frtUslurf ud distributed! radcr jwrmtt No. 728) Mrtior. Ky tfia Act of Octolwr 0, 1917, or flic *t th* Pott Offic* of Cleveluul, Ohio. By order of the ~ xident, A. 9. Borleton, PottBuuter CUm. , jpJJJJ* ONLY SLOVENIAN DAILY t 1VEEN NEW YORK AND CHICAGO E BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." P ^py 3c. s® iH leto v. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) MAY 2nd, 1922. št, (no.) 101. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ZA SODELOVANJE '^Ncijj U}0t7IJA JE sprejela HILQUITOVO RESO-ZA SKUPEN NASTOP S PROGRESIVNI-IN FARMERSKIMI ELEMENTI Vri n 'v ' ^ o Iv IJ1 delavskimi Soi oji jjJ3 ls^čna stranka Zedinjenih držav je včeraj na t>lUcijo enciji> ki je zdaj v teku v Clevelandu, sprejela 'Mta socijalističnega voditelja Morris fliezj^ijj' i.1 (Jo.VolJuJe socialističnim organizacijam v po-^ktuj • da politično sodelujejo z naprednimi de-e,|i ?T.^armerskimi elementi. Resolucijo kot jo je iti do^n ^ 3e s^cer opremilo s številnimi pridrž-tttcJ toda ta korak socijalistične konvencije je čist0 1Zrecl-no velike važnosti, ker predstavljajo ne->anja n,n'Gg'a v razvoju ameriškega socijalističnega ^aktič*n ■ 1, j) " socialistična stranka sklenila naslednje: klovai,- a 3e organizacijam v posameznih državah Civilna vojska na Kitajskem. ZA KONTROLO PEKINGA SE TEPETA ARMADI GENERALA ČANG-TSO-LINA IN GENERALA WU-PEI-FU. Rudarska obravnava je burna. \ A (1 JnijUj . 0__________j_____ . r Politi^.2 ^e^fVs'kimi organizacijami in farmerji v skup 2. kjerkoli se uvidi, da je to mogoče ■S-no pjo ■m t hi a Poltična akcija naj obstoja v tem, da socija-IP«*]o 2 avskimi 'm farmerskimi organizacijami '^ai^n- ^upne kandidate, ki naj nastopajo proti re-!n demokratičnim kandidatom. Poskusi, da a'i de °minacii° svojega moža na tiketu repu'blikan-' °.]'a stranke, niso dovoljeni, in istotako ije Za ai'a taktika Samuela Gompersa, namreč, da se kandidate, ki so se izkazali naklonjeni de-5 V v, V?Zlra na stranko, kateri pripadajo, ati, (|a 1 ^ skupni politični akciji pa morajo socijalisti jn ^ stranka v drueih ozirih popolno samo-Programi in platforme, ki se fo* *al*o sprejelo v taki neodvisni politični akciji ' s Principi socijalistčne stranke. I ^a ° ZHTnore soeijaŠistična stranka v kaki posa-t ^ doK'1 delovati v skupni neodvisni politični akci-^ Pi'a]^ •1 ^0volienje od strankine eksekutive. ^dato Se ,da bo stranka nominirala svo- [%w y v vseh onih državah, kjer je precej močna, % v,j ^"ku na primer. Po zapadnih državah, kjer je vPaSo ! .^ega terorja za časa vojne, zelo oslabije-v £tClJattstiena stranka kot posledica te resolucije ! s^čajih nastopala skupno s progresiv- 1 v fawL lmi farmerskimi elementi, ki so organizo 0» I ^1*1)1 ~ J uiiiieiaRiiin sit jtf l.W ersk°-delav^ki stranki. -- i Peking, 30. aprila. — V soboto je na kitajskem izbiuhnila resna državljanska vojna. V bližini glavnega mesta Pekinga so v teku na dolgi fronti med armado generala Cang-Tso-Lina, ki je governer province Mandžurije, in pa armado generala Wu-Pei-Fu, vojaški vodja centralne Kitajske. Kot se poroča, je izbruh sovražnosti posledica ultimata, katerega je poslal general Wu-Pei-Fu generalu Cang-Tso-Linu, glasom katerega 3e je poslednjemu ukazovalo, da umakne svoje čete iz Pekinga in Mukdena. Cang-Tso-Lin je ultimatum ignoriral, nakar se je pri Mučangu pričelo sovražnosti s streljanjem artilerije. Takoj nato so pričeli pokati topovi tudi pri Cangsintien. Prebivalci Pekinga, 'ki so šli gledat na mestno obzidje, so bili v stanu slišati oddaljeno bobnenje topniškega streljanja. Tujezemska poslaništva so naročila svojim državljanom, da se podajo na svoja domovja in da razobesijo svoje narodne zastave. Isto je odredilo tudi ameriško poslaništvo. Ame-rikanci so povsod razobeselili a-meriške zastave. Ameriški Mornarji v Pekingu. Pozneje je na ameriško poslaništvo prišlo 150 ameriških mornarjev, da je zavarujejo pred možnim napadom. Ojačenja vseh tujezemskih poslanitev v Pekingu štejejo 1000 mož. Poročila iz Singtuaua in Šantunga javljajo, da Japonci ojačujejo svo. je straže ob Šantung železniški progi. Kot se poroča iz Sanghaja, je ODVETNIK ZA RUDARJE JE NAGNAL DRŽAVNEGA PRAVDNIH A Z LAŽNIKOM. Clharlestbwm, W. Va., 1. maja. — Danes je tu prišlo d0 prvega^ resnega sipoipada med državno prosekucijo in olbramlbio, obtoženih rudarjev. Tekom ostre besedne bitke, do katere je prišlo med državnim pravdnikom, A. M. Belcher jem in Har'oldom Hon stonom, ki jo glavni odvetnik za obtožene rudarje, Je slednji prvega nalgnal z lažnikom. Prišlo je do jako razburljivega prizora, ko je danes popoldne H. Smith, eden izmed glavnih deputijev, ki je feil preje v službi šerifa Chafina, na izpričevani u izjavil, da je Ghafin sam laatnilk številnim rudnikov, oziroma da je zainteresiran v rudnik^. Prosekutor Belcher je nasprotoval vprašanju Houstona na pri čo, da li je šerif Chafin premogovni .podjetnik, nakar je Houston apeliral na sodnika, izjavljajoč: : ^Seb sklenila, da se meseca decembra j mornarica južne kitajske vlade. ašaJla konferenca, ki bo še enkrat ra&motrivala|kateri načeljuje dr. Sun Jat Sen, We,s°delovanja, kajti takrat bodo kot posledica 2a^lacftno iužno hrodovie Pe" vniu v . , . i J.-/1 !krnske vlade. 'anja V01itev ze ocivrdno rezultati te nove taktike j ciji ^'delavsko stranko zastopa na socijalistični 1 v iet ax Hays, ki je bil podpredsedniški kandidat ; niGd 11 ^20. Hays je jako močno priporočal s.odelo- . e popolno spojitev teh dveh sku- _ ______________^_____ t *vezn ys- < toda vaše članstvo želi tega. Ako hoče- (Daljo na 2. strani.) ZAGONETNA SMRT DEKLETA. Dalbville, 111., 30. aprila. — Tu se je našlo rqrtvo truplo v p^e-s'biterijanskem župnišču Miss Gertrude Hanna. Umrla je ali vsled zadušitve ali pa vsled za-strupljenja. Odredilo ss je, da se kemično preišče njen želodec. Prijet je bil cerkveni odibornik John C. Wyiman. Med njim in mrtvim dekleitom je svoječasno obstojalo ljulbavno razmerje. Mrtvo dekle je bilo nosno. Wy-man prianava prijateljstvo z dekletom, toda odvrača vlsako krivdo za njeno smrt. "Zdi se mi, gospod sodnik, da se gre tu jfa zel0 noitorično vprašanje — namreč za plačevanje deputi šerifov od strani premogovnih družib. Tu pred nami je mož, oziroma eden tamed mož, ki izvršuje sistem vlade v Logan o. kraju, in medten^kb je popolnoma lahko, da je bil legalno nastavljen za deputi šerifa, pa hočemo mi na druigi strani dokazati, da dela po naročilih podjetnikov." Nato je prosekutor Belcher od vrnil: "Samo dejstvo, da isb ga obdolžili tega kaki političarji, socijalisti ali člani I. W. W., še nima nikakeiga vipliva na ta slučaj." "Ali je governer Morgan soci-jali'st?" je hitro vprašal Houston. "Mi hočemo dokazati, da so gospodje, ki istoje za to, prosekucijo, že dolgo vrsto let vedeli, da se visako leto izplača velikanske svote denarja šerifu, da je najel može, ki so vodili vojno preiti rudarjem." Belcher je tedaj skočil pokonci in zaklical: . "Ta šerif, Don Chafin, podpredsednik 17. ekrožja, je bil u-istreljen na glavnem stanu United Mine Workers of America v Charlestons William Petry, pod predsednik te unije je ustrelil Dan Chafina, potem, ko je slednji imel raagovor z Mr. Houst'o-nom." Tedaj je Houston skočil na noge, clbrisal svoja očala, in kazeč Is prstom proti Beldherju zaklical : "Ako vi trdite, da je meni o tem kaj znano, tedaj pravim, da je t0 laž." Nato je Belcher, žugajoč s pestmi proti Houstonu, zaklical, da je res, kar je dejal, jn da je to še vedno pripravljen trditi. Tu je posegel vmes sodnik Wood in preprečil nadaljno bruhanje sovražnosti. Houston je nato sodnika prosil za oprošče-nje radi scene. Jako senzaeijonalno je bilo tudi izpričevan je potovalnega glu-mača John Brinkmana, ki je dejal, da je videl ustreli,tev nekega šerifovega moža, in da je rudarjem, ki sb ga usitrejili, načeljeval baptiskovski pridigar, Rev. Jesse Willburn. Prvi Maj v Evropi je potekel mirno. SLOVESNO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V MOSKVI. — SIJAJNA DEMONSTRACIJA V LONDONU. London, 1. maja. — Iz, poročil iz raznih evropskih središč je razvidno, da je Prvi Maj, med-nancdni praznik delavstva, minul povsem mirno. Do edinega incidenta je prišlo v Mayence, Nemčija, kjer je neki ameriški armadni saržent baje po naključju zapeljal svoj avtomobil v delavske pohodnike, ki so praznovali Prvi Maj. V spopadu, kj je sledil, je saržent pohignil revolver, nakar ga je množica pograbila, in ga nekoliko pretepla, pri čemur je d'oibil rano na rami. Kot posledica je bilo več pohod-nikov aretiranih. Velikanska demonstraciaj delavstva v Londonu je imela značaj velike slovesnosti. V pohodu delaVstva so 'bile zastopane vse delavske unije in navzočih je bilo tudi izredno veliko število dečkov iz mladinske organizacije ''Boy Scouts" jn deklic, ki so bile oblečene v uniforme Rdečega križa. GENOVA KLIČE TAFTA NA POMOČ SE GA BO PROSILO, DA IMENUJE PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA URAVNAVO RUSKIH DOLGOV. Genova, 1. maja. — Glasom načrtov, ki jih je danes napravila genovska konferenca, se bo obrnilo na Tafta, predsednika najvišjega sodišča Zedinjenih driav, da imenuje predsednika mednarodne razsodiščne komisije, katere naloga bo doseči sporazum z Rusijo glede njenih starih obveznosti v inozemstvu. Ostalo članstvo te komisije bo sestojalo iz predstavnikov narodov, ki so kupili ruske obveznice in pa iz uradnikov ruske sovjetske vlade. Precej zanimanja Gompers proti priznanju Rusije. Chicago, 30. aprila. — Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je danes tu podal izjavo, v kateri pravi, da bi bilo priznanje sovjetske ! Rusije od strani Zedinjenih držav "nepotrebno" in podlo izdajstvo civilizacije." Gompers pravi, da je ameriška (javnost poplavljena s tozadevno propagando, da je mednarodna roparska finančna gospoda dobila apetit po ruskem bogatstvu, ire da bi bila največja nesreča za Ameriko in človeštvo, če bi vlada Zfdinjenih držav priznala Rusijo. Lenina je označil kot "banditske-ga trgovca", ki je pripravljen prodati pravice ruskega naroda. Gompers tudi pravi, da je sovjetska vlada poslala v Ameriko za pvopagandistične namene milijon je vzbudila danes tudi izjava , dolarjev, in se je šc prav posebno Lloyd Georgea, da je Rusija pri- spravil nad William Z. Fosterja, Rdeča armada zaprisežena. Moskva, 1. maja. — Na moskovskem rdečem trgu-se je danes vršila velika parada rdeče armade, kj je db tej priliki položila udanostno pjriseg? sovjetski vladi. Nagovor na vojake je držal sovjetski vojni minister Leon Trocki, ki je izjavil, da zavezniški diplomat je na genovski konferenci zaihtevajb od Rusije sprejem pogojev, kakršnih Rusija nikakor ne more sprejeti, in da mora biti torej rdeča armada pripravljena. "Mi smo predlagali razorože-nje," je dejal Trocki, "toda zavezniki ga nečejo. Mi smo jim povedali, da smo pripravljeni na kompromis, da hočemo plačati naše pred-vojtne dolgove, toda od govorili bo, da nas bodo priznali le tedaj, ak'o odpravimo sovjetsko Rusijo in zopeit upostavimo kapitalizem. Mi smo Odgovorili: ne, in Ibomjo vedlo odgovorili: ne." Slavnostnega pohoda se je vde ležilo 100,000 vojakov, katerim so sledili stotilsoči delavcev in delavk. Položitev udanostne prisege znači konec analfafoetstva v ruski armadi, kajti Trocki se je zavzel, da se je dio prvega maja naučil čitati in pisati poslednji vojak v rdečj armadi. Vsi vojaki sb prisegli, da ^so pripravljeni braniti sovjetsko vlad0 do smrti. V Parizu je bilo mirno. Pariz, 1. maja. — To je bil naj mirnejši Prvi Maj v Parizu iziza sklepa premirja. Med demonstranti in policijo je prišlio le do malih spopadov, drugače pa je ibilo vse mirno. Vršile so se velike delavske demonstracije. Nad mestom je plul zrakoplov, opremljen z 'brezžičnim br-zojavtom, ki je obveščal, glavni policijski stan,_po katerih okrož. jih se zlbiraijo komunisti. --o-- LJUBAVNA TRAGEDIJA. pravljena povrniti vsem onim tu-jezemcem, katerih premoženje je bilo zaplenjeno, 9 procentov njih vrednosti. Razsodiščna komisija bo imela moč ukrepati glede obresti od posojil, določiti, v koliko je Rusija v stanu zadostiti svojim obveznostim in čas, do katerega bodo posamezni lastniki ruskih obveznic lahko sami prišli do sporazuma z Rusijo, ako tako želijo. Nota na Rusijo dogotovljeun. -Genova, }. nitij«. — .vo. poroča, so zavezniške sile danes, po osemdnevnem premišljevanji.' in razmotrivanju, prišle do sporazuma glede pogojev, pod katerimi so pripravljene sodelovati ž njo pri njeni notranji rekoust rukc j ii. Kot se poroča iz uradnih virov, se bo noto jutri popoldne formalno in končno odobrilo, nato pa se jo bo nemudoma izročilo Cičerinu. Kaj so pripravljene velesile storiti za povzdigo trgovine v Rusiji, je bilo objavljena že v soboto, namreč ustanoviti konzor cij, pod katerega vodstvom bi se vršilo vse. rekonstrukciisko delo, danes objavljeni pogoji pa se tičejo priznanja dolgov. Zahtevalo se bo namreč, da se priznajo vsi dolgovi, oni napravljeni pred vojno in tekom vojne, in pa povrnitev škode za nacijonalizirano last-inino tujezemcem. 'tajnik strokovno-unijske vzgoje-valne unije, ki se je pred nedavnim časom mudil v Rusiji. Foster pobija Gompersove izjave. Chicago, 1. maja. — William Z. Foster, je danes izjavil, da je Ameriška delavska federacija pod vodstvom Samuela Gompersa v vseh ozirih popolnoma prenehala 7 napredkom, in da so njegove obdolžbe "o boliševiški propagandi" v Ameriki naravnost smešne. Foster tudi poživlja Ciompersa, da pride na dan z dokazi z ozirom na njegova nami-gavanja, češ, da je tudi on eden izmed podkupljer.cev sovjetske vlade. -o ......- — SJadkorm trust bo diktiral cene. New York, 30. aprila. — Ameriški sladkorni magnatje so sporo, čili 12 lastnikom sladkornih nasadov na Kubi, da bodo gledali, da se sladkor ne vključi v obstoječo tarifno predlogo, ki se nahaja sedaj v kongresni zbornici, ako je vsak izmed njih pripravljen podpisati noto za $1,000,000, ki bo izplačljiva na mesečne obroke. Na tak način bi ameriški lastniki pesnih sladkornih nasadov ravno toliko profitirali, kot če bi se določilo za importirani sladkor viso- ko uvoznino, vsled česar bi bili Kot se poroča, se je belgijski j oproščeni tuje kompeticije, in bi minister Jaspar obrnil na vlado'potemtakem domačim odiemal- Gary, 1. maja. — Ker stariši 15-letne Sofie Kovač niso dovolili, da bi se poročjla, je njen ljubimec, 25-letni Frank Wagoner, ustrelil najprej na dekleta pet strelov, potem pa izvršil samomor. DekTe_bo najlbrže podleg lo zadanim ranam. v Bruslju glede akcije, ki jo naj podvzame belgijska delegacija vzpričo dejstva, da konferenca ni hotela upoštevati njegovega predloga, da se zahteva od Rusije takojšnja povrnitev vse zaplenjene lastnine. Barthou, načelnik francoske delegacije, se jutri poda v Pariz, da se posvetuje s Poinca-rejem glede pakta, ki ga misli Lloyd George v kratkem predložiti z ozirom na garancijo proti napadom. Na današnji seji je Barthou prečital pismo Cičerina. v katerem pravi Cičerin, da francosko tolmačenje nemško-ruske pogod-jleta $32,000,000 be ni pravilno, da pogodba ni! sladkornih cen. naperjena napram Franciji, temveč, da predstavlja le medsebojno poravnavo, kakršno želi Rusija doseči tudi z ostalimi narodi. Cičerin je tudi zanikal vesti, češ, da obstoja med Nemčijo in Rusijo kaka tajna vojaška pogodba. V svojem pismu pravi Cičerin nadalje, da je edino francosko stališ- čem nastavljali take cene, kot bi sami hoteli. V New Yorku se je organiziral velikanski sladkorni sindikat, katerega namen je določati ceno sladkorju, iztirjati denar na podlagi not, katere naj bi podpisali kubanski sladkorni podjetniki, ter ga razdeliti med lastnike amer. nasadov sladkorne pese. Kot se poroča, ima sindikat še $3,321,000 kapitala za izvedbo svojega načrta. Uresničenje načrtov tega sladkornega trusta bi za ameriške kon-zumente pomenilo, da se jim bo vzelo iz njih žepov v teku enega v obliki višjih zakaj bi se to ne dalo poravnati. Pismo Cičerina je bilo pisano v jako prijateljskem tonu. Barthou je nato odvrnil, da vsa neprijaznost Francije izvira odtod, ker je Rusija z brest-litovsko pogodbo odstopila od zaveznikov. Lloyd George je v zvezi s tem pismom če napram Rusiji krivo, da je jav- dejal, da kaže željo Rusije, da po mnenje Rusije sovražno Fran- pride do prijateljskega sporazu-ciji, da pa ni nikakega razloga, ma. STRAN ■ ■ » "ENAKOPRAVNOST" . II- ™ A____ J' .____ _ MAY 2nd, "Enakopravnost^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bvuiness Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Coliinwood. Newburuh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year 6 mo. 2.75. 8 mo. $2 00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia sa Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino cglasov ni odgovorno ne uredništvo, a© upravništvo. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) MAY 2nd, 1922. tedni vršila važna konferenca vseh spornih taborov, na sedai Pa se ie zvedelo, da je katerem se je napravilo načrte, da se medsebojno nesoglasje čim preje odstrani in nadomesti z nekdanjim duhom enotnosti in solidarnosti. Svetovno delavstvo je danes podobno invalidu, katerega rane še niso docela začel jene, ki pa bo v prav kratkem času zopet "krepko nastopil svojo pot, ki vodi napram njegovemu cilju. Reakcija, ki je nastopila po trenotnem revolucionarnem razpoloženju, ga še vedno stiska prsi, in ga pritiska k tlom, a to samo še za kratek Čas. Delavstvo je te tekom zadnjih let šlo skozi ognjeno preizkušnjo; bilo je podrejeno najhujši notranji krizi, a prebolelo jo je. Obogatelo po teh skušnjih in krizah nastopi zopet svojo začrtano pot s trdno in neupogljivo odločnostjo, da se bori in iz vo'ju je zmago za sebe in vse zasužnjeno človeštvo Prvi Majnik takrat ne bo le krasen simbol, temveč resnica. poročila že šestega moža. Toda navzlic temu, da je dobila ženska toliko denarja za svojimi možmi, pa je brez vsakih sredstev, in ko je bila odpeljana v zapor je moral vzeti Rdeči križ njena dva otroka izza druge možitve v oskrbo. Živela je namreč silno potratno. Vzdržavala je drago stanovanje na vzhodpi strani mesta ter se razkošno nosila ter tako pognala vseh $1 1,000. gnila, jabolka. Avdijenca. je bilajty" širom dežele, za RAZNE VESTJ. PRVI MAJ. Ukraden arhiv angleške vlade. V ekspresnem vlaku se je med Parizom in Marseillom izvršila velika tatvina. Neznani zločinci so se polastili važnih diplomatskih spisov. Navalili so v poštni vagon ter ukradli 30 vreč spisov, kj so bili poslani iz Anglije v I-talijo. Med ukradenimi vrečami se je nahajal tudi ves arhiv angleške delegacije, ki je potovala v Genovo. propagator jugoslovanske ideje, svoječasno duša srbske Narodne obrane, se por^čj s hčerko generala Baškaviča, gdč. Ružo Baškovič. -•* Sii takoj visa na nogah, hoteč iz dvo rane, toida policija jim ie ukazala, naj se mirno posedejo nazaj. Ruthenbeng pa je rekel: 'Ne zmfenimo se za gnilo sadnje kapitalistov, saj ,od njih jtak ne mo rete pričakovati kaj boljšega." Nemir se je počasi polegel in zborovanje se je nadaljevalo. Policija je poročala, da so vrgli ona gnila jabolka med množico neki fantalini, ki iso bili pa prav os' političnih jetnikov. je šlo. nekaj žensk jence s klobuki po dv prostovoljne prispevka berg misli priti v t$u dnov nazaj v Cleveland. maga pri organiziranj11 kers' Party". Takoj 2» nastopil Tom Lewis, P^ lavski govornik. On Je v svojem govoru GoittP ? narodnega škelba 'n 5 i* Svetovno delavstvo je včeraj praznovalo svoj praznik Prvi Maj. Vsekakor se je praznovanje, kot se je obhajalo letos, ja'ko razlikovalo od praznovanja prejšnjih let, kar pa je povsem umljivo. Grozovita svetovna morija je pustila svoje usodepolne posledice tudi v delavskih vrstah, Razcepila jih je v številne tabore, kopito militarizma je gazilo njih vrste, razbijalo njih organizacije, potiskalo jim morilno orožje v roke ter jih poganjalo v bratomorno klavnico. _ In ko se je svetovni vihar zopet polegel, so se delavci znašli oslabljeni v moralničnem in materijalnem oziru; njih organizacije so sumljivim očesom gledale druga Via drugo, dogodi j a ji trenotkov, revolucionarni izbruhi po raznih deželah, pa so jih razdelili še v večje število strankin strančic. Ob trenotku ko je bil mednarodni kapitalizem n. j bolj razmajan, ko je bilo železo najbolj vroče in pripravno za preoblikovanje, je bil svetovni proletariat najmanj enoten in solidaren. Velik čas je našel svetovno delavstvo izmučeno do smrti in nepripravljeno za izvedbo njegovih načrtov. Doprinašalo je največje žrtve vojnemu molohu v prilog imperialističnih interesov, a samo zase ni bilo voč vstanu izvojevati zmago. Toda popolnoma zastonj vendar niso bile vse neizmerne žrtve delavskih mas v svetovni vojni. Na pot novega ustvarjanja in novih idealov je stopil vsaj en narod, ako- ravno je bil po zgodovinskem receptu najmanj priprav-! di.uStvo smetana iz. Prage. Na lj.en in najmanj zmožen za tako /pot. Slovanska Rusija se 0v,a ta cjva velika koncerta opo-je otresla carskega jarma in naznanila vesoljnemu svetu, da bo svoje življenje uredila po principih socija'lne pravic- n osti. * S stoično hrabrostjo je nastopila svojo pot ter branila svoji princip napram notranjim in še strupenejšim zunanjim sovrasom. a polagoma je pričela uvidevati, da mora svojo taktiko spremeniti v toliko, da doseže vsaj delno sodelovanje in pomoč protivnih držav, in da stopi v stik z delavskimi masami ostalih narodov. Nasprotstva in disonance, katere je izzvala svetovna vojna in ruska revolucija v delavskih vrstah še niso po-1 ravnane in uglašene, toda vsa znamenja 'kažejo, da ni vec tako daleč čas, ko se bodo svetovne delavske vrste zopet strnile v 9no močno falango ter vsaj v poglavitnih rečeh in sporih nastopale vzajemno. V Berlinu se je pred nekaj Šola za hluhoneme otroke. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo, da 'se pri "Dečjem domu" v Reljevu pri Sarajevu c-tvori poseben oddelek za gluhoneme otroke. Za .gluhoneme se ustanovi posebna šola s kvalificiranim učiteljstvom. -——o- Clevelandske novice. Znameniti češki gostje v Ljub ljatti. Takoj po velikonočnih j ——— praznikih prideta v Ljubljano' _ Scdnik Ccrlett je obieM dve na.uac.u umetniški kwpora-'.. ^ Wiirrensvillsko pri. ciji bratskega češkega naroda in priredita tu svoj koncert, in sicer v torek, dne 18. aprila koncentrira v veliki dvorani. hct:-la Union najboljši češki simfonični orkelster: češika Filharmonija, pod vodstvom svojega glavnega kapeinika g. Vaclava Talioha, ki je Ljubljančanom v najboljšem spominu izza časa njegovega delovanja pri slovenski Filharmoniji j 11 pri deželnem gledališču v Ljubljani. Dan za tem pa koncer tira ra v notam z izbranim svetovnim sporedom drugi najboljši češki pevski zibor: Pevsko la iz Prage. opozarjamo že danes, vstopnice pa silno delavnico, včeraj pa je povedal na seji od Cleveland Grays v Grays Armory, da je našel prisilno delavnico sanitarno in prijazno. "Okrog in krog so drevesa, trava in svež zrak! Jaz bi imel mojo sodno dvorano mnogo rajši tam zunaj, kot pa tu v tej zaprašeni temni, nemirni ter nesnažni policijski postaji." je dejal. Pravi, da so prihajali tedaj, ko so bile naložene le denarne kazni, vedno i eni in isti kršilci predenj, odlkar pa se pošilja avtomobiliste za prestopke v prisilno delavnico, pa da ni prišel še niti eden v drugič predenj. — Oblasti držijo neko žensko bodo V predpredaji v pisarni | ]:atero imajo na sumu, da je Glasbene Matice od 10. aprila iypravljala svoje može pod zemljo — Je za majhne družine. "Da imajo civilizirani ljudje manjše družine je v teh modernih časih, neizogibljivo in opravičeno." Tako se je izrazil Dr. E. A. Ross, profesor sociologije na Wisconsin univerzi, ki zagovarja omejitev porodov. Rekel je pa, da to ne pomeni, da izobraženim ljudem otrok sploh treba imeti ni, a da je prava sreča za civilizirane dežele: da se rojstva nižajo. Po njegovem mnenju bi naraslo prebivalstvo Združenih držav, če bi bila rojstva tako pogosta kot v Indiji, v teku 80 let do tako o-gromne številke, kot je sedaj prebivalstvo celega sveta. — Kot se poroča, bodo zahtevali unijski zidarji po $1.25 na seje. na kateri bodo določili, kakšne zahteve se odpošlje na delodajalce. Da bj delodajalci pri volili v 20-odstotno zvišanje je nekoliko dvomljive, zlasti ker v vsej gtavbinski industriji ni plačana nobena stroka več ko $1.10 od ure. gotovo najeti za svoje delo. Ru- i organiziranega delftvst^ snow*1! thenlberg se je v svojem govoru izrazil, da je socijalistična stran ka sedaj skorn mrtva in da so temu krivi "reakcijonarji", ki so d'oibili kontrolo ter niso stali za_st. louišiko platformo, za katero s0 šli nekateri v ječe. Ožigosal je Samuela Gomipersa ter pozival navzoče, da prispevajo v fond, ki ga zlbira "Workers' Par. je tudi, da bo ger ca J?rez pomena, če ne ^ hteve sovjetskih za* spoštovane in spi'©jete , bo pričelo v Ameriki * kacmlpanjo za odprto -ako zgubijo rudarj' štrajk, posefbno pa šalo razdrobiti železni ganizacijo. dalje. Vlah« Bukovac v. Ljubljani. Sloviti hrvatski umetnik, slikar Vlaho Bukovac, je, kakor znano, slikal v Beogradu kralja Alsk-sandra. Na povratku iz Beograda v Prago, kjer je njegovo stal. no bivališče, je prispel gosp. Bu koval v mudil par dni. Poroka Milana Pribičeviča. Poslanec in bivši polkovnik Milan Priibičevič, brat ministra Sve-tozarja Pribičeviča, znani veliki s počasnim zastrupljevanjem, d-i se je potem polastila njih zavarovalnine. Truplo njenega zadnjega moža, ki je bilo pokopano na Lake View pokopališču, bo danes odkopano in preiskano, če se najde kakšno sled o strupu. V sluča- — Sinoči je obdržaval govor v Bricklayers dvorani €. E. Ru-theniber^, bivši socialistični kan didat .za županlslko msst0 v Cle-velandu, katerega so oblasti za časa vojne neprestano preganjale in ki je bil vsled svojega prepričanja eno leto in pol zaprt. (Dalje iz 1. strani) te ostati zvesti socijalistični stranki, morate celotnemu delavskemu gibanju." James Maurer, predsednik pennsvlvanske federacije in član socijalistične eksekutive, je unijsk^o delavstvo v splošnem želi podvzetje neo" litične akcije. "Toda za'kaj se ne pridružijo socijalistični ste vprašali,'' je dejal Maurer. "Vzrok, sodrug^ ste prepočasni. Oni hočejo uspeha in rezultate Maurer, ki je bil sam dalj časa edini spcij^f slanec v pennsylvanski državni zbornici, je bilo nekoč v zbornici 27 poslancev, ki so bili čla^ "Toda mi smo molčali," je dejal Maurer," ca je bila ta, da so glasovali bolj sramotno kot P.^ goreči kapitalisti. Njih nameni so bili popol«0^ toda bili so jako slabo informirani. Najboljšo P. smo jo dobili v zbornici, je navadno prihajal , kapitalistov. Mi unijski somišljeniki imamo volimo svoje poslance, potem pa čakamo, k^. bodo delali, mesto da bi stali za njimi in jih P0'^ nečem žrtvovati niti p.ičice svojega revolucjona' i« ju, da se kaj najde, bodo držale Ljubljano, -kjer" «ebo oblasti žensko za smrt vseh njenih j sredi triletnieo onega prvega ma umrlih mož, za katerimi je dobila] ja, ko so napadli služabniki ka-$11,000 smrtnine. Poročena je j pitalistov imirne možke in žen-bila šestkrat. S prvima dvema mo-jske, ki 'SO korakali, da neustra's-žema se je razporočila. Trije drugi j »O .pokaždjo svoje ideale in prin. pa so ji vsi pomrli nenadne smrti, I ciipe, že prično leteli skozi okno toda nečem pa ,da bi se mi vezalo roke, in si n11 Dvorana je bila nabito polna in mngočilo napredek " ko, se je pojavil Ruthenberg na ' Jako močno je priporočal skupno politi odru, je nastal med navzočimi i . .. ,, . ' 1 1 velikanski aplavz. Slišali so se avtor resolucije, MorriS Hlllqiut. navdušeni pozdravi in nekateri j "Vi 'Ste slepi za prilike, ki se vam nu(UJ°. mo'ški so se dvignili s stS'ov ter ' svojem strastnem govoru na delegate. "Vi stol1! j mu mahali z klofeuki v pozdrav.; v,»rite o brezpomembnih rečeh, ko se vam igrate veliko vlogo, mogoče celo vodilno vlog0 gibanja." Hillquit je dejal, da je zahteva za konfe^ ^ te,ri naj se razmotriva skupna politična akcij3; torn vzbujajoče razredne zavednosti v Amei'i^ mnenje, da bo ob predsedniških volitvah leta 1 že popolnoma samorasla delavska .stranka. ^ Roberto Haberman, delegat socialistic državi Jukatan, Mehika, je izjavil, da je 94 bivalcev Jukatana socijalističnega prepric^ ludi, da se ameriški socijalizem ne boji mehi1)v pitalizma, pač pa ameriškega, za kateri«1 s department v Washingtonu. Ruthenlberg je prišel ravnokar iz Sing Sinig kaznilnice v New Yor ku. Stranka je vložila zanj pri-ziv na prizivnem sodišču in Ru-thenberg je sedaj prost za toliko časa, dokler ne izreče .omenjeno sodišče svoje odločitve. Komaj je govoi-nik povedal navzočim, kak0 ga veseli .obhajati v njih ^ NOTARJEVA SABLJA " SPOMINI STRAHOPETNEGA JUNAKA. in Francoski spisal: Louis D'Hurcourt Preložil: Vladimir Svetek. ( i Naposled 26. januarja, smo dospeli pri Heiltz-le-Hutier pred Vitry-le-Francoijem do kora maršala Mar-monta, vojvode Dubrovnižkcga; moja osuplost je bila nepopisna, ko sem videl to, kar se je imenovalo še vedno iz navade šesti armadni zbor. Sestavljen je bil ta kor iz dveh divizij 20. in 8., ki sta bili formirani iz kakih štirideset bataljonov, vseh pripadajočih raznim polkom in tako slabih, da skupaj niso šteli vec kakor pel tisoč mož infanterije. Sto holandskih novincev iz zadnjega letnika je bilo prideljenih vsakemu izmed teh izoliranih bataljonov, toda dezertirali so liki za stavo, kakor njihovi kompa-trioti, huzarji 14. polka, !ki go odpeljali svoje konje Bil je pruski kor Yorkov, vsaj po tem, kar mi je povedal Buchery; kajti jaz ga nisem videl, ker se je general Lagrange takoj umaknil proti maršalu in je naš bataljon korakal na čelu njegove kolone. 1 oda topovi in puške so pokali sedaj krog in krog nas: Zadaj od Saint-Dizierja, kjer je n asa arjergard.i zadrževala sovražnika, ppredaj od Vassyja, kjer je bil maršal sam napaden od Wiltgensleina. Ta hrup mi je legal strašno neprijetno na živce. Pri vsakem strelu sem zadrgetul. — Oj! gurmand, je dejal Buchery, kar trese se od nestipnosti; eden proti desetim smo, dosti jih bo za vse. Blaimisset ni več pel. V trenotku ko smo prišli v Vassy, so se maršalove čete umaknile ter izpraznile višave pred mestom, kjer so pogumno vstrajale, da so nam dale čas, da smo jih dosegli. Zvečer smo se umaknili do Montierendra, odkoder smo dne 31. zjutraj odšli v Brienne-lc-Chateau preko Anglusa in Soulaina. Lilo je v potokih od 28., pota so bila razorana vsled pohoda čet in brodili smo strašno blato. Korakali smo pr iavantgardi z bataljonom 32. lahkega. Nekaj jezdecev 16. huzarskega je jahalo pred nami ter nam razsvetljevalo pot. Ko smo se bližali vasi Soulaines, smo jih videli dvigati v stremenih, kakor v namenu, da vidijo v daljavo, nato bo hipoma v galopu odjahali ter sneli puške z rame. Istočasno se je razlegnilo pokanje precej živahne fisilade v vasi. ''Pozor! Naprej! Stopaj!" je zaklical Buchery ter potegnil sabljo. Cesarstvo bi bil dal zato, da sem mogel ostati vzad, toda ni me izpustil iz vidika in moral sem pričeti teči kar so me noge nesle ob njegovi strani, kakor da se mi je silno mudilo iti batin iskat. Prišedši do prvih hiš v Soulainu smo srečali nekaj prestrašenih žensk, ki so bežale, noseč otroke na rokah in kričale iz vsega grla: "Kozaki, kozaki! Vse hočejo pomoliti! Vse požgati!" — Četa stoj! je komandiral Buchery, nabite pukr, pa hitro. * * Naslonil sem se na mejnik, da se nekoliko oddahnem. Nikdar se mi ni zdelo škrtanje jeklenih krogel v cev potiskajočih palčič tako veličastno. Kmetje so prihajali iz hiš, lovsko puško ali pa koso v roki. Ko smo nabili puške, smo udrli za njimi, in na ovinku neke cestc smo zagledali na vaškem trgu, pred cerkvijo, naše huzarje, ki so se tepli s kako stotino jezdecev, oboroženih z dolgimi sulicami; bili so modro oblečeni, nosili so široke hlače z rdečim pasom, na glavah pa so imeli talpake iz črne kožuhovine. Skozi okna so streljali prebivalci na sovražnika z lovskimi puškami; neka stara ženska je metala na kozake nenavadne projek-tile, kakor lonce, krožnike, sklede, podnožnike itd. — Stotnija, postati, stoj! Levo čelom! je zakričal Buchery. ko smo prikorakali na trg. Ko pa je videl, da jc stotnija formirana za boj, je komandiral: — Streljati' Salve! Stotnija, puške! K licu! Toda ni imel časa poveljevati k streljanju. Ko so namreč tuji jezdeci videli, da prihajamo, so obrrtSli konje in izginili v galopu, razen enega samega, ki so ga izdajale epolete in šerpa s srebrnimi čopi za častnika- Izgubil je bil v bojnem hrumu svoj ialpak in ko je bežal mimo okna stare kmetice, mu je padla posoda nočne toalete, ki jo je ta vrgla, naravnost na glavo ter se mu je utisnila do brade tako močno, da je ni \ti" mogel več odstraniti. Star huzarski podčastnik je prijel n' za uzdo ter i,s privedel jetnika, ki so m^1 ^ je iztrgati, z velikim trudom k nam. — Lumpi, tolovaji! so kričali, vse s° oropali, vas so hoteli zažgati. t(''| — Mirujte nekoliko, je dejal stopnice občinske hiše, ga bomo izpraša"' In s ploskim udarcem sablje, ki )e r3 f/ sodo na kose, je vrnil popolnoma zb<"£a rabo vida in govora. — Razumeš francoski? ga je vpr — Ich verstehe nicht, der Teufel' Se* — Stojte! stojte! se je začudil BllC J hr',1 nemški. Imamo li mogpče opraviti z n .p In ker se je bil v vojskah na NernsK zavojevanih dežel, je nadaljeval Ujetnik je bil re3 napačen Kozak in dijak, ki je bil vstopil leta 1813. v esk® , prostovoljcev prouske garde. Ta P Nemci gardnim polkom ter ga v ta za svoje ruske osvoboditelje vtaknili % bila kozaški na las podobna. Pustili smo tega potvarjalca n?V., onečaščal s plenjenjem uniformo svoj' ^ $ j varstvu dveh mož naše totnije z naloŠ žandarjem profosije. j;cl' Jaz sem bil od veselja ves iz sC^C da jo je 3pvražnik tako hitro odkuril, c£l;i' | —7 Bpjc se nas, sem rekel sam Prl vedno trajalo. fi" Medtem časom so nas došle dni^ prihajal v galopu, in takrat sem ga vl ^ in natančno. Bil jc tisti čas v najlepsl i bližno kakih štirideset let star, velik. no energičen. (Dalje prib.) ENAKOPRAVNOST' stran 3, Obstal je na ipastaji; slišal se je čuden šum, kakor da ni niti jok niti pisem — ljudje so vstopili [ in vlak se je pričel premikati, po l časi, kakor preje, resno in mogočno, s težkim sopihanjem, ka-k'or da še ni vozil take teže. 0-troci so stali in čakali; iztegali so roke in so kazali s prsti: "Glej tam, vidiš, naš ata. . ." Dore je stal za njimj na vzvišenem prostoru in ni ganil oče^a od vlaka. Glej, zdaj se je na oknu železniškega voza pokazala roka in je zamahnila z rut'o. Dore je snel klobuk in je ž njim amahnil. "Oče, 0če!" Nato je zapjalkal, kakcr še nikoli. Stal je na svojem mestu, in je spremljal z očmi vlak, do kler ni izginil za prvim ovinkom. Še enkrat je D.ore slišal, kako je v daljavj vjalk zažvižgal, še enkrat se mu je zdelo, da vidi vlak, pbln ljudi, ki odhajajo kakor njegov oče — potem si je obrisal solze in se je vrnil v ya.s. Dr. IVAN LAH PREVZELI SMO govino z umetno šivanim kvačkanim blagom na 5821 SUPERIOR AVE. PRIDITE kakcr nikjer drugje. Takrat je še žiyela mati in je kuhala in pekla. Oče je prišel vsak večer z dela domov in je bil dobre Volje. "Vidiš, Dore," je govoril, "ko boš velik, se np boš mučil kakor jaz. Kupimo si še njivo, travnik, kravo in potem boš g'o.spodaril. Ko dorasteš, bo iz bajte nastala hiša, lepa, bela, zidana; pojdeva na delo in kupčijo, lahko boš pre možen mož, a!ko boš priden." Dore je poslušal te besede in pred njegovimi očmi je na mestu domače bajte rastla hiša, lepa, bela in visoka, okoli vasi so ležale polne njive in od daleč so šumeli hrasti domačih lesov. Cesta je šla skozi vas in na nji je videl črede krav in volov in za njimi koleselj s ponosnim konjem. V kolesju sta sedela on, Dore in oče. "To je vse naš?," je govoril oče; "vidiš, Dore, jaz sem bil berač, ti si gcispodar in tvoj sin bo bogataš" Tako je sanjaril Dore, ko sta sedela zvečer po delu skupaj z o-cet'om. Potem pa se je vse naenkrat izipremenilc; mati je umrla in nastala je vojna. Oče je vzel nekoliko svojih reči in je rekel: "Dore, mlad si in brez. pomoči, priporočil sem te sosedom in dobrim ljudem. Bag s teboj! Ko se vrnem, se zopet vidiva. Med tem pa bodi priden, pomagaj ljudem pri delu in čuvaj domačo hišo; sosedo Marto sem naprosil, da peakrbi zate; ubegaj jo, kakor«, sviojo mater; županu sem naročil, naj se birga ^zate; stori vse, kakor ti ukaže. Bogu sem priporočil teibe in sebe, da se zopet vidiva. Z Begom, Dore." Tako se je poslovil oče in je odšel z mno;gimii drugimi v dolino na postajo. Žene so spremljale može, otroci so jokal; po poti, vmes pa so šli fantje in s'o ukali in prepevali pesmi. Dore je spremil j al očeta in se ga je držal za rdko. Ko so prišli na grič, kjer se je videla dolin ska vas in postaja, se je ustavil oče in je rekel: "Dore, ne hb,cji naprej, tukaj ostani z drugimi otroki in počakaj ! Vidiš, tam stoji postaja, tam se ustavi vlak in sedli bomo vanj; iz vlaka ti bom pomi. hal z ruto za slovo; bodi priden, Dore, ker boš navezan na d'obro-to drugih ljudi." Očetu je zastala beseda v grlu 1n ni mogel več govoriti. Poljubil je Doreta na drhteče ustnice in je'odšel za drugimi. Odšli so p0 dva in dva po poti proti dolini in kmalu se je slišala qd daleč dolga, zategnjena fantovska pe-|sem. Izginili so za mejo in se I zopet prikazali; prišli so na ces-I to in so zavili na postajo. Tam .je bilp, polno ljudi; toliko jih je bilo, kakor jih Dore nj videl še njkoli. Komaj o veliki noči na procesiji jih je bilo toliko. Otroci so stali na griču in so gledali. Dore je ves čas z očmi spremljal očeta, ki je stopal med fanti; dvakrat se mu je zdelo, da se je oče ustavil in se je ozn. potem je šel z'opet naprej. Dore ga je ves čas dobro videl med drugimi; ko so bili že daleč na cesti, ga je še dobro razločil in mu .pomahal z rciko^ tudi na postaji se mu zdelo, da ga vidi v sredi med drugimi... Naenkrat se je izza planjave pokazal vlak; d'olg je bil, vcs črn in počasi se js pomikal s težkim sopihanjem. Tisti dan pred svetim večerom je Dore začutil, kakor da je prišel njegbvč čas. Pomislil je in sklenil: "Pojdem za njim, dokler ga ne najdem." Dan je bil meglen in sneg je ležal po vasi. Nad strehami se je kadilo, kajti ženske so pekle potice in meso za božič. Dore je obstal na vasi in je pomislil: "V vsaki hiši je zakurjena peč, nad vsako streho se vali dim, povsod pripravljajo matere jedi za praznike, — pri nas pa je hiša nezakurjena, okna so temna, kakor da ibi bila mrtva in v hiši ni žive duše. Kdo naj gospodari v hiši, ako ni matere, čemu naj se peče, ak0 ni otrok in kdo naj da drv, ako nj očeta!" Dore je pogledal na domačo hišo in je bil žalosten. Tako je stala prazna in zapuščena, odkar je odšel oče na vojsko.. Prej je bil0 v njej prijazno in domače, po vzorce za izdelovanje raznih krasnih Za na stole in zofe, za lepe kvačkane čipke in za Urr>etna ročna dela. eta in ženske, kateic bi se rade naučile lepega '•Pridite in mi vas bomo naučili. Za prodati imamo aJ silno lepih izdelkov. Izdelujemo tudi ženske najnovejši modi in se torej Slovenkam toplo »camo za naročila. ' C|fe nas in oglejte si našo trgovino, ki je edina e v slovenski naselbini. b. godec '^iern iWr° tudi ročna dela, da jih za vas prodamo. OKUSEN! TEČEN! Dobro! Mk^mP Kupi te cigarete in prihrani denar hrastih posodah ^^ y štrucah vprašajte vašega grocerista: Nekaj dni je hodil Dore po vasi kakor iagulbljen. Vsa vas se mu je 'zdela pralna. Tudi drugi ljudje so postajali in so se gledali, kakor da se je zgodilo nekaj nerazumljivega; ženske so hodile okoli z 0'bjdkanimj očmi, pohajale so po njivah in so gledale v svet, kakor da hočejo oditi 'od doma. Stari možje so hodili okoli molče, z zamišljeni-, mi ibrazi. Otroci so se valjali pred hišami in so se pogovarjali o vojski; zdelo se jim je to kakor igra; zatio so se igrali, razdelili so se v dva dela in so se lovili med seboj. Dore j s gledal vse in ni vedel, kam bi se cibr-starejšj niso govorili ž njim. Ta-nil. Za otroke mu ni bilo mar, a ko ga je zanesla pot ven iz vasi, stopil je na grič in je gledal v svet. Tam daleč za gozdovi so se kazale visoke gore — tam daleč, daleč za njimi, tam, so pravili, da je vojska. Dore je premišljal, kajco je vse to; vi^el je množice vojakov, puške in topove, in sredi njih je yidef'očeta v vojaški obleki, s puško na rami, enak med enakimi. Tako je presanjal I cele ure in se zopet vrnil v v£s. Pri tem je skoraj pozabil vse drugo. Živil se je od sadja, zvečer pa je zlezel tiho v svojo bajto in je zasipal- Ponoči je zopet v sanjah videl gvfojega očeta sredi boja, kako se bori s sovražnikom in misli na njega, na Doreta ; mnoigo sovražnikov pade o-koli, a očeta ne zadene nobena krogla. Talc'o je sanjal Dore. Drugi dan je prišla soseda Marta in je rekla: "Dore, dovolj si star, da boš pomagal pri delu; kaj bi postaval okoli; pri nais boš delal, jedel in spal." Dore se je spomnil, da ga je oče priporočil sosedi Marti, zato je odšel z njo in je delal na polju. Zvečer je bil utrujen in se je vsedel pred hišo; komaj da je imel čas misliti na očeta; pa je prišel seised Gorostas in je rekel: ''Dore, govoril sem s sosedo Marto. Kaj bi pri nji! Pri nas imamo več dela; dovolj sj velik in močan; ako boš priden, ti dam kak groš za nedeljo." Drugi dan je šel Dore k sese^ dn G'orostalsu in je delal na polju; Gorostas ga je pohvalil in ga je obdržal pri sebi. V nedeljo pa je prišel župan in je rekel: "Dore, z očetom sva se pogovorila, da bom skrbel za te, dela je dovolj, najbolje je, da se preseliš k nam." (Dalje prih.) v "enakopravnosti"! bodoče zdravje mogoče celo vaše; življenje ^m^' cvlsl od oraka, katerega ni* ravite sedaj. J^'te k*"^1"1' ne Slede kaj vam je, ali kako ste že obupani, ne nehajte upati. ( ^ 0^ra*ljivem' je vaša bolezen neozdravljiva, vam bom takoj povedal, ako pa Jelkov. Vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče, kot sem storil za tisoče --- ^'fla, ji .Je osebno opazovanje metod, katerih se poslužujejo po klinikah Dunaja, r^ ''"1 in že*3 'n Londona in moje 22Ietne skušnje v zdravljenju novih in zastarelih bolezni ^ ""^'Sniu m' pre(lnost v teh zdravljenjih. Ako trpite na zastrupljenju krvi, kožnih ranah, Y °^ravitc' j*"' želodcu, jetrih, zlati žili, na počep ju, nosu ali grlu, pojdite k Dr. Bailey 1> *dra ,'aZ.rabim 000 Slavn° krVn° Zdravil° 606 na-i'{asnei^0 X-Ray zdravljenje. ^ takoj Preiskovanje daje Dr. Bailey svojo osebno in zaupno pozornost. Pojdite k nje- ŽOv° delo Vam Pr*'lran' lahko mnogo letno trpljenje in vam spremeni tok celega vašega življenja. Jc najboljše, njegove cene so najnižje. Mi govorimo Slovensko. Bolni moški in ženske PRIDITE K MENI! C'E NISTE NAŠLI OLAJŠAVE OD VASE BOLEZNI, OGLASITE SE, DA VAS PREISCEM ZASTONJ IN USTVARIM MOJE MNENJE O VA-SEM STANJU TER VAM DAM NASVET. JAZ j^ggt IMAM MNOGOLETNE SKUSNJE V ZDRAVLJE- __ NJU IN RANQCELSTVU STARIH NERVOZNIH .ff TT"*>V— IN KRONIČNIH BOLEZNI. TMviumHliii^ituuii|iinc3V<> Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod kov za vaš list — ker ako kupujete od tigovcev, ki oglašajo v Ena. kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a isto 00000000000000000000000<>000000000 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". )0000cx)000000000000c'0000000000000 flF 3E= GREMO IZ TRGOVINE! Vse mora biti prodano do 6. maja. Z našimi razprodajami ste bili lahko vedno zadovoljni ker dobili ste dobro blago za majhen denar. Toda sedanja razprodaja, ki se vrši ta teden, pa je vse nekaj druzega kakor prejšnje. Razprodati se mora VSE in za VSAK DENAR. To ni nobena pretveza pač pa poštena razprodaja, ker po 6. maju ne bomo več držali trgovine. Torej ne zamudite te prilike! Prodajo se tudi prodajalne mize in raz-ložbene omare (show cases). E- F. Posch 15300 Waterloo Rd. vogal Calcutta Ave. — Naši delavci so včeraj praznovali Prvi Maj, vsled česar tudi list ni izšel. — Lansko leto je imelo mesto $1,838.34 zgube pri operaciji plc-fišča v Edgewater parku. Vsled tega letos ta dvorana najbrže ne bo odprta. —Poročno dovoljenje sta dobila John Skok, 26, 4055 Superior Ave. in Frances Dolničar, 18, 1377 E. 39 St. Bilo srečno! — Na zadnji seji Pečlarskega Kluba se je izžrebala številka za petelina in sicer je bila potegnjena številka 56 in petelin je postal last Antona Eršteta, 1180 E. 60 St. V nedeljo, 14. maja se zopet vriši pečlarska seja, na kateri se bo ukrepalo .glede piknika. Pečlarji in pečlarice, pridite na sejo in pripeljite seboj kaj novih članov. — Sokolstvo! Naša dekleta so se že začela zanimati za ženski telovadni odsek. Tri so se že vpisale in sicer Milka Gajšek, Ber-ta Košnik, Frances Zevma. Katera bo next? — Danes zvečer se vrši redna seja Ameriško . Jugoslovanske Tiskovne Družbe. Visi direktorji so prošeni, da se seje gotovo vde leže. — Avtomobilski tat prijet. Si. noč; je bil pripeljan iz Cincinna-tija C. M. Wade, ki je prodajal sv'oje čase razne delnice po Cle-velandu, radi tatvine avtomobilov. Na sleid mu je prišel detektiv Ješ. Doran, ki je šel za njim prav v Cincinnati fn ga aretiral. Tam je bilo dobljenih 18 ukradenih avtomolbiilov, tu v Cleveland u v njegovem garažu bjiju njegovega doma, 2096 W. 65 St., pa d,va. Poleg avtomobilov je dobil Doran v gara&u_tudi za kake $2000 raznega orodja, sjDomoč-i ja katerega je predelal avtomo-|j| \bile v toliko, da se mu ni moglo priti na sled. — Zidarji Vstrajajo odločno na svoji prvi zahtevi za $1.25 plačo od ure. Včeraj so delali potom poročila unijskega poslov nega zalsitopnJka le oni zidarji, katerih delodajalci iso obljubili zahtevano plačo, ostali pa so na štrajlku. Zveza delodajalcev poroča, da so zidarski kontraktorji pripravljeni plačati po $1.10 od ure, kar je šest centov več kot so dobivali dosedaj, toda o $1.25 pa nečejo nič slišati. — Organizacija železniških strojevodij je kupila Notting-hamlsko banko, Nottingham Savings and Banking Co. Kapital banke je $75,000, .sredstva pa $525,000. Sedanji uradniki so W. A. Abbott, tajnik in blagajnik, C. M. Mix, predsednik, in J. R. Emerioh in F. Caissatt, podpredsednika. Kot poročajo uradniki Brotherhood Holding Co., katero je ustanovila Brotherhood of Locomotive Engineers, ba poslovala banka pod novim vodstvom kot delavska banka, ki bc^poseb. no na uslulgo železniškim delavcem v Collinwoodu in na vzhodni strani mesta sploh. Delnice se bo prodajalo članom raznih železničar skih organizacij. Kasneje se bo spremenilo banko v za družn0 banko, tako, da se bode delilo koncem vsakega leta čisti dobiček poleg 4 odstotnih obresti med vlagatelje, kot dela to Locomotive Engineers zadružna banka. MALI OGLASI I J! IMAM HIŠO ZA dve družini na Thames Ave. za $5,500; takoj $600 ostalo na lahke obroke. To je dober kup. Zglasite se pri R .E. Ward, v collinwoodskem u-radu Cleveland Trust Co. E. 152 Str. & Pepper Ave. Tel. Wood 79; Eddy 3309. (106) PRODA SE konj in 2 voza, pripravna za raz-važanje grocerije. Proda se poceni. Pokličite po telefonu Wood 473-W. (102) STANOVANJE s 4. sobami želi dobiti družina brez otrok, od 55 do 75 ceste. Ponudbe naj se odda v uradu tega lista. MAJHNA HIŠA tri sobe, kopališče in elektrika, se proda poceni. Vprašajte na 8413 Bancroft Ave. Vzemite E. 10 i karo. (101) "TRGOVINA IN POSESTVO se proda ali odda v najem. Pripravno za brivnico ali candy store. Več se poizve pri lastniku na 937 E. 140 Str. (102) V sv. Alojzija fari E. 109 Str. Krasen velik dom, na lepi cesti, velik lot in garaž se mora prodati do 15. maja. $8,000 ostalo na dolge obroke po 6r'. Izvrstno za zdravnika ali 'kiroprak-torja. Se vam razkaže vsak čas. Lastnik na 520 E. 109 Str. (102) MLAD FANT prost šole dobi delo v mlekarni. Zglasiti se je na 1083 E. 68 Str. (101 ) ČLANE VESELICNEGA odbora dr. "Vipavski Raj", št. 312 SNPJ., se opozarja, da se zberejo v pondeljek večer na domu Vincenc Hrobat-a na 722 E. 159 Str. Vsi bodite na mestu ob pol osmih zvečer. VSE DFLC v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dotro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji Chas. W. Hohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R. NAZNANILO. Slov. uniformirano podporno društvo "Baron Vega" je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se opusti pristopnina aa dobo treh mesecev in sicer za april, maj in junij. Dragi rojaki, sedaj imate lepo priliko pristopiti k društvu, katero je poznano kot d'obro društvo v Collnwoodu, kajti društvo plača $150.00 usmrtnine in $1.00 bolniške podpore na dan in v.se to za $1.00 mesečnih prispevkov. Za vsa pojasnila se obrnite na tajnika ali kateregakoli člana društva. IGNACIJ MEDVED, tajnik, 15313 Holmes Ave., Collinwood, O. DRUŠTVO JUGOSLAV CAMP št. 293 Woodmen of the World sprejema novopristople člaine od 16. do 52. leta, popolnoma proste vsake vstopnine za dobo Irch mesecev, t. j. za april, maj in junij. Kdor hoče'pristopiti, bodisi Slovenec ali Hrvat, v eno izmed največjih in najmočnejših organizacij v Združenih državah, k? posluje po celemu svetu, naj se obrne za natančnejša pojasnila na člane ali pa k društvenim uradnikom. Predsednik, Joe 2ele, 6502 St. Clair Ave., tajnik, Wm. Candon, 6305 Glass Ave., blagajnik Jerry Glavač, 1140 Norwood Rd. Za prodati imam več lesa poceni; za hišo ali za vsako drugo rabo. Se pripelje na dom. Oglasite se na 681 E. 157th Str. ali pa na 15711 Saranac Rd. po 5. uri zvečer. (101) ODDA SE čedno sobo za enega ali dva fanta. Poizve se na 5700 Bonna Ave. (101) fhe STROUD AWNING Co I Najboljše platnene strehe ali plahte za trgovine !n stanovanja. g Veliki in mali šotori v najem za vse prilike. 695 EAST 152nd ST. f Slovenska Banka Zakrajsek & Cesark 70 Ninth Ave. New York. N. Y pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. j BIIIIMIIIIIIIIIIIlllmillllllllllltimi naHnaoHHa "luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiMiiiniiinis ■ SLOVENSKA POPRAVLJAL-NICA AVTOMOBILOV Ml varimo In ravnamo vseh vrst železne ln kovlnaste predmete. Zaloga olja, gasollna, gu-mijovlh obročev 'n drugih potrebščin. Ako rabite pomoSl, pokličite nas po telefonu. PRINCETON 1372. Odprto tudi ob nedeljah. _ 3 ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING S 6512 St. Clair Ave. ■ Triiiii(iinTiiiiiitniriin>t>J^ 5 llllllllllllllllllllllllll SUPERIOR HOME T*j SODI STEKLI Za Wh dobropr . ciaDI je potreba nas J ./ HMELJ. Uspeh vselej" Dobi«*P": Frank Ogl* 6401 Superior A* 106th St. Clair Mark«' : 8704 Buckeye R* Anto Dolg»" . 15617 Waterloo P®' Frank K.*'tel) 61 17 St. Clair Ave- > DOBRO ZDRAV^ Je vredno zlute ( vsak plačilen J«* " dobrega zdravja. pi Preženite bolečine » r pain < kr družinskim prijateljem-da mora imeti trt"1 ali inaCM- 35c in 70c po ^ ali pri . F. AD. RICHTER 4 lo-i-i h so. st; D_____V V FRENCH LINE I £mpagnie Generale Transatunthjue t Express Postal Service Direktna postrežba v •Jugoslavijo preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 in 3 vijake LA SAVOIE ........ 6. maja FRANCE .......... 10. maja CHICAGO .......... 11. maja LAFAYETTE ....... 20. maja Izredne ugodnosti v tretjem ra redu. Kabine z umivalniki, tekočo vodo, za 2. 4 in 6 oseb. Posebna jedilnica, kadilna soba bara in brivnica na Tazpolago vsem potnikom 3. razreda. Vin< in pivo. zastonj. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. KUPI SE 2 ali tri biljardne nrfze. Naslov pove uiprava tega »ta. (103) ŽENITNA PONUDBA. Rad bi se seznanil z dekletom ali vdovo brez otrok, staro od 20 do 25 let. Za denar se ne ozira. Jaz sem rojen Hrvat, star 27 let, in imam tudi nekoliko denarja prihranjenega. Pošlje naj se sliko, katero vrnem na ?:ihtevo nazaj. Tajnost strogo jam-čena. Mr. J. ŽENIN, R. F. D. Box 37 Tonawanda, N. Y. (102) Slovensi plumberji MILAVEC & BUNOWITZ CO. 995 Parkwood Dr. Princ. 3045-K 1043 E. 61st St. Princ. 1276-W Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, stranišč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work), napeljavo gorke vode in fur-nesov. Vse delo je prvovrstno in cene so jako zmerne. Eddy 6359 Eddy 2808 ■ Wood 140 (Mo.) | NAJBOLJŠA PRILIKA, KAR STE JIH ŠE IMELI! Naprodaj so sledeče hiše: Hiša, 12 sob, fornez, lot 40x240, .............$10,000 Hiša za 4 družine, 16 sob lot 40x220 .......... 11.500 Hiša za 4 družine, 20 sob 12.500 Hiša 10 sOb, za 2 družine 8.000 Hiša 10 sob, iza 2 družine 6.300 Dve hiši na 1231 Addison Rd.: Kdor da več. Rojaki, pridite in prepričajte se sami, da so vse te hiše poceni; ni treba vsega denarja takoj. J. LUŠIN, 1105 E. 74 St. MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Farme v zameno: Farma 72 akrov, 8 krav, 2 konja, mnogo kokoši, vse orodje, 2 akra trte ob tlakovani cesti, blizu Painesville. Druga: 60 akrov, 25 akrov trte, 4 krave, 2 konja, vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja, 6 krav, 2 konja, rse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realty Co J. KRALL 15813 WATERLOO RD. Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. Naročajte dnevnik T Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD A.F.SvetekCo. V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' Randolph 2529-J. Central 2373-W. GRAMOFONSKE PLOŠČE zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 75c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Win? Sitter 5805 St. Clair Avenue Cleveland, O. UeteTiie pri lei uri iu •te o* pravna prostoru Najhitrejše moderne ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik in Trst. ITALIJA .......... 10. junija Listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. Preko Cherbourg: AQUITANIA ........ 2. maja 23. maja MAURETANIA ..... 16. maja 6. junija BERENGARIA ..... 30. maja 20. junija Parobrodni listki $100; Davek $5.. Železnica do Ljubljane $10. Nove ladje plovejo direktno v _ Hamburg. I ■ I ■ I ■ I m1 For Raw Sore Throat At the first sign of a raw, »ore throat rub on o little Mustcrole with your fingers. It gens right to the spot with a gentle tingle, loosens congestion, draws out soreness and pain. Musterole is a clean, white ointment made with oil of mustard. It has all the strength of the old-fashioned mustard plaster without the blister. Nothing like Musterole for croupy children. Keep it handy for instant use. 35 end 65 cents in jara and tubes; hospital sise, $3. BETTER THAN A MUSTARD PLASTER (firnike), - ht,< (carpets) m P14 titi sedaj! Čudili »e fino se pr>nas 'V Računamo t" h da se vam ^ i t®6Jt nezadovoljni doma' Ki. splača imeti ^ S H V kt % H *ti > litj S ^ S k IŠJ^ F. H. lastnik >» TovaS> E. 60 in Podru^gl? 6511 ST. 12404 ST. L" TelepK&V ^ Central jeV m ] j "v Ijnakogg^ Oglas »«3> dospe na # ono mesto * gram. 00020100010100020201020200010100010001010001000202010200000202