in posebno ob večji vodi.
Nad vsemi izvirki vidijo se navpično stoječe, več metrov visoke gole skalnate st»-ne in posebno občudovanja vredna je jedna poleg žage, nad Veliko Ljubljanico, ki nad izvirki visi, kakor znani stolp v Pizi. Po mnenji veščakov so se nekdaj bregovi ondotnega hribovja od omenjenih sten, ker jih je voda spod edla, odločili in se posedli. Ti mogočni zasipki sedaj branijo, da voda nikjer naravnost izpod hriba ne prihaja, da le skozi skalovje in kamenje izpod sten kvišku vre in da se nad izvirki nobene otline ne vidi.
Vsi poskusi pričenši od izvirkov zasledovati podzemeljski vodotok ob vodi navzgor, bili so do sedaj vsled teh zaprek zaman.
Vsekako zanimiv pa je resultat nivelovanja vseh teh izvirkov in onih v Bistri. Jezovi ob izvirkih so različne visočine. Pri najvišjih jezovih, mej katerimi sta močilniška, ob suši najprej vode primanjkuje, pri najnižjih pa, mej katerimi so Pe-tričevi, tudi ob suši vode ne manjka.
Ob suši vidi se pri višjih jezovih ob steni v kotlini izvirka voda mirno stoječa, pri nižjih jezovih pa voda v toliki množini izvira, da goni žage in mlin. Pri vsem tem je pa gladina vode pri vseh osmih izvirkih ob manjši vodi popolnem jednake visočine. Iz tega se sklepa, da so vsi ti izvirki v nekaki zvezi, zatrjuje se celo, da vsi izvirki prihajajo iz mogočnega podzemeljskega jezera, ki baje ne more biti daleč od izvirkov. Do sedaj se seveda vse to le domneva, mogoče pa je, da nam bo prihod-njost kaj več o tem pojasnila.
(Dalje pri h.)
le jeden ni zmislil in govoril kaj o kaki šoli, kamor bi rp mladina pošiljala k pouku.
Kako lahko bi se to zgodilo n. pr., ko bi v vasi B . . . . bila redna šola. Iz vseh bližnjih vasij bi mladina hodila v vas B . . . . v šolo. Zdaj pa mladina takorekoč brez vede in brez pojma o kakem patrijotiznui vzraste in slednjič ostane, kakor živina na pašniku. Jeli to prav?
Jaz bi rad vedel, s čim se gosp. župnik v B . . . . peča, da on, kot dušni pastir še ni na to prišel, česa je v B . . . . najbolj treba. Tako lepo število prebivalcev, pridni sicer za delo, toda brez pravega napredka delajo in bredejo naprej. — če pojde tako dalje, saj boste kmalu doživeli, da se bo vsak olikan človek bal priti v B . . . . Komu hočemo to potožiti ? Jeli ni gosp. župnik dosti študiran in izobražen, da ne bi mogel kaj več storiti za svoje vaščane? Jaz mislim, da je. Da bi pa radi starosti ne mogel, je skoro neverjetno, ker je v druzih zadevah jako delaven in podjeten.
Da ne bodem preoster, naj v kratkem povem, da vlada pri nas še nekaka tlaka, katera je drugod že povsod davno, davno odpravljena, in da je prenehalo petje in orglanje v cerkvi.
Ne vem, zakaj se gosp. župnik za to bolj ne briga, da bi se vsaj pri službi božji pelo, kar bi ▼ vasi B .... ne bilo teško. Pa kaj se Čudim temu? saj sem čul, da je sam spodil pevce v pričo vseh in se izrazil, da dokler bo on tu, ne bo petja in orgle se ne smejo slišati. Torej bom videl, jeli bo istina, jaz ne verjamem in še več druzih ne, kajti časi se spreminjajo in mi v njih.
Vsaka reč ima res svojo dobro in slabo stran. Ali jaz v vasi B . . . . n i vem za nobene druge dobre strani, kakor, da so prebivalci pridni, delavni kmetje, posebno gosp. župnik, da so nekateri kmetje tudi bogati, da se pa premalo zavedajo.
Jaz bi prav rad videl, da bi se ljudstvo iz trdega spanja probudilo ter bo na noge spravilo. Drugače bodo vedno ostali zaspanci, a nikdar narodnjaki. Vsaj napol narodnjaki bodite, da se ne bo čulo od druge strani, da ste hudi nasprotniki t. j. nemčurji, kar bi seveda škodovalo nim.
O obnašanji pri zadnji volitvi Vrhniškega župana še govoril ne bom, kajti tu so pokazali va-ščani pravi okus o svoji narodnosti. Seveda se iz tega ne more druzega sklepati, kot njih neizmerna modrost in učenost.
K sklepu še omenjam, ker je nekaj pametnih mož vendar le tu, ki bi se radi brigali za šolo in stalnega učitelja, da je k vsakemu podjetju treba najprvo jedinosti. Potem gre lahko delo naprej. Upanje se bo obudilo v nas, da se bo s Časom jako lepo Število prebivalcev pridružilo h kakemu društvu na pr. na Vrhniki, kakor se je to že drugod zgodilo. Kajti:
„Narave zakon je bik,
da se iz malega raste veliko."
Potem bi se lahko kaj več pisalo o našem do sedaj še zapuščenem kraji. Prebivalci bodo imeli večje spoštovanje in ljubezen do vsacega omikanega človeka, bodisi tujca, bodisi domačinca,, širila bi se omika in oživilo društveno življenje, katerega tako močno pogrešamo. x.
O«! Drave 13. docembra. [Izv. dop.] čudne reči se po svetu gode, a kaj jednakega tudi ne kjer koli. Ni še minulo mesec dnij, odkar je slavni deželni šolski svet štajerski razglasil deželno postavo od 11. julija t. 1. vsem krajnim šolskim svetom, ki nalaga za naprej okrajnim šolskim svetom delo kaznjevanja starišev ali namestnikov, katerih otroci so zanemarjali (neopravičeno) šolski pouk.
Da bi se to delo po najkrajši poti izvrševalo naznani še naslednje določbe:
1. Nove tiskovine, ki jih je založila tiskarna v Gradci v nemškem in slov. jeziku, se naj od kraj-nih šolskih svetov na njih račun nemudoma naroče.
2. V šolske zamude se naj zapišejo imenito samo tisti učenci, ki so neopravičeno šolo zamudili, druge opravičene zamude se naj skupno v številu naznanijo.
3. Šolske zamude se pišejo od sedaj mesečno le jedenkrat, katere ima šolski vodja do 20. vsacega me eca svojemu krajnemu šolskemu svetu in ta do 5. prihodnjega meseca okrajnemu šolskemu svetu izročiti.
4 Krajni šolski svet ima stariše opomniti in njih opravičenja v teh izkazih natanko naznaniti, tudi ali so možni kazni plačati ali ne.
To se je bilo sedaj jedenkrat tako zgodilo, a poslušajte: Pride te dni nov ukaz po okrajnih šol-
akih svetih od deželnega šolskega sveta, ki večidel ono naredbo zanikuje-
Prvič pravi ta, da se imajo zamude po šolski postavi §. 27 od 4. februvarja 1870 le polumesečno upisavati. Dalje, da se je v Gradci v tiskovine vzel Se jeden predel, v katerem bodo razvidne zamude takih otrok, ki so opravičeno izostali Vse »o daje učiteljem in krajnim šolskim svetom 3krat več dela.
Učitelj na jednorazrednici bo gotovo potem vsakih 14 dnij imel blizu 200 imen itd. pisati. Pride pa sedaj še vprašanje, kaj »odo krajni šolski sveti s tiskovinami ki so si jih tako hitro nakupiti morali, ako bodo sedaj zopet nove?
Najnovejše: Liberalci štajerskega deželnega zbora in deželnega šolskega sveta so včeraj 14 t. m. izumili prenaredbo o prestavljanji učiteljstva. To hoče de-eloi šolski svet dobiti popolnem v svoje roke in učitelje prestavljati v službenih zadevah tudi brez uzrokov, proti želji ljudstva, krajnih in okrajnih šolskih svetov. Tolažimo se, da še nad pravico čuva Bog in pričakujmo, da se taka postava ne bo potrdila.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 7. decembra.
(Konec, i
Odbornik G o gol a pravi, da se mu vidi najnovejša naredba slavne c. kr. deželne vlade velika zastavica.  Žuga se nam ostro, če ne spolnimo za htevanega, ne pove se pa ne, do kdaj moramo to storiti. Da v besedah „do maja" ni rečeno, do maja 1887, sledi že iz tega,  ker je to, kar se od nas zahteva, do omenjenega roka popolnem nemogoče. Da je temu treba najmanj pet let, dokazal je dr. Keesbacher dne  23 junija 18SI v tej zadevi v seji mestnega zbora Ljubljanskega sam,  kar je razvidno iz dotičnega zapisnika.   Takrat se je za htevalo za isto delo najmanje  pet let, sedaj pa samo pet mesecev    Od kod to,  nikakor ni jasno. Radi tega je ta naredba zastavica.  Pa tudi v drugem oziru se lahko tako imenuje.   Ne da se tajiti, da bi bilo dobro, da imamo po mestu jame, ali pritrditi mi mora vsakdo, kdor Ljubljano pozna, da bi po nekaterih krajih, ki se večji del z vrtnarstvom in kmetijo pečajo, to nič ne koristilo,  morda Še tisto  vzelo,  kar nebhodno  potrebujejo za vrte in polje. Čemu bi bila Krakovčanom, Trnovčanom itd. ta naredba ?   In vender se ne dela nikaka razlika glede krajev,  kjer se ima vse to izvršiti. Ravno zaradi tega treba se je pritožiti proti nedoločni naredbi, pa tudi zaradi tega, ker se kljubu jasni določbi postave iz I. 1870, po kateri spadajo take zadeve v samostalno področje občine,  zanikuje avto* nomija občine Ljubljanske. Vsi mestni odborniki gotovo radi priznavajo, da bi bilo dobro vse urediti in vse v najboljšem stanji imeti, ali vprašanje nastane, je li to mogoče, kakor se sedaj na mah za hteva, in kdaj ? Da občinski zastop misli to izvršiti polagoma, vidi se iz tega, kar je občina storila za zdravstvene zadeve, posebno pa za vodovodne priprave itd.   Neosnovana je torej trditev, da mestni zastop ne stori ničesar.   Ako nas pa razpuste, no slobodno, vsaj bodo meščani sodili, smo li delali na korist občini ali ne. Kar se tiče neosnovane trditve po časnikih, da je Ljubljana nezdravo mesto, če ne celo najnezdraveje, moram  iz svojega notarskega poslovanja povedati le to, da imam vsak četrti mesec smrtovnice o vseh v Ljubljani umrših, v kate* rib se zabeležuje tudi starost.  V teh smrtovnicah se kaže, da v Ljubljani jako malo mladih ljudij umrje, temveč da dosežejo prebivalci po odstotkih računjeni jako visoko starost.  1885 leta umrlo jih je meseca aprila,  18 nad 50 let,  9 nad 70 let; meseca avgusta 15 nad 50 let, 5 nad 70 let; meseca decembra 32 nad 50 let in 12 nad 70 let. 1886 umrlo jih je meseca aprila 39 nad 50 let in 11 nad 70 let in meseca avgusta 21 nad 50 let in 5 nad 70 let.   Tolika starost gotovo ni znamenje slabih razmer v našem mestu. (Dobro.)
Podžupan Vaso Petričič čudi se jako strogim besedam, ki se ne zlagajo z dostojanstvom mestnega zastopa Ljubljanskega. Čudno je, da se ravno dr. Keesbacher toliko vspenja proti delovanju sedanjega mestnega zastopa, mož, ki je sedel toliko let v mestnem zastopu Ljubljanskem, pa v jedno mer le nasvetoval, a ni znal pripraviti svojih nemških somišljenikov, da bi bili kaj izvršili. Ako ni mogoče ohladiti svoje jeze na drug način, naj bi še to opustil. Slobodno je c. kr. vladi mestni zastop razpustiti, se bode že videlo, kaj poreko meščani na to. Nič druzega, kakor da bodo sedanji mestni
zastop 7opet izvolili Sedanji mestni zastop storil je gotovo dosti za zdravstvene namene, blizu 60 000 gld. izdal je v to svrho torej trikrat toliko, kakor gospodje nasprotne nemške strani.
Mestni odbornik Hribar pravi, da je pač teško kritikovati došli ukaz, a zanimivo je, da je dopis pisan v tonu, ki ni nikakor pristojen za samostojni mestni zastop, posebno, ko ni bilo nika-kega povoda za to. ker kolere v Ljubljani faktično niti bilo ni. Ko so pred leti, koje vladal prej šoji mestni nemški zastop, zanesle razne kužne bolezni po predmestjih, sosebno na Poljane, takrat ni bilo govora o malomarnem delovanji mestnega zastopa, vse je bilo dobro, nič Be ni pisalo v tem sovražnem zmislu kakor zdaj. S tem, da se napiše nekoliko odurnostij. še ni vse opravljeno, ako se ne ve nasvetovati boljšega. Sploh pa to ne gre, da bi se avtonomnemu zastopu pisalo tako, kakor bi k večjemu pristojalo gospodarju, ki piše svojemu služniku. Odbornik Hribar kritikuje še ndalje rečeni dopis in dokazuje, da so izkazi umrljivosti v „Laibacher Zeitung" nepravilno sestavljeni in izreka misel, da je ministerstvo po zdravstvenih avtoritetah o delovanji mestnega zbora slabo in napačno poučeno. Govornik priporoča, da se vsprejme dr. viteza Bleivveisa poročilo in graja naposled še, da erar sam malo skrbi za zJravstvene razmere v Ljubljani, kajti v Študentovake ulice izliva se ob deževji pravi naplav foekalij z Grada, kar bi ae moralo takoj odpraviti.
Pri glasovanji vsprejmeta se oba predloga policijskega odseka jednoglasno.
Pred sklepom seje vpraša odbornik Hribar gospoda župana, zakaj so po gostilnicah izkazi do« šlih tujcev le v nemškem jeziku?
Gospod župan odvrne, da bode o tem v prihodnji seji odgovoril. Potem se seja sklene.
Domače stvari.
— (Presvetli sesar) podaril je Rogat-skemu trgu in občini Št. Vid pri Ptuji po 150 gld. za zgradbo šole.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 10. uri svojo tretjo sejo. Dnevni rod ima 15 točk, mej njimi poročila o vinarski in sadjarski šo i v Grmu, o notranjski volitvi, o razn h proračunih, računskih zaključkih in predloženih prošnjah za podporo.
— ((Vodovodni odsek) imel je včeraj javno sejo, pri kateri so bili navzočni: predsednik vodovodnega odseka I. Hribar, župan Grasselli, podžupan Petričič, odborniki Tomek, Potočnik in Ravnikar, prof. Knapitsch, inženirji Hraskv, Hanuš in Poka de Pokafalva, dr. Kapler in prof. Šubic. Preči tal se je spis ravnatelja geološkega zavoda dr. Štura, kateri mej drugim navaja načine, kako bi se mogli prepričati, je li dovolj vode v studencih, iz katerih se namerava napeljati voda v mesto. Dotični stu denci so na Ljubljanskem polji in v Podvodji pri Skaručini. Kateri teb dveh krajev se bode izbral, o tem se bode vodovodni odsek s finančnim odsekom posvetoval in potem mestnemu zboru stavil svoje predloge. Mestni inžener g. Wick se je prepričal, da je na obeh krajih dovolj vode, vender se je sklenilo, da se bode na Ljubljanskem polji poskušalo, je li vode dovolj, ko bi se slednji kraj določil za vodovod. Predloženi so bili včeraj načrti o vodovodni progi in grafični razgledi o množini vode, iz katerih so se navzočni prepričali, da se je mnogo in točno delalo in da bode na podlagi tega gradiva lahko delo pričeti. Sklenilo se, da vodovodni inženSr po tuje v Zagreb, Požun, Prago (Vinohrady), da prouči tamošnje vodovode in potem napravi podrobne načrte V kratkem bode zopet seja.
— (»Popotnik. List za šolo in dom") ima v svoji 23. številki nastopno vsebino: Anton Martin Slomšek. Spisal Franjo Jamšek. — Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Četrta štajerska deželna učiteljska konferenca. — Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari.
— (Premembe v L a v a n t. i n s k i škofiji.) Gosp. Ostrožnik imenovan je župnikom pri sv. Jakobu v Pamečah. — Gosp. Lovro Potočnik, duh. svetnik, župnik in dekan v Gornjerogradu imenovan je članom okrajuega šolskega sveta. — Župnija v Rogatci je na novo razpisana do 22. januvarja 1887.
— (Policija) prijela je nedavno hudega raz-sajača Janeza Čolnarja in ga danes izročila deželni sodniji. Pred nekoliko dnevi prišel je Čolnar v leseno barako pri kolodvoru na Dunajski cesti, zahteval klobaso in žganja in plačal z goldinarjem. Ko
mu je branjevka štela drobiž, ukral je klobaso in jo utaknil v žep. Odstevši mu drobiž, vpraša ga branjevka, kdo bode drugo (ukradeno) klobaso plačal. Čolnarja je vprašanje tako razjezilo, da je zgrabil na tleh ležeče železo in ž njim branjevko na glavi teško ranil, potem pa Še z roko po glavi bd. Branjevki se je naposled posrečilo uiti iz barake in klicati na pomoč. Prihitevšega policaja je Čolnar osuval in mu strgal številko izpod vratu. Ko so ga drugi dan zaslišavali zagrešil je še hudodelstvo raz-žaljenja velečastva. Zagovarjati se bode imel razen Blednjega tudi zaradi tatvine, teške telesne poškodbe, razžaljenja in suvanja straže.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Novi Yorlt 15. decembra. Na parobroda „WhiteM, vozečemu v Novi Orleans. nastal požar. Na parobrodu bilo je 40 otrok, ki so se iz zavoda v Wicksburgu zaradi ondu razsajajočih osepnic, peljali domov, 10 osob. ki so otroke spremljale in več potovalcev. Vse te osobe so poginile, tudi več mornarjev se je ponesrečilo.
Ruščuk 15. decembra. (Izvestje Hava-sovo.) Tukajšnji Turki so na predvčerajšnjem shodu sklenili, da novih davkov ne bodo plačevali.
Berolin 15, decembra. Car je Kaul-barsa pri v sprejemu dvakrat poljubil in se mu zahvalil, da Bolgarom ni dovolil nikakih koncesij.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Glede te zadeve je omenjeno visoko ministerstvo poizvedovalo in te poizvedbe so pokazale, da vsled notranje tar me knjige južne železnice ne uživa nobena dežela prednosti, niti pri osobnem niti pri prometu z blagom, torej se take tudi specijelno za Kranjsko ne morejo napraviti. Kar se tiče sprejema mesta Ljubljane, eventuvalno drug'h krajev v Kranjski v južno-severno-avstrijsko ogerski zvezni tarif, se je omenilo, da se je ta tarif napravil za pospeševanje prometa čez Jadranska pristanišča in da torej ni nepogojne potrebe, da bi se raztegnil tudi v promet po suhem, kar bi se moglo tem manj izvesti, ker so se začetkom v imenovan zvezni tarif uštete postaje Gorica, Tržič in Zagrado mej tem izločile.
Glede primer in tabel o tarifih za blago, katere je slavni deželni odbor v podporo svoje prošnje navel, se je pokazalo, da ne veljajo več ali pa morda v kratkem času izgubijo veljavo.
Sicer pa se je družbi južue železuice večkrat priporočalo, naj težnjam trgovinske in obrtno zbornice v Ljubljani in posamičnih interesentov, v kolikor je sploh možno, od slučaja do slučaja ugodi, in imenovano železniško upravite! jstvo je glede tega dalo zagotovilo, da si bode vselej prizadevalo, kranjsko industrijo in trgovino po možnosti pospeševati. Mej tem so se vršile razprave mej družbo južne železnice in c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic zaradi primerne uravnavo posamičnih tarifnih nastavkov za Ljubljano in pričakovati se more, da se jeden del želja Ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice izpolni".
d) Zbornica je rešila:
1. Uložila je nac. kr. državno vojno ministerstvo prošnjo, da se pri zalaganji c. kr. arzenala v Pulji vsprejmo kranjske deske in tramovi. C. kr. ministerstvo je prošnjo uslišalo.
2. Prosila je zbornico na Reki, naj naznani tamošnje tržne navade.
3. Uložila je prošnjo na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje, naj bi se v Kranjski ustanovile obrtne strokovne šole.
4. Uložila je prošnjo do glavnega ravnateljstva južne železnice, naj se upeljejo tour in retour vozni listki.
e) Dopisi c. kr. deželne sodni je v Ljubljani zarad a) upisa tirine J. Singer v Idriji, b) izbrisa firme V. Seunig v Ljubljani, c) upisa sprememb pri firmi Terpinc <fc Zeschko poleg Ljubljane
f) Dopis c. kr. okrožne sodnije v Uudolfovem zarad upisa firme Helena Pohar v Radečah
g) Razglasili so se: ukazi, razpisi o udobavi in druge vafrne stvari; izdala so se: Potrdila o iz voru; dalje potrdila o cenah blaga in pojasnila o solidnosti firm; naslovi in firme so se naznanjale privatnim osobam; konečno odposlali so se dopisi do obrtovalcev zaradi statističnih podatkov*
(Dalje jirih.
Vabilo.
Zaradi bližne Silvestre ve veselice in predstave v gledališči vabi uljudno podpisani odbor p. n. gg. člane čital-niškega pevskega zbora, da bi se polnoštevilno udeležili skušnje v petek dne 17. t. m.      Pevski odbor.
Vabilo k pristopu v mlekarsko zadrugo.
Po sklepu občnega zbora more podpisano na-Čelništvo zadružnike, ki ^plačajo delež po 10 gld. le še do novega leta vsprejeti.
Pozneje vsprejemali se bodo le oni, ki plačajo oO gld. pristopnine, katere pa sedaj ni plačati. Tudi bo odbor mogel pristop sploh zabraniti.
Omeniamo še, da po pravilih določena množina 10 litrov mleka za jedno kravo se razume, računeno na celo leto in na vse upisane krave, torej na pr. kdor ima pet krav, ne bi smel v celem letu uposlati nad petkrat 3050 litrov! Več pač naše krave nemajo mleka!
To v pojasnilo in v prid kmetskim gospodarjem, da ne zamudijo jim gotovo prekoristne prilike! Načelništvo mlekarske zadruge, v Ljubljani 16« dee. 188G.
F r. P o v š e.
Lek v dober kup. Bol u j oči m na želodci priporočati bo pristni ..M nI I-uvi Sei d lit z,-p ra škviu, kiiteri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skutljica z navodom uponihc 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpo&ilja po poštnem povzetji A. Moli, leknmar, e. kr. dvimi« založnik, na Dunaji, TucJjlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli »O V preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(20—9)
Zahvala.
Podpisani nsoja si slav. društvu „Narodna šola", ki je blagovolilo našej Soli veliko šolskega blaga brezplačno poslati, v imenu šoJBke mladeži izreči najtoplejšo zahvalo.
Vodstvo ljudske lole v Begunjah,
dno 1T>. decembra 1886.
Ilinko Portki-ujtiek,
učitelj.
Umrli so v I^jiifrljtfBgk:
V dezetnej bolnici:
13.   decembra:  Josipina Laznik,   delavčeva hči, 2 let. sv. Petra cesta št. 52, za davico
Meteorologično poročilo.
J	Cas opa- L StanJ? zevanja baJ°™ J   |   v mm. 1	Tciu-peratu -si	Vetrovi	Nebo
15. dec. ;| 14. dec.	7. zjutraj 734'«8mm. 2. pop.   734 27 nn. 9. zvečer, 736-55 na.	—24n C 3 0° (J 6 2aC	brezv. si. vzh. si. zah.	megla d. jas. obl.
	7. zjutraj 73590mm. 2. pop.* 7.'34G5mm. 9. zvečer 733 85 mm. 1	3-4° C 10 0° C 7 6° 0	hI. vzb. si. /.ah. si. zab.	obl. d. jas. obl.
Mo-krina v mm.
OOOnm. i
2 OOnra. dežja. 1
Srednja temperatura 2,3° normalom.
in 7-0°, za 3 3° in 81« nad
ID-a.23Ladsls:a "borza,
dne 16. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
		82 gld. 85			kr
		83 .	it	40	
		112	n	15	Ji
		10O	<t	10	
		882		—	
Kreditne akcijo.....		2»3	rt	10	
London ...		125		75	tt
8rebro .......		—		—.	
Napol		9	O	94	n
C. kr. cekini		5	n	96	
Nemške marke		61	»	72'/,	
4°/t. državne srečke iz 1. 1854	250 gld.	131		25	
Državne srečko iz 1. 1HG4	100 gld.	167		25	
Ogrtka zlat * renta 4		104	n	30	
Ogrska papirna rentu 5 ,,		94	n	15	i
6\. štajerske zemljišč, odvez, oblig.		106	it	50	
Dunava rig. srečke 5 .	100 gld	118		—	
Zemlj. obe. nvstr. 4' V . zlati zast. listi		124		—	
Prior, oblig. Elizabetino zapad. Prior, oblig. Ferdinandovo sov.	železnice			_	
	žele. ce	98	n	40	
Kreditne* srečke	100 g	179		— •">	
Rndolfove sicčke	10 „	19		25	
Akcije anglo-avstr. banke	120 ,	113		25	
Tramiuway-<lrušt velj. 170 gld	a. v	214		75	n
V naj cm taloiuijt-t* je nJ.'a in se dobiva po vs.-'i knjig* IršmraA knjiiica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Frankt,
1*u v S° s podobami. Mehko Teza na stane jo kr
Krasna domovina miJa fi svojimi poto<-i, rekami in jeien ji ta umne nharsivo tako ugodno, " -f;a>jr>:a, kakor ne kmalu kaka druj^a deicla. Sredstva in potu, kako isto pri nas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj na Jako umeven tuiiin V gon omenjeni knjižici. Leta bode -•sakemu ki ima srci in skrb ta p&vtdigo narodnega blagostanja, d^bro Milo sredstvo, da se o tem predmeta piit.i. Pi iporoiujeva totej injiiico osebita veleiestiti du Aaz-l/ni, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo s velikim zanimaiiiem prehirali ter iz >t je črpali gotov* lepo korist.
Ig. pl. Kleimnavr čl Fed. ]>a?nberg
knii^otriiiica V Ljubljani na Koil^i\s:u-iu ttrgu.
'893—2)
Mesto zdravnika
V Nreili&kein trg^ii je razpisano. — Zdravnik, ki mora biti doktor medicine in slovenščine zmožen, dobi (iOO gld. letne remuneraeije in se naj dotični oglasi do konca januvarja 1887 pri podpisanem županstvu ulože.
Opomni se, da je trg sam in velika okolica močno obljudena in je tedaj obilne zdravniške prakse pričakovati.
Ol>c»in«. trg Sredinue,
dne 10. grudna 1886. (923 — l) Župan : K o e e v a r.
Cvet zoper tr- ;JJ ? ganje (Gicht)-« 11
]»o «Ir. Malieu a ?>0 kr.,
zoper protin ter revmati/ein, trganje po it i i i li. bolečine v križi ter živcih, oteklino, oirple živce in kile itd. V svojem m-inku
_je ncpiesegljiv in hitro  ter radikalna
Sdiulpnurf*. zdravi, kar dokazuje na stotine priznani iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—10)
IJJ l4%fC\ A   Tlfi\9i(P( rA\*
MM zraven rotovža v Ljnbljani
Un   pošti. J
v sir • ^
Kisla voda, kopališče Radence
b SVOJO jako obilo ..iialro-litliton-kisliiai". (iarodovi poskusi s;> dokazali, daje ogljeno
v., ^sl/r. Jj ^ "rfas^ dokazali,dajo ogJjeno-obj!nc";L. ,7^^^ >V*V^ kisli .Litbion" pri OfUe"oW»"k* proti, u najboljše
natrona, >' in najcot«. šc
le radvantska kisla    ^S,!o     L Ct   *'*>>^ i.i^....;
jo rauvanjska kisla     ">^>? ■ voda kot specifikum p ri: ^^sJo/r. prntinn, kam nji v želoilei, me-^^^ kurji, ledvicali, zlati Žid, branio rici, braborUj zlatenici, /ebidčidli ho-IfZnili. kataru. Ko|irlji. Manuvanjn, roslavnicija een«.
**^«^ z<lra\i-A '**k>^ lo.
ZuloHs: f. 1*1 lili t s v ni, I*. N<il 11 ■■ - <■■- viii n-i-\>.t v Trutu,
A. MiliKiEuli v (iuiici,  v Cclii in Mariboru v v.iaki epi.'c. tiitovhii.
Proda se iz proste roke v Dolenjem Lo^atci h. št. 26 na najugodnejšem kraji ležeče    (924—i)
posestvo in hiša s krčmo
vred, krčma < bstoji že mnogo let in je zrairom dobro obiskana, hiša je pripravna še za VHtku drugo trgovino ali nbrt, oddaljena je od južno žtle/.niške postaje 5 minut. — Posestvo obstoji iz več oralov travnikov, njiv, pašnikov in uozda. — Več o U'ia so poizve pri posesin.ku samem.
Hazijfas.
Občina Ajdovščina razpisuje službo <>l»«-in-sUe»ii /.<lr:i\liika h 1. .jamivarjeni  I S.S7.
S to službo spojena je letna plača 300 gld. iz občinske blagajnice, prosto stanovanje v občinski hiši, potem za ogledovanje živine v nusnicah 100 gld. K temu doda tukajšnja predilnca in barvarniea na leto 200 gld., delavsko društvo 100 «bl., ostaja mu tudi dohodek za cepljenje koz i u sodnijska preiska-vanja.
Zdravnikova služba daje lep dohodek, ker se v bližini občine nahajajo umetni mlini, žage, fužine itd., katerib delavci se jedino le občinskega zdravnika poslužujejo.
V ajdovskem okraji, kateri broji do 15.000 duš in v katerem se drugi zdravnik ne nahaja, sme se zdravnik na dobre zasebne zaslužke zanašati.
Prosilci za to službo moraju dokazati, da so zdravniki vsega zdravilstva in da so zmožni slovenskega ali vsaj jednega slovanskega jezika, naj polože njih dokumentovane prošnje do !JO. decembra t- 1. podpisanemu županstvu, kjer pozvedo tudi druge okolščine. (920—2)
ŽiigriiiiKtvo v Ajdovščini,
dne 11. decembra 188H.
CACAO
ČOKOLADA
ICTOR ScHMIDT &
SftHNE
ki Hta pri prvej  Dunajskej razstavi  kuliinsko umetnosti bili  odlikovani  z  najvišjo odliko,  častnim  diplomom, sta pristni satno, eo imata našo Urjidn • ngisti ovauo varstveno znamko in firmo. (856—lfi)
lftO>l>i Vit ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-HšHtes, v ITJubljaiii pri g. Petru l\;*%suiU-n. Razpošilja so v provincijo proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & S0HNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarmt in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Vabilo na naročitev mleka!
Novo ustanovljena mlekarska zadruga želi tudi Ljubljanskim prebivalcem ustreči z dobrim mlekom, z izvrstnim namiznim surovim maslom, smetano in medlim mlekom, ter vabi na naročitev po sledečih cenah: Mleko prve vrste, vsprejemano v družbini  mlekarnici (na
Češko-vemmarofu v Dolgih ulicah)    .   .   .   .   liter po   9 kr.
Mleko na dom postavljeno    .   .   ■........ n   10 „
Pri veliki noročitvi primerno znižana cena.
Fino namizno surovo maslo   ........   kilo po   1 gld. 40 kr.
Fina smetana.............liter „    1   „  20 „
Navadna smetana........
Medlo ali posneto mleko.........„    „ —   „    4 „
Da bo vodstvo zadruge moglo za novo leto prirediti in odločiti za Ljubljanske naročnike potrebno mleko, prosimo, da se stalne naročitve na mleko blagovole doposlati vodstvu zadruge do 24. decembra t. I.
Za Božične praznike bo zadruga preskrbela že fino namizno surovo maslo, ki se bo od 24. t. m. zamoglo dobiti
Za pošteno blago daje poroštvo
(926-1)
Prva mlekarska zadruga v Ljubljani.
rebanje ze o Možici.
inscem SREČKE
Glavni dobitek v gotovini
£ Mw<8
BOI
10.0005000^ 20°'o || 4788 £S
XSin.sce3na-sre61ce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Itiidimpešta« M'ail/iiergassr O. (787—32
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".