Vodilni socialistični mandatarji so podali izjave k našim vprašanjem Kakor smo že poročali, je deželno vodstvo SPD Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem na sporočilo, da bo pozvala slovenske volivce, naj glasujejo za Socialistično stranko Avstrije, s posebnim pismom zagotovila, da si bo stranka tudi v bodoče prizadevala za nadaljevanje dosledne pomirjevalne politike, pri čemer naj bo v to politiko vfključeno tudi dejstvo, da bo izpolnjevala naložene obveznosti do manjšine. Naš list pa se je še posebej obrnil na zveznega predsednika Socialistične stranke Avstrije dr. Bruna Kreiskega, na predsednika koroške SPD ter na predsednike stranke v dvojezičnih okrajih Beljak, Celovec in Velikovec, kakor tudi na slovenskega kandidata na socialistični listi Hanzija Ogrisa. Prosili smo jih, da zavzamejo stališče do vprašanj naše narodnostne skupnosti. Pri tem smo opozorili na odprta vprašanja člena 7 državne pogodbe ter prosili za mnenje vprašanih in jasno s tem posredno za mnenje SPD, kako si predstavljajo reševanje manjšinskega problema na Koroškem. V naslednjem objavljamo posamezne odgovore v slovenskem prevodu. Kdor želi dobro ravnanje z lastnimi manjšinami v inozemstvu, mora izpričati razumevanje tudi napram manjšinam v svoji deželi Zvezni predsednik Socialistične ke z zastopniki slovenske manjšine stranke Avstrije dr. Bruno KREISKY obeh grupacij. Kar je bilo od meje izjavil: ne odvisno, je bilo tudi storjeno. Ni mi treba dajati tukaj nobenih Le DVP-jevski ministri niso držali obljub, ki vendar vedno puščajo obljub, ki so jih dali. Niti gospod odprte dvome, ali bodo izpolnjene, minister za pouk, kar zadeva grad-Osebno lahko opozorim na svojo njo slovenske gimnazije, niti go-preteklost in na izkušnje, ki ste jih spod zvezni kancler dr. Klaus ni imeli z menoj. Končno sem vendar skrbel za to, da bi bite izpolnjene bil tisti, ki je svoječasno kot zu- obljube, dane slovenski manjšini, nanji minister uvedel redne sestan- Če se je svoječasno pred svojim Znosna rešitev manjšinske problematike možna samo v sodelovanju z manjšino Predsednik SPD na Koroškem, deželni glavar Hans SIMA, je odgovoril: Moje iskreno zadržanje napram slovenski narodnostni skupnosti je gotovo znano. Od nekdaj sem si prizadeval za pomiritev v deželi ter zagovarjal medsebojno toleranco. K temu bi rad pripomnil, da kot toleranco ne razumem le strpnosti v ozkem smislu besede, temveč popolno enakopravnost slovenskih scdeželanov v smislu resnične demokracije. Ponovno sem konkretno poudarjal, da zastopam osebno in da zastopa tudi Socialistična stranka Avstrije stališče, da mora biti večina tako močna, da prizna manjšini v polnem obsegu pravice, ki ji gredo. ; Socialisti smo tudi mnenja, da ugotavljanje manjšine proti volji prizadetih ne predstavlja u-porabnega sredstva za reševanje še odprtih vprašanj, ker bi sprožilo le nov nemir in novo nestrpnost v deželi. Po naši koncepciji je za obe strani znosna rešitev celotne manjšinske problematike mogoča samo v mirnem vzdušju v deželi sami in v dobrososedskih odnosih s Slovenijo, predvsem pa v tesnem sodelovanju z zastopniki manjšine, kakor je to svoječasno obetajoče začel naš predsednik dr. Kreisky kot zunanji minister z rednimi kontaktnimi razgovori. V tej zvezi pa smatram za potrebno opozoriti no dejstvo, dai spada manjšinsko vprašanje prvenstveno v pristojnost zvezne vlade. OVP-jevska samovlada na čelu z zveznim kanclerjem dr. Klausom, ki vedno tako rad poudarja, da je Korošec, in v kateri sodelujeta kot ministra tudi še Korošca deželni predsednik OVP dr. Schleinzer in dr. Weiss, bi bila torej lahko brez vsega rešila še odprla vprašanja. V interesu mirnega sožitja v deželi pa je samoumevna in važna tudi naloga koroške deželne politike, da pri tem reševanju sodeluje. Kot predsednik koroške SPO' in kot deželni giavar bom zato podpiral vsa prizadevanja v tej smeri in se stalno zavzemal za sprejemljivo rešitev. Slovenci morajo biti vsestransko enakopravni Predsednik SPD v okraju Beljak deželni svetnik Erich SUCHANEK je poudaril: Kot okrajni predsednik SPD okraja Beljak, ki v svojem južnem predelu vključuje tudi naselitvena področja slovensko govorečih Korošcev, si vedno prizadevam za pravičen odnos tudi do teh. Koroškega ljudstva si brez slovensko govorečega narodnega dela sploh ni mogoče predstavljati. Zato mu je treba na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in političnega življenja priznati enakopravnost z nemško govorečim prebivalstvom. Srečen sem, da to moje načelno prepričanje uživa tudi neomejeno odobritev in podporo mojih sodelavcev v okrajnem odboru maje stranke, tako da v tem smislu lahko vedno ravnam tudi kot član koroške deželne vlade. Socialisti okraja Beljak v vprašanjih koroških Slovencev ne poznamo dvoličnosti in nobenih zahrbtnih misli, ker nas naša skupna ljubezen do Koroške povezuje z našimi slovenskimi sodeželani. Neomajno sem prepričan, da so njihove neokrnjene pravice trajno zagotovljene le v socialistični Koroški. obiskom na Koroškem in pred svojim potovanjem v Jugoslavijo potrudil, da se je naučil nekaj slovenskih stavkov, potem to slovenski manjšini očitno ne more zadostovati, če po njegovi vrnitvi kljub temu ni bilo nič storjenega. Jaz lahko samo poudarim, da mora tisti, ki želi dobro ravnanje z lastnimi manjšinami v inozemstvu, na primer z južnimi Tirolci v Italiji, izpričati strpnost in razumevanje tudi napram manjšinam v svoji deželi. To tembolj, ker gre pri slovenski manjšini v Avstriji za narodnostno skupnost, katere pripadniki so se po rešitvi mejnega vprašanja izkazali in zadržali vedno kot zvesti in dobri avstrijski državljani. Najprej moramo v deželi biti dobri sosedi Predsednik SPD v okraju Celovec, predsednik deželnega šolskega sveta deželni poslanec Josef GUTTEN-BRUNNER, je med drugim naglasil: Proces oblikovanja zavesti, nastale iz medsebojnega spoštovanja posebnosti drugega in prizadevanja pravic, ki izvirajo iz te posebnosti, se odvija počasi in je — nič nočem olepševati — vedno spet o-grožen, ker na zavest vsakega človeka zelo močno vplivajo različni predsodki, katerih vzrake je v glavnem treba Iskati v podobi, ki si jo ustvarjamo o zgodovini. Vsi nosimo, v dobrem in v slabem, našo in naših prednikov preteklost s seboj. Tako je pat, ki jo hodijo koroški socialisti pri uresničevanju svojih političnih ciljev, prav kar zadeva priznavanje pravic našim slovenskim sodeželanom, pogosto ozka in kamenita in zato tudi polna tež-koč. Tega nočem zamolčati, vendar nikakor ne pretiravam, če ugotovim, da jc moja stranka tista, ki pogosto ne oziraje se na možne volilno-taktične prednosti u-poštcva dejstvo, da je Koroška tudi domovina slovenskih deže-lanov. Če nam je resno za mir in dobro sosedstvo, potem moramo najprej v deželi biti dobri sosedi, in sicer ob polnem medsebojnem spoštovanju človekovih pravic, h katerim spada neomejena pravica do lastnega (Slovcnsfei kandidat slovanskim volivcem Mislim, da se mi ni treba posebej predstavljati, kdo sem. Kot funkcionar v osrednjih slovenskih narodnih organizacijah so mi težnje in skrbi nase narodnostne skupnosti dobro poznane in iskreno pri srcu. Čeprav sem prepričan, da sta obstoj in vsesplošni razvoj naše narodnostne skupnosti odvisna predvsem od nas samih, so dosedanje izkušnje pokazale, da potrebujemo tudi razumevanje in zlasti podporo avstrijske družbe, ki jo predstavljajo v prvi vrsti avstrijske stranke. Če ocenimo dosedanje zadržanje odločilnih avstrijskih strank, pa brez dvoma drži, da je v preteklosti pokazala največ razumevanja za težnje naše narodnostne skupnosti Socialistična stranka Avstrije. Kljub pomanjkljivostim in napakam, ki jih je pokazala tudi ta stranka in katerih nikakor nočem zanikati, je le pozitivna politika te stranke in njenih predstavnikov privedla v deželi do bolj znosnega vzdušja in do dobrih odnosov s sosednjo Slovenijo. Zavedam pa se, da je še mnogo vprašanj odprtih in nerešenih in da bo treba v tej smeri še veliko dela in naporov. Nikakor pa ne moremo iskati koroški Slovenci podpore in pomoči pri tistih političnih skupinah, ki so do sedaj vedno želele in zahtevale ukinitev dvojezičnih šol in vedno spet terjajo tako imenovano ugotavljanje manjšine, pri čemer se sklicujejo na zagotovila svojih veljakov pred dvajsetimi in desetimi leti v Celovcu. Glas za OVP pa tokrat še posebej pomeni tudi podporo FPO in s tem najbolj šovinističnim silam v deželi. Kot član slovenske narodnostne skupnosti in kandidat na listi Socialistične stranke Avstrije se zato z upravičenim pričakovanjem obračam na vse rojake s prošnjo, da izkažejo zaupanje socialistični stranki in da s tem, da glasujejo za listo 1 — 5PO, podprejo njeno dosledno politiko pomirjevanja, napredka in pravičnosti! H a n z i Ogris kandidat SPO za deželni zbor jezika. Smo pa tudi politični jez, ki je doslej odbil vse s strani FPČt in OVP proti pravicam manjšine naperjene napade in jih bo odbijal tudi v bodoče, če nas deželani ne bodo oslabili, temveč okrepili. Narodni svet koroških Slovencev je priporočil pri deželnozborskih volitvah 22. februarja in pri državnozborskih volitvah 1. marca glasovanje za OVP, čeprav njegovi predstavniki dobro vedo, da OVP ne samo da niti s prstom ni mignila za pravico Slovencev do pouka v materinem jeziku, marveč se je proti tej pravici pogosto borila', in da smo socialisti biti tisti, ki smo se brez pridržka postavili za to pravico In se bomo zanjo postavili tudi v bodoče. Isto velja za mnoge poskuse OVP, da bi skupaj z FPO Slovencem z administrativnimi šikana-mi zagrenila uporabo njihovih pravic; in če je Dunaj zdaj pristal, da bo državna gimnazija za Slovence grajena vsaj istočasno z gimnazijo v Velikovcu, potem gre zasluga dejstvu, da se je deželni glavar Sima za to z vso odločnostjo zavzemal na Dunaju. Vsak glas koroškega Slovenca za OVP bi bil torej glas proti njegovim lastnim posebnim političnim težnjam! Na listi SPD za koroški deželni zbor kandidiram na 6. mestu. Sem nemški Korošec, toda moje socialdemokratsko prepričanje mi veleva, da zastopam upravičene težnje vseh Korošcev, h katerim brez strahu prištevam tudi koroške Slovence, kakor delajo to tudi mnogi moji politični prijatelji. Nam ni treba obljubljati nič drugega kot to, kar smo delali že doslej: O spoštovanju človekovih pravic ne samo ob priložnosti govoriti, marveč to spoštovanje tudi prakticirati, ker je to dober prispevek k blaginji vseh ljudi v naši skupni domovini. Vse v korist mirnega razvoja in sožitja Predsednik SPD v okraju Velikovec deželni poslanec in župan občine Železna Kapla-Bela Josef LUBAS pravi: Dragi rojaki! V nekaj dneh boste spet šli na volitve, da s svojim glasom odločite, katera stranka naj v prihodnjih letih nosi glavno odgovornost v občini, deželi in državi. Jaz osebno spet kandidiram v ve-likovškem okraju za deželni zbor, kamor me je Socialistična stranka Avstrije poslala že pred leti. Ves čas mojega delovanja v deželnem zboru sem vztrajno zastopal koristi prebivalstva velikovškega okraja, predvsem pa sem odtočno zastopal stališče socialistične stranke v vprašanju manjšine na Koroškem. Govorim oba jezika in živim med manjšinskim ljudstvom. Zato so mi prav dobro znane njegove želje in težave. Kot doslej bom skupaj z mojimi prijatelji v socialistični stranki tudi v bodoče z vso močjo deloval v interesu mirnega razvoja in sožitja na Koroškem. Očitno je, da nobena druga stranka nima tako jasnega koncepta, kot Socialistična stranka Avstrije, katera je že v preteklosti dovolj jasno dokazala, da njeno vztrajno delo v prid ljudstva na gospodarskem, kulturnem lin 'narodnostnem področju ni samo prazna volilna obljuba, temveč dejstvo. Zato sem prepričan, da boste 22. februarja in 1. marca 1970 v še večji meri zaupali socialističnim mandatarjem in dali svoj glas SOCIALISTIČNI STRANKI AVSTRIJE! PROTI SILAM ŠOVINIZMA BOMO GLASOVALI ZA SPO Avstrijsko-sovjetski razgovori o olajšavah in povečanju prometa po Donavi Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med Avstrijo in Sovjetsko zvezo postaja če-da je živahnejše. Konec januarja je bila — kakor smo v našem listu že obširno poročali — na Dunaju podpisana pogodba o prehodu z dosedanjega bilateralnega na multilateralni sistem v avstrijsko-sovjetski trgovini; hkrati pa so bile določene tudi glavne smernice za novo trgovinsko pogodbo med obema državama, ki jo bodo pripravili tekom leta, tako da bi lahko začela veljati s pričetkom leta 1971. Podrobne priprave za to pogodbo so se medtem že začele. Minuli teden je bila v Gradcu avstrijsko-sovjetska konferenca, ki se je bavila z vprašanji sodelovanja na področju blagovnega prometa po Donavi. Poleg tega so na tej konferenci razpravljali tudi o vprašanjih podaljšanja tega prometa na območja Črnega in Kaspijskega morja ter po rekah Bližnjega vzhoda. V ospredju zanimanja konference je bilo vprašanje, koko olajšati mejne formalnosti v blagovnem prometu po Donavi. Ta promet, ki se v glavnem nanaša na oskrbo Združenih avstrijskih jeklarn in železarn (VOEST) v Linzu z železovo rudo in s premogom iz Sovjetske zveze, ovirajo pretirane formalnosti v sovjetskem mejnem pristanišču Iz-majli. Na konferenci so se sporazumeli, da bo Sovjetska zveza svoje predpise v tem pristanišču sprostila, kar bo omogočilo rednejše dobave za letos predvidenih 350 tisoč ton železove rude in 475.000 ton premoga iz Sovjetske zveze. Eno tretjino tega tovora bo v Linz prepeljala avstrijska donavska plovba, ostali dve tretjini pa podjetja sovjetske donavske plovbe. Drugo vprašanje, ki so ga ob tej priložnosti načeli avstrijski in sovjetski predstavniki, je veliko daljnosežnejši. Gre za uskladitev avstrijskih in sovjetskih interesov v zvezi s podaljšanjem donavske plovbe na Črno in Kaspijsko morje ter na reke Bližnjega vzho- Sejmi v Ljubljani Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se bodo letos zvrstile še naslednje sejemske prireditve: ■ od 9. do 17. maja IX. mednarodni sejem „Alpe-Adria“; ■ od 25. do 27. maja mednarodni vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo in trgovino „SETEX 1970“; ■ od 6. do 14. julija mednarodni lesni sejem; ■ od 29. avgusta do 6. septembra XVI. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme ter V. specializirani sejem gostinske in turistične opreme; ■ od 18. do 23. septembra sejem vrtnarstva »Cvet in sad“; ■ od 6. do 11. oktobra XVII. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »Sodobna elektronika". da vse do Pakistana. V tozadevne razgovore je bilo vključeno tudii vprašanje podaljšanja transportov od pristanišč po kopnem do notranjosti dežel. S tem sta začeli Avstrija in Sovjetska zveza že zdaj postavljati smernice za čas, ko bo z dograditvijo kanala Ren-Main-Donava na- Graške sejemske prireditve Tudi letos bosta v Gradcu dve sejemski prireditvi, in sicer pomladanski sejem v dneh od 30. aprila do 10. maja ter jesenski sejem od 3. do 11. oktobra. Za letošnji spomladanski sejem predvideni čas je vsekakor zelo ugoden, saj bo prireditev zaradi številnih praznikov trajala namesto običajnih 9 tokrat 11 dni, od katerih jih bo kar 6 dela prostih in je torej računati s povečanim obiskom od blizu in tudi iz inozemstva, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, za kateri so graške sejemske prireditve iz leta v leto bolj privlačne. Veliko zanimanje predvsem vlada tudi za letošnjo jesensko sejemsko prireditev, in to celo v deželah Afrike in Srednjega vzhoda. počila možnost plovbe iz 'Evrope na Bližnji vzhod po Renu in Donavi. Prvi del tega kanala med Bambergom in Nurnbergom bo skoraj gotov, drugi del med Nurnbergom in Regensburgom pa bo dograjen do leta 1980. Tako Avstriji kot Sovjetski zvezi gre za to, da pravočasno zavarujeta svoje interese na bodoči evropsko-azijski rečni plovbi, do katere utegne priti že v pičlih desetih letih. Avstrija pa je na omenjenem podaljšanju donavske plovbe še posebno zainteresirana, ker je za njeno trgovino z vzhodom Donava sleij ko prej najvažnejša prometna žila. Na tem tudi naftovod Adria—Dunaj ter plinovod Bratislava ne bosta dosti spremenila. Okoli 70 odstotkov industrijskih delovnih mest v naši državi se namreč že sedaj nahaja na območju Donave, zato je razumljivo, da se skoraj četrtina blagovnega prometa Avstrije z drugimi deželami odvija po Donavi. Čez deset let se bo obseg tega prometa še povečal — po eni strani zato, ker bo dograjen kanal Ren-Main-Donava, prav tako pa tudi spričo prizadevanj, da Avstrija poveča obseg trgovine z deželami Podonavja ter z deželami Bližnjega 'in Srednjega vzhoda. V tem oziru pa je promet po Donavi vsekakor najcenejši in najenostavnejši. Načrti za razvoj Jugoslavije V Jugoslaviji pripravljajo načrte za gospodarski razvoj v prihodnjih petih letih. Strokovnjaki zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje so razčlenili razvojne možnosti in vzporedne podatke o gibanju življenjske ravni v nekaterih državah, katerih raven želi Jugoslavija doseči in jo tudi lahko doseže, seveda, če izpolni določene pogoje. Pri tem so opozorili, da bo osnovne cilje na tem področju mogoče uresničiti le tedaj, če se bo narodni dohodek povečal za 8 odstotkov na leto in če se bo zaposlenost vsako leto povečala za 3, produktivnost dela pa 6, povprečni osebni dohodki pa za 8 odstotkov. Če bi izpolnili vse te pogoje, ugotavljajo strokovnjaki, bi se življenjska raven Jugoslovanov v prihodnjem petletnem obdobju lahko povečala vsako leto povprečno za 8 odstotkov. Nasprotno pa bi se v primeru, da bi narodni dohodek rastel počasneje, na primer samo za 5,2 odstotka na leto, posledice pokazale na mnogih področjih, zlasti seveda na življenjski ravni. V takem položaju bi morali namreč zavreti naraščanje potrošnje, kar bi pomenilo tudi zaviranje proizvodnje industrijskih izdelkov, predvsem boljših in dražjih. Hkrati bi se zmanjšal tudi obseg stanovanjske izgradnje in bi se zožile možnosti za odvajanje sredstev, namenjenih za skupne potrebe prebivalstva. Kaj bi se spremenilo v načinu življenja Jugoslovanov, če bi se te napovedi uresničile, koliko dobrin bi imeli več kot danes in kakšne bi bile) Najbolj nazoren odgovor na to vprašanje nudijo vzporedni podatki o trajnih potrošnih dobrinah, ki jih bodo Jugoslovani imeli konec letošnjega leta in konec prihodnjega srednjeročnega planskega obdobja. Načrtovalci sodijo, da bo letos v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev prišlo povprečno 50 pralnih strojev, konec leta 1975 pa 185 pralnih strojev. Število hladilnikov prav tako na 1000 prebivalcev se bo povečalo od sedanjih 100 na 196, število televizorjev od 92 na 200, električnih štedilnikov od 124 na kakih 210, avtomobilov pa od sedanjih 35 na približno 90 na 1000 prebivalcev. Za primerjavo: ko je narodni dohodek na prebivalca znašal 1000 dolarjev, je v Avstriji prišlo na 1000 prebivalcev 87 avtomobilov, v Italiji 90, na Finskem 82, na Nizozemskem 87 in v Belgiji 96 avtomobilov. O praktičnih učinkih povečanja življenjske ravni po 8-odstotni stopnji govore tudi napovedi o tem, koliko bodo morali delavci (kot primer v industriji in rudarstvu) delati, da bi si lahko kupili določene proizvode. Leta 1966 so morali za kilogram govedine delati 4 ure in 22 minut, ob koncu srednjeročnega planskega razdobja pa bi morali le še 2 uri in 42 minut; za 1 kg kruha so morali leta 1966 delati še 23 minut, medtem ko bi jim leta 1975 zadostovalo 15 minut dela; za nakup moške srajce so morali leta 1966 delati 12 ur, konec petletnega obdobja pa bi bilo dovolj že slabih 6 ur dela. >0<>OCK>0<><>000<><><50<><><><><><><><> 5000000<<00000000000rtni učitelj, strel v koleno." Tudi temu je prižgal cigareto in mu obljubil, da bo v eni uri v bolnišnici. Tako je obšel vse ranjence in z vsakim spregovoril nekaj besed. Medtem se je stotnik Kniecke s svojim oddelkom vrnil in javil, da je pri napadu zgubil enego moža in da imajo enega ranjenca. 5 seboj pa so pripeljali štiri ujetnike. Major ga je površno poslušal in zamahnil z roko. »Čim manj ceremonij. Pripeljite ujetnike!" Gorski lovci so pripeljali štiri zvezane in okrvavljene fante in jih postavili predenj v vrsto. Major se je razkoračil pred njimi in jih zvedavo ogledoval. Trije so bili mladi, na pogled kmečki sinovi, med njimi pa je bil tudi starejši možak. Vsi so bili bledi in prepadeni. Videli so nemške mrtvece In peljali so jih mimo ranjencev. Pogledi vojakov jim niso obetali nič dobrega. Nekaj časa jih je Wolf nepremično gledal, ne da bi jih kar koli vprašal. Užival je ob njihovem strahu. Najstarejši med njimi se je zamajal, klecnil in padel. Kri mu je privrela iz ust in mu tekla po bradi. Dva vojaka sta ga znova f>ostav!la na noge. »Zna kdo od vas nemško?" je rezko vprašal major. Ujetniki so molčali. Poklical je Ano, da bo prevedla, kar bo vprašal. Rekel je, da mora zvedeti od njih neke malenkosti, šla je k njemu, noge so še ji šibile in hladne znojne kaplje so ji stopile na čelo. »Vprašajte jih, kateri enoti pripadajo, od kod so prišli, kam so namenjeni in če se kakšna enota zadržuje tu okolil” Ana je prevedla njegove besede z drhtečim glasom. Oči vseh štirih so se uprle vanjo in jo žgale kot žerjavica. Molčali so kot grobovi. »Ponovite vprašanje in povejte jim, da jih postrelimo kot pse, če ne bodo spregovorili! Nimamo časa,” je zarenčal Wolf na ujetnike. Zaman je ponovila vprašanje in grožnjo. Jetniki so molčali. Le stari se je oglasil čez čas: »Gospodična, prosite zamel Kmet sem in štiri otroke imam. S silo so me vzeli v hosto. Šele štirinajst dni sem med njimi. Vlačili so me za sabo, ne vem pa ničesar," je stokajoče prosil možak. Prevedla je, major pa se je razsrdil: »Odpre naj svoj gobec umazani in pove, kar sem vprašal!" VOLILNO ZBOROVANJE V ŠT. JANŽU: Jasne besede deželnega glavarja Sime Zadnji tedni so v znamenju volilnih zborovanj. Tudi pri nas v Št. Janžu smo imeli že več takih shodov, ki so jih priredile razne politične stranke. Minulo nedeljo pa je bilo v gostilni pri Činkovcu zborovanje socialistične stranke, na katerem je govoril deželni glavar Hans Sima, ki sta ga spremljala okrajni tajnik SPO H. Book ter slovenski kandidat na socialistični listi za deželni zbor Hanzi Ogris. Čeprav je bilo na zborovanju največ takih ljudi, ki se ne priznavajo k slovenski narodnostni skupnosti, je deželni glavar pretežni del svojega govora posvetil problemom slovenske manjšine na Koroškem. Deželni glavar Sima je znova po- je njun skupni cilj, da po volitvah združeno nastopita proti SPO in torej tudi proti slovenski manjšini. Socialistična stranka — je naglasil Sima — takemu ugotavljanju odločno nasprotuje, ker je mnenja, da je manjšinska vprašanja mogoče reševati le v sodelovanju z manjšino; v tem primeru pa je znano, da Slovenci ugotavljanje odklanjajo. „Vsaka odločitev večine proti koroškim Slovencem in brez njihove vednosti bi bila nedemokratična in krivična." V zadevi vetrinjskega gradu je deželni glavar izjavil, da njegova stranka odklanja predlog, po katerem naj bi bil grad kraj srečanja, ker je mnenja, da mora biti tak kraj srečanja zunaj na deželi, kjer žive skupaj pripadniki obeh narodov. „Tam je treba ustvariti dobre odnose ter gojiti strpnost in medsebojno spoštovanje." Zato je namen OVP, da bi vetrinjski grad postal kraj srečanja, nestvaren in neuresničljiv. Nato je izrazil začudenje glede odločitve Narodnega sveta koroških Slovencev, ki poziva slovenske volivce na podporo OVP. isti NskS — je dejal deželni glavar — pa se je v manjšinskih vprašanjih obračal za pomoč nanj in bi ga moral pravzaprav nasloviti na »prijateljsko" OVP, ki za težnje slovenske manjšine še nikoli ni pokazala razumevanja. Ob tej priložnosti je opozoril še na nedavno televizijsko oddajo, posvečeno deželnozborskim volitvam, pri kateri 'OVP-jevski mandatar ni omenil niti besedice v korist oziroma zaščito Slovencev. Zato ga res zelo zanima, je poudaril deželni glavar, koliko volivcev se bo odzvalo pozivu NskS; vendar pa bo njegova stranka tudi v bodoče podpirala težnje vseh koroških Slovencev, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev posameznikov ali organizacije. Besede deželnega glavarja Sime o manjšinskih vprašanjih so bile zelo jasne in odločilne ter so mor- udaril, da se slej ko prej zavzema za politiko dobrega sožitja med obema narodoma v deželi; to je stališče njegove stranke in to stališče tolmači tudi na zborovanjih v drugih krajih Koroške. Glede tako imenovanega ugotavljanja manjšine je deželni glavar dejal, da tako ugotavljanje zahteva koroška FPO, s tem pa tudi 'OVP, saj Bilčovs Blaža se čas letošnjih volitev, ki imajo svoj pričetek v nedeljo 22. t. m. z valitvami v deželni zbor naše koroške dežele. To občutimo tudi pri nas v Bilčovsu. Visoki funkcionarji posameznih političnih strank govorijo na svojih zborovanjih, kamor vabijo naše ljudi ter jih tam snubijo za glasove. Slovencev sicer ne poznajo, a za njihove glasove pa jim le gre. Tako smo imeli v Bilčovsu minulo nedeljo kar pred cerkvijo zborovanje na katerem je govoril OVP-jevski minister Schleinzer. V Zgornji vesci, ki tudi spada v našo občino pa je govoril predstavnik FPO-ja Tschemer-njak iz Vetrinja. Kot vse kaže sta se ti dve stranki pobotali, da skupno gresta proti Socialistom in na ta način skušata dobiti vodstvo v naši deželi v svoje roke. Isti dan je pni nas v Bilčovsu v Miklavževi gostilni imela zborovanje tudi SPO. Govoril je namestnik deželnega glavarja dr. Kerstniik, ki je imel zelo dober in dovršen, predvsem pa prepričljiv govor. Tega zborovanja se je udeležilo zelo veliko volilnih upravičencev. Mi v Bilčovsu pa se zavedamo, kakšna bi bila usoda našega naroda, ako bi OVP in FPO dobili večino oziroma šli v koalicijo in tako zavladali v naši deželi. Zato pa bo vsak, kdor jasno vidi glasoval za stranko delovnih ljudi, SPO! Jaka Špicar umrl V Ljubljani je umrl naš rojak Jaka Špicar; pogreb bo danes v petek ob 14.30 uri na ljubljanskem pokopališču na Žalah. da začudile tudi enega ali drugega udeleženca zborovanja oziroma člana lokalne strankine organizacije. Na splošno pa je napravil deželni glavar s svojo odkritostjo zelo dober vtis, kajti njegove izjave niso zvenele po volilni propagandi, marveč so pričale o resni zavzetosti iln iskreni pripravljenosti, voditi politiko v korist vseh deželanov, kar je vzbudilo ugoden odziv predvsem med mladimi volivci. Zelo dober vtis pa je med našimi ljudmi zapustil tudi slovenski kandidat na socialistični listi Hanzi Ogris, ki se je zadržal v Št. Janžu celo popoldne. Tako smo imeli priložnost spoznati njegov položaj v stranki, kakor tudi njegovo stališče, ki ga bo, če pride v deželni zbor, zastopal v korist koroških Slovencev. Posrečen tovariški večer PRIJATELJEV KOROŠKIH SLOVENCEV NA JESENICAH Občinski odbor Zveze borcev in tudi slabe vremenske prilike niso občinska konferenca SZDL sta skupno z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij na Jesenicah priredili v soboto 14. februarja v Delavskem domu na Jesenicah tovariški večer prijateljev koroških Slovencev. Na ta večer so prireditelji povabili tudi predstavnike Zveze korokih partizanov, Slovenske prosvetne zveze ter slovenske gimnazije v Celovcu, ki je s svojim oktetom sodelovala v kulturnem sporedu večera. Prav tako sta na povabilo sodelovala tudi pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Uvodne in pozdravne besede je spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Franc Konobel - Slovenko, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad številnim odzivom, zlasti pa veliko udeležbo s strani koroških rojakov, katerih Lep uspeh zborovskega tečaja v Dobrli vasi Obe kulturni organizaciji koroških Slovencev — Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza — sta ob koncu minulega leta priredili režiserski tečaj v Tinjah. V okviru tega dogovora o sodelovanju na področju vzgoje in izobrazbe prosvetnih delavcev pa je v soboto in nedeljo priredila Slovenska prosvetna zveza v hotelu Rutar v Dobrli vasi tečaj za zborovodje, katerega so se udeležili zborovodje pevskih zborov, včlanjenih v obe kulturni organizaciji. Poleg tega so prireditelji na tečaj povabili tudi Zvezo pevskih društev in zborovodjo pevskega zbo-Gadlus“, ki nista včlanjena v ga Krščansko kulturno zvezo. Slednji se povabilu iz neznanih vzrokov ni odzval, pač pa so se tečaja udeležili nekateri pevci omenjenega zbora, ker je Slovenska prosvetna zveza vabila na tečaj tudi učitelje, ki se zanimajo za zborovsko dejavnost. To je bil prvi zborovodski tečaj, ki sta ga priredili v skupni organizaciji SPZ in KKZ. Kot znano je SPZ take tečaje za svoje zborovodje prirejala že več kot deset let in je na le-te vabila tudi predstavnike drugih pevskih zborov in zvez. Zal v prejšnjih letih na ta vabila skoraj ni bilo odziva in so se zaradi tega tečaji pač odvijali le za zborovodje in pevce v SPZ včlanjenih pevskih zborov oziroma društev. Tečaja v Dobrli vasi pa se je udeležilo res lepo število zborovodij in mladih glasbenih interesentov vseh vabljenih organizacij, zlasti pa mladih učiteljev, ki se zanimajo za zborovsko dejavnost. Slovenski prosvetni zvezi kot prirediteljici tega tečaja je uspelo pridobiti tri priznane glasbene pedagoge in praktike iz Slovenije, ki jih je stavil na razpolago v pomoč slovenski manjšini na Koroškem republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS. To so bili prof. Radovan Gobec, prof. Lojze Lebič in prof. Branko Rajšter, trije priznani strokovnjaki in glasbeni umetniki. Tečajnikom so posredovali svoje izkušnje in znanje iz sodobne zborovske pedagogike, ki so tečajnikom pomenili res nove prijeme za študij in interpretacijo zborovskih skladb. Goste in strokovnjake iz Ljubljane, ki so prišli pod vodstvom prof. Radovana Gobca, je kot prireditelj pozdravil predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss; v imenu Krščanske kulturne zveze je spregovoril pozdravne besede podpredsednik Mihor, medtem ko je v imenu Zveze pevskih društev izrekel dobrodošlico Tomaž Holmar. Ob koncu tečaja se je predsednik Slovenske prosvetne zveze zahvalil strokovnjakom za njihovo pomoč pri širjenju slovenske pesmi na Koroškem, besedo zahvale pa je izrekel tudi udeležencem tečaja. Tečajniki so izrazili željo, da bi take tečaje prirejali tudi v bodoče, ker se zavedajo, kako važno in potrebno je vzgajati strokovne kadre, zlasti med mladimi učitelji, ki imajo veselje do prosvetnega dela. mogle zadržati, da se povabilu ne bi odzvali. Posebej je naglasil veselje nad številnim zastopstvom dijakov slovenske gimnazije ki so prišli pod vodstvom petih profesorjev. Ob tej priložnosti je predsedniku Zveze koroških partizanov Karlu Prašniku - Gašperju čestital tudi k 60-letnemu življenjskemu jubileju, ki ga je pred kratkim praznoval. Za njim je povzel besedo predsednik občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij Jože Varl in dejal, da so na Jesenicah v zadnjem času morda res nekoliko zanemarjali stike s Slovenci onstran Karavank, zato hočejo v bodoče bolj redno gojiti stike s slovenskimi društvi lin organizacijami na Koroškem, ta večer pa naj bo začetek takega sodelovanja. Nato je pevski zbor »Jeklar" pod vodstvom zborovodje 'Poldeta Ulage zapel Prešernovo »Zdravljico" in s tem simbolično potrdil iskreno željo prijateljev koroških Slovencev na Jesenicah, namreč da je njihovo prizadevanje v duhu dobrega sosedstva in mirnega sožitja. V tem primeru velja to še posebej, ker ne gre samo za dobrososedske odnose, temveč za bratske vezi Slovencev tu in onstran meje, ki imamo skupno materino besedo in gojimo tudi skupno kulturo. V nadaljnjem sporedu večera je poleg domačega pevskega zbora nastopala tudi jeseniška folklorna skupina. Prav tako je na prireditvi sodeloval oktet slovenske gimnazije v Celovcu, ki je med poslušalci našel izredno topel sprejem. Tudi naša pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot, ki sta se Jeseničanom predstavila s svojim literarnim delom, sta pri poslušalcih vzbudila veliko zanimanje in pozornost. Kot književnik-domačin pa je prebral nekaj svojih partizanskih pesmi Miha Klinar. Večer se je končal v prijetni družabnosti in prijateljskih pogovorih. Za dobro razpoloženje je skrbel jeseniški inštrumentalni kvintet. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec. Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Podprimo politiko mirnega razvoja in sožitja - glasujmo za listo 1 - SPO! Komaj je odgovorila, da ničesar ne ve, je majorja vrglo iz ravnotežja. Opazil je, da ima fant kodrastih las, s presekanim čelom, zvezdo na rokavu. Stopil je predenj In s prstom pokazal nanj. »Tega vprašajte!" Opazoval ga je z uničujočim pogledom. Fant pa se mu je zaničljivo posmehnil in mu oporno gledal v oči, kar je spravilo majorja v besnost. »V/erther, naučite mi tega psa govoriti!" se je obrnil k človeku s konjsko glavo in ribjimi očmi, ki je v enoti dresiral pse in igral vlogo krvnika. »Da, gospod major," je ogovorjeni strumno udaril s petami, naglo pristopil in si odpel pasji bič od pasu ter se postavil pred fanta tako okretno, da se je takoj videlo, da je posla navajen. Fant ni odgovoril. Pasji dreser je zamahnil z bičem prek njegovega obraza, da se je fantu pocedila kri. Za hip je okamnel, mišice na rokah so se mu napele in skoraj bi planil. Pa je obstal. Le razsekani obraz se mu je spačil v silnem sovraštvu. Ustnice so se mu skrivile v upornem loku. »Govoril bom. Zdaj me poslušaj, ti švabska vlačuga, da kaj ne pozabiš! Jaz sem desetar Milko v brigadi, ki tolče Nemce. Povej temu svojemu iprascu, da vas napadajo tri brigade. Stisnile vas bodo v Idrijo in zmečkale kot ščurke. Pljunem na vas, na vaš kljukasti križ in na vašega pleskarja! In tudi nate!” Ana je prebledela. Glas ji je obtičal v grlu. Ni vsega povedala. Samo tisto o brigadah. Majorju je fantov obraz vse povedal. Ni poslušal do konca. »Ta dva takoj ustrelite, stotnik Kniecke!" Pokazal je na desetarja in na starega. »Da potolažimo srd naših mrtvih In ranjenih. Od dveh preostalih pa bomo v Idriji iztisnili vse, kar ise bo dalo." ,Werther, Hans, Rilcke!" je zavpil stotnik Kniecke. Skočili so k njima, ju prijeli za roke in ju peljali h glo- beli. Ranjenci so dvignili glave, da ne bi zamudili predstave, prirejene njim na čast, za lajšanje njihovih muk. Šla sta voljno z njimi. Ko so obstali, je starejši zajokal. Solze so mu brazdale razgubani obraz. Padel je na kolena in sklonil glavo, kot bi skušal moliti. Dreser je pristopil in ga ustrelil s pištolo v tilnik. Padel je kakor vreča in trzal na tleh pred njegovimi nogami. Dal mu je še strel v glavo in telo se je umirilo. Zdaj je bila vrsta na desetarju. Vojak, ki ga je vodil, ga je sunil v rebra, da je stopil pred desetarja. Tedaj se je fant bliskovito zasukal in s polovičnim obratom telesa, z iztegnjenimi, zvezanimi rokami udaril dreserja po sencih, da se je ta zvalil po tleh, in skočil. Tekel je navzdol po pobočju. Za njim se je usula toča krogel. Bilo je kot zakleto, da ga ni nihče zadel. 2e je zavil med debla, pred njim je bila le še jasa. »Hej, ostrostrelec Hiegel!" je zavpil stotnik. Iz gruče pri ranjencih se je dvignil mlad, visok fant. Puška z daljnogledom mu je sedla k licu. En sam strel je jeknil in partizon se je zrušil. Nekaj vojakov je skočilo proti kraju, kjer je omahnil. _ n »Vsi nazaj!" je zarjul Walf. »Morda je samo ranjen, so ugovarjali. »Tudi če je. Naj jo odnese, če mu je sreča naklonjena!" je dejal velikodušno Wolf, kot reče lovec na brakadi, kadar mu uteče divjad. Potem je pristopil k strelcu. »Zelo dobro! Krasen strel! Čestitam vam, mladi mož! Kako vam je le ime? Vi ste zaslužili cigaro. Moram si vas zapomniti, moram." Stisnil je fantu roko in mu poklonil cigaro. Medtem je posebna skupina s pomočjo tankov zrinila s ceste podrta debla. Cesta k sreči ni bila minirana. »Konec komedije," je zavpil major in dal vojski povelja za odhod. Stroji so zabobneli in motorizirana kolona je nadaljevala pot. Vozili so še bolj previdno kakor doslej. Pred tanki sta vozila zdaj dva tovornjaka. Prvi je bil prazen, drugi pa napolnjen s mrliči. Major je vzpostavil s postojanko radijsko zvezo. Sporočili so mu, da mu bodo poslali pomoč. V blindironem avtomobilu so major, Kniecke in Ana vsak po svoje poskušali pregnali napetost in strah pred morebitnim ponovnim napadom. Major je začel govoriti: »Sedaj ste videli, Kniecke ne samo to, da so nas pričakali po vašem okusu, marveč da znajo tudi dobro zadeti.’ »Moram priznati, tudi če tega ne bi hotel, da je bil napad drzno in vojaško izpeljan. Kot vojaku se mi zdi smešno, da to vojsko imenujemo bando. 2e večkrat sem razmišljal o tem, pa nisem našel nikogar, ki bi mu to povedal. Poglejte, vsaka presita zaledna podgana v Nemčiji in razni priskledniki front porečejo: A, ti si se pa boril v Jugoslaviji z banditi. Tam vam je bilo lepo. Spali ste po postojankah na toplem in streljali talce, da vam orožje ni zarjavelo. Sprehodili pa ste se le toliko, da se hoje niste odvadili. Takale praksa, pa toliko mrtvih in ranjenih! Res smešno, med nama rečeno, gospod major, bande držijo šestnajst nemških divizij na Balkanu in med njimi celo nekaj elitnih!" »Kniecke! Dovolite mi pojasnilo! Navodilo, da se beseda partizani ne uporablja, pač pa samo banditi, je dal sam Himmler, zato o tem raje ne govoriva. Samo zmotite se pred generalom, kar pobesni. Vse drugo so manevri politikantov. Tega vojak nikdar ne razume. Da bi razmišljal o tem, je prepovedano! To bi bila nepotrebna poraba državnega časa. V rajhu ima vsak svojo nologo, za drugo naj se ne meni. Kar ste rekli, je teoretično točno, toda praktično nesprejemljivo. Vidim, stotnik da ste nekoliko anor-hiično nastrojeni. Preveč mislite. In zgrabite takoj za roko, če vam pomolim samo prst,” ga je obdeloval major v stilu, kot je general govoril z njim. »Oprostite, gospod major! Kot vojak se zanimam za Slavje na prelomu tisočletij Praznike je treba praznovati, kadar so, zlasti za pomembne med njimi pa so potrebne dolge in skrbne priprave. Angležu Johnu Goodmanu se zdi v redu in prav posvetiti že zdaj vse prizadevanje slavju, ki bo nanj treba čakati že tri desetletja: prelom tisočletij. Bila bi prava sramota za človeštvo, sodi Goodman, če se ne bi vsestransko pripravili na silno redek dogodek. .Naravnost presenetljivo |e," pravi Goodman, „da se nikomur ne zdi vredno pomisliti na zgodovinski trenutek, najhujši črnogledi celo trdijo, da se bo svet tačas če zdavnaj spremenil v veliko atomsko gobo in se raztreščil v prah. Osebno sem optimist, po mojem prepričanju bo človeštvo slovesno in v vedrem razpoloženju doživelo leto 2000, to pa je treba primerno proslaviti." V želji, da bi vso reč dobro organizirali, je Goodman ustanovil združenje z zvenečim imenom .Svetovno združenje za slavje v letu 2000", se sam postavil za tajnika in začel razpošiljati vabila k sodelovanju. Kako bi po Goodmanovi zamisli najbolje proslavili veliki dogodek! Za zdaj ni še nič otipljivega, Goodman želi, da bi ljudje vsepovsod razmišljali o tem, u-stanavljali pripravljalne odbore in se priključili k njegovemu .svetovnemu združenju" ter skupno pripravili program, ki bi se raztezal čez vse desetletje 1995— 2005. Za zdaj predlaga Goodman samo to, da bi po vsem svetu sadili .drevesa tisočletij”. .Drevo je simbol življenja," pojasnjuje svojo misel, po kateri bi začetek novega tisočletja počastili s tem, da bi sadili drevje bodisi posamič bodisi v gajih ali drevoredih. Še bolje bi bilo, če bi vsaka dežela pripravila zaokroženo področje, na katerem bi posadili drevje in ga imenovali .Naravni park 2000". Izvedbe zamisli bi sicer nekaj stala, toda človeštvo naj navsezadnje tudi nekaj plača za edinstveno priložnost, ko bo lahko pisalo letnico s tremi ničlami, povrhu pa bi bila atomska vojna prav gotovo precej dražja, dodaja Goodman v značilno angleškem humorju. Svetovna elita tiska Večina svetovnih časopisov objavlja na svojih straneh .površne, nesmiselne in tendenciozne članke,“ ki za bralce predstavljajo .heterogeno mešanico trivialnosti". Po tej ostri splošni ugotovitvi pa John C. Merril, profesor novinarstva na univerzi v Missouriju (ZDA) v svoji oceni svetovnega tiska ugotavlja, da tudi število .resnih, intelektualnih listov" nenehoma narašča. V recenziji, ki je izšla kot knjiga z naslovom .Elitni tisk", je Merril izbral sto časopisov z vsega sveta in jih po kvaliteti razvrstil v nekakšno piramido, v kateri deset listov predstavlja .prvo elito", dvajset »drugo elito", trideset .četrto elito" in štirideset .skoraj elito". Poglejmo, kako je Merril razvrstil deset najboljših, oziroma najvplivnejših listov na svetu: 1. The New York Times — ponosen, skorajda aroganten list, ki ga nimajo vsi v čislih, a ga nihče ne more prezreti; njegova glavna značilnost je temeljitost. 2. Neue Ziircher Zeitung — individualen, zelo resen, zelo odgovoren in zelo kozmopoli-tanski list; dogajanja po svetu obravnava objektivno in neprizadeto. 3- Le Monde (Pariz) — intelektualen, realističen, hladen in ne prenagljen list; njegova glavna značilnost je, da se ne uklanja muham modernega novinarstva in da pogosto vnaprej predvideva razvoj dogodkov. 4. The Guardian (Manchester-London) — predstavnik dobro obveščene, napredne britanske misli; ne omejuje se na golo poročanje, ampak objavlja živahne in kritične politične polemike. 5- The Times (London) — uglajen, dobro urejen, iskriv list; zaradi odlično napisanih člankov je skorajda pojem dobrega novinarstva. 6. Pravda (Moskva) — umirjen in pust list; kot glasilo sovjetske partije zavzema stališče do skoraj vseh vprašanj javnega življenja v Sovjetski zvezi. 7. Žen min ži hao (Peking) — list, ki je bolj vladni stenčas kot časopis in ga verjetno bere več ljudi kot katerikoli drugi list na svetu. 8. Borba (Beograd) — zelo kritičen, razsoden in intelektualno živahen list; njegova ekipa tujih dopisnikov je verjetno najboljša v vsej vzhodni Evropi. 9. UOsservatore Romano (Vatikan) —list, ki izraža papeževo mišljenje o dogajanjih po svetu in poroča o novicah mirno in skozi prizmo zgodovine; kljub majhni nakladi (70.000 izvodov na dan) je precej vpliven, saj so nanj naročeni cerkveni dostojanstveniki po vsem svetu. 10. ABC (Madrid) — natančen list, ki med članke o literaturi, glasbi in filozofiji od časa do časa vtihotaplja tudi politične prispevke. Drobne zanimivosti • Robert Merili iz Cranea v Missouriju je bil na lovu. V gozdu se je spotaknil in padel. Pri tem se je zapletel v vejo in puika se je sprožila. Krogla se je v boku zarila v nepazljivega lovca in mu odrezala slepič tako gladko, kot bi ga najboljši kirurg s skalpelom. Hujših posledic na srečo ni bilo. • Zgodovina pozna le eno kraljico, ki ni vladala niti 24 ur. Bila je to ]uana de Castro, ki se je maja 1354 poročila s kastiljskim kraljem Pedrom I. Poročne slovesnosti sta opravila v Cuellarju dva škola. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo potem. Naslednje jutro je kralj zakon razveljavil in ni svojo žene nikdar več videl, čeprav je živela še 15 let. PRIČEVANJE V SOLZAH „Neki starček ni hotel slediti ameriškemu vojaku, ki mu je grozil s puško. Vojak mu je zasadil bajonet v trebuh in nato večkrat ustrelil vanj. Potem sem videla, kako je truplo zbrcal k drugim mrtvecem. Vaščanom, ki jih niso pobili, so zvezali roke in jih nagnali na tovornjake, ki so jih potem odpeljali v meni neznano smer." Tako je pripovedovala 21-letna Pham Thi Lien (ena od preživelih prič ameriških pokolov v Južnem Vietnamu) na veliki tiskovni konferenci v Stockholmu. Z njo je bila 12-letna Vo Thi Lien, ki je opisala svoje strašne spomine iz pokola v Song Myju. Obe dekleti je spremljal angleški tolmač, gospa Le Thi Cao, ki je med drugim dejala mnogim zbranim švedskim in tujim novinarjem: „Upam, da boste pisali o zločinih, ki jih ameriški vojaki delajo v naši deželi, tako da bodo odšli domov in bodo naši ljudje lahko živeli v miru." Mlajše dekle, z dvema kitama temnih las in žalostnimi črnimi očmi, je začelo. Vstala je in govorila glasno in razločno, ne da bi se ji tresel glas. Opisala je dogodke 16. marca 1968 v vasi My Lai, ko so Američani pobili osemnajst članov njene družine. „Živeli smo v vasi My Lai, delu Song Myja. Lepega dne se je na nebu prikazalo enajst vojaških helikopterjev. Dedek, babica in jaz smo takoj skočili v zaklonišče. Toda ko je babica šla čez nekaj časa na prosto, da bi pogledala, če so vojaki že odleteli, jo je zadela krogla in padla je na mestu mrtva. Njeno kri sem imela na svojem obrazu in po vsem telesu. Ko je bilo napada konec, sem videla množice mrtvih. Videla sem, kako je vojak z bajonetom zabodel nekega dečka." V o Thi Lien je našla tudi dve od svojih sester in njihove otroke zabodene. Videla je vaščane, ki so jih vojaki pohabili. Vsenaokrog so bile na zemlji krvave lise. Eden njenih malih bratrancev je padel pod rafali iz brzostrelke. Ko je V o Thi Lien prišla nazaj v zaklonišče, je povedala, kaj je videla. Svojemu bratu, ki je hotel ven, je zakričala, naj ostane v zaklonišču, toda ni je poslušal. Američani so ubili tudi njega. Ko je to povedala, V o Tki Lien ni več zdržala v svoji nenaravni neprizadetosti. Glas se ji je stresel; 12-Utnemn dekletu so se udrle solze. Novinarji so bili očitno ganjeni. „Naposled so Američani prišli tudi v naše zaklonišče. Ustrelili so mojega najmlajšega bratca, Nič nisem mogla storiti, da bi mu pomagala. Videla sem ga umreti." Potem ril zmogla več pripovedovati. „lz naše vasi nas je preživelo samo pet. Ko so Američani odšli, sva dedek in jaz pokopala babico in druge. Prijazni ljudje v vasi so mi potem pomagali, da sem prišla iz vasi, in tako sem sedaj tukaj." Dekle se je sesedlo na stol. Trudno se je naslonilo na švedsko dekle, ki je ves čas bilo sedelo ob njej in jo držalo za roke. Vo Thi Lien je zdržala vso pripoved — tokrat še. Pham Thi Lien je stara 21 let in torej že odrasla ženska. Živela je v drugem okraju in pokol, ki ga je opisala, se je zgodil v vasi Binh Chau v pokrajini Ba Lang An dne 13. januarja 1969. Obe dekleti si nista v sorodu, čeprav se obe pišeta Thi Lien. To je čisto naključje. Strica in očeta Pham Thi Lien so južnokorejski zavezniki Američanov ubili že januarja 1966. Pred napadom na njeno vas je bilo dekle v zaporu zaradi suma, da je sode-y.v.ala 5 FNO (juznovietnamska osvobodilna fronta — op. ured.). Pri tem so jo tudi mučili in Pham Thie Lien je pokazala sledi na svojih rokah. Ko so Američani napadli njeno vas, je njena mati delala na riževem polju. Metalci ognja v tankih so zažgali vrt okoli njene hiše, katero so poprej popolnoma uničile topovske granate. Vse naokrog so ležali mrtveci. »Po napadu smo vsi preživeli začeli iskati člane naših družin. Ker doma nisem mogla najti svoje matere in treh sester, sem se napotila proti zaklonišču enega mojih stricev. V ruševinah sem našla roko, ki je pripadala eni mojih sester. To sem spoznala po tkanini njenega rokava in po zapestnici. Pozneje sem izvedela, da je vse ubila mina, ki je eksplodirala v zaklonišču. Matere nisem mogla najti." Pham Thi Lien je govorila jedrnato in skoraj brez občutkov. Vendar se je naposled tudi njej začel tresti glas, ko je začela pripovedovati o iskanju svoje družine. Američani so v njeni vasi pobili 300 ljudi. Pham Thi Lien ne ve, če je njen brat še živ. „Upam samo, da se je rešil in da se bova nekega dne srečala." 21-letna Vietnamka je pri tem začela jokati. In ko je nadaljevala svojo pripoved, je jokala, ne da bi zganila syo) obraz, ne da bi njen glas oslabil. Solze so ji nenehno tekle po licih. Ves ta čas je Vo Thi Lien, njena 12-letna spremljevalka, tiho sedela ob njej in s trudnimi očmi gledala na kopico novinarjev, fotoreporterjev in kamermanov, ki so na film zabeležili skoraj vsako solzo njene tovarišice. Za seboj je imela že nekaj podobnih konferenc, kajti te Vietnamke so poprej pričale v Bolgariji in na Madžarskem. Njihovo potovanje finan-sira svetovna federacija demokratične mladine, na Švedskem pa so bili njihovi gostitelji združeni odbori za podporo vietnamski FNO. Podobne konference so oziroma bodo imele tudi na Norveškem, Danskem in Finskem, morda pa tudi v Zahodni Nemčiji in Belgiji. praktične smotre. Kaj more politika brez vojaške sile! Praktični smoter tega, da so partizani banditi, pa bi bil ta, da bi midva in tudi lepa gospodična v najinem spremstvu s svincem v trebuhu odšli s tega sveta, če bi nas napadla brigada in bi bili slučajno ujeti. V nasprotnem primeru pa bi šli v vojno ujetništvo in bi nas vsaj zamenjali s kakšnim koštrunom. Vidite, tako bi se zgodilo z nama, kakor ste vi storili z ranjenci. Tako ubijamo drug drugemu ranjence, v glavnem pa jih pobijamo mi." »Stojte, gospod stotnik! Vi mi nekaj očitate," se je na-mršil Walf. »Ničesar! Oprostite, major. Kar govoriva, je akademska debata brez praktične vrednosti ali odkrit tovariški razgovor dveh oficirjev." »Kar mislite reči, tudi brez praktične vrednosti, ali ne," je vpadel major v besedo in nadaljeval: »Vem, kam merite. Poznam vas. Na vojno mednarodno pravo. Pravo pa je itak uzakonitev pravice močnejših za uveljavitev neenakosti med ljudmi. Sredstvo, da šibkejši po nekem ceremonialu podlegajo močnejšim. Vse drugo je čenčarija in ceremonija. Ne pozabite tega, da smo v totalni vojni, v kateri človek kot poedinec ne pomeni ničesar. Potem pa se sprašujete, kdo si je totalno vojno izmislil, ali Rimljani, ki so z zemljo zravnali Kartagino, ali še kdo pred njimi in za njimi. Bili so ljudje. Povem vam odkrito, ne dajem streljati ujetnikov z užitkom, čeprav so tudi taki, ki jim je to velik užitek. Jaz ne izdajam vojnih pravil," ise je opravičeval Wolf, bolj pred Ano kot pred stotnikom. »Če vas zanima, čemu sem dal ustreliti prav ta dva, se boste čudili. Pravzaprav je to moje človekoljubje. Starec z otroki se mi je zasmilil, ker bi od rane itak podlegel našim imenitnim zdravnikom. Rešil sem ga, da pred smrtjo ni postal izdajalec. To naj bi bila tolažba njegove vesti. Da bi kaj pametnega povedal, je bil preneumen. Spada k ljudem, ki so v napoto pri nas in pri njih, ki pa so vendar nujno potrebni. To je hrana topov. Taki ljudje, kjer koli umrejo, umro nedolžni. To je davek neumnosti. Ali če hočete lepši izraz — neosveščenosti. To menda veste, da je neumnost edina neozdravljiva bolezen, ki je zacementirana v buticah in ni zanjo zdravil ne kirurškega noža. Oni drugi, visoki fant je bil sovražnik, ki ga globoko spoštujem.^ Ne maram sovražnikov, ki jih preziram. Gnusni so mi, in če jih ubijam, se gnusim samemu sebi. Čast hrabrosti! Umrl je kot bojevnik, nam v strašen opomini Dal sem ga ustrelil zato, da se poklonim pogumu! In celo žal mi je, da ga je Hiegel zadel. Lahko bi pobegnil. Ne bi ga pustil zasledovati. Bil je velik v mojih očeh. Za ljudi, ki znajo umreti, ni čarovniške palice, ki bi jih naredila za sužnje. To so privilegiji strahopetcev. Kakšno uslugo pa mislite, da smo napravili tem, ki smo jih pustili živeti? Prav slabo. VVerther jim bo strojil kožo, posebno sedaj, ko je besen in osramočen pred vsemi. In tudi če prestanejo njegove umetnosti in jih pošljemo v enega izmed sanatorijev dvajsetega stoletja, jih bodo tam spekli in raztrosili njihov pepel po travniku, kjer se kosi seno za vojaške konje. Nekaj vam bom povedal, Kniecke: rak rana našega stoletja je kompliciranje enostavnih stvari in poenostavljanje kompliciranih. V tem je velika hiba tudi naše opevane nemške organizacije." Major je duhovičil naprej in jemal stotnika v precep. Posebno všeč mu je bilo, če je blestel pred žensko, ki ji je dvoril. Zato je napodal sovražnika in ga s cinično logiko lomil, delal majhnega, sebe pa dvigal. Toda stotnik je bil žilav nasprotnik, ki se prav zaradi Ane ni maral podati. Kolona je drdrala naprej brez vsakega pripetljaja in se skozi nevarne soteske in grape bližala mestu. »Gotovo se dolgočasite, Ana, ob teh neumnih moških razgovorih?" »Ne, nasprotno. Prav zanimivo je poslušati, ker so to stvori, o katerih nimam nobenih izkušenj in je vse tako čudno in daleč. Oprostita, nekaj bi vaju rada vprašala. Ne razumem ubijanja. To mi je tako tuje, da me zmrazi, če pomislim na to, kar sem videla. Kakšne občutke imate pri tem? Brati in slišati o ubijanju je nekaj čisto drugega kot stvari videti. Popolnoma sem zmedena." »Dobro vprašanje. Veseli me, da mislite. Lepa in inteligentna ženska je tako redka kot bela vrana. O tem redko razmišljajo celo tisti, ki mnogo ubijajo. Spomnim se, da sem nekje bral, da je človek dejanju dorasel, dokler ga opravlja. Sliko dejanja pa je najteže prenesti. Morda bi vam krvavi Kniecke, proslavljeni frontni oficir, vedel kaj o tem povedati. Jaz se ukvarjam bolj z organizacijo.” Kniecke se je zarežol počaščen in napaden. »Ali me imate za enega od tistih, ki bi ga radi naučili misliti o teh stvareh? Midva sva oba poklicna oficirja. Spet vam bom nekaj povedal, kar naj ostane med nama, in ni treba, da zapišete v notes s podčrtanim datumom. Najprej ugotoviva, kaj je poklicni vojak. V bistvu je to od države plačan in običajno od cerkve blagoslovljen ubijalec. Kor je čevljarju krpanje čevljev, je za vojaka ubijanje. Zanj to ni nikaka pravica, pač pa dolžnost. Drugo pa je odvisno od vojne. Recimo, da je maščevalec krivic, storjenih našim dedom. Branilec interesov domovine... To je vse deklaracija, agitacija in demagogija, če hočeva. V eni generaciji se bratimo, v drugi smo že v spopadu. Jaz služim nemškemu narodu in tudi stranki iz nagona koristnosti. Upam, da si bomo od roparjev in izkoriščevalcev Angležev ali Američanov ali Rusov, ki imajo preveč ozemlja, nagrabili toliko, da bomo lahko dobro živeli. Pa pojdimo nazaj. Noši občutki so poklicni, niso pa obrtniški. Vitez je imel ob mrtvem sovražniku take občutke, kot jih ima umetnik ali vsaj dober obrtnik, ko da iz rok svoj umotvor. Vanj je vložil del « — Štev. 7 (1441) 20. februar 1970 Enotno in dosledno Starši čedalje bolj tožijo, da jih otroci ne ubogajo. Pravijo, da njihovi otroci prepogosto nimajo več dovolj močne volje, da bi se bolje učili in da tudi na drugih delovnih področjih ne kažejo tiste prave in zadostne vneme. Ko tako opazujemo ne enega, temveč mnogo otrok, potem res lahko pogosto opazimo, da se je tista najpomembnejša psihološka funkcija, ki ji pravimo volja, pri mnogih hudo razrahljala. Ob obilnem kosu kruha, ob nenehni priču-jočnosti televizijske slike in radijske glasbe nam kaj hitro postane jasno, da otrokova pripravljenost za resno in aktivno delo slabi. Premalokrat pa se vprašamo, če nimamo pri tem tudi stari svojega deleža krivde. Otroci in mladina se ne znajo ničemur odreči. Tu in tam nas ob tem prevzame bojazen zaradi njihove notranje nemoči, zaradi njihove šibkosti takrat, ko je treba resno zgrabiti za delo in ga tudi uspešno opraviti. Besedna prepričevanja so največkrat bob ob steno. Pridiganje je našim otrokom odvratno in zgodi se, da z njim dosežemo prav nasprotno od zaželenega. Kako potem! Ali res nimamo nobenega načina več, da bi z njim uravnali in spodbudili otrokovo voljo. No, zlatih receptov res nimamo. Zdi pa se, da bi se morali vsi starši z vso odgovornostjo vprašati, kako dolgo bomo še popuščali in neprestano samo ustrezali otrokovim željam. Osnovno in bistveno načelo pedagogike je, da mora biti vzgoja dosledna in enotna. Pri vseh otrocih in pri vsej mladini! Nemogoče je namreč, da nekateri starši energično ukrepajo, drugi pa ne. Nemogoče je, da nekateri starši ne dovolijo posedanja otrokom pred televizijskimi sprejemniki pozno v noč, drugi pa to z lahkim srcem dopuščajo. Nemogoče je, da nekateri starši otrokom ustvarijo določen dnevni red in jim privajajo delovne navade, če drugi starši vsega tega ne poznajo. Zdi se, da smo v današnjem ritmu življenja resnično sprti sami s seboj ter hote ali nehote sami pomagamo slabiti otrokovo voljo. Slabimo njegovo samopremagovanje! Ni si mogoče predstavljati resnega človeka, ki se ne zna ničemur odpovedati. Kak sebičnež je vendar in kak slabič! V tej sedanji hudi vzgojni stiski se bomo končno le morali odločiti navajati našega otroka na premagovanje vsakršnih težav, premagovanja samega sebe, da bo zanj jutrišnji dan lepši od današnjega in da bo iz njega postal zrel in cel človek. Zdravi in lepi zobje Eden izmed čarov je prav gotovo smehljaj. Čar smehljaja je deloma v zgovornem pogledu, zlasti pa v lesku brezhibnih zob. Na žalost ni mnogo ljudi, ki bi se lahko ponašali z zares lepimi zobmi. Ali si znate zobe pravilno čistiti) Krfačka za zobe mora biti dovolj trda in primerne oblike. Med čiščenjem morajo Ščetine prodreti v vse vmesne prostore med zobmi, ne smejo pa razdražiti dlesni. Krtačimo najprej z majhnimi krožnimi gibi po zobeh, nato okrtačimo z vodoravnimi potezami žvečilne ploskve, končno pa še notranjo stran zob, zopet s krožnimi gibi. Zobe umivamo vsaj dvakrat dnevno. Dobro je tudi, če zobe po čiščenju še zdrgnemo s suho brisačo ali s čistim robcem. Zobno krtačko moramo vedno otresti oz. osušiti, tako da ščetine ostanejo dalj trde. Vzrok mnogim okvaram je prehitro uživanje hrane in uživanje takih jedi, ki jih je komaj treba kaj gristi. Žvečenje pa ne utrjuje samo zob, pač pa tudi dlesni. Jabolko, ki ga pojemo zjutraj ali zvečer, je zelo koristno. Bonboni so zobem zelo škodljivi. Žvečilni gumi je dobro sredstvo za nego zob. Zobe napravi bele in krepi dlesni ter obrazne mišice. Če mnogo kadimo, nam ne porumene samo prsti, pač pa tudi zobje. Zobje se obelijo, če jih zdrgnemo s kosmičem vate, namočene v raztopino vodikovega peroksida. KRVAVENJE DLESEN Če ni prehudo, ga lahko ozdravimo tako, da si vedno izpiramo usta s toplo vodo, ki ji dodamo nekaj kapljic mirine tinkture. Koristno je tudi izplakovanje z vodo, v katero smo dali noževo konico boraksa. Boraks lahko nadomestimo z limonovim sokom. ZOBNI KAMEN Vsaj enkrat ali dvakrat letno naj ga vam zobozdravnik odstrani. Zobni kamen izloča strupene snovi, ki so vzrok številnim bolezenskim pojavom od migrene do sklepnega revmatizma. Sredstva, ki bi preprečevala tvorbo zobnega kamna, do sedaj na žalost še ne poznamo. Pomladna utrujenost V prvih tednih pomladi je pri večini ljudi opaziti znake oslabelosti, ki jih s skupnim imenom označujemo kot pomladno utrujenost. Če se tej pomladni utrujenosti s pametnim načinom življenja nismo uspeli izogniti, jo odpravimo lahko z navadnim zdravljenjem. Kot glavni vzrok zmanjšanja energije spomladi je pomanjkanje vitaminov, zlasti vitamina C. Do tega pravzaprav ne bi smelo več priti, saj v moderni medicini obstaja že vrsta medi-kamentov, ki dovajajo organizmu vse potrebne vitamine. Utrujenost pa ne povzroča samo pomanjkanje vitamina C, ampak tudi {»manjkanje drugih Barve spreminjajo sobo Če boste sobo prebelili in morda celo dokupili zavese, premislile, za kakšne barve se boste odločili. Verjetno ste že slišali, da tepli teni (kot rdeča, rumena) pričarajo nekako sončno svetlobo v sobo. Zato se bomo za te barve odločili pri beljenju sobe, ki leži na severno stran, kamor le redko posije sonce. Za sončno sobo bomo raje izbrali hladnejše tone. Zavedati pa se moramo, da vse močne barve (sem spadajo: rdeča, rjava, rumena, rumenkasto zelena in črna) optično zmanjšajo steno, ki jo obarvajo. V majhni sobi bomo imeli stene obarvane s svetlimi in nežnimi barvami. In katere so mrzle barve? Vsi modrikasti in zelenkasti toni lin tudi bela barva spada mednje. Izbrali jih bomo za manjše in zelo sončne sobe. Da soba le ne bo videti premrka, moramo kupiti vsaj del pohištva ati vazo v topli barvi — kot so: rdečo, rumena ali oranžna. Vedeti moramo, da so v sobi lahko zastopane tri barve, seveda pa se morajo ujemati, soba ne bo tako ne prepisana niti ne premrtva. Če si izberemo oranžno preprogo, mora biti vsaj ena stena umirjena, zato bomo izbrali modro barvo. Drobni nasveti ■ Podgane preženemo z drobno sesekljanim baldrijanovim korenom. Klorovo apno, ki ga navlažimo z nerazredčenim kisom in nastavimo v skodelah v prostor, ki ga želimo očistiti zalege, u-spešno {tožene glodavce v beg. ■ Zimske čevlje boste kmalu pospravili v omaro, da bodo počakali nove sezone. Da nam ne bodo prepuščali vode, bomo utrli v usnje pasto, ki jo pripravimo iz svinjske masti, voska in ovčjega loja v enakih delih. Maščobi dodamo še žlico terpentina. ■ Razparano volno navijemo na deščico in jo položimo v mlačno vodo. Ko se volna dobro prepoji z vodo, jo na zraku posušimo. Potem je spet lepo gladka in jo lahko porabimo kot novo. vitaminov. Med njimi so zelo pomembne različne vrste vitamina B. Vitamin BI, na primer, vpliva na živčni sistem, soodgovoren je za neoporečno delovanje življensko važnih centrov. Pomanjkanje vitamina BI povzroča splošno oslabelost, pomanjkanje apetita in oslabljenje srčne mišice. Neprijetne razpoke v ustnih kotih nastanejo večinoma zaradi pomanjkanja vitamina B2. Za tvorbo krvi je zlasti važen vitamin BI2. Njegov pomen nam bo takoj jasen, če se spomnimo, da že samo rahlo zmanjšanje števila rdečih krvnih telesc v krvi povzroča močno in dolgotrajno utrujenost. Gospodinja bo zato v zgodnji pomladi izbirala za svojo družino hrano, ki je bogata z vitamini. Za pomoč naj ji služi tale kratki seznam snovi, ki vsebujejo potrebne vitamine ali pa jih uničujejo. Vitamina C je veliko v ikislem zelju, v krompirju, v šipku, papriki, limonah in pomarančah. Količino vitamina C v telesu zmanjšuje kajenje, uživanje mastne, težko prebavljive hrane, prevelik telesni napor in premalo spanja. Vitamin A vsebuje: korenje, jetra, ribje olje, surovo maslo, razne vrste sira, posušene slive in marelice ter šipek. Vitamina BI in B2 sta v otrobih, stročnicah, nemastnem svinjskem mesu, ledvicah, srcu in ribji moki. Sovražniki vitaminov BI in B2 so alkohol, beli sladkor, bela moka in predvsem prepogosto uživanje močnatih jedi. Pomladna oslabljenost pa ne nastopi vedno zaradi pomanjkanja vitaminov: Če po nekaj dneh še vedno občutimo utrujenost, kljub red- nemu dovajanju vitaminov telesu, moramo iskati vzroke oslabelosti drugod. Eden izmed vzrokov so lahko motnje v delovanju nadledvične žleze. Nadledvična žleza proizvaja celo vrsto hormonov, med katerimi je adrenalin eden najvažnejših. Kako važen je ta hormon, se pokaže, če ga žleza proizvaja v premajhnih količinah. Motnje, ki nastopijo, so nizek krvni pritisk, hitra utrujenost in velika potreba po spanju. Vzroke utrujenosti pa ne gre iskati vedno v nadledvični žlezi. Leži lahko tudi više, tam, kjer sta področje življensko važnih centrov in centrala za upravljanje žlez z notranjim izločanjem, namreč v srednjih možganih. Če telo preveč naprezamo, se področje važnih telesnih funlkcij lahko poškoduje. Delovati začne neurejeno in nastopijo posledice, kot so hitra utrujenost, močna pozabljivost, razdražljivost in celo vrsta drugih telesnih motenj: močno bitje srca pred spanjem, želod, motnje, zgaga, driska itd. Če pride do takih motenj, nikakor ne zadostuje, da vzamemo kako pomirjevalno sredstvo ali tableto proti bolečinam v želodcu, pač pa se moramo zateči po pomoč k zdravniku, ki se bo spoprijel z boleznijo pri njenem izviru. Večinoma poteka zdravljenje brez medikamentov, če imamo le možnost, da se enkrat res odpočijemo in si življenje uredimo bolj racionalno. Kot posledica take vegetativne neuravnovešenosti (distonijo) — tak je namreč strokovni izraz za ta pojav — se pojavi večkrat tudi pomanjkanje sladkorja v krvi. V enem litru krvi normalnega človeka je nekako 5 g sladkorja. Če ga je preveč, govorimo o sladkorni bolezni, če ga je manj, pride ravno tako do bolezenskih pojavov, predvsem do utrujenosti in splošne oslabelosti. Če pade količina sladkorja pod polovico g, postane stanje nevarno. Nekaj kock sladkorja ali skodelica dobro sladkane kave zadostuje, da se uravna pomanjkanje sladkorja v krvi, če seveda ni kakih drugih vzrokov. Tudi krvni pritisk je lahko vzrok utrujenosti, pa naj bo previsok ali prenizek. V glavnem so znaki isti: utrujenost, glavobol, omotica-Bolniki tožijo, da se ne morejo skoncentrirati-Tudi v tem primeru je potrebna zdravniška pomoč. samega sebe. Člani modeme, mehanizirane vojske pa imamo drugačne občutke. Na primer, take kot delavec-spe-cialist ob tekočem traku. To zahteva dinamika časa in strojni proces proizvodnje. Stroj je oropal užitka delavca, masovna vojna pa vojaka. Mi sodelujemo v zadnji stopnji kot izvrševoloi, odgovornost pa nosijo drugi. Vse je v redu, dokler se ne počutiš kot orodje tujih nevidnih sil in neznanega interesa." „To je res duhovito in zoprno, stotnik Kniecke. Tega se niste naučili v vojni akademiji. Tudi vojni teoretik ste, kar sem pravkar odkril. Sodil sem vas napačno. Svetujem vam nekaj: ne razlagajte svojih nazorov drugim, ker bomo za vas odprli poseben evidenčni karton z oznako, ki je še nimamo. Saj oprostite, kajne?" „tn kakšna naj bi bita oznaka na mojem kartonu?" se je nekam nepristno zarežal stotnik. »Nevarno zmeden," je dejal major. »Sami veste, da rajh ne trpi zmedenih ne blaznih. Za oboje imamo posebne injekcije." In dodal je: »Če dovolite, vas samo malo dopolnim. Ubijata tudi misel in beseda, ne samo krogle. Tudi preračunljivost ubija, vse v razmerju možnosti, ki nam jo dovoljuje mesto v organizaciji našega vojnega stroja. Ubijala bo tudi njena misel, čeprav ima šibke in lepe ročice. Mogoče bolj kot vaše roke. Vsekakor pa bolj zavratno in inteligentno. Pri vsej zadevi gre samo za delitev dela v proizvodnji smrti. Pri vsem pa je važno samo to, da zgodovino pišejo zmagovalci. Kriv bo, kdor bo premagan. »Teoretizirate, gospod major, in se izmikate po svoji stari navadi. Ona vas je vprašala, kakšne občutke imamo, kajne gospodična? Gre za vprašanje vesti, za moralo.” »Da, za občutke. Imate prav. Eno je zapoved, drugo dejanje. Če govorimo o drugem, to se pravi o sliki in o estetskem vtisu, je kri vsekakor dokaz prekletstva delovanja materije na duha. iPriznom, nimam dobrih občutkov. Zelo nejasni občutki so to, odvisni od razpoloženja in po- | ložaja. Nekaj ljudi mi je obležalo na duši. Zdi se mi, da jih I ne bom nikoli pozabil. Končno, če ocenjujemo to vojno kot totalno vojno, je v istvu le vojna strojev, v kateri padejo ljudje. Po analogiji je uspeh množične proizvodnje pogojen z množičnim uničevanjem. To je nekaj, kar delamo in je tudi meni zoprno. Postopoma se spreminjamo v slepo orodje tehnike. Končno pa pustimo moralo in vest. To človeka hromi v dejanju. Morala vojnega časa je sila. Svet se preoblikuje. Ni star in ni nov, le nor in anarhičen je, te je gotovo. Mi verujemo v to, da bomo ljudi odvadili norosti z novim nemškim redom. Ta pa je organizacija smisla in sile s pravico močnejšega. Ta cilj opravičuje sredstvo,” je zaključil Wolf patetično. »Glej jih, hudiče!" je presenečeno vzkliknil stotnik. Tank pred njimi se je ustavil. Po radijski zvezi so jim sporočili, da je cesta pred njimi zasekana. Vojaki so poskakali iz avtomobilov. Umolknili so. Negotovost molčeče pokrajine jih je mrtvila. Izvidniška oddelka sta pregledala vse obronke soteske, toda o sovražniku ni bilo sledu. Potem so iskalci min preiskali sotesko. Tudi min ni bilo. Tanki so zriniti s poti podrta debla in kolona je nadaljevala pot. »Vidite, to je psihološka vojna. Jemanje časa in gotovosti. Zdi se, da jim rudnik in mesto resnično dišita. Ta zrezek jim bo treba dobro popoprati," se je hudoval Wolf. Sonce se je že dvignilo izza gozdnih obronkov in posijalo v grapo, po kateri se je vila cesta ob reki. Ko so zagledali hiše pred mestom in zadaj mesto, tesno stisnjeno v dolino, se jim je dobro volja vrnila. Ana je imela občutek kot včasih v šoli, ko je vso uro čakala, da bo vprašana, pa je zvonec naznanil konec pouka. Stotnik je široko odprl polknice in se razgledoval po vrhovih in grapah. Vse je kipelo kvišku. Še strehe velikih prostornih hiš so bile zelo strme in podobne svetu, ki je visel nad njimi. »Res nas pošiljate v mišnico. Tu res ne bo nihče vedel, kdo je miš in kdo maček." Major se je zalkrohotal. »Mi vas pošiljamo sem v vlogi mačka. Od vos pa je odvisno, če se boste spremenili v miši. Pod mestom je en som rov. Vendar če se boste preveč držali na varnem, vas bom moral zbezati iz luknje, če vas rdeči ne bodo. Poglejte tiste hribe! Tam se začenja Titova zemlja. Ozemlje brigad. Tja boste hodili vasovat kakor ženin v vas, polno tujih fantov." Zasmejali so se. Kolona je že zavila v mesto. Tanki so se škripaje ustavljali in počasi vozili med hišami. Zaddj pa se je oglasila pesem gorskih lovcev. Pesem o ljudeh z gora, o marših in boju, ki jo je poživljajoče spremljalo jodlanje. Ze so pozabili na smrt, ki je kosila na poiti, ki pa se bo jutri vrnila in bo njihova stalna spremljevalka. Na cesti so se ljudje umikali k hišam in mračno gledali železne kolose in novo vojaštvo. Kniecke se je zarežal: »Tu so pa črnolase! Bujno otekle spredaj iin zadaj.” »Stotnik, ne veselite se prezgodaj! Tu svetlolascev, posebno še visoko pristriženih, prav nič ne marajo. Malo jih je, in še tiste, ki so, so razvadili Lahi. Dam vam dober nasvet: kupite si škatlo briljantine! Morda se katera ujame." »Prekleti Lahi! Ne spominjajte me teh makarona rje v! Bolj jih imam v želodcu kot partizane, te izdajalske podlasice." Transport je zavil na dvorišče kasarne. Za njimi so s® vrata zaprla. Major in Ana sta odšla na mestno poveljstvo, Kniecke pa je sklical svoje ljudi in izdajal povelja. Okoli kamionov so se nagnetle gruče vojakov. Oči so jim obvisele na sledovih izstrelkov in krvavih madežih na vozilih. Potem so gledali mrtve in ranjene. Nova enota je mednje prinesla strah in tesnobo. (Se nadaljuje) henry cecil Jaz sem umoril Gordona McNaughtona Da, mister, poznal sem človeka, ki je bil obsojen zaradi umora in ki resnično obžaluje, da je bila leta 1957 odpravljena smrtna kazen. Ne Zato, ker bi raje umrl, nikakor ne! Še kako je ljubil življenje in vse dobrote, ki jih življenje prinaša, on prav tako kakor jaz! Midva, Jimmy in jaz, sva imela pravzaprav enak okus tako v poslu kakor v prijetnostih življenja. Skratka: rada sva dobro živela, malo delala in prejemala lepe nagrade; dosti zadovoljstev, ki jih ni bilo treba drago plačati. Bili so lepi časi, ko si je mogel človek vse to privoščiti. Vsaj zase lahko trdim tako. Moj prijatelj Jimmy ni imel toliko sreče. Nepričakovano se je znašel na zatožni klopi in bil obsojen zaradi najhujšega zločina — umora. Vse v vsem to ni bil edinstven primer, čeprav je bilo tako videti. V krogih, v katerih smo se gibali, so namreč pričeli šepetati, da eden od naših »poslovnih11 prijateljev ni zadovoljen z najinim delom. To seveda ni bilo točno. Toda niti jaz niti Jim-my nisva želela, da se iznenada znaj-deva za rešetkami. Jimmy je zato nekega dne glasno razločno pripomnil: če bi mu kdo kaj takega podtaknil, naj si predtem zanesljivo poišče Zavarovalnico, pri kateri si naj zavaruje svoje življenje. In vendar je Gordon McNaughton odšel na policijo. Toda še preden je policiji uspelo, da iz njega nekaj izvleče in te informacije izkoristi proti nama, je Gordon umrl nenadne in nasilne smrti. Od tega trenutka dalje stvari za Jimmyja niso bile rožnate. Poleg tega, da je Jimmy Gordonu grozil, so bile še nekatere neprijetne podrobnosti, ki so ga spravljale v Zvezo z umorom. Sodili so mu v Old Baileyu in ob koncu sodne razprave so se stvari razvijale neugodno za Jimmyja. Pravim, postale so zelo resne. In takrat sem se pojavil na prizorišču jaz. Dokazal sem zanj odličen alibi in sodišče ni našlo protidokaza. Ne morem reči, da sem takrat izpovedal pravo m popolno resnico, toda zaradi tega me vest ne peče. Jimmy mi je bil najbližji in pravi prijatelj, a pravega prijatelja nisem smel tako pustiti na cedilu. Ali niste tudi vi tega mnenja o dobrem prijateljstvu? Dobro prijateljstvo je vedno več vredno kakor lažno pričevanje. Zakaj vam vse to pripovedujem? Se ne bojim, da bi me zdaj mogli spraviti pred sodišče? Ne, ne bojim se. V mojih letih lahko vsak čas pričakujem, da me odpokličejo v »večna lovišča", še preden bi sodišče utegnilo sestaviti dobro obtožnico. Jasno je torej, da se ne bojim prihodnosti in sem na vse pripravljen. Za mano je dolgo in pestro življenje. Dobro sem ga izkoristil, toda stroj se polagoma in po naporih iztroši, odpoveduje ... V glavnem želim izpovedati vse, a vi zatem ukrenite, kakor vam je drago. Zakaj za Jimmyja ni prijetno, da DOMISLICE # Posušeni strugi nismo več hvaležni za to, kar je prej dajala. * # Življenje nam je darovano, a zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo. * # Najbliže smo velikemu, če smo veliki v ponižnosti. * # Drvarjeva sekira je prosila drevo za toporišče. in drevo ji ga je dalo. # Kdor hoče storiti dobro, trka na vrata, kdor ljubi, najde vrata odprta. * # Človek se vrine med hrumečo množico, da zaduši hrup lastnega molka. # Noč poljublja medleči dan šepetaje v njegova ušesa: »Sem smrt, tvoja mati. Jaz ti dam novo življenje." * # Če zapreš duri vsem zmotam, jih zapreš tudi resnici. * # Jarku je všeč misel, da so reke samo zato na svetu, da mu dajejo vodo. # Misel, ki je samo logika, je kakor nož, ki je samo ostrina. Okrvavijo roko, ki ga rabi. * # Življenje je bogatejše zavoljo ljubezni, ki je minila. * # Dim se baha nebu, in pepel zemlji, da je ognju brat. DARILO 2e takoj ob prihodu na zmenek me je Katja spomnila, da ima danes rojstni dan. — Draga Katja, čislo pozabil sem, da imaš danes rojstni dan, sem se opravičil. — Namesto darila, sem nadaljeval v nežnejšem tonu, — ti za tvoj rojstni dan podarim — svoje srce!" — Šališ se! Raje bi videla, da mi podariš kaj otipljivejšega ... — Otipljivejšega? Podarim ti mucko! sem se pošalil. — Mucke so otipljive. Igrala se boš! — Mucka mi lahko kom uide. Rada bi imela kaj takega, kar me bo spominjalo nate ... Za hip sem se zamislil. — Kupil ti bom knjigo! sem se razveselil •n usmeril korak proti knjigarni. — Saj rada bereš, ne? Knjiga je lepo darilo. — Ampak raje bi imela kaj bolj praktičnega ... se je domislila tik preden sem vstopil v knjigarno. — Praktičnega? Bil sem v zagati. — Praktičnega? Kaj je že praktično? Ahat Kupil ti bom nalivno pero. Pisala mi boš pisma. Stopil sem že v knjigarno, a me je še pravočasno pocuknila za rokav: — Nalivno pero lahko kje izgubim. Ali mi ne bil kupil kaj večjega? — Dežnik! Sem se domislil in se zazrl v jesensko nebo. — Kupil ti bom dežnik! Vedno hodiš okrog brez dežnika. — Dežnik lahko kje pozabim. Tako raztresena sem ... — Sedaj pa res ne vem, kaj naj ti kupim, sem rekel obupano. — Povej, kaj bi rada! Molčala je in žalostno gledala v izložbo s krznenimi plašči. Molčal sem tudi jaz. Noge so se mi tresle. Potem sem se spomnil, da moram imeti v levem hlačnem žepu nekaj drobiža ... — Povabim te na kavo, sem se oddahnil. — Kava naju bo razbistrila. Janez Turk je bila smrtna kazen ukinjena? Tudi to vam hočem pojasniti. Samo me, prosim, ne prekinjajte in ne priganjajte k naglici. V mojih letih se vse dela počasi in mirno. Torej: midva se po sodni razpravi dolgo časa nisva videla. Mislila sva, da je Jimmy morilec in je zato bolje za oba, da vsak svoje posle opravlja ločeno drug od drugega. Tako sva tudi storila. Več let o njem nisem ničesar slišal, dokler nekega dne nisem odprl svojega priljubljenega časnika, v katerem je Jimmy napisal dolg članek. In kaj mislite, kakšen je bil članek? — »JAZ SEM UMORIL GORDONA MCNAUGHTONA" Dolgo sem se spraševal, koliko so mu za to plačali. Nisem mogel zdržati in moral sem ga najti, da ga vprašam, ali je prepričan, da ga ne bodo ponovno postavili pred sodnike. »Seveda," mi je takoj odgovoril. »Najprej sem se pozanimal in izvedel, da mi ne morejo ponovno soditi za isti zločin." Tudi sam sem povprašal nekatere odvetnike in vsi so mi besedo za besedo potrdili, da Jimmy-ju v isti kazenski stvari ne morejo dvakrat soditi. Toda javnosti vsa stvar ni bila všeč, prav tako ne nekaterim članom parlamenta. V uredništvo so pričela prihajati številna pisma in v parlamentu so vlagali poslanci številne interpelacije. Naslednje vesti, ki sem jih izvedel o Jimmyju, so bile zopet iz časnika. Ponovno so ga zaprli. Da, odvetniki so imeli prav. Sodišče ga ni moglo obtožiti za umor in tega tudi ni storilo. Toda obtožilo ga je za dve drugi stvari: zaradi neresnične izpovedi in zaradi služenja denarja z objavljanjem neresničnih podatkov. Zaman je poskušal njegov odvetnik dokazati, da obe stvari ne sodita skupaj: neresnična izpoved je eno in služenje denarja z objavljanjem neresničnih podatkov drugo. Če je lagal pred sodiščem, tega ni storil v časniku in je potemtakem denar pošteno zaslužil! Ali obratno: če je zaslužil denar, a ni umoril McNaughtona, je na sodišču izpovedal resnico in se lagal v časniku. Toda tožilec je imel svoje mnenje in ni molčal. Vztrajal je, da se Jim-myju sodi za obe stvari pred isto poroto. Tožilec je dejal približno tole: »Katera od obeh zgodb je resnična? Tista prva, ko je pred sodiščem prisegel, da ni umoril McNaughtona? Ali tista druga, ki jo je objavil v časniku in v kateri je priznal, da ga je umoril? Priznavam, cenjeni porotniki, da tudi sam tega ne vem. Ko bomo vse to slišali, bomo morda izvedeli resnico. Toda, če bomo obtožencu sodili, denimo, enostavno zaradi lažne izpovedi ob razpravi o umoru, bo on kratko malo izjavil, da je takrat govoril resnico in ni morilec. Če torej porota sprejme to za resnico, mora obsoditi obtoženca zaradi drugega kaznivega dejanja, in to je služenje denarja z objavljanjem neresnice, ko je trdil, da je umoril McNaughtona. Kaj mu je torej pred to poroto treba storiti? Enostavno more izjaviti, da ga je on umoril. Če sodišče temu verjame, ga mora oprostiti. Edino rešitev vidim v tem, da mu to sodimo v alternaciji. Pustimo poroti, naj sama pride do slklepa, kaj je resnica in kaj je laž. To je edina pot, da se zadosti pravici." Po kratki izmenjavi dokazov med odvetnikom in tožilcem je sodišče sprejelo drugo možnost in porota je med sojenjem prišla do sklepa, da je Jimmy govoril resnico v časniku. Z drugimi besedami: umoril je McNaughtona. Obsodili so ga zaradi lažnih izjav pred sodiščem na največjo možno kazen — petnajst let ječe. »Moraš mi pomagati," mi je dejal Jimmy po obsodbi. »Ti veš, da ga nisem umoril in da sem v časniku napisal neresnico. Bolje bi bilo, če bi me bili že prvič obsodili. Smrt je boljša kot petnajst let ječe, saj sam veš, na kakšno življenje sem se navadil. Nedolžen sem. Ti veš, da ga nisem umoril." In to je čista resnica, mister. Jimmy je bil nedolžen, popolnoma nedolžen. Ni bil morilec in potemtakem ni dal pred sodiščem lažne izjave. Odkod to vem? Zelo enostavno. JAZ SEM UMORIL GORDONA MCNAUGHTONA! Mesec slovenske knjige VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL............................1,— ■ Branko Čopič: SVETI OSEL IN DRUGE ZGODBE, 96 sir., br. ■ Honore de Balzac: ŽUPNIK IZ TOURSA, 112 str., br. ■ Liam 0'Flaherty: IRSKE SLIKE, 52 str., br. ■ Guy de Maupasant: ŠTIRI ZGODBE IZ FRANCOSKO-PRUSKE VOJNE, 64 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL,. . . 2.— — I. S. Turgenjev: JESENSKO CVETJE, 150 str., br. — M. Maeterlinck: ŽIVLJENJE TERMITOV, 156 str., br. — Longos: DAFNIS IN HLOA, 130 str., br. — Borisov Stankovič: OVENELA ROŽA, 174 str., br. — John Steinbeck: LJUDJE IN MIŠI, 134 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 3.— ■ Mile Klopčič: DIVJI GRM, 190 str., br. | Voltaire: ZADIG, 108 str., br. ■ Diderot Denis: RAMEAUJEV NEČAK, 142 str., br. ■ Romain Rolland: POGLEDI V GLASBENO UMETNOST 210 str., br. ■ M. Morozov: SHAKESPEARE, 270 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 4.— — Venceslav VVinkler: PETELINJE PERO, 92 str., ilustr., br. — France Slokan: NOVA POVEST O STARI PRAVDI, 192 str., br. — Oton Župančič: KANGLICA, 64 str., ilustr., kart. — Olga Granor-Škerlj: IZBOR IZ ANGLEŠKE PROZE, 264 str., br. — Etbin Kristan: IZBRANO DELO, 222 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 5.— H Ignac Koprivec: NEVIDNA STEZA, 148 str., br. ■ Karel Grabeljšek: POMLAD BREZ LASTOVK, 150 str., br. M Joseph Conrad: MLADOST, 156 str., br. ■ A. I. Kuprin: OLESJA GAMBRINUS, 158 str., br. ■ Anton Melik: NAŠA VELIKA DELA, 304 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 6.— — France Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI NA OKNU IN V SOBI, 154 str., ilustr., br. — A. S. J oko vi je v: ZGODBE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA, 100 str., H., kart. — Janko Moder: IZ ZDRAVIH KORENIN MOČNO DREVO, 192 str., ilustr., br. — Rok Arih: ZIBELKA, 126 str., ilustr., br. — Dušan Valenčič: GOJENJE ZDRAVILNIH IN DIŠAVNIH RASTLIN, 152 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 7.— ■ M. lij in: PRIRODA IN LJUDJE, 168 str., pl. ■ Louis Adamič: KRIZA V AMERIKI, 100 str., kart. ■ A. Kononov: ZGODBE O LENINU, 100 str., br. | Carlo Goldoni: KRČMARICA, 110 str., br . ■ Josip Ribičič: TRIJE NA POHODU, 142 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 8.“* — France Koblar: STAREJŠA SLOVENSKA DRAMA, 200 str., br. — Josip Jurčič: DOMEN, 110 str., br. — Janez Trdina, MOJE ŽIVLJENJE, 136 str., br. — Janko Kersnik: JARA GOSPODA, 94 str., br. — Ivan Cankar: MARTIN KAČUR, 156 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 10.— H Alberto Monzi: MREŽE SE ZAPIRAJO, 94 str., ppl. ■ N. Ostrovski: ROJENI V BURJI, 256 str., kart. H Dr. Anton Trstenjak: ČLOVEK V STISKI, 160 str., br. ■ NEZGODE doma, v prehrambenih obratih in v pralnicah, 136 str., ilustr., br. ■ MLEKO NI SAMO ZA OTROKE, 114 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 12.— — Jozsef Debreczeni: PRVI POLČAS, 160 str., ppl. — Marjan Kolar: SAMOMOR V NEBESIH, 118 str., br. — Karel Čapek: NAVADNO ŽIVLJENJE, 144 str., kart. — H. G. Wells: ČASOVNI STROJ, 90 str., br. — John Bralne: PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, 158 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 14.— ■ Janko N. Rogelj: KRUH IN SRCE, 126 str., br. ■ ALTAJSKE PRAVLJICE, 108 str., ilustr., kart. ■ Erih Koš: VELIKI MAK, 98 str., br. ilustr. H Pavel Kunaver: NEIZPROSNI SEVER, 140 str., br. ■ Fran Levstik: MARTIN KRPAN - POPOTOVANJE, 74 str., ilustr., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 16.— — I. Asimov: DRUGA VLADA GALAKTIČNE DRŽAVE, 142 str., kart. — F. E. Silonppaa: SILJA, 220 str., ppl. — Peter Božič: IZVEN, 116 str., br. — F.inn Soebarg: TAKŠNI SO PAČ, 138 str., ppl. — C. Laforet: PRAZNINA, 194 str., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 18.— ■ M. Ayme: ZELENA KOBILA, 222 str., br. ■ M. J. Lermontov: JUNAK NAŠEGA ČASA, 226 str., br. ■ Jonathan Svvift: GULLIVERJEVA POTOVANJA, 330 str., br. H Albert Camus: TUJEC-KUGA, 352 str., br. ■ Nikolaj V. Gogolj: MRTVE DUŠE, 314 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 20.— — Tone Seliškar: RUDI, 118 str., ilustr., kart. — I. S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, 245 str., ppl. — Kazimierz Brandys: LUCIJA KRALJ, 150 str., pl. — Janko Kersnik: ZBRANO DELO, V. knjiga, 648 str., pl. — Janez Trdina: ZBRANO DELO, lil. knjiga, 642 str., pl. ,,!Vasa knjiga**, Celovec, VPultengusae Velik praznik za Albance v Jugoslaviji V nedeljo so v poslopju pokrajinske skupščine Kosovo v Prištini imeli eno najvežjih slovesnosti za albansko narodno skupnost v Jugoslaviji. Tam so namreč imeli slavnostno zasedanje sveta univerz v Prištini, katerega so se udeležili kulturni in politični delavci s te pokrajine, SR Srbije in predstavniki vseh jugoslovanskih univerz, med njimi tudi rektor ljubljanske Univerze dr. Roman Modic. Na tej slovesnosti so zaključili formalna prizadevanja, da bi pokrajina Kosovo dobila svojo univerzo. Doslej so imeli v Prištini tri fakultete in šest višjih šol, ki so jih od leta 1960 postopoma ustanavljali in so bile podružnice beograjske univerze. Ta pot je bila normalni razvoj višjih šol v tej pokrajini, ki je bila tudi edina možnost za širjenje višjih oziroma strokovnih šol, vendar se je v zadnjem času zanimanje prebivalstva za študij v tej pokrajini tako stopnjevalo, da dosedanja ureditev ni več odgovarjala potrebam, ki so znatno prerasle dane možnosti visokega šolstva na Kosovem. V tej pokrajini je 70 odstotkov prebivalstva Albancev, zato je ustanovitev lastne univerze za to narodno skupnost upravičena. To potrebo dokazuje tudi nekaj osnovnih podatkov o šolstvu na Kosovu. Od šolskega leta 1960-61 je na prištinskih fakultetah in višjih šolah bilo 1542 študentov. To število se je do letos povečalo na 12.000. Leta 1960-61 je med študenti bila le tretjina Albancev, medtem ko jih je danes že polovica. Na prištinskih fakultetah je doslej diplomiralo 2377 študentov, od tega 657 Albancev. Učni jezik na teh šolah je v začetku bil srbohrvaški, ob njem pa se je postopoma uveljavila tudi albanščina, v kateri trenutno izvajajo polovico predavanj. Ustanovitev samostojne visokošolske ustanove v Prištini ni uspeh le za mesto kot tako, marveč pomeni pomemben dogodek predvsem za albansko narodno skupnost, ki bo s tem kot manjšina dobila svojo univerzo, kjer bo lahko šolala lastne strokovne kadre in s tem omogočila pripadnikom svojega naroda šolanje na lastni visoki šoli. S tem bo prirastek strokovnih izobražencev, ki jih v tej pokrajini tako primanjkuje, brez dvoma doživel še večji razmah in bo hkrati pomenil za albansko narodno skupnost tudi velik korak k njeni nacionalni afirmaciji med ostalimi jugoslovanskimi narodi. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 21. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Življenje in delo Frederika Chopina — 21.00 Orkestrski koncert — 22.10 Množica in sila — 22.45 Avstrijska pesem — 20. stoletja — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 22. 2.: 6.05 Vesele melodije -- 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 70 —- 17.05 Obzornik znanosti — 17.45 Poročilo o deželno-zborskih volitvah na Koroškem — 19.10 Deželnozbor-ske volitve — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Dežel-nozborske volitve — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 23. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 6 08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 21.30 Analiza — 22.10 Znanje časa — 22.45 Mesečno medicinsko poročilo — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 24. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Raziskovalci v gosteh — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 21.30 Glasbeni feljton — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 25. 2.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Uvod v filozofijo naravoslovja — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 ..Proces", opera — 22.10 Demokracija in neposredna demokracija — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 26. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.30 Raziskovolno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Psihologija dednega sovraštva — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja. Petek, 27. 2.: 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Od rude do jekla — 20.00 Radijska igra — 21.00 Klavirska glasba — 22.10 Pesništvo in provokacija — 23.10 Pesem in glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane Jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite sl, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 21. 2.: 5.05 Veselo zaigrano — 7.55 Naš hišni vrt — 9.00 Glasba zate in zame — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Po željah — 17.10 Vesel konec tedna z godbo na pihala — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Vesel večer — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 22. 2.: 7.40 Jutranji glasbeni pozdrav iz Avstrije — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Srečanje z mla- dostjo — 9.45 Prihaja lepa pomlad — 10.00 Operetne melodije — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Večerni koncert, vmes poročila o de-želnozborskih volitvah na Koroškem — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte, vmes poročila o deželnozborskih volitvah — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 ..Valčkov kongres" — 21.10 Melodije iz musiclov — 22.20 Rezultati deželnozborskih volitev na Koroškem. Ponedeljek, 23. 2.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Literatura in družba — 9.30 Ljudska glasba sveta: Makedonija — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 Dom in šola — 20.10 ..Veliko uho", komedija — 21.30 Ljudska glasba sosedov. Torek, 24. 2.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Naše prve opere — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 10.05 Lepo vedenje, uspeh v življenju — 10.35 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira. HOTEL KOROTAN išče za sezono 1970 # sobarice # servirke # pomočnice za kuhinjo Zaslužek je dober. Nastop 1. moja 1970. Dogovor pri Hranilnici in posojilnici Celovec, Paulitschgasse 7. Gesucbt in gut eingerichteten Ge-schaftshausholt kinderliebertde T O C H T E R Wird recbt gerne angelernt. Hoher Lohn, netter Familienanschluf). Offer-ten sind erbeten an: Familie Keller, Metzgerei, Neue Darfotrafje 13, CH 8135 Langnau-Zurich (Schvveiz). T I S C H L E R Jahresbeschatfigung, bei bestem Be-triebsklima und erstklaissiger Unter-kunft nach Innsbruck gesucht. Holzbau-werk Retler, Innsbruck, Schopfstrafje 23a, Tel. 0 52 22 / 23301. Sreda, 25. 2.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Avstrijska klasika — 9.30 Operetni koncert — 10.05 šolska oddaja — 10.25 Otrok v mladinski knjigi — 10.45 Interesna zastopstva — 11.00 Mednarodne koračnice: Poljska — 14,00 šola za tašče — 15.00 Svet pride k tebi na dom — 15.15 Koroški avtorji: Alexon-der Appenroth — 15.30 Interpreti iz Gradeža, St. Vida ob Glini In Ljubljane — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.10 Beat proti Bachu — 21.00 Za prijatelja planin. Četrtek, 26. 2.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pravljice iz vsega sveta: Indija — 9.30 Lahka glasba — 10.05 Šolska oddaja — 11.00 Godci, zaigrajte — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Iz operet in musiclov — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo In zabavno — 20.10 „Norec naše ljube gospe" — 21.00 Diletto musicale. Petek, 27. 2.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 9.00 Sonatna oblika v klasični simfoniji — 9.30 Na poti po Koroškem — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Ljudska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu: Madžarska. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 21. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Mali recital. Nedelja, 22. 2.: 7,00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 23. 2.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 24. 2.: 14.15 Informacije — Domače pesmi in viže — športni mozaik. Sreda, 25. 2.: 14.15 informacije — Pri mojstrih govorjene in pete besede, četrtek, 26. 2.: 14.15 Informacije —- Poper in sol. Petek, 27. 2.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnh društev na Koroškem: SPD „Zvezda" iz Hodiš. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 21. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Ansambel Jožeta Kampiča — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Pianist Gyorgy Cziffra igra Liszta — 12.40 Čez zasnežene travnike — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje baritonist Vladimir Ruždjak — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.50 Vedri zvoki — 21.15 Melodija meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 22. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 1150 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 S pianistom Silvom štinglom — 14.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operna glasba — 17.30 Radijska igra — 18.30 Artur Rubinstein igra Lisztovo sonato za klavir v h-molu — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavni zvoki iz studia Beograd — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 23. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Ansambel Jožeta Privška — 12.10 Kratko srečanje s skladateljem Blažem Arničem — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Hollywoodski simfonični orkester — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor iz Celja — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Zagreb. Torek, 24. 2.: 8.05 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pianist Borut Lesjak — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča — 12.10 Staro-italijanska glasba — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Iz Dvorakove opere ..Rusalka" — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Ansambel Dorka škober-neta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Zabavni zvoki iz studia Beograd — 23.40 Godala za lahko noč. Sreda, 25. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Ansambel Atija Sossa — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.40 Venček slovenskih narodnih — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Pianist Leon Engelman — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Zagreb — 23.40 Za ples. četrtek, 26. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 12.10 Dvorakovi slovanski plesi — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana izvaja skladbe Antona Lajovica in Vilka Ukmarja — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Ansambel Mojmlra Sepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Portret W. B. Yeatska — 22.15 iz zakladnice renesančne glasbe — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Lepe melodije. • Petek, 27. 2.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Jožeta Kampiča — 9.45 Srbske narodne pesmi — 12.10 Pesmi in plesi z Balkana — 12.40 Mariborski ženski kvartet — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste —• 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana igra Kodalyja — 17.05 človek In zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad Imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 VValeške, škotske, angleške in irske narodne pesmi poje zbor Roger VVagner — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-klub. 1. PROGRAM Sobota, 21. 2.: 13.00 Svetovno smučarsko prvenstvo — 16.00 2000 let Beethovna — 16.30 Listamo v slikanici — 16.50 Daktari — 17.40 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 želi sl nekaj, velika družinska Igra — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Bravados. Nedelja, 22. 2.: 11.00 Svetovno smučarsko prvenstvo — 15.30 Karl Bdhm in dunajski simfoniki — 16.00 čarobni lonci — 16.40 Kontakt — 17.00 Deželnozborske Športno društvo Zahomec vabi na XVI. mednarodno prireditev smučarskih skokov za Ziljski pokal ki bo v nedeljo 22. februarja 1970 ob 11. uri na 60-metrski skakalnici Stanka Bloudka v Zahomcu. Predstavniki ZSO OBISKALI OTROKE IZ BANJALUKE Kot smo v našem listu že poročali, se nahaja v mladinskem okrevališču Avstrijske sindikalne zveze v Vrbi 122 otrok iz Banjaluke' kjer je katastrofalni potres povzročil hudo razdejanje in s tem prebivalstvo tega mesta močno prizadel. Med številnimi solidarnimi akcijami, ki so jih organizirali doma in p° svetu v pomoč prizadetemu prebivalstvu * * * * v Banjaluki, je bGB sprejel na dvomesečna okrevanje skupino otrok. V torek zvečer je delegacija ZSO obiskala skupino otrok iz Banjaluke v Vrbi ter jik obdarila s skromnimi darili. Delegacijo ZSO je spremljal tudi moški zbor prosvetnega društva v Logi vasi ter otrokom in njihovim vzgojiteljem pod vodstvom Stanka Černiča zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je * svojem pozdravnem nagovoru dejal, da koroški Slovenci sočustvujemo s prebivalstvom v Banjaluki, ki je doživelo tako strahotna naravno katastrofo. Ob tej priložnosti j* otroke seznanil da se nahajajo v deželi' kjer živita dva naroda, da smo del te skupnosti koroški Slovenci, ki smo pripadniki naroda v njihovi državi. Dr. Zwitter jih je tudi seznanil s kulturnim delom koroških Sloveli-cev in opozoril, da v neposredni bližini, kje' doživljajo svoj oddih, deluje slovensko društvo, čigar zbor jih je prišel pozdravit s svojo slovensko pesmijo. Ker pa živita v deželi dva naroda, je logavaški zbor otrokom pokazal da spoštuje tudi kulturo sosednega naroda ter je dodal še eno nemško pesem- V imenu otrok in spremljevalcev se je predstavnikom ZSO in pevskemu zboru zahvalil vodja skupine šolski upravitelj Draga Sokal in ob tem izrazil posebno veselje, da je slovenska manjšina pokazala zanimanje' kako živijo otroci na svojem oddihu ter da so koroški Slovenci izpričali solidarnost ob hudi usodi, ki jo je doživelo prebivalstvo V Banjaluki in okolici. Predstavniki ZSO in logavaški pevci so s® dalj časa zadržali z otroci in njihovimi vzgojitelji v prisrčnem razgovoru. V tej družabnosti so se našim predstavnikom otroci i* Banjaluke predstavili tudi s kratkim kulturnim sporedom. volitve na Koroškem — 17.10 Sportlight — 18.00 Veselo in začinjeno — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 Čas v sliki, deželnozborske volitve — 19.30 šport — 2015 Deželnozborske volitve na Koroškem. Ponedeljek, 23. 2.: 18.00 Orientacija — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož s kovčkom — 21.0® Poštni predal 7000 — 21.10 10. zvezna dežela: Zvezno republika Nemčija — 22.10 čas v sliki. Torek, 24. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sodnik na divjem zapadu — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Gledališče in diskusija — 22.55 Čas v sliki — 23.10 Mednarodno vojaško smučarsko prvenstvo. Sreda, 25. 2.: 10 00 Avstrijski iznajditelji — 10.30 Dunajski kongres — 11.00 Plačilo strahu — 16.30 Za otroke — 17.15 Latunja — 17.30 Kaj morem postati — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.# Ljubi stric Bill — 19.30 Ča3 v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-report — 21.00 Profesor Blaise — 22.45 čas v sliki. četrtek, 26. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Barometer — 1100 Polinezija — 11.30 Zvok iz človeška roke — 12.00 Mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Lee-lerc ugotavlja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport " 20.15 Zlati strel — 21.45 Jour fixo — 22.45 čas v sliki- Petek, 27 . 2.: 10.00 Slike zveznih dežel: štajerska — 10.30 Cerkvena zgodovina — 11.00 Bravados — 18.00 človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport "" 20.15 Komisar — 21.15 časovno dogajanje — 22.15 čas v sliki. 2. PROGRAM Nedelja, 22. 2.: 18.30 Mala šola o Angliji — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Svet jutri — 20.10 Vzgoja kratko In aktualno — 20.15 Gospodično Julija — 21.40 Telerepriza. Torek, 24. 2.: 18.30 Mesto dela zgodovino — 19.0® Uvod v eksperimentalno fizlko — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Fellini —• 21.05 Dunajski komedijski dueti — 21.35 Telerepriza. Sreda, 25. 2.: 18.30 Polinezija — 19.00 Intervju z zgodovino — 19.30 čas v sliki — 20,06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno —• 20.15 Zadeva drobni moi-kriminalni film — 21.45 Telerepriza. Petek, 27. 2.: 18.30 Instrumenti tehnike — 19.00 Iz življenja naših žuželk — 19.30 čas v sliki — 20.06 Spor* — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Legend® Louisiane, dokumentarni film — 21.30 Telerepriza.