kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
6. leto / številka 30
V Celovcu, dne 29. julija 1954
Cena 1 šiling
Zdravje - naša dolžnost
človek uživa mnogotere dobrine. Ena najbolj, dragocenih, zaželjenih in iskanih je zdravje. Navadno se te dobrine niti ne zavedamo, dokler jo imamo. Ko jo izgubimo, za dolgo dobo ali celo za vse življenje, jo znamo šele ceniti. Z izgubo zdravja nas obiščejo še druge nesreče: težko telesno in innogokrat še težje duševno trpljenje, ne-sposobnost za delo; dohodki izostanejo, novi in nepričakovani stroški nas tarejo. Te posledice (prinese izguba zdravja bolniku ali ponesrečencu. Kakšna nesreča je posebno revni družini bolezen očetova ali materina, smo sami lahko večkrat priča. Vpliv bolezni pa gre še naprej. Bolezen izloči človeka iz kroga proizvodnje v človeški družbi.
Sodobne statistike 'kažejo, da znašajo gospodarske izgube zaradi bolezni vsako leto težke milijone. Neposredno trpi gospodarska proizvodnja, posredno pa vse gospodarsko stanje. Ciin manj je bolezni in nezgod, toliko manj je stroškov za ponovno pridobitev zdravja; s tem pa toliko več prostih sil za drugo proizvodnjo' in širših možnosti za dvig splošne blaginje.
Ta dejstva nam dokazujejo važnost človekovega zdravja; skrb za zdravje ni samo človekova osebna dolžnost, ampak je velika Obveznost posameznika do vse človeške družbe. Vsakdo je dolžan, da skrbi za zdravje ne samo zaradi sebe in zaradi svoje družine, ampak zaradi svojega naroda, katerega živ član je in zaradi svoje dolžnosti do celotne človeške družbe. S tem pa so pokazane tudi obveznosti vsake človeške organizacije, ki jih ima za ohranitev ali ponovno pridobitev zdravja posameznika. Tudi za diužbo je skrb za zdravje socialna dolžnost.
človek pa ni samo iz telesa; če govorimo
0	skrbi za zdravje kot o socialni dolžnosti, ne smemo misliti le na telesno zdravje. Več kot telo je duša. Več kot telesno zdravje je duhovno zdravje. Današnji človek je bolan, v pretirani skrbi za telo je zanemaril dušo. Nehal je skrbeti za svoje notranje, duhovno zdravje. Duhovne bolezni so ga pohabile in ga napravile nesposobnega za dobro in pravilno duhovno delo.
V Ameriki so v zadnjih letih odkrili veliko razširjenost raka. Bolezen je zelo zahrbtna, ker je skoraj ni mogoče ugotoviti prej, dokler ni že prepozno za uspešno zdravljenje. Ljudje živijo v lahkomiselni brezskrbnosti, da se jih ta bolezen ne more lotiti; medtem pa jim rak neopazno spodjeda zdravje in naenkrat pride do nesreče, iz katere ni pomoči. Podobni so nepremišljenemu hribolazcu, ki hodi nezavarovan po ledeniku, ki ga je voda izvotlila. Spet drugi ljudje žive v stalnem strahu, če niso morda že bolni, Ta strah jih hromi, da ne morejo ne delati ne počivati.
Grozeča nevarnost za človeštvo je telesni rak, a duhovni rak je še bolj zahrbten, še kolj nevaren. Vsemu človeštvu grozi, nihče ni varen pred njim.
In duhovnemu raku je ime: materializem. — če te napade ostra, huda bolezen, yeš, da si bolan. Znal si boš poiskati pomori, kjer upaš, da jo boš dobil in najti zdramilo, ki ti bo pomagalo. Nevarnejša je zahrbtna bolezen, ki se te loteva počasi, a leze vsak dan globlje, tako dolgo, da te vsega nniči. Kadilci opija so nam živa podoba take zahrbtne bolezni. Majhna količina strupa, ki ga v začetku uživajo, jim iz dneva v dan bolj prehaja v meso in kri in kmalu jhn postane nujna potreba kot zrak in voda. Opojno mamilo jih prevzame popolnoma in ne morejo se mu več odreči. Njihova 'olja je tako oslabljena, da se ne morejo 'eč ustavljati poginu, v katerega drvijo.
Današnja miselnost, vse okolje, vsakda-nje življenje, ki nas obdajajo in v katerih Se gibljimo, vse je zastrupljeno s podobnimi opojnimi mamili. Ne da bi vedeli ali ce-
Hoteli, jih vdihavamo in srkamo vase. In 's tein sami sebe zastrupljamo. Odpornost P.roti današnjemu duhovnem« raku, mate-
1	mlizmu, je vsak dan manjša. Kot kadilci
Glasovi k premirju v indokini
Prelivanje krvi ustavljeno — Svetovni mir
Uspeh ženevske konference, ki se je letos 26. aprila pričela, je po treh mesecih tak, da sedaj lahko štejemo k na dva dela razdeljeni Evropi, Nemčiji, Koreji, zdaj še novo deželo Indokino. Svetovni komunizem je tako dosegel novo izhodišče in dragoceno propagandno orodje. „Beli človek”
— kar pomeni isto kot svobodni svet — je v Aziji zgubil svoj „obraz”, vodstvo v Aziji je prevzela Kitajska, kar gotovo ni v posebno veselje Sovjetski zvezi.
Vsi, ki so pridigali o zmernem zadržanju in o poskusih razpravljanj za odstranitev svetovne napetosti {med temi so tudi komunisti), bodo zdaj1 dokazovali, da je mogoče mirno sožitje med komunizmom in kapitalizmom, kar vse govori proti politiki moči in obrambnih pogodb. Zahod bo na ta način postavljen na novo in težko preizkušnjo. Vse napake, ki jih je v svojem dosedanjem zadržanju do kolonialnih posestev zagrešil, bodo zdaj posebno očite. Če bi azijski narodi bili dobili popolno svobodo in samostojnost že pred leti, bi bil tamkajšnji politični položaj1 popolnoma drugačen.
Glavne tofke sporazuma o premirju
Vietnam bo razdeljen tako, da bo prišlo od 21 milijonov prebivalcev 13 milijonov v roke komunistom.
Do julija 1956 bodo izvedene v celem Vietnamu splošne volitve, katerih izid bo odločil nadaljnjo usodo dežele. Podrobnosti o izvedbi volitev bodo izdelane pozneje.
Nevtralna komisija za izvedbo premirja ima pravico veta, pripada ji tudi ena od komunističnih držav.
južni Vietnam, Laos in Kambodža ostanejo v zahodnem taboru; ne smejo pa se priključiti nobeni politični skupnosti in moč njihovih obrambnih sil je zelo omejena. —
Sporazum o premirju v Vietnamu nam vsiljuje misel, da bo z njim tako, kot je bilo do sedaj s podobnimi dogovori. Do svobodnih volitev v obeh delih Koreje in do združitve dežele še sedaj ni prišlo in tudi potsdamski sklepi o Nemčiji so še daleč od uresničitve. Obnašanje komunističnih zastopnikov v nemškem vprašanju in v nadzorni komisiji za Korejo nam da slutiti, kakšno pot bodo izbrali tudi v indokitaj-skem primeru. Bilo bi otroško misliti, da bi komunisti svoj že mnogokrat preizkušeni in uporabljeni način to pot opustili.
Mnenje diplomatov
Angleški zunanji minister Eden je na eni od sej dejal, da je podpisani sporazum
jc odvisen od držanja sklenjenih pogod
najboljši uspeh, ki ga je bilo mogoče doseči.
„Zdaj vse odvisi od tega, s kakšnim duhom se bodo te pogodbe držale in kako se bodo izvajale. Sporazum vsekakor ne more vsakogar zadovoljiti, je pa omogočil, da se je končala sedemletna vojna, ki je povzročila milijonom ljudi veliko trpljenje. Mirovna pogodba je zmanjšala mednarodno napetost v trenutku, ko je grozila nevarnost svetovnemu miru. Uspehi so vredni našega truda mnogih tednov,” je končal Eden.
Predsednik Eisenhower je na svoji tedenski tiskovni seji izrazil svoje mnenje o premirju v Indokini. Dejal je, da pogodba vsebuje dele, „ki jih ne odobravamo”. Da je vse odvisno od tega, kako bo ta pogodba uresničena.
V	Parizu so predsedniku Mendes-Fran-cu navdušeno ploskali, ker je držal obljubo, do bo do 20. julija sklenjeno premirje. Predsednik je dejal, da je šel po poti, ki je bila edina možna.
Moskovski delegati na konferenci so pred svojim odhodom iz Ženeve priredili slavnostno večerjo, kjer so dali duška svojemu veselju nad uspehom, ki so ga dosegli.
V	svojih stališčih o sklepu premirja v Indokini so člani ameriškega kongresa izrazili svoje veselje nad končanim prelivanjem krvi, niso pa zakrivali svojih pomislekov o pogojih sporazuma.
Vodja dela republikancev v senatu Knowland, je izjavil, da pomeni delitev Vietnama „naj'večjo zmago komunistov v zadnjem desetletju”.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata, Aleksander Wiley, je poudaril, da odvisi pomen premirja od odkritosrčnosti komunistov, v katero ima pa on malo zaupanja. Svobodni svet se mora lotiti dela za okrepitev ostale jugovzhodne Azije.
Demokratični senator Mansfield je dejal, da je premirje edina možna ureditev, ki jo je Mendes-France mogel doseči, za navdušeno odobravanja pa ni nikakega vzroka. Bil bi v zmoti, kdor bi pričakoval, da bo premirje — razen samo začasno — ustalilo odnošaje v Indokini.
Žalosten zakljutek
Kakor javljajo, je imela Francoska unija v sedmih letih vojne v Indokini 92.000 mrtvih in 37.000 ranjenih vojakov. Levji delež so dali Indokitajci (43.000), kolonialne čete in oddelki tujske legije so izgubili 30.000 mož, Francozov je padlo 19.000.
10 let komunističnega gospostva na Poljskem
Varšavski režim je pretekli četrtek slavil deseto obletnico lublinskega proglasa, ki je za poljsko ljudstvo sicer pomenil konec nemške zasedbe, a istočasno tudi začetek komu n i s t i čn e dikt a ture.
Proglas so 22. julija 1944 izdali v Lublinu komunisti, to se pravi, izdal ga je tako zvani »poljski narodnoosvobodilni odbor v Moskvi”, in so ga sovjetske vojaške oblasti poslale v takrat še od Nemcev zasedene dele Poljske. Proglas je obljubljal poljskemu ljudstvu svobodne volitve in jamstvo njegove svobode.
Pretekli četrtek so hvalili poljski komunisti svoje delo in blagoslov, ki so ga poljskemu ljudstvu prinesli. Pri tem hvalisanju sta jih pazljivo ogledovala in poslušala maršala: Rokosovski in Bulganin, od katerih je zadnji nalašč za to slavnost prišel iz Moskve.
opija padamo vsak dan globlje v svojo pogubo, ker se ne zavedamo več svoje bolezni. — Je naša volja res že tako oslabljena, da ni več pomoči v iskanju našega zdravja?
Razmere na Poljskem pa so deset let po lublinskem manifestu v resnici take:
Svobodne volitve niso bile nikoli izvedene. Koalicijska vlada je bila pod pritiskom iz Moskve razpuščena in.vodilni nekomunisti so bili Mi pObiti ali pometani v ječo ali pregnani. Primas rimsko katoliške cerkve na Poljskem, kardinal Višinski, je stalno zastražen. Sedem škofov in nekaj sto duhovnikov je zaprtih ali pa jim je prepo-vedamo vršiti njihove cerkvene dolžnosti.
Komunistični nauk o prisilni kolektivizaciji in prenapeta industrializacija sta uničila gospodarstvo. Komunisti so povzročili s tem pomanjkanje blaga in zaradi visokih cen si ljudstvo more kupiti komaj najpotrebnejše za življenje. Celo po zadnjem znižanju cen v mesecu maju stane 1 kg sladkorja triurno delavsko plačo, za 1 kg mesa mora delati delavec 7 ur in za 1 kg masla 10 ur. Posebne hvale vreden je dokaz »napredka” v gradnji stanovanj. V zadnjih treh letih so bila po uradnih podatkih na tisoč oseb zgrajena štiri stanovanja.
KRATKE VESTI
Letošnje poplave so na Koroškem napravile 12,5 milijonov šilingov škode.
V	prvi polovici julija je 115 beguncev iz Jugoslavije pribežalo v Avstrijo. Izjavili so, da so se odločili za beg zaradi političnega preganjanja, zaradi težkih življenjskih razmer in iz želje po izselitvi čez morje.
Politični voditelji v Vietnamu so pozvali prebivalstvo, naj beži na jug, preden jih bo ločil novi železni zastor.
V	ZDA so pretekli teden namerili 39 in 40 stopinj vročine. Skoda na poljih je zaradi suše zelo velika.
Na koroški strani Karavank so na .več mestih opazili medvedje sledove. Dvema lovcema se je posrečilo, da sta kosmatinca tudi videla.
Ob poplavah v mestu Gyantse med Indijo in Tibetom je izgubilo življenje 1800 ljudi.
V	Rimu so podpisali pogodbo med Jugoslavijo in Italijo o preskrbi obeh delov Gorice z vodo.
V	avgustu bodo prišle v prodajo nove avstrijske cigarete z imenom „Nil”. 20 cigaret bo stalo 10 šilingov.
Odložena konferenca držav balkanskega sporazuma naj bi se po zadnjih vesteh vršila 4. ali 5. avgusta na Bledu.
V	kraju Corning pri Salzburgu je mati s traktorjem povozila 'lastnega'otroka. Dveletna hčerka se je igrala pod kolesi in mati je ni opazila, ko je traktor pognala.
Ob koncu preteklega tedna je bilo v Avstriji spet 17 smrtnih žrtev cestnega prometa.
V	Salzburgu so se v nedeljo pričele letošnje slavnostne igre. Začeli so jih s »Slehernikom” in 8. Brucknerjevo simfonijo.
Varnostna konferenca za jugovzhodno Azijo v nafrtu
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo [poročila, po katerih so v izdelavi načrti za mednarodno konferenco za pogodbo skupne varnosti v jugovzhodni Aziji. Združene države so v diplomatskih stikih z vladami, podrbbnosti o sklenitvi varnostne pogodbe pa še niso izdelane. Bilo bi še prezgodaj naštevati dežele, ki bi k tej pogodbi pristopile in tudi kraj tozadevne konference še ni določen vsekakor pa se množijo mnenja, ki pravijo, da bodo po sklepu premirja v Indokini načrti za varnostni sistem v jugovzhodni Aziji vedno bolj stopali v ospredje.
Ugibanja o ..letečih krožnikih*1
V	zadnjem času so se ugibanja o pojavu »letečih krožnikov” zopet pomnožila. Posebno odkar so tudi britanski strokovnjaki izjavili, da pojavi »letečih krožnikov” niso proizvod bujne domišljije ampak resna stvar.
Dva nemška strokovnjaka, ki sta iznašla med vojsko znano raketo imenovano „V2”, sta se pridružila mnenju britanskih strokovnjakov, da »leteči krožniki” v resnici obstojajo in da prihajajo v Območje zemlje iz tujih planetov.
Oba raziskovalca menita, da ni verjetno, da bi »leteči krožniki” bili tajno orožje Združenih držav Amerike ali Sovjetske zveze. Njihov tehnični razvoj presega današnje stanje raziskavanja v vseh državah na svetu.
Upata pa oba, da bodo meritve in raziskovalna dela znanstvenikov v zahodnih deželah tako napredovala, da bodo v doglednem času mogli zbrati točne podatke. Eden od njiju je mnenja, da so »leteče krožnike” ustvarila bitja, ki so na višji razvojni stopnji kot ljudje. —
V	ponedeljek zvečer je več oseb v Prie-sterhausgasse v Celovcu videlo neko svetleče se telo na nebu, ki se je z veliko hitrostjo premikalo od vzhoda proti zahodu. Imelo je obliko žareče krogle z gorečim repom.
Pri nas v Avstriji	SREBRNA MAŠA NA RADI ŠAH
Koroška je dobila svoje pohujšanje. Pretekli teden je namreC deželni zbor razpravljal o pomankljivostih pri Kelagu, ki jih je bila ugotovila najvišja avstrijska nadzorna ustanova, tako zvani „Rechnungsho£”.
V teji zvezi sprašujejo, zakaj je trajalo tako dolgo, da je prišla cela zadeva pred deželni zbor. Sumijo, da je tega kriv deželni glavar Wedenig, ki je hotel menda ščititi svojega prijatelja, bivšega ravnatelja Kelaga, inž. Schatzmayrja. Bolj verjetno pa je, da sta se v tem času le obe vladajoči stranki v osnovnih pogledih o zadevi zedinili in je vse ogorčeno govorjenje v deželnem zboru imelo samo zunanji videz za javnost. V ostalem so bili koraki že storjeni in jih je moral deželni zjbor le še potrditi. Tako so oba bivša ravnatelja odstavili, predali zadevo javnemu tožilcu in imenovali so nove ravnatelje. Glavni ravnatelj je sedaj gospod Matt, član OeVP in bivši državni poslanec.
Podjetje Kelaga je po preglednem poročilu utrpelo ogromno škodo. Neko stavbeno podjetje je dobilo nad 104.000 šilingov preveč izplačanih, neko drugo pa 95.000 šilingov. Izdatki za potovanja v višini enega milijona šilingov so polovico previsoki. Direktorji so dobili znatne nagrade,, ki jih niso zaslužili. Stanovanjska hiša direktorja je bila zidana na nejasen način. Večkrat tehnična dela niso bila ddbro pripravljena, posebno ob priliki zidave elektrarne Kame-ring, in je zaradi tega utrpela družba Ke-lag občutno škodo. Skupne škode ni mogoče točno navesti; časopisi jo cenijo na 5 do 10 milijonov šilingov. — Mnenja smo, da je vsa stvar s tem pokopana, odjemalci toka pa bodo plačevali škodo. Sicer se bo z zadevo bavila sodnija, kot je napovedal deželni glavar, vendar po izkušnjah iz Kraulandovega procesa ni pričakovati masla. Zdaj je videti, da je na splošno čas velikih »škandalov” minil, ker je obema koalicijskima partnerjema v korist, če ne mažeta preveč svojega »dobrega” imena.
Velika povodenj v Avstriji je napravila silno škodo. Zvezni kancler je objavil uradne številke. Skoraj 40.000 ljudi je moralo zapustiti svoja stanovanja. 92.930 ha zemlje je bilo ,poplavljenih. Voda je odnesla 395 mostov in jih 99 poškodovala. Nad 4.900 glav goveje živine je poginilo v vodi. 1889 podjetij je utrpelo škodo zaradi povodnji, škodo na poljskih pridelkih cenijo trenutno v Zgornji Avstriji na 137 milijonov šilingov, na Solnograškem na 6 in pol milijona, nad 6 milijonov pa v okolici Dunaja in v Nižji Avstriji. Na javnih zgradbah, cestah in jezovih je voda napravila nad 49 milijonov šilingov škode.
To so ogromne številke, v primeri z njimi je pomoč, ki jo deli tako zvani nacionalni komite (v katerem sodeluje tudi Karitas) le majhna. Za prvo silo so razdelili 4 milijone šilingov predvsem tistim, ki morajo na hitro popravljati svoje hiše, da se bodo mogli spet kam vseliti.
V deželnem zboru so pretekli teden izglasovali postavo o zbornici za kmetijske delavce. Glasovanje je bilo zelo ostro. Levičarske stranke so si na eni in desničarske na drugi strani prizadevale, da bi si zagotovile v tej zbornici politični vpliv. Socialisti so skupno s komunisti izglasovali postavo, ki prizna volilno pravico v zbornico le tujim delavcem na kmetiji, ne pa tudi otrokom gospodarja, ki sicer z enako težkim delom pridelujejo kruh kot tuji hlapci in dekle. OeVP in VdU sta očitala socialistom, da zanašajo s to postavo razredni boj na vas. V tem je nekaj resnice. Nekateri trdijo, da bi morali tudi ti dve stran- ' ki biti bolj dosledni v nekem drugem vprašanju, namreč v zadevi socialnega zavarovanja. Tudi tu je treba upoštevati, da domače delovne sile, posebno če je več otrok, pridejo v krog zavarovancev, da so potem zlasti na stara leta oskrbljeni. S tem bi odpadel en vzrok za beg z dežele, češ kot delavec v industriji bom imel rento, doma pa ne. Vse vprašanje je tako obširno in nerešeno in tudi nova postava ga ne reši. če naj bo kmetijstvo pri nas življenja zmožno, bo treba položaj kmetijskih delavcev, domačih in tujih, temeljito zboljšati in tu čakajo poslance še velike naloge.
Drugo težko vprašanje nalaga šoli odrasla mladina. Letos je zapustilo šolo 135.000 mladih ljudi. Kam z njimi? Ni zadosti mest za vajence in ne zadosti mest za pomožne delavce. Če mladina ostane brezposelna, se moralno pokvari, to je staro izkustvo. Zato
so poskusili zboljšati postavo o zaposlitvi mladine (Jugendeinstellungsgesetz). Podjetja, ki imajo več kot 300 delavcev, morajo sprejeti na vsakih 15 nadaljnih delavcev enega mladoletnika. Vendar je to zelo pomanjkljiva ureditev. Zato priporočajo, naj mladina, ki ne dobi zaposlitve, gre še eno leto v šolo. Mladini prigovarjajo, naj ostane čim več na kmetih. Če bodo samo besede zalegle, je veliko vprašanje, treba bi bilo resnejših korakov. Sicer pa so izračunali, da bo problem mladine v prihodnjih letih prenehal, ker med vojsko od leta 1940 ni bilo več toliko rojstev.
O deželnem glavarju Wedenigu so krožile pretekli teden vesti, da bo odstopil. Menda je v socialističnih vrstah močna o-pozicija, ki tirja, da bi se SPOe odločneje postavila na stran šovinistov, ki zahtevajo odpravo šolske uredbe. Očitajo mu, da je »titofil” in da podpira gospodarsko okrepitev zadružništva, ki je pod vplivom DF. Vrhu tega je vrgla senco nanj tudi Kelago-va zadeva. Vendar vesti niso verjetne, pričajo pa, da je šovinistična nestrpnost v vprašanju šole zelo živa.
Glavni oltar krške stolnice v nevarnosti
Lesni črv napadel oltarne kipe — »Svetniki” bodo dobili injekcije
Pri strokovnem pregledu glavnega oltarja v krški stolnici so ugotovili, da se je lesni črv tako zajedel v lesene kipe, da je ves oltar v nevarnosti. Celo oltarno steno je bilo treba kos za kosom sneti in spustiti na tla. Pri tem delu se je pokazalo, kakšno uničevalno razjedanje je črv že napravil. Posebno v višjem delu oltarja, ki je bil zaradi nedostopnosti bolj v miru in varen pred prepihom, so našli cele kupe lesne moke. Prednji deli kipov niso toliko razjedeni, “ker jih je ščitila zlata prevleka, na zadnji strani pa so videti kipi kot gobe za brisanje šolskih tabel. Posebno razjedeni so kipi iz lipovega lesa.
Obnavljalna dela 'bodo trajala eno leto. Potrebno bo natančno in skrbno delo strokovnjakov. Uporabili bodo najnovejše in najzanesljivejše načine restavriranja, med drugim tudi lesne injekcije. Te bodo učinkovale, da lesni črv ne bo kipov spet napadel. Vsak kip bo dobil skoraj; 100 injekcij. Vsa ta dela 'bosta izvršili domači tvrdki Arnold iz Celovca in Campidell iz Bistrice na Dravi, ki sta mnogim znani, ker sta tudi po slovenskem Koroškem obnovili že več cerkva.
Da imamo našega gospoda župnika res radi, smo pokazali vsi farani preteklo nedeljo, ko smo mu pripravili za njegov sre-ibrnomašni jubileji lep, prisrčen praznik, kakršnega Radiše še niso imele.
V	soboto po blagoslovu je domači pevski zbor zapel podoknico g. župniku. Po radi-ški fari pa je odmevalo pokanje možnar-jev in veselo zvonjenje, kar je nas vse uvajalo v praznično razpoloženje naslednjega dneva.
V	nedeljo zjutraj, ob 8. uri smo pozdravili; g. srebrnomašnika pred župniščem. V spremstvu preč. gg. Poscha in Cvetka je s svojimi prvoobhajanci prišel iz župnišča. Prvi pozdrav je izrekel' g. jubilantu najstarejši član farnega odbora, sicer po domače, a tako prisrčno, da so se vsem zaiskrile solze v očeh. Poklonil je srebrnomašniku lep dragocen dar cele fare, ki ga bo vsak dan spominjal na ljubezen faranov do njega. — V imenu šole je pozdravil g. nadučitelj, v imenu občine župan, nato še drugi. Otroci pa so pod vodstvom g. nadučitelja v zborni deklamaciji spomnili g. jubilanta na njegovo delo na sončnih Radišah in mu želeli še lepših jubilejev. Nato je zapel cerkveni pevski zbor novo, prav za ta praznik pripravljeno pesem, ki jo je zložil preč. g. prof. Mihelič. Nato je sprevod šel v cerkev, kjer je po molitvi k Svetemu Duhu stopil na prižnico prdč. g. Cvetko. V slavnostnem govoru je prikazal duhovnika kot moža božjega, kot apostola in voditelja duš, kot dušnega pastirja, ki mu je vsaika duša dragocena in mu zanjo ni nobena žrtev prevelika. Po govoru je pristopil k oltarju sre-brnomašnik ob asistenci preč. g. Posčha in g. Goričnika. Na koru je pa lqpo prepeval cerkveni pevski zbor. Med sveto mašo je bilo prvo sveto obhajilo. Po sveti maši smo dobili lepe spominske podobice in iz srca vseh je zadonela zahvalna pesem Bogu, po tej, je g. jubilant podelil sveti blagoslov. Cerkev je bila okusno okrašena, preči farno cerkvijo pa je stal slavolok s pozdravnim napisom.
Popoldanska kulturna prireditev
Popoldanska slovesnost se je nadaljevala z nezmanjšano lepoto in prisrčnim veseljem. Prišli so na Radiše mnogi, ki jim je bilo dopoldne nemogoče. Ne sicer kakšna iskana »veličina”, saj teh radiški gospod ne išče. Znanci in prijatelji so prišli. Slovenski, katoliški. Marsikdo bi še lahko prišel, če bi mu pojmi: fara, župnik, njegove ovčice in odkritosrčna želja po vezeh med njimi bili pri srcu.
Ob pol treh smo se zbrali v cerkvi. Mar-
t Zlafomašnik Ivan Serajnik
»Našega dobrega gospoda zlatomašnika Ivana Serajnika, župnika v Kotljah, bomo pokopali v ponedeljek, 14. junija ob 10. uri. — Župljani.”
Tako so naznanili v listih smrt in pogreb svojega ljubljenega župnika, ki je delil z njimi sončne in mračne dni 40 let, Kotlja-ni. Pokopali so ga ob veliki udeležbi iz domače in sosednjih, župnij, ob spremstvu 26 duhovnikov in ob splošnem in iskrenem žalovanju.
V cerkvi mu je govoril v slovo sosed in prijatelj; izza kaplanskih let, mons. Rsaver Meško, na grobu pa so se z izbranimi besedami poslovili od njega koroški rojak iz Šmihela pri Pliberku, č. g. župnik Igo Malej; iz Trbonj pri Dravogradu in cerkveni ključar Hrovat in mlad faran z lepimi verzi. Pogrebne obrede je opravil dekan Mežiške doline, dravograjski prošt preč. g. Matija Munda.
Ivan Serajnik je bil zadnji iz trojice koroških duhovnikov, ki so ob plebiscitu delovali v Mežiški dolini in so tako ostali v Jugoslaviji: g. Hornbbck v Mežici;, g. Hojnik v Koprivni in g. Serajnik v Kotljah. G. Hornbdcka so upepelili v Dachau, g. Hojnik je umrl kot izseljenec v Stični. Sti-!ški zdravnik dr. pl. Fbdransperg je cepil vse druge duhovnike proti legarju, le g. Hojnik se ni dal. Pa je zbolel in umrl kljub vestni 'zdravniški pomoči in g. Serajnik ga je oskrboval do smrti.
Rojen je bil 20. maja 1877 v hiši, kjer junak povesti »Miklova Zala”, Mirko Serajnik. Star, znamenit rod je to. Študiral je v Marijanišču v Celovcu in bil posvečen v tretjem letniku 'bogoslovja leta 1901. Svetniški škof dr. Kahn ga je visoko cenil in ga poklical za škofijskega kaplana. A mladi kaplan si je želel med kmečko slovensko ljudstvo in postal župnik v St. Danijelu pri Pliberku, ko se je Meško od tam preselil v Marijo na Zilji. Leta 1914 je dobil lažjo župnijo Kotlje. Povsod je živel ves za ljudstvo. V Št. Danijelu je bil občinski tajnik in mnogo storil za ljudstvo. Živel je silno skromno in preprosto, pa Ob vsem siromaštvu kupil vsako boljšo slovensko knjigo, da jih je posojal ljudem, spodrival slabo čtivo, ljudi pa izobraževal. Bil je ponižen, a globok mož, kar sO spričevale klene, a tople pridige. Nikoli ni o kom govoril slabo, zato ni imel nikjer kakega nasprotnika. Živel je siromašno in umrl Ubog, a bogat zakladov za nebesa. Kot velik častilec presv. Srca Jezusovega je v župniji goreče širil pobožnost prvih petkov in prvih nedelj;. Kot odličen katehet je znal pritegniti otroke in mladino.
Z vsem srcem pa je bil do smrti vdan koroški domovini.
Zdaj se, dragi Ivan, po dolgi in težavni življenjski poti med svojimi Kotljani odpo-čij v Bogu, večnem Miru!
Tvoj; sobrat.
Korošci, zavarujte pri KALABRAND!
(Keroika deželna zavarovalnica za ikodo po ognju)
Celovec - Klagenfurf, Alter Platz 30
Tel.: 18-46, 18-47
sikateri od faranov se je komaj vrnil od dopoldanskih svečanosti, doma brž kaj malega použil in je zqpet hitel k petim litanijam, in po litanijah k igri, pesmi in zabavi. — Odločnega koraka in koščenega značaja je stopil na oder kmet, žuljavih dlani in bistre glave, kot so nastopali nekoč na Gosposvetskem polju. Najprej je pozdravil gospoda župnika. Komaj je povedal stavek, že je bilo slišati iz dvorane glas: »Živel gospod župnik!” Iz srca prepolnega čustev in ljubezni je raslo ploskanje in val srečnega navdušenja v dvorani se ni polegel. Nič ni bilo narekovanega in narejenega. Kako vse drugače je na Radišah kot v onih krajih po nesrečnem svetu, kjer vernike mori zavest in teži trpko dognanje, če 'bom govoril iz srca, mi bo jutri to že škodilo...
Po pozdravnem nagovoru gospoda Tol-majerja je sledila pesem; pesem, ki je izraz srca. In ko so odrasli »vse povedali”, so prišli na vrsto otroci. Deklamacije so se vrstile — ena lepša od druge po vsebini in po ljubkosti podajanja. Srečni otro čiči ob gospodu župniku! To je sreča, kakršne brezveren človek ne more dojeti in čutiti. — Globaški gospod župnik Poš, ki je bil na novi maši radiškemu »camar”, je v svojem govoru nanizal še spomine, ki so nam osvetlili življenje našega gospoda jubilanta.
Sledila je igra »Dve materi”, človek bi mislil: Le zakaj danes takšna igra. Nazadnje pride vendar do zaključka: Vsebina, ta vsebina igre! Nobena zemeljska mati nam ne more dati tega, kar nam more dati nebeška Mati Marija. Kdo nas vodi k Mariji? Sveta vera. Tista sveta vera, ki jo župnik posreduje svojim vernikom. Kako čudovito je v življenju vse povezano! Duhovnik vero, vera Marijo, Marija pa nam izprosi, česar jo mi prosimo. Prav nič čudnega tedaj, če je ob zaključku igre vsa dvorana pela iz srca: Marija, skoz življenje voditi srečno znaš ...
Ko smo po pesmi slišali še jubilantovo zahvalo za srečni dan, katerega mu je Gospod po dragih vernikih pripravil, smo se razšli v tihi srčni prošnji: Marija, ki znaš srečno voditi pot življenja, vodi srečno tudi našega gospoda župnika!
Kaj je v Veliki Britaniji mogoče . . .
Kadar je v Angliji katoliška cerkvena poroka, pride v cerkev tudi nek resen mož —■ uradnik za civilne poroke. Ovitek s papirji nosi s seboj. Njegova navzočnost in izročitev poročnih dokumentov, ki jih je nosil v ovitku, zadostujeta, da dobi cerkvena poroka državno veljavnost.
Po zadnjih poročilih se zdi Angležem še to preveč. Predložen je bil zakonski načrt, po katerem naj bi bila katoliška poroka veljavna tudi brez uradnika za civilne po-roke. Tudi nekatoliški poslanci bodo ta zakonski načrt podprli...
V »anglikanski” Angliji, ki je vezana na stara izročila bolj. kot katerakoli evropskih držav, hočejo velikodušno priznati državno veljavnost prostovoljno sklenjene cerkveno-katoliške poroke. — Ali ni že čas, da se tudi v »katoliški” Avstriji napravi konec tuji zakonodaji, da bi katoličani na svoj način mogli v zakonski pristan? ...
POZIV
avstrijskega nacionalnega komiteja
Avstrijci!
Naravna nesreča nepredstavljivega obsega je prizadela deset tisoče sodržavljanov. Povodenj, kakršne ni bilo kar pomnijo ljudje, je preplavila mesta in vasi, prisilila tisoče družin, da so zapustile svoja stanovanja in poplavila površine plodne zemlje. Škode, ki je zaradi tega nastala avstrijskemu gospodarstvu, še ni mogoče ocenili. Da bi pomagali nesrečnim žrtvam, je nujno potrebna pomoč vseh Avstrijcev, ki so imeli srečo, da jim je povodenj prizanesla.
Avstrijski nacionalni komite, ki ima nalogo voditi ukrepe pomoči, prosi vsakega posameznega avstrijskega državljana, da pomaga čim hitreje in izdatneje. Prispevke pošljite na poštni čekovni račun št. 9000 („HochwasserhiIfc’) avstrijske zvezne vlade. Položnice dobite pri vseh županskih in poštnih uradih. Potrebna je hitra pomoč!
Za avstrijski nacionalni komite:
Dr. h. c. Teodor Komer zvezni predsednik Za avstrijsko zvezno vlado:
Inž. Jtiiius Raab, zvezni kancler Dr. Adolf Scharf, vicckancler.
Kaj pa točnost?
Skupina mladih ljudi se je odpravljala v nedeljo popoldne na izlet. Z vlakom, ki je imel odpeljati ob dveh z železniške postaje.
„Bodite o pravem času na mestu,” je dopoldne po maši še enkrat naročal vodja izleta.
,,Bomo, bomo,” so mu vsi v en glas odgovarjali.
Dan je bil lep, sonce je sijalo posebno vabljivo in obetalo krasen izlet.
Ob dogovorjenem času je vodja izleta sam čakal na postaji. Počasi so prihajali ostali. Ura se je pomikala proti dvem, a vseh izletnikov še ni bilo. Nestrpnost je bila čedalje večja, Jožeta in Toneta pa od nikoder. V zadnjem trenutku so zlezli na vlak, izletniška dobra volja je bila pokvarjena, ker ni bilo vseh. Vlak se je pričel pomikati in je ob dveh odpeljal s postaje.
V	tem trenutku sta pritekla prav brez sape tudi Jože in Tone. Ravno o pravem času, da sta še mogla videti zadnji vagon vlaka, s katerim bi se morala odpeljati.
„Samo zaradi sladoleda, na katerega sva čakala. Ali ni škoda izleta?” je potožil Tone Jožetu v prvi sapi.
Tako sta zaradi sladoleda imela pokvarjeno nedeljsko popoldne Tone in Jože. In tudi svojim prijateljem sta veselo razpoloženje prikrajšala. Zakaj? Ker nista bila točna. Vlak je odpeljal točno, ob uri, ki je zanj bila določena; onadva pa nista prišla.
V	vsem našem življenju je tako: dogodki
se vrstijo in razvijajo zelo točno, strašno točno, le ljudje smo večkrat površni. Iz površnosti v majhnih stvareh rada nastane površna navada. Površen in netočen človek trpi škodo sam in poleg njega še njegovi bližnji.	A
Kaj je pravzaprav točnost? Čisto preprosta stvar. „Vse ob svojem času,” pravi modri Salomon. „Takoj pustiti nekaj, čemur je čas prešel in se lotiti tega, kar je na vrsti.” Kdor se drži tega enostavnega pravila, bo vse opravil o pravem času. Točnost se začenja že zjutraj.. Če vstajaš ob šestih, moraš vstati v trenutku; kratek, odločen sklep in že si iz postelje. Tako ti za jutranjo molitev ne bo primanjkovalo časa. Kdor se prebujen še četrt ure valja po postelji, ne bo imel časa moliti. Prav tako delaji čez dan: brez dolgega pripravljanja, preteza-nja, premišljevanja in štetja gumbov „bi, ne bi” se loti vsakega odkazanega dela. V malenkostih se izkaže junak.
Kdor zna čas ceniti, je vedno točen. Kdor ne dopušča, da drugi nanj dolgo čakajo, pokaže, da ceni sebe in druge. Iz netočnosti in nerednosti raste nezanesljivost in lahkomiselnost. Nezanesljiv človek družbi samo škodi.
Vdovo predsednika Roosevvelta so vprašali, kako je mogoče, da je vedno tako delavna in dobre volje. „Ker se vedno brez dolgega premišljevanja vsakega dela lo-tim,” je odgovorila.
Ko je Washingtonu, ameriškemu predsedniku, tajnik svojo zamudo opravičil z besedami: „Ura mi zaostaja,” mu je Wa-shington odvrnil: „Poskrbi si drugo, če ne bom jaz poiskal drugega tajnika.”
In admiral Nelson, zmagovalec v nešte-tih pomorskih bitkah, je dejal: ,,Ves svoj uspeh sem dosegel s tem, da sem vedno o-pravil svoje dolžnosti četrt ure pred odrejenim časom.”
Milostljivo. Služabnik je prišel h gospodu baronu: »Oprostite, milostljivi gospod, uisem še prejel svoje plače.”
»Vam oprostim!”
Novomašnik bod’ pozdravljen
Veselo so zadoneli v soboto, dne 17. julija t. 1. sveški zvonovi. Okoli 7. ure zvečer se je pripeljal preč. g. novomašnik Franc Potočnik na Bistrico, kjer so ga pozdravili zastopniki fare, naša mladina pa mu je deklamirala celo vrsto novomašnih pesmi. Isto presenečenje je doživel prečastiti v Svečah, kjer so ga farani že čakali pred slavolokom. Cerkveni mešani zbor je pod vodstvom akademika Toneja Fajnika navdušeno zapel: »Novomašnik bod’ pozdravljen!” Vsi navzoči so čutili: »Bog je tej fari zopet podaril duhovnika.” Saj je minilo že skoraj 50 let, odkar je zapel zadnji novomašnik svoj prvi »Gloria”. Od tistega časa naprej je fara zamanj čakala. Cela vrsta sveških fantov se je spravila med tem na gimnazijo ter v Marijanišče, farani so upali in molili. »Morebiti bo pa vendar eden”, so si mislili. Marsikateri, o katerem so bili prepričani, da si izvoli duhovniški poklic, je razočaral, ko ni nadaljeval svojih študij v bogoslovju. »Božja pota niso naša pota”, tako je tudi tukaj vodila božja roka od vseh sveških študentov samo enega do vzvišenega poklica mašnika.
Ob teh mislih smo stali zbrani farani okoli novega^ božjega izvoljenca. Naš preč. g. župnik Martin Škorjanc so pozdravili g. novomašnika z ganljivimi besedami. Naka-
zali so težak poklic vsakega duhovnika, kateremu ne izostane tudi križ, ki ga mora nositi voljno za Kristusom. Križ je sploh znamenje duhovniškega dela, a ta tudi pripelje do končne zmage, do zveličanja.
Po lepih deklamacijah šolskih deklet se je vila procesija v farno cerkev: najprej mladina, potem možje, ministrant je z duhovništvom in nato žene. V cerkvi je ponovno pozdravil pevski zbor prečastitega g. novomašnika. Ngto je sledil blagoslov in pete Marijine litanije. Z navdušenjem so farani odpevali. Po blagoslovu so prvi že sprejeli novomašniški blagoslov. Tako smo zaključili prvo slavnost ob velikem pričakovanju prihodnjega dne.
Sonce je izjemoma lepo vzhajalo, kot da bi hotelo povedati: »Danes se hočem veseliti z vami, dragi sveški farani, vem kaj pomeni današnja slavnost ne samo za faro, ampak za ves katoliški svet. Cerkev ima zopet novega maziljenca 'božjega, kateri 'bo oznanjal, kamor ga bo Bog postavil, njegovo blagovest, tolažil bo revna, od trpljenja obremenjena človeška srca ter vodil duše h Kristusu.”
Da, napočil je res dan, ki ga je Bog naredil. Prva sv. maša je bila ob pol 7. uri, navzoča sta bila tudi mil. g. prošt Be-netek iz Tinj in preč. g. dekan Košir. Po prvi daritvi se je namreč vršila velika slavnost blagoslavljanja zvonov. Mil. g. prošt so v svoji pridigi govorili o tem lepem slavju in pomenu zvonov. Blagoslovitev se je vršila na prostem pred cerkvijo ob veliki množici občinstva. Farani si niso pustili vzeti, hoteli so biti navzoči tudi že pri tej slovesnosti. Med blagoslovitvijo smo slišali že parkral udarce na zvonova, dekleta pa, katera so zastopala botre, so v lepo podanih deklamacijah pomagala še bolj dvigniti naše veselo razpoloženje.
Po blagoslovitvi so pridne roke takoj začele dvigati zvonova v stolp, kajti želja faranov je bila, da bi zvonova na vsak način zapela že med prvo sv. mašo preč. g. Franca Potočnika. Neverjetno pridno so pomagali že v soboto cel dan gospodje: Tsche-baus, Valentinitsch, Jesernig, Rautz, Schlei-cher, Furtner, Nantej Inzko in Rok Beguš. V nedeljo pa so jim pomagali še drugi, tako da je zgledalo, da bo mogoče ustreči želji faranov.
Ob pol 10. uri je bil odhod novomašnika
JlcCftHda a čeMi
Ko je Bog svet ustvaril, je poslal čebelo k hudiču, da bi ga vprašala za svet, naj ustvari človeka ali ne.
Čebela je letela do hudiča in mu predložila Gospodovo vprašanje. Hudič se je čutil zelo počaščenega in je hotel odgovoriti tako, da bo Gospod zadovoljen; pri tem pa je mislil tudi na svoj dobiček in je napeto premišljeval, kako bi to napravil; postajal je čedalje bolj zamišljen, čebela se mu je medlem vsedla na glavo, ker je hotela prisluškovati njegovim mislim.
Hudič je mislil: Dobro je, če človek je. Kajti človekovo srce je slabo in jaz bom v njem ustvaril svoje kraljestvo, ki bo neskončno veliko. Dobro je, če človek je.
Hudič je mislil naprej: Toda srce človekovo je odprta stvar. Odsev slave Vsemogočnega bo vanj posijal in našel bo v njem prostor, ki bo zrcalo nebeškega kraljestva. Dobro je, če človeka ni.
Za tem je hudič mislil: Človek bo odpadel in njegova dela bodo dela teme; zavedel se jih bo in se iz sramu in obupa obrnil proti samemu sebi. Tako bo proklet in nedopovedljivo moj. Dobro je, če človek je.
Potem je spet mislil hudič: Ne! Gosppd se bo siromašnega človeštva usmilil in ga bo odrešil. In tedaj bo človeka milost obsijala in duša bo vztrepetala bolj kot zemlja ob potresu, v kesanju in predanosti: Nebeške trume bodo vriskale, ko bodo videle, kako duša v enem samem žarku žari in se topi.
ZA BISTRE QIAVE
Slika vam ipreclstavlja mladi »živžav” v poletnem času na Klopinjskem jezeru. C°rpji siiik; namreč nista obe enaki. Razlikujeta se v 8 posameznostih in te razlike morate najti. Sele potem se lahko greste kopat.
In premagala je hudiča nevoščljivost in zavest njegove zavrženosti ter je rekel glasno: »Sporoči Gospodu moj nasvet: — Kje si, mala poslanka? — Ne ustvariti človeka.”
čebela, ki je prisluškovala njegovim mislim, je odletela z njegove glave; in ker je po njenem brenčanju spoznal, kje je sedela, in razumel, zakaj je to storila, sc je ujezil in zamahnil s svojim bičem za njo. Dosegel jo je in udarec bi jo bil skoraj pretrgal na dvoje. In od tedaj ima čebela v sredi tako globoko zarezo.
Prinesla je Gospodu hudičev nasvet in mu sporočila misli, ki jih je hudič pretehtaval. In tedaj je llog človeka ustvaril.
Človek ljubi čebelo. Ker ji je hvaležen, dasiravno tega ne ve, da je prinesla sporočilo, zaradi katerega je bil končno ustvarjen. Misliš, da si imel čebelo samo zaradi strdi rad? Dragi moj, strd je samo podoba za zvesto, modro delo, ki ga je izvršila; nekaj več moraš o njej vedeti in sc vedno spominjati: Vsaka žival opravlja neko službo Gospodu in od tega ima svojo obliko.
DED IN VNUK
Nekoč je živel starček, ki je od starosti postal gluh, na pol: slep in roke so se mu tresle. Kadar je sedel pri mizi, je s težavo držal žlico v roki, polival je z jedjo prt na mizi in od ust mu je kapalo.
Sin in snaha sta se z nevoljo obračala vstran; nazadnje je moral stari oče v kot za peč-, kjer je dobival jed v lončeni skledi in še to zelo pičlo. Žalostno je gledal od tam k mizi in oči so mu bile solzne.
Zgodilo se je nekega dne, da njegove tresoče roke niso več obdržale sklede; padla j,e na tla in se razbila. Mlada žena je očeta zmerjala, on pa je molčal in je samo globoko vzdihnil. Potem mu je snaha kupila za majhen denar leseno skledo, iz katere je moral jesti. —
Ko so spet sedeli v hiši, je mali štiriletni vnuk pripravljal in zlagal deščice.
»Kaj. delaš?” ga vpraša oče.
»Delam koritce,” odgovori otrok, »iz njega bosta jedla oče in mati, ko bom velik.”
V tem hipu sta se oče in mati spogledala — in jok ju je posilil. Takoj: sta povabila starega očeta k mizi in od tedaj so jedli skupaj; nič več nista godrnjala, tudi če je oče kdaj prt in mizo polil.
iz župnišča. Kako ganljivo je bilo videti, ko je podaril novomašnik blagoslov svojim staršem. Kako srečna sta morala biti oče in mati! Saj tudi lahko. Bog jima je izpolnil največjo željo. Vse svoje življenje sta molila za poklic svojega sina. Marsičemu sta se morala odreči, da je mogel sin študirati. Potočnikovi starši so globoko verni, mama je skoraj, vsak dan v cerkvi, oče je priden delavec v tovarni, le težko je mogel vzdrževati ženo in sebe ter študij' svojega edinega sina. Danes je bil ves ta trud poplačan, saj: je stal sin pred starši kot novomašnik.
Pred prvo sveto daritvijo so zopet z deklamacijami in govori pozdravili farani preč. gospoda. Nato pa se je vila procesija ob zvenenju še starih dveh zvonov proti oltarju, ki je bil postavljen na severni steni župnišča. Srce Jezusovo je kraljevalo v oltarju med množico belih lilij. Naš g. novomašnik je iz družbe duhovnikov Srca Jezusovega.
Velika množica ljudstva je mogla tako na Kocjanovem vrtu prisostvovati slavnosti nove maše. Zbrali so se tam zastopniki celega Roža, Gur, deloma Zilje in Podjune. Dva omnibusa romarjev sta se pripeljala celo s preč. g. Koglekom iz Skocijana.
Med novo mašo je pel zopet sveški cerkveni zbor in sicer latinsko mašo, ki je bila res kvalitativno dobro podana. Kako bi moglo to tudi drugače biti, saj je šolal in sedaj vodil pevce študent glasbe dunajskega vseučilišča, g. Anton Fajnik, ki je tudi sicer 'pomagal pri pripravah za primicijo. Marsikateri je dejal po maši: »Ja, Svečani so pa res pevci!”
Novomašniško pridigo stal imela preč. g. Hans Riese, kateri je župnikova! med vojno v tej fari ter preč. g. dekan Košir iz .Žihpolj. Preč. g. dekan, so govorili o Svečah, ki so že v pretekli zgodovini zaslovele kot kraj, ki je dal Koroški mnogo duhovnikov. Sveče je prikazal g. dekan kot ponos, skrb in up naroda. Sveče ponos naroda zaradi slavnih duhovnikov, ki so izšli iz te fare, Sveče skrb naroda, ker sp žalovale v zadnjih letih po treh duhovnikih! Izgubile so preč. gg. Ruprechta, Jandla in kanonika Fajnika. Tako fara po smrti zadnjega ni imela več svojega domačina kot duhovnika. Sveče pa so nam tudi up naroda z današnjim novomašnikom. Tako so Sveče, srce Roža, zopet ozdravele.. Bog daj, da bi temu novomašniku sledili še drugi in da bi fari ne bilo treba čakati zopet dolgo dobo 50 let do prihodnje prve sv. maše!
Med daritvijo je pristopilo lepo število faranov k sv. obhajilu. Točno db 12. uri pa je zapel preč. g. novomašnik db asistenci duhovščine svoj prvi »Te deum”. Petju množice so se prvič pridružili novoblago-slovljeni zvonovi, ki so pozdravljali novomašnika ter naznanili Rožanom daleč naokrog, kako lepo so sprejele v svojo sredo Sveče novomašnika.
Tega dne Svečani ne bodo kmalu pozabili. Gostje so bili vabljeni k Adamu, kjer so jim izredno okusno pripravili mize in nadvse dobro poskrbeli za njih telesne potrebe. Vse popoldne sta se oglašala nova zvonova ter vabila farane tudi k večernemu blagoslovu s petimi litanijami. S lemi smo zaključili novomašno slavje. Veliki zvon pa se je oglašal še dolgo v večer, spremljali so ga trije manjši, marsikatero srce je zapelo: »Večerni zvon, o mili zvon!”
Zakol v sili
Če je kmetu treba eno od živali v hlevu v sili zaklati, je to zanj že samo po sebi dovolj velika nesreča. Da bi izguba ne bila še večja, je treba storiti vse, kar bi omogočilo manjšo škodo. Grenko je, če pri zakolu z napačnim ravnanjem onemegočijo še tisto uporabo zaklane živali, ki bi bila ob pravilnem postopku izvedljiva, če se namreč z zaklano živaljo nepravilno ravna, mora živinozdravnik pri ogledu predpisati odvzem mesa. Zato je koristno vedeti to-le:
Črevesje in želodec v sili zaklanih živali je takoj vzeti iz trupa in ga spraviti na tako mesto, da ga živinozdravnik oglednik lahko pregleda. Večkrat se zgodi, da ljudje takoj zakopljejo drobovino v sili zaklanih živali. Ker oglednik nima več kaj pregle-
dati, mora meso zaseči. Iz kože živali ni treba devati.
Če zakoljete žival v hlevu, jo morate iz hleva takoj odstraniti in obesiti v senčnem kraju, ker se sicer meso zaduši in pokvari. Nikoli ne smejo zaklane živali ostati kar na tleh, še posebno ne poleti, če ni možnosti, da bi žival dbesili, jo je treba vsaj položiti na kako leseno podlogo, da more zrak krožiti pod njo. Trebušno votlino je s palicami razpreti, da se meso čimprej izkadi in ohladi.
Ogled mesa, ki ga mora ob zakolu v sili vedno opraviti živinozdravnik, naj se izvrši čimprej. Na ta način bo skoraj v vseh slučajih mogoče meso zaklane živali še uporabiti in s tem zmanjšati nastalo škodo.
Spet nekaj o sladkem moštu
Veliko množino jabolk in hrušk vsako leto prekuhajo v žganje ali stisnejo v mošt. Na kmetih uporabljajo te pijače ob raznih priložnostih, pri delu, za žejo in ob raznih slavnejših prilikah. V celi Avstriji uporabljajo na desettisoče vagonov sadja za kuhanje žganja, zato igra sadje v državnem gospodarstvu važno vlogo. S prekuhavanjem sadja pa se uničijo vsako leto tudi cele vrste važnih hranil. Sadni sok, ki teče iz stiskalnice, vsebuje mnogo sadnega sladkorja; ta daje svežemu soku prijetno sladkobo. V vsakem litru sladkega mošta je približno 100 g sladkorja, torej v 1000 litrih mošta je 100 kg sladkorja, kar po kalorijski vrednosti odgovarja 130 kg prekajenega mesa, ali 120 kg ržene ali pšenične moke, ali 400 kg krompirja. Pri vrenju se vsa ta hranila uničijo. Iz sladkorja se ob vrenju razvija ogljikova kislina in alkohol. Sladki mošt ohrani ves sladkor neizpremenjen in ga lahko primerjamo mleku, ker je prav tako nasitljiv.
Izkušnje so pokazale, da so po družinah, kjer pijejo sladki mošt, pojedli za tretjino manj kruha kot prej, in delali so laže. Znano je namreč, da alkoholne pijače, torej tudi zavreti mošt, telesno delo ovirajo. Kdor na soncu težko dela in pije 'zavreti mošt, lahko sam ugotovi, da postane po taki pijači namesto poživljen le še bolj utrujen. Posebno slabo je, če pijejo tak mošt pri delu tudi žene in otroci.
Sladki mošt poživi telo in ga okrepi. Nobena pijača bolje ne uteši žeje, istočasno pa je zdrava in prijetna. Profesor Hart-mann v Švici pravi, da sta mleko in sladki mošt dve najboljši družinski pijači, ki nam jih narava daje, katerih ne moremo umetno posnemati.
Sladki mošt je mogoče pripraviti na več načinov. Predvsem je to odvisno od množine, ki jo hočemo pripraviti iz od priprav, ki jih imamo na razpolago. Danes naj omenimo le najpreprostejši in najlažji način, ki ga vsaka gospodinja lahko uporabi:
Najprej pripravite kotel za kuhanje, steklenice, ki naj bodo po možnosti enake velikosti in zamaške. Če uporabljate navaden kotel za pranje ali parilnik, je koristno, če imate v njem dno iz lat, na katerega morate steklenice postaviti. Steklenice morajo biti pred uporabo skrbno očiščene; najbo-
lje je, da jih prej namakate 48 ur. Zamaške je treba tudi skrbno očistiti; če uporabljate kapice iz gumija, je najbolje. Zamaške iz pinte pa je treba dan pred uporabo izku-hati in če je le mogoče čez noč pustiti v razredčeni žveplasti kislini. Tik pred uporabo je treba zamaške še enkrat prekuhati, da žveplasta kislina izhlapi.
Sladki mošt je treba po prešanju čimprej naliti v steklenice. Z gumijasto cevjo polnite v steklenice sok iz lesene posode. Cev je treba previdno vtakniti v posodo s sokom in ne sme segati do dna. če boste steklenice zamašili z zamaški, morate pustiti eno dlan od vrha prazne, če pa hočete uporabiti gumijaste kapice, napolnite steklenice do vrha. Napolnjene steklenice postavite na leseno dno v kotlu, ki ga napolnite z mlačno vodo in sicer tako visoko, da bo voda segala do iste višine kot mošt v steklenicah. Eno od steklenic pustite odmaše-no, in denite vanjo termometer. Kotel po-
POHIŠTVO V STAREM SLOGU - TAPECIRANO POHIŠTVO - DEKORACIJE
rOelika izbira.! - UŽinente eetit!
P R A U S E
>lovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9
krijte nato s čistim pokrovom. Kuriti ne smete prenaglo; doseči je treba temperaturo 75 stopinj Celzija, nikakor pa ne čez to mero. Na ta način se uničijo vse plesni in glivice, sladki mošt pa ostane brez vsakega priokusa. Previsoka temperatura povzroči nezaželjen dkus po kuhanju. Ko je dosežena toplota 75 stopinj, vzemite steklenice naglo iz kotla in jih položite v zaboje z zamaškom proti tlom. Na ta način sterilizira vroča tekočina tudi vrat in zamašek steklenice. Zaboj s steklenicami pokrijte zaradi počasnejšega hlajenja. Steklenic z gumijastimi kapicami ni treba narobe postavljati v zaboje.
Pri večjem številu steklenic odvzamemo iz kotla del vroče vode in dodamo nekaj mrzle, tako da postavimo nove steklenice spet v mlačno vodo.
Steklenice s sladkim moštom hranimo v hladni kleti, in sicer naj take s plutovimi zamaški ležijo, z gumijastimi pa stojijo.
VELIKA BRITANIJA BO GRADILA ELEKTRARNE NA ATOMSKI POGON
Britanski Državni urad za elektrifikacijo objavlja v svoji brošuri „Power and Pro-sperity”, da namerava v prihodnjih letih graditi elektrarne na atomski pogon s povprečno zmogljivostjo 60.000 kilovatov.
Namesto premoga bodo grele parne kotle, ki ženejo turbine, atomske peči.
Sovjetska zveza glavni kupec urugvajskega mesa in volne
Sovjetska zveza je postala* letos glavni kupec urugvajskega poljedelskega izvoza. Urugvaj je imel v zadnjem času težave z najdbo primernega trga za svoj glavni izvoz, volno in meso. Zdaj kupuje Sovjetska zveza veliko množina urugvajskega presežka v mesu, volni in kožah. Do zdaj Urugvaj ni iz Sovjetske zveze ničesar uvažal, vendar se vršijo pogajanja za nakup sovjetskega jekla.
Konec prehranjevalne krize v Indiji
Kakor javljajo, prideluje Indija zdaj vso pšenico in ves riž za svojo prehrano in da je s tem konec krize indijske prehrane, ki se je pojavila po drugi svetovni vojni. Indija, ki je več let uvažala riž iz Burme, bo v kratkem sama izvažala riž.
NARAŠČANJE SVETOVNE PRODUKCIJE MLEKA
Povojno naraščanje produkcije mleka, ki je v letu 1952 nekoliko nazadovalo, se je nadaljevalo v letu 1953, ko se je produkcija v 14 glavnih državah, za produkcijo mleka dvignila za 6 odst. na 319 milijard funtov. Te države so Kanada, Združene države, Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Švica, Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija. Približno polovico povečanja produkcije lahko pripisujemo večjemu številu krav mlekaric, drugo polo-
vico pa povečani mlečnosti posameznih krav. čeprav je v navedenih 14 državah število krav mlekaric še vedno za 4 odst. manjše kot pred vojno, je bil pridelek mleka v teh državah za 113 odst. nad predvojnim povprečjem.
Kljub neugodnemu vremenu v prvi polovici 1954 je tudi letos pričakovati nadaljni dvig produkcije mleka.
Države Beneluksa ukinile omejitve uvoza nepredelanega tobaka
Carinska zveza Belgije, Nizozemske in Luksemburga, je ukinila uvozne umejitve glede nepredelanega tobaka. To bo olajšalo izvoz ameriškega tobaka v navedene dežele. Ukinitev je omogočilo izboljšanje dolarskega položaja v teh deželah.
MALO ZA SALO, MALO ZA RES (Če so otroci sami)
Gospa Mrakova se pohvali prijateljici, ki jo je obiskala: „Moj Dolfek je res prav pameten deček in mi je že v veliko pod-
S KOLESI
V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri
NIEMIEZ & RIEPL
popravljainica in nadomestni deli
VELIKOVEC - VOLKERMARKT
poro. Jako skrbno pazi na svojega mlajšega bratca, mnogo bolj kot pestunja. Sedaj je v sobi in se igra z njim. - Dolfek!” - „Kaj je mama?” — ..Ali dobro paziš na bratca?” — „Seveda pazim.” — „Kaj pa počneta?” — „Ah, veste, mama, brivca se igrava. Jaz sem vzel atejevo britev in bom bratca do golega obril.”

Uh, da le morem biti tak nepoboljšljivec.
Koroške pobiče gori na Krčanjah je resno zaskrbelo, kaj bo z mojo dušo. Iz prijateljskih nagibov in iz same krščanske ljubezni do bližnjega, so mi v letošnjem postu izprašali vest. Vseh sedem poglavitnih grehov so mi nabasali v koš, za nameček dali povrhu Trezo iti mi po „Našem tedniku” poslali sem v judovsko deželo s pripombo: „To je Tvoja .jerbščina’, Kranjc, ki si jo pozabil na Koroškem”.
Ko sem tisti prijateljski dopis prežvečil, sem pač malo bevsknil, pa takoj nato sem bil pripravljen, da potrdim resnico, ki so mi jo Krčanjci servirali pod nos. Če bo sv. Peter tako strogo sodil, mi ne bo treba prestopiti nebeškega praga. Pa jaz upam, da se bo s sv. Petrom dalo pogovoriti — če ne z lepa, mu bom pa naprej prinesel tisto: „Predno bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil!” — nato pa mi bo sv. Peter rekel: „Pojdi prav spredaj, tam je še ena loža prazna in že dolgo rezervirana prav zate.”
Kot spokornik priznavam, da sem res na Krčanjah prve dni nekaj obrcgal zaradi kratkih hlač. Če sem sc pa nekaj dni pozneje sam znašel v takih kratkih hlačah, so pa temu krivi Hanzeji, ki so me s prigovarjanjem in sladkim zapeljevanjem pripravili do tega.
Besede mičejo, zgledi vlečejo. Takole so mi Hanzeji pričeli prigovarjati: „Ne bodi trmast in bodi pameten! Poglej, kako je vroče, ti pa „candraš” v
dolgih hlačah, pa ene same imaš, kakor vemo. ,špa-raj’ dolge hlače za pozimi, zdaj pa obleci kratke, tla ti bo sonce ogrevalo bedra, ko nekaj tožiš, da imaš revmatizem.”
Enkrat sem ga pa dva „kriglčka” popil in pričelo se mi je svetlikati, da mi pobiči svetujejo kar prav. Hitro sem stekel doli v svoj „kvartir”, spustil s sebe dolge hlače in se po koroško našemil. Popoldan pri ..mavžni” je bil predmet vsega občudovanja ,kranjc v kratkih hlačah’. Lahko si mislite, kako srečen sem bil, ko so krčanjska dekleta šušljale med seboj: „Pa je dr’ šikan ta Kranjc!”
O kratkih hlačah bom šc drugič naprej pravil. Saj bi pripovedoval že kar danes, pa ne utegnem, ker se pripravljam na romanje v Lemont. če bom srečno tja dospel, bom Že en očenaš požebral tudi za vse Hanzeje, ki tako skrbe zame. Mojcam pa bom kupil tudi nekaj romarskih spominčkov, kakopak.
Tole še prosim. Ako mi bo še kdo kaj pisaril — prav, samo grče nikar omenjati več, ker mi spomin nanjo dela prevelike skušnjave. Bom povedal kakšna pijača mi tukaj nadomešča krčanjski mošt. V velikem kozarcu raztepem eno jajce, pridam še žlico sladkorja in to zalijem z mrzlim pivom. Ni čudno, da sem tako lepo pri mesu. Rečem ti, Hanzi, verjemi ali ne, to ti je pijača. Angelci bi jo pili, če bi usta imeli.
Pozdrav vsem!
Kranjski Janez.
J. š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(76. nadaljevanje)
„Tega ne ipravim, ampak ne pustite živine Brez nadzorstva klatiti se po pašnikih in raztresati dragi hlevski gnoj. Ostane naj doma in doma naj. se tudi krmi. Kmet jo mora opazovati’, jo 'tehtati, meriti mleko, meso, ma'slo, jajca predelovati in prodajati, preskušati nova 'krmila, uvajati nove pasme in naučiti se računati, kaj. ste za en kos po-krrnili in kaj z njim zaslužili. Kakor pri živinoreji tako morate tudi v poljedelstvu opustiti stari način pridelovanja posameznih pridelkov za industrijo, v glavnem repico, sladkorno repo, hmelj, in kar je v tem kraju sploh mogoče. Pašno gospodarstvo nadomestite s tristranskim, premenjalnim, naučite se več in 'lepše gojiti okopanine, ki čistijo polje. Namesto da puščate .preloge, sejte v suha polja esparzeto in meteljko, kakor vam je to Horški v Libejicah pokazal. Ne sejte lanu, konoplje in prosa, zato pa sejte več koruze, fižola in maka. Imeti morate boljše pluge, orjite globlje in bolj zgodaj, zemlji dajte, kar ralbi, oskrbite si ne samo hrane, ampak tudi ježe, kultivatorje in valje. Poljedelstvo nas ho rešilo, zato
bom izpustil vodo iz ribnikov in jih spremenil v travnike ali njive,” je dejal knez in obmolknil. Obraz mu je žarel in v očeh mu je iplamenelo navdušenje, s katerim je govoril. Cimbura pa je ostal za čuda hladen. Kazno je bilo, da je 'knez zaman govoril, da Cimbure ni pridobil ne prepričal in Cimbura tega niti ne taji.
„Da boste tudi ribnike opustili?” vpraša skoro posmehljivo. Zoprna mu je ta lakomnost na zemljo in v tem trenutku so mu še dvakrat ljubše kakor srebro lesketajoče se gladine ribnikov. V duši se mu zabliskajo zrcala krasnih ribnikov v Drhovljah, o-gromen ribnik Milava, Dobev, Rojice, Kre-šice, Talina in vse znane vode z zelenimi bregovi in sivimi meglami v jesenskih jn-trih. Zdaj tudi njemu zagore lica in notranji glas mu kliče: »Brani jih, ne zapusti jih!” Zato se je postavil proti knezu in mu zastavil pot, da se mu ne bi mogel umakniti, ter mu začel prigovarjati: »Gospod knez, lepo prosim, dvojega nam ne jemljite, kar v prirodi najbolj ljubim: gozdov in ribnikov. Ne segajte po njih! Naši stari niso bili neumni, ko so napravljali ribnike in vodo zbirali. Ako boste razdrli nasipe in vodo .izpustili, bo nas vse skupaj udarila suša, trpel bo krivi in nedolžni. To vas bo izučilo, da boste znova zgradili nasipe in napravili ribnike, da se bodo v njih podile
ribe. Ne delajte torej zastonjskega dela in se usmilite neme božje stvarce — ribe. Celo sam Gospod Jezus jo je ljubil, služila mu je v hrano, iz jezera mu je v ustih prinesla denar za davek. Bojte se vode, ne 'bodite ji sovražnik. Ne samo zemlja, ampak tudi voda nas živi. Kmetje dajemo gostu kruh in sol, kralju pa dajemo zemljo in vodo, torej to, iz česar dobimo kruh. Človek je sicer ustvarjen iz prsti in v zemljo se bo vrnil, toda brez vode ne bi bilo življenja, ne rasti, ne pridelkov, vse bi zakrnelo in zgorelo. Najhujši udarec za kmeta je — suša.”
Knez se je smehljal, toda gostu ni ugovarjal. Cimbura je koj uvidel, da tudi on ni kneza prepričal in ni ubranil ribnikov. Zato se je pomračil, zlezel nekam pobito sam vase in se zavil v molk.
»Pojdiva dalje. Nimava daleč do dvora, kjer vam bom pokazal svoje gospodarske stroje. To je moj vzorni dvor in kmetijske šole pogosto vodijo sem svoje gojence. Tudi vas bo mnogokaj zanimalo. Tak, takoj za skednjem je vitel, Cimbura, vi kmetje pregrešno tratite moči in čas. Bliža se doba, ko bo človek moral delati bolj z razumom kakor z rokami in ko bo težje delo zanj o-pravil stroj. Zato vrzite cepce čimprej iz rok in jih nadomestite vsaj z vitelsko mlatilnico, zrnja ne vejajte, vetrnik vam to naredi hitreje in bolje, kupite si slamorezni-
co, reporeznico in mlin za zdrob. Tudi to vam bo gnal vitel. Verujte mi, Cimbura, ljubim češko deželo, posebno še jug in vas kmete an rad bi, niti ne veste, kako rad bi vam bil v gospodarstvu za vzor, zgled in v pomoč, v tem vidim svoje poslanstvo med vami, namen in smisel svojega življenja, najdem pa malo razumevanja.”
Mehča se Cimbura in se izmotava iz molka, ki se je vanj zavil, ter, opiraje se na sejalni stroj, z otožnim glasom pomirjuje kneza. »Napak si to razlagate. Priznajte: kar se spodobi knezu, se ne spodobi kmetu. Kar more knez na gosposkem, ne more kmet na kmečkem. Ne morem se ravnati po vas na svojem gruntu s sto orali.”
»Jalovi izgovori,” je zamahnil knez z roko. »Polje z drenažo osušiti in travnike namakati more sleherni. In česar ne zmore eden, itega naj se loti društvo. Sami se ne morete meriti z menoj1, toda vsi Putimci se lahko merite z enim mojim dvorom in vsi kmetje v okraju — z vsem mojim veleposestvom. Kakor imam jaz pivovarno, žga-njarno, cukrarno, ki predelujejo repo, mleko, krompir in ječmen in mi tako dajejo dvojen užitek, zakaj pa vi ne bi mogli imeti svojih društvenih tovarn? če imam jaz na vsakem dvoru parno mlatilnico, zakaj vi ne bi mogli imeti zadružne?
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterliausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
OBVESTILO
V zadnji številki našega lista smo objavili vabilo kat. prosvetnega društva v Globasnici na igro „Stari Ilija” v Šmarjeti v Rožu. Sporočamo vam, da napovedana prireditev, dne 1. avgusta odpade, ker je eden od igralcev težko zbolel in leži v bolnici. Kadim bodo igro ponovili, bomo pravočasno sporočili.
RINKOLE
češčenje v Rinkolah, to je nekaji izrednega! Vas ima praznik kot na Veliko noč. Nihče ne dela. Vse je v cerkvi. Stoodstotno so vsi pri svetih zakramentih. Duhovniki kar radi pridejo v našo sredo: letos jih je bilo devet. Pa še več bi jih prišlo, ce bi jih zaključek šolskega leta na raznih šolah ne zadržal. Res lepo je bilo v Rinkolah na češčenje, devet svetih maš, na katerem romanju si jih deležen, — malo kje. Na češčenje ne gredo ljudje iz radovednosti, ampak, da molijp in prejmejo svete zakramente, poslušajo besedo 'božjo! Prečastitim gospodom pa smo kar hvaležni za njih visoki obisk. Milostljivi gospod prošt in dekan Trabesinger iz Pliberka so nam pridi-govali in imeli veliko sveto mašo ter blagoslavljali naše polje in našo vas pri pran-ganju z Najsvetejšim. Gospod Zaletel pa so prihiteli iz daljnega št. Jakoba k nam in pustili polovico češčenja v št. Jakobu; to si
Hoover Alfa-pralni stroji,
šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, molzni stroji in vsi astali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
Johan Lomiek
5T. LIPS, Post EBERNDORF
štejemo v posebno čast, ker vemo, da imajo nas rad! in radi pridejo v našo sredo. G. Brumnik Mirko pa so zapustili svoji ljubljeni Wolfsberg in prišli v svojo drugo domačo vas, kamor zelo radi in pogosto prihajajo, saj imajo tukaj svojega ateja, od nove maše. Sosedni .gospodje iz Vogerč, Ka-zaz, Štebna in Globasnice poleg domačih gospodov so počastili' našega Gospoda Jezusa Kristusa tukaj' v Rinkolah. Še enega gospoda smo pričakovali pa ga ni hilo?! Rinkolški mešani zbor je pod vodstvom naše vrle organistinje Marice Peče res krasno prepeval celo dopoldne pri svetih mašah in pranganju. Popoldne pa so nastopile razne pevske skupine zopet pod vodstvom Marice; otroški zbor je prav lepo pel, prav čudili smo se pa, ko so se pri moški uri postavili možj,e in fantje z moškim zborom! Dekleta pa so pele pri svoji uri, ravno tako žene. Marici so cele Rinkole hvaležne za to nesebično delo v čast božjo.
Gospod Zaletel so nam pokazali našo cerkev kot pravo Marijino cerkev, katero moramo posebno v Marijinem letu pogosto obiskovati: v glavnem oltarju Marija Snežna z Jezusom na rokah, na stranskem oltarju Marijo spremljajo angelci v nebo, na stropu ilepa zanimiva slika: sv. Trojica krona Marijo Kraljico nebes in zemlje, vse tri osebe je slikar Medardus Skuk naslikal kot osebe, tudi Svetega Duha kot osebo. Kip Brezmadežnega Srca Marijinega pa nas spominja na našo posvetitev Brezmadežnemu Srcu. Če vzamemo še križev pot, imamo vse Marijino življenje naslikano v naši cerkvi. — To cerkev pa je letos na znotraj lepo okusno popravil in renoviral naš domači slikar Janez Hutter iz Pliberka. Reči1 moramo, da so se mu barve zelo posrečile in da je sedaj cerkev zelo lepa, lahko se meri z vsako farno cerkvijo. Gospodu slikarju Janezu Hutter naše ipopolno priznanje, pohvalo in zahvalo. Priznanje, pohvalo in zahvalo pa so izrekli pridigarji tudi Rin-kolanarj.em, ki1 so s skupnimi močmi pripomogli, da se je cerkev tako lepo prenovila, 'posebna zahvala gre v prvi vrsti našemu mežnarju Andreju David, ipd. Koprivniku in njegovi družini — veliko skrbi in dela so imeli, Kajžrovi družini, ki skrbi' za telesni blagor vsakega popotnika, tako za slikarje, kakor ža gospode duhovnike ob priliki češčenja. Hvala vsem, 'ki so pomagali in žrtvovali, posebno še posest n ikom »gmajne", ki so dali les za ta skupni namen, za hi-š<> božjo; Bog bo vaš plačnik!
n nas i m M raškcm
BREŠKA VAS
V	sredo, 21. julija, je zadela ob treh zjutraj kap Simona Logar. Logar je bil rojen v Strpni vasi, šel v mladih letiir po svetu, bil dalj časa na češkoslovaškem. Kot ino-zemca ga je doletela bridka usoda, da je moral zapustiti svojo novo domovino in se preseliti z ženo in odraslimi sinovi nazaj v svojo staro domovino na Koroško.
V	soboto smo rajnega očeta spremljali k zadnjemu počitku. Ena se mu je želja izpolnila na tej. zemlji, da truplo v domači zemlji leži, kjer so njegovi starši pokopani. Naj počiva v miru!
BISTRICA
Dne 24. julija t. 1. sta se poročila v župni cerkvi, čisto tiho, Janez PČk iz Bistrice in Janja Agneza Vučič iz Bošta pri Ogulinu. Obilo sreče!
BLATO
Pri Kerbicu na Blati raste družinica. V soboto, 24. julija sta prinesla botra Valentin in Helena Kužnik, pd. Zadjak iz Re-pelj tretjega otroka staršev Janeza in Jožefe Čik, rojene Retko, h krstu, kjer je otrok dobil ime Mirko (Friedrich).
DVOR
V	nedeljo 25. julija sta imela poroko ženin Jožef Kuraš in nevesta Angelca Sne-dec. Poročali so domači g. župnik. Za priče sta bila gospod Hermann Jožef in Hans Miklautsch, tajnik na libuški občini. Mlademu paru obilo sreče!
GONOVECE
V	nedeljo, dne 18. julija, smo spremljali k zadnjemu počitiku Ambruževih mater Elizabeto Fera rojeno Božič, v prav obilnem številu. V Šmihelu je narastel žalni sprevod v velikansko procesijo, vsi, ki so bili pri božji službi so se povečini udeležili pogreba. Ojačeni moški zbor je pel pri žalnem sprevodu in pri odprtem grobu.
Rajna je 'bila rojena na Rušah na Štajerskem leta 1884. Od mladih dni je bila rejenka pri Ambružu. Petindvajset let stara se je poročila z Lenartom Fera, posestnikom pri Ambružu v Gonovecah. V tem zakonu je srečno in veselo živela 45 let. Nosila je s svojim možem, katerega je zapustila kot vdovca 80 let starega, težo križa in trpljenja vdano in (potrpežljivo. Prva žalost je napolnila materino srce, ko ji je umrla mala Ivanka kmalu po krstu. Druga velika žalost je bila, ko je moral sin edinec iti na vojsko. Prosila je, da bi smel ostati doma, ko je bil edina opora starega očeta, toda njena prošnja je bila odbita, študiral je, a pustil je študij, da bi pomagal očetu in enkrat prevzel gospodarstvo. Ta pomoč jima je bila tedaj vzeta. Še večja žalost pa je materino srce napolnila, ko je sin Franc Fera padel 22. junija 1942 v Sebastopolu. Vse nade so bile sedaj pokopane. Skrbel pa je za starše: „Če me ne bo nazaj, dajte hišo Karolu”. Ta njegova želja se je izpolnila. Dušno trpljenje je materi vedno bolj rušilo njeno slabo zdravje. Zapor, katerega je
NAPRODAJ
Družinska hiša, nova zgradba v Radenteni pri Labodu, 900 m2 zemljišča, selitev takojšnja, 15 minut od železniške postaje, cena 50.000 šilingov. Vprašati pri upravi „Naš tednik”.
po krivici morala pretrpeti, je zdravstveno stanje še poslabšal. Zahrbtna bolezen je glodala njeno zdravje. Rak je razdejal drobovje. Vedno slabša je postajala. Z težavo je hodila v cerkev in prejemala svete zakramente. Z veliko težavo, vsa bolna je pristopila k oltarju, da sprejme Obleko svetega Frančiška in opravi svete obljube. Tako je hotela s Kristusom trpeti kakor sv. Frančišek in biti deležna bogatih milosti in odpustkov III. reda. Dalj časa je morala ležati v ‘bolniški postelji in je tam velikokrat prejela Jezusa v svoje srce, posebno še okoli prvega petka in na bolniške sobote. Bog ji je dal veliko milost, da je še četrt ure pred smrtjo mogla prejeti Jezusa v svoje srce v svetem obhajilu. Pri polni zavesti je izdihnila svojo dušo v četrtek 15. julija, na praznik Karmelske Matere božje, katero je posebno častila vse svoje življenje in ji prepevala na čast.
Veliko dobrih del je storila v svojem življenju: pomagala je dijakom, duhovnikom, posebno preč. g. Šusterju, kateremu bi imela biti duhovna mati, pa je v svoji ponižnosti pustila prednost drugi. Pomagala je s svojim možem pri nabavi zvonov za farno cerkev, bila je Častna botra Katarinskemu zvonu. Poskrbela je, da se je popravil Am-bružev križ, ki je kras in dika za celo faro ob državni cesti.
Rajna mati naj počiva v miru. Ambruže-vemu očetu in vsej družini naše sožalje!
SELE
V nedeljo, 11. julija popoldne okoli pol dveh, se je zgodilo precej težka prometna nesreča. Jožef Kelih, pd. Meležnik na Šajdi, se je peljal z motornim kolesom od cerkve proti domu. Prisedel mu je naš župan Simon Ogris. V Krištanovem je na svojem kolesu v nasprotni smeri privozil gozdni delavec Jožef Kropivnik, pd. Ibovčnik. O-boje vozil j,e treščilo skupaj, in vse tri je vrglo po cesti s tako silo, da so dobili precejšnje poškodbe na licu. Jožef Kropivnik pa si je še nogo zlomil v stegnu. Vse tri so z rešilnim vozom prepeljali v celovško bolnico. Želimo jim, da se kmalu zdravi vrnejo med nas. Ta nezgoda pa je opomin za vse, na j '.bodo pri vožnji zelo pazljivi' in se natančno ravnajo po prometnih predpisih.
Skoro pol leta nam je smrt prizanašala, zdaj pa si je izbrala kot žrtev mladega moža. V petek 16. 7. j'e v celovški bolnici umrl zaradi pljučnice in vnetja rebrne mreneMa-tevž Mak, gozdni delavec, pd. Ražarjev. V kratkem bi imel prevzeti od očeta kmetijo, pa je tako nepričakovano zapustil starše in družinico: mlado ženo in dva otročiča, star šele 33 let. Velika množica ga je v nedeljo spremila na zadnji poti in fantje so mu ganljivo zapeli v slovo »Vigred se povrne”. Žalujočim izrekamo prisrčno sožalje.
MEDGORJE
Dne 6. julija sta si obljubila zakonsko zvestobo štepihov Marko iz Rut in Petkova Rezi iz vasi Kozje iz radiške fare. Poroka s sveto mašo je bila v kapucinski cerkvi v Celovcu pred oltarjem Fatimske Marije. Dobremu Marku, ki si ureja svojo novo kmetijo in tudi njegovi nevesti, želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Bilo je lepo, ko smo se v majniku posvetili Materi božji, prav tako je bilo lopo, ko smo obnovili 27. junija posvetitev presv. Srcu Jezusovemu ločeno po stanovih, s sveto mašo in s skupnim svetim obhajilom. V tem oziru pa res vse priznanje možem in fantom, ki v tem letu polnoštevilno mesečno pristopajo k svetemu obhajilu.
Dne 4. julija je 28 otrok prvič pristopilo k angelski mizi. Cerkev je bila ta dan vsa v cvetju in zelenju, pa tudi premajhna, da hi sprejela vse vernike. Otroci-prvoobhajanci so šli v procesija iz župnišča; spremljali so jih starši do oltarja. Kako lepo vpliva na otroke zgled staršev, če skupno pristopajo k svetemu obhajilu. Tak zgled je boljši od vsake pridige.
Zadnjo nedeljo so se zbrali verniki iz podgrajske in medgorske fare na polju ob prenovljenih kapelicah. Habernikovi in Boštanovi družini izrekamo vso zahvalo, da sta v Marijinem letu dali prenoviti kapelici na lastne stroške. Pri vsaki so pred blagoslovom gospod imeli kratek nagovor, nato so blagoslovili kapelico, nakar se je razvila dolga procesija v molitvi svetega rožnega venca. Bil je to res lep večer, ki bo mnogim ostal v lepem spominu.
Še to ne smemo pozabiti: pri zadnjem pranganju v Medgorjah smo opazili, da so se ves čas procesije fantje in možje vzorno obnašali in glasno molili rožni venec. V tem zaslužijo vse priznanje in čast. Le tako naprej medgorski fantje in možje!
ŠT. JAKOB V ROŽU
Tih in skrit je ostal dogodek, a je vendar tako pomenljiv, da ga omenimo. Ob tihi večerni uri se je zbrala samostanska družinica šolskih sester v Št. Petru z domačimi in tujimi gosti, da z blagoslovitvijo hišne kapelice krona svoje večtedensko delo obnove kapelice. Posebnost te obnovljene kapelice je postal strop. Razdeljen
je na pravokotna polja, v katera je gospa dr. Jelenova iz Bistrice zasnovala simbole, ki predstavljajo potek cerkvenega letnega praznovanja. Po nagovoru so se g. župnik zahvalili vsem, ki so doprinesli svoji delež k tej lepo uspeli obnovi kapelice; izrazili pa so tudi željo, naj bi tudi ta prenovljena kapelica poleg ostalih že prenovljenih po-družnih cerkvic dramila farane, da se pogumno lotijo tudi svoje — farne cerkve ...
Isti dan smo imeli dve poroki: Spodnji Strele iz Svaten je pristopil s svojo že večletno gospodinjo pred poročni oltar, da si zagotovi božji blagoslov za skupno pot življenja. Kopišarjeva Tončka Stroj pa j,e obljubila zakonsko zvestobo Hanzeju Schelan-der iz hodiške fare. Obema paroma želimo mnogo veselja in zadovoljstva!
In zopet isti dan je stopila smrt med nas in nam nenadoma ugrabila Mačkovega očeta na Tešinji. Med potjo se je zglasil pri Knezu. Zadela ga je srčna kap in je takoj umrl. Mrtvega so ga pripeljali na dom. V torek smo ga položili v družinski grob na našem pokopališču. V Beljaku pa je tudi v nedeljo v .bolnici umrla bivša šolska strežnica Terezija Sereinig, Sučičeva iz Velike vasi. Prepeljali so jo domov in smo jo pokopali na domačem pokopališču. Naj v miru počivata. Preostalim naše sožaljel
GRPICE
Grpičanom ni bilo po volji, da bi samo njih cerkvica pri sveti Neži ostala brez zvonov; nabrali so denar in jih naročili v Ino-mostu pri Grassmayerju. Blagoslovili so jih g. 'župnik iz sosednjega štebna. Više si nismo upali seči, ker postajajo višji gospodje redkost. Grpiška dekleta so prelepo deklamirala, kar cela vrsta jih je bila. Razpoloženje je bilo krasno, tudi nebo je bilo tokrat milostljivo, da je prenehalo s svojimi nalivi. Pevci so hoteli priklicati iz nas odmev. Sveta Neža naj prosi za našo mladino. Mati božja naj bo naša priprošnjica pred prestolom svete Trojice, sveti Križ edino naše upanje, marijansko leto 1954, so napisi.
STRMEC
Povsod spoštovani stari Arihov oče so u-mrli. Vest ni prišla nepričakovano, ker so bili že v 87 letu, bolehali so že par let. Umrl je mož svoji ženi, s katero sta praznovala pred 4 leti zlato poroko. Umrl je oče svojim otrokom, 9 jih živi, 4 so umrli. Umrl je gospodar svoji domačiji, ki jo je tako ljubil. Umrl je faran svoji fari, kateri je bil vzgled skrbi za cerkev. Skrbel je vsa leta za cerkvico na Strmcu. Umrl je star Mohor-jian, ki je črpal svoje znanje in izobrazbo iz knjig družbe svetega Mohorja. Umrl je častilec Srca Jezusovega, ki je slkoro vse svoje življenje praznoval prve nedelje v mesecu. Umrl je član apostolstva mož. Umrl je rodoljub, ki je svoj rod in narod ljubil. Postavil si je s svojim življenjem najlepši spomenik. Pogreb je 'bil v sredo 14. julija na šentlenarškem pokopališču.
ČAVA
Po dolgem oklevanju sem in tja smo le dobili zvonova, ki so ju domači gospod pri lepem vremenu in obilni udeležbi domačinov blagoslovili. Zapela sta že med pridigo taiko jasno, da je vse prisluhnilo. Upajmo, da bosta zvonova ostala in nas dolgo vabila in privabila tja, kamor nas kličeta.
GALICIJA
V predzadnji številki »Našega tednika” smo brali članek »Tudi tu lojalnost”, ki je pisal o nestrpnosti načelnika naše orožniške postaje. Res je ta zelo nestrpen. Ne prenese, če se v njegovi navzočnosti v gostilni govori slovensko. Zmerjal je celo ljudi, ki so po mišljenju njegovega kova in se imajo za Nemce, sicer pa govorijo slovensko. Tako se vidi spet enkrat, da taki ljudje, ki niso ne krop ne voda, niso nikjer priljubljeni. Slovenci nočejo biti, pravi Nemci pa jih tudi ne marajo. Da nemško ne znajo, so pokazali s pravopisnimi napakami na lepaku, ki je nedavno valbil na pevsko prireditev v Mohliče. Šele ko jim je nekdo napake na lqpaku vidno popravil, so znali pravilno pisati. Zavednih Slovencev se naš orožniški načelnik ni upal lotiti. O razmerah v gališki orožniški postaji je bil gotovo od svojih orožnikov, ki so že dolga leta tukaj, dobro poučen.
In še nekaj; Čudno smo bili presenečeni, ko smo slišali, da nameravajo možje komiteja za spomenik padlim vojakom napraviti napis samo v nemškem jeziku, čeprav Nemce pri nas lahko na prste naštejemo. Spomniti se hočejo v napisih samo padlih vojakov in tistih, ki so postali žrtve svoje lastne nestrpnosti in ki se niso mogli sprijaz-(Nadaljevanje na 6. strani)
nas na DCorošktm
GALICIJA
(Nadaljevanje s 5. strani) niti z dejstvom, da pač slava nemškega raj>-lia mineva in da narodi hočejo sami' hiti gospodarji na lastni zemlji. Nočejo pa se spomniti tistih mož, Iki so umirali mučeni-ške smrti v nemških 'koncentracijskih taboriščih, ker se kot rodoljubi in demokrati niso mogli ukloniti rajhovski nadutosti in nasilju. Ti ljudje, ki so umirali po taboriščih, so tudi spomina vredni. Umrli so za svobodo, ki jo mi danes uživamo.
IKOFLBC la
Novar 3.5 — Prontor Sv Sil. 1701
v I l l A C H
Slišati je, da se pametnim članom komiteja že svita, da take vrste napis na spomenik padlim vojakom ni času primeren. Danes gre za združitev.vseh svobodnih zahodnoevropskih narodov, ne samo za Galicijo in ne samo za Koroško. Zato naj se ne seje več sovraštvo, ampak naj velja geslo: Brat naj bo vsak mejak, naj, bo to Francoz, Anglež, ali pri nas Slovenec.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 1. 8.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 2. 8.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 Iz tehnike in znanosti: Transistor. — Torek 3. 8.: 14.30 Poročila, objave. 14.38 Zdravniški vedel: Ali je naša prehrana pravilna in izdatna? 14.45 „15 minut s plesnim orkestrom B. Adamiča". 18.30 R. Kattnig: Slike iz južne Koroške. Izvaja orkester celovškega radia pod v. Thca Haslingerja. — Sreda 4. 8.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 Slovenske pesmi. — četrtek 5. 8.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 Okno v svet: Pariš — večerni sprehod po mestu. 18.30 Za našo vas. — Petek 6. 8.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 ..Medvedek Go-dmjavček”. Pravljica iz živalskega življenja, napisal M. Jezernik. — Sobota 7. 8.: 8.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.30 Poje vokalni kvintet „Niko Štritof”. Harmoniko igra Rudi Pilih. —• Nedelja 8. 8.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
URADNE
OBJAVA
o ukinitvi finančnega urada za kazenske zadeve v Celovcu.
Deželna finančna direkcija naznanja:
Finančni urad za kazenske zadeve v Celovcu mora prekiniti svoje delo do 15. avgusta 1954. S tem
trenutkom ni več uradno mesto. Dosedanje naloge finančnega urada za kazenske zadeve bodo prevzeli naslednji uradi:
Carinski urad Celovec za področje zvezne dežele Koroške:
Kazenske slučaje v prestopkih oddajnih in monopolnih zakonov in v prekrških prometnih predpisov, če so ti prestopki bili zagrešeni v uvoznih, izvoznih ali prevoznih slučajih in v kolikor so za te oddaje in monopole oziroma obravnavanje teh slučajev carinski uradi pristojni.
Carinski urad za pristojbine in prometni davek v Celovcu za področje zvezne dežele Koroške: Kazenske slučaje v prestopkih glede oddaj, ki jih ta urad upravlja.
Carinski urad Celovec za področje zvezne dežele Koroške:
Kazenske slučaje v prestopkih glede oddaj, dohodnine, donosa in promet akorporacij, ki jih ta urad na področju zvezne dežele Koroške upravlja.
Carinski uradi v Celovcu, Beljaku Špitalu na Dravi, Št. Vidu ob Glini in VVolfsbergu za področje krajevno pristojnega finančnega okraja: Kazenske slučaje v prestopkih glede oddajnih in monopolnih zakonov, v kolikor so ti uradi za krajevno upravljanje teh oddaj in monopolov pristojni. Celovec, 19. julija 1954.
Finančna deželna direkcija za Koroško.
KITAJSKI ZOBNI ZDRAVNIKI
Kitajski zobarji prav do nedavnega pri svojem poslu niso rabili klešč za izdiranje zob. Operacijo so kar s prsti opravili.
Kdor je v prejšnjih časih med rumenci hotel dreti zobe, so ga poslali najprej v .posebno šolo za zobarje: tam so se učili iz-dirati zobe, ki so jih prej zataknili v slonokoščeno ploščo. S potrpežljivo vztrajnostjo se je mladi zobar svojemu poslu tako ipri-vadil, da je znal slednjič tudi najtrši človeški kočnik z eno samo potezo izdreti, kot bi stebliko iz prsti potegnil.
Trgovec. „Mi jamčite iprav gotovo, da so te hlače iz čiste volne?”
„Nočem lagati, gumbi niso volneni.”
S „P>A©@"
pijač sadnega soka
Dobre osvežujoče pijače brez kemičnih primesi. Samo otigi-ginalne steklenice. Prvi in edini izdelovalec v Avsiriji:
v,Tekoče sadje**
JAKOB PAGITZ
CELOVEC - KLAGENFURT
Vtfaagplatz - Telefon 19>73
Kupujem maline po najvišji dnevni cent
j jišnlgj	H/cAftsesgeMen-er	Al/Watjie44eK
fe-ždai ■
KOROŠKI SEJEM
V CELOVCU	WL
ZDRUŽEN Z VSEAVSTRIJSKIM LESNIM SEJMOM
OD 5. DO 15. AVGUSTA 1954
— 25% popusta pri vožnji po železnici in poštnih avtobusih —
Brez SCHLEPPE-piva bi žeja biva
Dvokolo ZASTONJ!
Prihodnje dni bo pri tvrdki
TRUPPE & ERMANN
BELJAK - VILLACH, Widmann gasse Nr. 41 vogal Kirchenplatz — v prodaji 2500.—to dvokolo. To kolo dobi srečni kupec ZASTONJ! če torej kupujete dvokolo, ga kupite pri Truppe 8c Ermann, ker ga lahko dobite zastonj!
Prodajalnica Bcrgler- in Krobath-Putz mlatilnic kakor tudi nemških Holder-Diesel traktorjev
Pojasnila in ogled vsak čas H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse 13, Telefon 35-02
KINO
CELOVECKLAGENFURT ST ADTTHE ATER
Od 30. 7. do 2. 8. ..Ticfland” (ni za mladino).
DOBRLA VES
Od 31. 7. ob 20.30 in 1. 8. ob 17. uri „Der Vogclhandler” (Wer-ner, Albrach-Retty, Breuer, Sybill Werden).
Pletenine m vezenine
kupite ugodno pri
M. Kopeinig
Villach - Beljak, Autobahnhof Izdelavamo tudi po meri
Vsi godbeni instrumenti! Naj boljše kvalitete in najcenejše sa mo pri Musikhaus Paludnik, Ce lovec, 8.-Mai-Strasse 20. — Na ob roke.
Vseh vrst omare, postelje, mize, obleke, čevlje, perilo, starinar FUCHS, CELOVEC, Salmstrasse 4.
Krasni damski puloverji 29.— šil. Kombineže 22.— šil. Moške srajce od 35.— šil. naprej, klotaste moške spodnje hlače 15.— šilingov.
STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Marktplatz.
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu Wemisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odločal
UGODEN NAKUP ZA MOŠKE!
delovne hlače	69.—
ključavničarske obleke 95.40 srajce	50,—
ovratniki	10.—
naramnice	11.—
nogavice	9.60
blago za obleke od 59.—
L MAURER
Klagenfurt, Altcr Platz 35
SCHWARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz.
štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergasse Nr. 11.
Vrtno pohištvo. Naslonjači, sončniki v vseli cenali in izvedbah
^CAi&nei
Celovec - KLAGENFURT Obst platz 2
LIENZ, Rosengasse 2 Bogato skladišče vzorcev
Že za 50,— šil. mesečno moderni radijski aparat RADIO-ELEKTRO Ing. F. Jalmrnig, Klagenfurt, V61-kermarkter Platz Nr. 9.
Pralni električni stroj naposodo. Pralni dan ena zabava. 8.— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingste”. Celovec - Klagenfurt, lO.-Oktober Strasse 4. Telefon 24-42.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Plašči iz balonske svile, dež ni in za motoriste najcene je v strokovni trgovini V TARMAN, Cclovec-Klagen furt, Volkermarkter Str. 16
Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI
Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev — Najboljše in najccnejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3000.— šil. — Plačila na obroke brez obresti. — Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom
STADLER-MUBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Theatcrgasse 4
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na'obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
W A L C H E R
Polome obleke, kostume, bluze, čedne dečve, kopalne obleke priporoča CELOVEC, lO.-Oktobcr-Strasse 2
Kupim vsako množino	^ |
po najvišjih dnevnih cenah AMLACHER, Gctraiikegrosserzeugung Celovec, Pischeldorfer Strasse
Prodaja kožuhastih plaščev
poceni ter v 12 mesečnih obrokih
v trgovini ^JOS.
CELOVEC, KRAMERGASSE 8 Najccnejše kupite sedaj 1
^pafipendo Utot'
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
nudi:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne gardarobe O Hlačke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
pfl najnmjih eenah CELOVEC, OBSTPLATZ
ZAHVALA
Vsem, ki ste izkazali moji blagopokojni ženi, gospe
Elizabeti Fera
Ambruževi materi v Gonovecah
zadnjo čast, ko ste jo spremljali od hiše žalosti k zadnjemu počitku se iprav prisrčno zahvaljujem. Posebej se zahvalim domačemu g. župniku, ki so rajni v zadnjih dneh delili duhovno tolažbo. Zahvaljujem se preč. gg. duhovnikom za pogrebno opravilo, pevcem za petje pri žalnem sprevodu in pri odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in vsem, ki ste prišli k pogrebu od' blizu in daleč in ki ste molili za rajno.
LEONHARD FERA v imenu vse družine in vseh sorodnikov.
IZRABITE UGODNO PRILIKO!	...	š	/	/
Odločili smo se že sedaj ^ ^	ogromno znižanih cenah »TS o ti a ' ftnumaden
Celovec-KEagenfurt am Fleischmarkt
List izhaja v«ak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „NaJ tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in uda-jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sad jak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.