rave I, 219), se ni nehala 1557, kakor bi utegnili sklepati iz dosle j znane 
orespondence, temveč sega v leto 1559. in ve r j e tno še nap re j . S tem dobi 
Ungnadov očitek iz leta 1562, da hvali T r u b a r Bul l inger jeve spise (Kostren-
čič, Urk. Beiträge 151), u temel jeno osnovo in prav tako Andreae jeva obdol-
žitev 1564, češ da j e T r u b a r cvingl i janec (Trubers Briefe 418). Oficialno se j e 
naš re formator otepal takih očitkov, de js tva pa kažejo, da so to bi le le i z j ave 
v sili; kaže to ne lé n jegova osebna s impat i ja do Bul l inger ja , ki zveni iz 
n jegovih dopisov, temveč tudi p r e j e m a n j e in k u p o v a n j e švicarske teološke 
l i terature , zlasti pa n j e n a uporaba v slovenskih kn j igah . Avtor jev , kakor 
sta Gual ther ali Musculus, T ruba r iz previdnosti ni citiral v svojih spisih. 
Zato bo tudi t reba ve r j e t i T r u b a r j e v e m u pismu, da j e v Eni dolgi pred-
guvori iz 1557 Bul l inger jeva »praefatio in Johannem« (Trubers Briefe 33), 
čeprav pridemo po T r u b a r j e v i iz javi v glagolskem Novem testamentu I (Slo-
venski protestantski pisci, Lj . 1934, 65) in po cirilskih Razumnih naucih 1562 
(Bučar, Starine XXXIX, 87) do kombinaci je , da j e slovenska Ena dolga pred-
guvor zgolj prevod Melanchthonovih Loci communes (Kidrič, Bibliografski 
uvod 56). Tudi po »compendium et scopum totius sacrae scripturae« v sloven-
skem Novem testamentu I se j e T r u b a r po izjavi v pismu (Trubers Briefe 55) 
zatekel k Švicar jem. Seveda bo vse to t reba preveri t i ob tekstih. Ti pa dos le j 
pr i nas še niso na razpolago. M i r b Rupel 
Č L A N I L J U B L J A N S K E D I J A Š K E Z A D R U G E 
Da dobimo zakl jučeno podobo Zadruge in spoznamo n j e n sociološki in 
ku l tu rn i uspeh, nam j e potreben pregled članov, n j ihovega dela in nadal j -
n jega razvo ja posameznikov. Ce upoštevamo tudi leto obnovl jene Zadruge, 
o ka ter i sicer ni zapiskov, pa se j e delo vendar le opravl ja lo v t radici j i 
p r e j š n j i h let, j e društvo imelo v sedmih letih 65 članov (med temi 4 izredne). 
Cluni so bili z redkimi iz jemami le višješolci. Prvi zadružani so se kmalu 
poslovili, nekater i poznejši so bili v društvu le malo časa, zato se jedro pravih 
delavcev da strniti na kakih 30 članov, ki so ostali v društvu cilje in že t u k a j 
v idne je zastavili svoje načr te ; d ruga polovica se je uvel javi la šele v poznej -
šem ž iv l j en ju , le malo j ih j e ostalo brez vsakega spomina v slovenski javnosti . 
I. ABECEDNI PREGLED 
B a l o h Ivan, r. 17. avg. 1873 v Spodnji Šiški pri Lj., sin mizar ja , j e bil 
med ustanovi te l j i društva, njegov prvi predsednik, redni član v I. in 11. po-
slovnem letu, izreden član do 1. 1896, ko ni več spre je l članstva. Gimnazi jo 
j e študiral od 1885—93, od 1897 j e bil duhovnik v raznih kra i ih . V Zadrugi 
j e bra l v II. posl. letu: O di jaških društvih, O slovenskem heksametru , pre-
vode iz Hermana in Doroteje , potopisno črtico Iz potne torbe in humoresko 
Moj p r i j a t e l j Vinko; v 111. posl. le tu: S t reha r j ev Marko, Sirota. Njegovo 
poznejše leposlovno delo v raznih dnevnikih in tednikih ni seglo čez pod-
l is tkarsko višino. Pisal j e tudi za organizaci jske in gospodarske potrebe ter 
delal v narodnoobrambnih društvih, posebno pri Ciril Metodovi družbi (SBL 
I, 23). Živi v I tal i j i . 
B a e b l e r Baltazar, r. 24. jan. 1880 na Vrhniki, sin sodnega uradnika , 
š tudiral realko 1892—99; zudružan j e bil v VII. «posl. letu. Ze tukra t j e ob-
j av l j a l pesmi v Novi Nadi, Vrtcu, pozneje v Slovenki, L jub l j . Zvonu. Na Du-
n a j u j e š tudiral kemijo, od 1905 je bil profesor, od 1917—19 ravna te l j na 
realki v Idr i j i , pozne je r avna te l j c inkurne v Cel ju . Pisal j e pol judnoznan-
stvene sestavke in učne kn j ige o kemi j i in mineralogi j i (SBL I, 21). U. j e 
30. apr. 1936 v L jub l j an i . 
B e n k o v i č Ivan, r. 24. jan. 1875 v Kamniku,-sin posestnika; gimn. štu-
diral 1. 1886—94; zadružen je bil v II. posl. letu, pisal v Vrtec in Dom in svet 
(Benko), 1. 1898 izdal dramo Strahomir (SK 1898), prevedel Manzonijev roman 
Zaročenca. Bil j e advokat v Brežicah in Cel ju , 1907—18 drž. in dež. poslanec 
Slov. l jud. s t ranke, pozneje član uprave Trbove l j ske premogokopne družbe 
(SBL I, 52); u. 23. sept. 1943 v L jub l jan i . 
B e r l a n Anton (Engelbert), r. 3. nov. 1874 v J avo r ju pri Litiji , sin pod-
uradn ika pri deželni nakladi, š tudiral gimnazijo 1886—94, mature ni opravil 
in 1894 vstopil v bogoslovje; zadružan j e bil v II. posl. letu. O n jegovem delu 
ni zapiskov, pač pa j e bil nekak društveni sluga, ki so mu za sestanke oskr-
beli uradno čepico (por. dr. St. Beuka). U. j e kot župnik v Zagradcu 26. ju-
l i j a 1921. 
В e u k Stanislav, r. 2. marca 1875 v Št. Vidu pri Lukovici, sin uči te l ja , 
gimn. obiskoval 1. 1886—94, bil zadružan v I. in II. posl. letu, ocenjeval Can-
ka r j evo Junaško pesem iz naših dni (27. 5. 1895). Kot d i j ak j e sodeloval pr i 
l lodol jubu in Brusu. Pozne je j e bil prirodopisni pisatel j , profesor, gimn. rav-
nate l j , načelnik prosvetnega oddelka banske uprave (SBL I, 36). Živi upokojen 
v L jub l jan i . 
B o n č a r Anton, r. 12. jan . 1878 v L jub l j an i , sin peka in meščana; ob-
iskoval gimn. od 1889—97. Zadružan j e bil v III. in v zač. IV. posl. leta, bra l 
črtico S počitnic; kmalu nato j e izstopil; pisal j e podlistke v Slov. Narod in 
Edinost (CP I. 175, 182). Po matur i j e š tudiral jus, opustil učen j e ter prevzel 
po stricu Egidi ju pekar i jo , gostilno in posestvo na Sv. Pe t ra cesti. Od 1. 1911 
j e bil tudi občinski svetnik Narodno-napredne stranke, n j e n agitator in velik 
podpornik Sokola. U. 8. jun. 1924 v Lj . (J. 11. jun . 1924, št. 137; SN istega 
dne št. 132.). 
C a n k a r Ivan, r. 10. m a j a 1876 na Vrhniki, sin krojača , obiskoval realko 
1888—95 in matur i ra l 1896. Zadružan je bil od II. posl. leta 1893 da l j e ; v II. in 
deloma v III. letu j e bil predsednik; izkl jučen v marcu 1896 zaradi nerednosti . 
Bral j e : Junaška pesem iz naših dni (5. m a j a 1893); Framazonska b r e n k a n j a 
(27. m a j a 1893); Dva trpina, epska pesem; prevod Heine jeve pesmi, Pisar, 
čr t ica (vse j u n i j a 1893); Ivan Kaci janar (oktobra 1893); Ljubezen; Mohamed 
in Kadiča; K a j p r ipovedu je vrba ; Rozamunda (12. nov. 1893); Sodba (konec 
novembra 1893); Hagara (10. dec. 1893); Morala (14. jan. 1894); Sihem in Dina, 
Ledeni l j ud j e , črtica (spomladi 1894); pesmi (10. okt. 1894); pesmi (17. marca 
1895); pesmi (31. marca 1895); Sultanove sandale (19. dec. 1895); Helena 
(30. jan. 1896); prot ikr i t iko zoper Dcrmotovo oceno (8. febr. 1896). Ocenjeva l 
ie Ket te jeve (petkrat), Zupančičeve, Murnove, Dermotove, Škr j ančeve pesmi, 
Kržetovo prozo Lovci in Pucovo novelo Ljubezen in mamon. Po matur i j e od-
šel na duna j sko tehniko, a se j e posvetil izkl jučno slovstvenemu delu. U. 
11. dec. 1918 v L j u b l j a n i (SBL I, 67—72). 
C a n k a r Karel, r. 14. sept. 1877 na Vrhniki, bra t Ivanov, študiral gimn. 
1. 1892—1900 in bil zadružan v VI. in VII. posl. letu; v VI. posl. letu j e bil 
t a jn ik ; 17. okt. 1896 j e bra l spomine na L. Jerana. Sodeloval pri Slovencu. 
Domu in svetu, Slov. listu, Zgod. Danici s črticami in gledališkimi poročili. 
Iz L j u b l j a n e j e odšel v sa ra jevsko bogoslovje, bil pozne je ta jn ik in sodelavec 
nadškofa Jos. S tad ler ja ter ure ju l Hrvatski dnevnik (SBL I, 72). Zivi upo-
kojen v Sara jevu. 
Č a d e ž Maks, r. 10. okt. 1875 v Po l janah nad Škof jo Loko, posestnikov 
sin, obiskoval gimn. v L j u b l j a n i do VI. razreda (1891/92), nas lednje leto je 
nada l jeva l šo lanje v Novem mestu. Bil j e ustanovi te l j Zadruge in izredni 
član. Pisal j e pesmi v Vesno in L jub l j . Zvon ter črtice za Rodoljub. U. 21. jan. 
1894 za jet iko (Vesna 1894, 22). N e k a j njegovih pesmi j e ostalo v zadružnem 
arh ivu . 
D e r g a n с Franc, r. 26. febr. 1877 v Semiču kot posestnikov sin, obiskoval 
gimn. v Novem mestu in L jub l j an i (1889—97), bil zadružan v III. posl. letu ter 
b ra l dvakra t ali t r ik ra t pesmi; izstopil v začetku IV. posl. leta 1894. Zgodaj 
j e že ob jav l j a l pesmi (od 1892) v Vesni in Vrtcu, od 1896 v L j u b l j . Zvonu; 
p o z n e j e j e o b r a v n a v a l tudi f i lozofska v p r a š a n j a ter ko t zd ravn ik pisal po-
l j u d n e in znans tvene r a z p r a v e (SBL I, 128). U. j e 30. j un . 1940 v L j u b l j a n i . 
D e r m o t a Anton , r. 1. j a n . 1876 v Železnikih, sin u s n j a r j e v , š tud i ra l 
gimn. 1888—96; v Zadrugo vstopil p ro t i koncu II. posl. le ta ter os ta l v n j i do 
konca, ke r j e še v VI. posl. le tu poš i l j a l svo je spise kot iz redni član in revi -
zor; bi l j e p r edsedn ik v IV., V. in p rv i polovici VI. posl. leta, odločen, sk rben , 
t r p e k in dosleden znača j , poleg S tefe ta n a j z a v e d n e j š i in n a j m a r l j i v e j š i za-
d ružan . Bra l j e v e č k r a t pesmi (13. j u n . 1893, konec 1. 1893 in 8. dec 1894); 
prozo: P r a v l j i c a (7. j an . 1894), Naši b o l j a r j i (13. okt . 1894), Spomin s poči tnic 
(13. okt . 1895), Zobobol, Moj p r i j a t e l j (9. j an . 1896); govori : Pol i t ika v Zadrugi 
(18. ap r . 1896); O nove j š i češki l i t e r a tu r i (27. j u n . 1896). Kot k r i t i k j e o c e n j e v a l 
Štefe tovo in Zevnikovo prozo (š t i r ikrat) , Dergančeve , Š k r j a n č e v e , Erženove , 
K e t t e j e v e (dvakrat) , C a n k a r j e v e (dvakrat ) , Zupančičeve (dvakrat) , Ob lakove , 
M e r l i a r j e v e (dvakrat) pesmi ter odloči lno vpl ival n a vsak pomembne j š i , 
p r e d v s e m poli t ični razgovor . V a ž n e j š e kot leposlovno delo j e bi la n j e g o v a kr i -
t ična in pol i t ična u s m e r j e n o s t . Kot visokošolec v P rag i se j e pod M a s a r y k o v i m 
vpl ivom odločil za n a p r e d n o rea l i s t ično o r i en tac i jo in sodeloval p r i r azn ih 
r e v i j a h ; po lagoma preše l v socialno demokrac i jo , deloval pr i glasil ih socia-
l is t ične s t r a n k e in bil kot u r edn ik Naš ih zapiskov eden vodi lnih socialist ičnih 
publ ic is tov p r e d p rvo svetovno vojno . Po m n e n j u A. P r e p e l u h a j e bi l »morda 
n a j b o l j š i na rodnoekonomsk i teore t ik med Slovenci«. U. j e 3. m a j a 1914 kot 
a d v o k a t v Gorici . P r im. SBL I, 128; P r e p e l u h , Spomini na A. D e r m o t a , NZ 
1914, 186—195 (ponatis: P r i p o m b e k naši p r e v r a t n i dobi, L j . 1938, str . 32—40). 
D r e n i k Bo jan (Pavel), r. 27. sept. 1876 v L j u b l j a n i , oče j e bi l u r a d n i k 
zavarova ln ice Fonciere , č i ta ln ičar in n a r o d n j a k ; D r e n i k j e bil zad ružan v 
V. posl. letu in v 2. polovici i s tega le ta tudi d ruš tven i t a j n i k . P r e d a v a l j e 
p r e d v s e m o zunan jepo l i t i čn ih in s t r a n k a r s k i h v p r a š a n j i h . Ko j e dovrš i l 
1. 1896 V. gimn. r az red , j e odšel na g imnaz i jo v Novo mesto, k j e r sta s Ket te-
j e m us tanovi la novomeško Zadrugo ; tu j e p r e d a v a l tudi leposlovne spise 
(prim. dr. R. Mole, Ket te v novomeški Zadrugi , C a n k a r j e v zbornik , L j . 1921, 
36 in 41). L. 1897 j e opust i l š t u d i r a n j e , stopil v s lužbo pr i k r a n j s k e m dež. 
odboru , na to pr i f i n a n č n e m r a v n a t e l j s t v u v Lj . ; bi l j e eden n a j v i d n e j š i h 
o r g a n i z a t o r j e v v s lovenskem sokolstvu. Zivi v L j u b l j a n i kot r ačunsk i in-
špek to r v p. 
E r ž e n Rober t , r. 11. okt . 1876 v L j u b l j a n i , sin poš tnega k o n t r o l o r j a , 
š tud i ra l gimn. 1887—96; zad ružan j e bi l v II. in III. posl. le tu , b r a l 30. ap r . in 
4. j u n . 1893, 14. in 21. j an . 1894 pesmi ; ocen j eva l Ke t t e j eve , D e r m o t o v e in 
C a n k a r j e v e pesmi ter C a n k a r j e v o črt ico »Morala«. Po ju r id ičn ih š t u d i j a h in 
d o k t o r a t u j e služil p r i f i nančnem r a v n a t e l j s t v u v L j u b l j a n i , po p rv i svet. vo jn i 
pos ta l p ro feso r n a trg. a k a d e m i j i . Zivi u p o k o j e n v L j u b l j a n i . 
F e r j a n č i č Božidur, r. 22. j a n . 1880 v P t u j u , sin sodnika, po l i t ika in 
pozne j šega dvornega sve tn ika dr . A n d r e j a F e r j a n č i č a . V Zadrugo j e stopil 
v V. posl. le tu 19. okt . 1895 kot šestošolec in b r a l Čr t i ce iz deže lnozborsk ih 
vol i tev (5. dec. 1895) in t a k o j na to izstopil. Sedmi gimn. raz red j e obiskoval 
v Trs tu , osmega spet v L j u b l j a n i t e r m a t u r i r a l 1. 1898. Po sporoči lu dr . Iv. 
P r i j a t e l j a se j e v rn i l iz T r s t a z novimi socialnimi in f i lozofskimi i d e j a m i in 
snoval d ruš tvo s podobnim namenom, k a k o r ga j e imela Zadruga (prim. S. 
T rd ina , Jos. Murn -Aleksandrov , I zb rano delo, s tr . XV). Kot visokošolec j e v 
d u n a j s k i S loveni j i začel u v a j a t i r ad ika lno smef (dr. Greg. Žer jav) . P o z n e j e 
j e posta l p ro feso r n a Visoki šoli za svet. t rgovino na D u n a j u ; že zgoda j se 
j e o d t u j i l s lovenski narodnost i . U. j e 1, 1942 na D u n a j u (sporočilo univ. prof . 
dr . J. Polca). 
G o 1 a r Cvetko , r. 4. m a j a 1879 v Gostečah p r i Škof j i Loki, kmečk i sin, 
dovrš i l 6 r az redov gimn. (1890—97), na to skuša l nadu l j eva t i š t u d i j e kot pr i -
vat is t ; bil j e z ad ružan v VIL posl. le tu ; t e d a j se jje u k v a r j a l zlasti s pol i t iko; 
p r i j a t e l j s t v o z Murnom ga j e usmer i lo v novoromant ično k m e č k o l i r iko in 
p r ipoves t (SBL I, 227). Zivi v L j u t o m e r u . 
J a k Jožef Pavel , r. 17. m a r c a 1880 v L j u b l j a n i , sin k n j i g o v o d j e ; za-
d ružan j e bi l v d rug i polovici V. posl. le ta in b r a l r azp ravo o na rodn ih p e s m i b 
(22. febr . 1896) in dve pesmi (16. m a j a 1896). Po m a t u r i na rea lk i (1898) j e 
9. febr . 1899 nas topi l s lužbo pr i r a čunskem odde lku f i nančnega r a v n a t e l j s t v a 
v L j . ; 1. 1900 se j e p r i j av i l za g imnaz i j sko m a t u r o n a I. drž. gimn. v Lj., a j e 
m e d p ismenim izpitom odstopil ; 5. f eb r . 1903 j e bil d o d e l j e n f i n a n č n e m u rav-
n a t e l j s t v u v Gradcu . N a d a l j n j i h poda tkov ni. 
J e n k o L judev i t , r. 22. ju l . 1880, sin zd ravn ika dr . L j u d e v i t a Jenka , 
g imnazi jo š tud i ra l 1. 1891—1900; v Zadrugo j e bi l s p r e j e t v 2. polovici V. posl. 
le ta , b r a l črtico Dobromi l (27. 6. 1896) in govoril O r enega t ih slov. n a r o d a . 
Pos ta l j e zd ravn ik in u. 4. ap r i l a 1936 kot sani te tn i svetnik in o k r a j n i zdrav-
nik v P r e k e m pr i Šibeniku. 
K a j z e 1 j Alo jz i j , r . 18. m a r c a 1876 v L j u b l j a n i , sin t rgovskega poslo-
vod je , š tud i ra l r ea lko 1888—95; bil j e od 16. j an . 1896 iz reden član Zadruge ; 
t ehn ike na D u n a j u ni končal , z g o d a j j e duševno in te lesno opešal . U. j e 
5. okt . 1941. 
K a r l i n g e r Viktor , r. 1. okt . 1878 v U d m a t u (L jub l j ana ) , sin post i -
l j o n a ; član o b n o v l j e n e Zad ruge 1897/98; obiskoval gimn. do 7. r a z r e d a (1897/98), 
na to j e bi l odve tn i šk i solici tator in u m r l za j e t iko ok. 1. 1905. 
K e t t e Drago t in , r. 19. j an . 1876 na P remu , sin uč i t e l j a ; š tud i ra l g imna-
z i jo 1888—90, 1890/91 uči te l j išče , nato 1891—95 g imnaz i jo in bi l 1895 čr tan , k e r 
ni p lača l šolnine. Zad ružan j e bi l od III. posl. le ta v o k t o b r u 1893 do m a r c a 
1896, ko j e izstopil; n j e g o v o t a jn i š tvo v П1. in IV. posl. letu j e bilo s k r b n o 
in za d ruš tvo uspešno. Ko j e v j esen i 1896 pr iše l na g imnaz i jo v Novo mesto, 
j e t a m us tanovi l Zadrugo, ki j e ž ivela samo eno leto. V l j . Zadrugi j e b r a l : 
T r i j e cveti (26. nov. 1893); S ta rec in pt ica (17. dec. 1893); n a d a l j n j a p r e d a -
v a n j a so d e v e t k r a t označena kot pesmi, z a d n j a 30. j a n . in 22. febr . 1896. Poleg 
tega j e 19. dec. 1895 b r a l črt ici Nagrobni ange l in Graščak , razprav ico O 
l i r ični poezi j i (13. febr . 1896), p ro t ik r i t iko zoper Pe te r l inovo oceno (24. nov. 
1894); s k r b n o in duhovi to j e ocen j eva l C a n k a r j e v e , Zupančičeve, Pe te r l inove , 
Erženove, M e r h a r j e v e , O b l a k o v e pesmi, Štefetovo, Dermotovo , Zevnikovo, 
Novakovo, P r a p r o t n i k o v o prozo; poleg tega j e imel več govorov o zad ružnem 
ž i v l j e n j u , p o s e b e j o s lovs tvenem delu v Zadrugi (1. f eb r . 1896); o n j e g o v e m 
kr i t i čnem delu gl. Zbr. delo II, 194—232. U. j e za j e t iko 26. apr . 1899 v L j u b -
l j an i . 
K l a n d e r Kare l (Dragoslav), r. 31. okt. 1872 v Podgorici p r i Št. J akobu 
ob Savi, sin š iv i l je ; g imnaz i jo obiskoval 1886—95, bi l j e zad ružan v I. in 
II. posl. letu, v l i l . i z k l j u č e n ; n j egovega zad ružnega dela v zapiskih ni, pač 
pa se j e zan imal za gledališče, k a r kaže n j egovo šolsko p r e d a v a n j e 1893/94 
Kazvoj s lovenskega gledal išča. P o z n e j e j e napisa l pod psevdonimom Dragoš 
poves t B a n k i r j e v a hči (SN 1896, št. 98—106; CP I, 165). N a z a d n j e j e bi l no ta r 
v K r a n j s k i gori, a j e ok. 1. 1916 duševno obolel , se zdravi l v h i ra ln ic i v 
L j u b l j a n i ter u. 26. avg. 1928 v Kos tan jev ic i na D o l e n j s k e m . 
K r a i g h e r Alo jz i j , r. 22. a p r . 1877 v Pos to jn i , sin poses tnika , t rgovca 
in pol i t ika J u r i j a K r a i g h e r j a , š tud i ra l gimn. 1889—97; zadružan j e bil v 
IV. posl. l e tu ; s lovstveno j e začel de la t i p o z n e j e izven Zadruge. Ohran i l j e 
tesne p r i j a t e l j s k e zveze z Iv. C a n k a r j e m . Postal na j i z r az i t e j š i slov. na tu ra l i s t , 
p r ipovedn ik in d r a m a t i k (SBL I, 546). Zivi kot zdravn ik v L j u b l j a n i . 
K r i s t a n F r a n , r. 16. febr . 1873 v Zlebeh p r i Medvodah, kmečk i sin, 
obiskoval štiri r a z r e d e gimn. (1884—89), d r ama t i čno šolo pr i Ign. Borš tn iku , 
1. 1892 šel p ros tovo l jno k 17. pešpolku , n a k a r j e bil podčas tn ik do 1905. Za-
d ružan j e oil v iV. posl. le tu ; ocen j eva l j e Štefetovo črtico Iz ž i v l j e n j a 
(27. okt . 1894). Ze 1- 1893 j e začel pisat i gled. k r i t i ke za Slovenca, ponovno 
ie bil k r i t ik 1905—8. Od 1. 1906 j e bi l u r a d n i k pr i deže lnem odboru , po 
1. 1918 pri p o k r a j i n s k i vladi in banovin i ; pisal j e s t rokovne č l a n k e o občinski 
up rav i in bi l u r edn ik Obč inske u p r a v e (1905—14). Zivi u p o k o j e n v L j u b l j a n i . 
К г ž e Franc, г. 2. febr . 1876 v Vinicah pr i Sodražici, kmečki sin, obiskoval 
1895/96 V. razred gimnazije, bil isto leto zadružan. Bral j e črtice: V valovih 
ž iv l j en j a (2. nov. 1895), Pisk, Cardaš (30. jan . 1896), Lovci (8. febr . 1896), Iz-
gub l j ena cvetica (21. marca 1896); sodeloval j e tudi pri političnih in gospodar-
skih razgovorih. Pozne je j e odšel v Ameriko in postal tam slovenski časnikar. 
Zivi v New Yorku. 
K u n š i č Ivan, r. 27. jun. 1874 v Mevkšu pri Gor jah , sin d r v a r j a in ko-
ča r j a , š tudiral gimnazi jo 1. 1887—95; v Zadrugo j e vstopil sredi II. posl. leta 
in izstopil sredi nas ledn jega leta. Bral j e razpravo Narodne pesmi, ocenjeval 
C a n k a r j e v e g a Kac i j ana r j a , Dergančeve pesmi in Skr jančevo Gorsko rožo. O 
n j e m pravi Lončar »Posebno se Kunšič ni udeleževal društvenega ž iv l j en ja ; 
svobodne narave svobodni sin sploh ni bil p r i j a t e l j formalizma, kakršen 
vlada v vsakem druš tvu več ali m a n j ; zato pa se j e tem r a j e družil povsod, 
k j e r j e imel svobodnejši polet« (E 1899, št. 47). L. 1895 j e odšel v celovško 
bogoslovje, 1896 na slavistiko v Prago in 1898 na D u n a j ; n jegova nadar j enos t 
j e vzbu ja la upan je , da postane velik slavist; že njegovo k ra tko ž iv l j en j e j e 
dalo dragocene pr ispevke za slovensko znanost (SL 1899, št. 7 in 8; SBL I, 590) 
U. j e 16. febr . 1899 na D u n a j u . 
L a v r a č Martin, r. 12. nov. 1871 v Moravčah, kmečki sin; konçal 1. 1893 
šesti gimn. razred in odšel v davčno službo. Zadružan j e bil prvo in drugo 
posl. leto, predsednik l i te rarnega odseka, ocenjeval Balohovo p r e d a v a n j e o 
d i jašk ih društvih in Erženove pesmi (30. apr . 1893). Imel j e spore zlasti z 
Iv. Canka r j em. Služboval j e kot davčni u radnik na Šta jerskem, n a z a d n j e kot 
r avna t e l j zemlj iške kn j ige v Š m a r j u pri Jelšah. Zivi upokojen v Moravčah. 
L o n č a r Dragotin, r. 5. nov. 1876 na Brdu pri Lukovici, sin k l jučav-
n ičar ja , š tudiral gimn. 1888—97 in bil član Zadruge v II., III., V. in VI. posl. 
letu. V VI. posl. letu j e bil predsednik; posebno se j e zavzemal za govorništvo 
in politiko. Bral j e O znanostih, Cas, mogočen bog (II. posl. leto), O pesniškem 
jeziku, O lepotičju pesniškega jez ika; Črt ica (30. m a j a 1896), Združimo Slo-
veni jo (govor 30. m a j a 1896), V spomin L. Je rana (20. jun. 1896), poglav ja iz 
povesti »Novi zvonovi« (21. in 28. nov. 1896), L. Svetec kot človek (govor v 
dec. 1896). V di jaških letih je sodeloval pri Slov. listu, Edinosti, Soči, pozneje 
p r i znanstvenih glasilih in društvih ter bil od 1. 1920—44 predsednik Slov. 
Matice. Svoje delo je usmeril v raz iskovanje slov. politične zgodovine ter 
napisal prvi sistematični oris Politično ž iv l j en je Slovencev (1906 in 1921); 
več o n j e m SBL I, 680. Zivi v Lj. kot gimn. r avna te l j v. p. 
L o v r e n č i č Ivan, r. 22. febr . 1878 v Sodražici, kmečki sin, obiskoval 
gimnazi jo 1888—97, stopil v Zadrugo v začetku IV. posl. leta 1894/95 in 
ostal v n j i do koncu V. posl. leta; v 1. polovici 1895/96 j e bil n e k a j časa gost, 
v 2. polovici p redsednik ; bil j e tudi urednik za prozo v zadružni knj igi . Bral 
j e črtici Pr i Lovčevih (okt. 1894), Stari Polhovec (10. nov. 1894), naravoslovni 
spis Kragu l j (13. okt. 1895), govoril O pomenu Zadruge (19. okt. 1895), V spo-
min neka te r im umrl im slovenskim pisa te l jem (2. nov. 1895), Kako bi se dalo 
odpomoči kmečkemu stanu (1. febr . 1896), Splošni kul turni položaj Slovencev 
(28. marca 1896). Ocenjeva l j e Majaronove Spomine, Dermotov Spomin s po-
čitnic, Zobobol, Marnovo prozo V čolnu in Fantas t ične san je ; v Vrtcu 1896 j e 
ob jav i l dal jšo povest Šepec. Kot advokat v L jub l j an i je bil od 1. 1907 orga-
nizator slovenskega lovstva, 1. 1910 ustanovnik in urednik Lovca, k j e r j e pod 
imenom Pogorski pisal s t rokovne člunke (SBL I, 682). Zivi na Vrhniki . 
M a i s t e r Rudolf, r. 29. marca 1874 v Kamniku, sin f inunčnega pregled-
nika, obiskoval nižjo gimn. v Kran ju , 5. in 6. razred v L jub l j an i (1890—92), 
nato kadetnico na D u n a j u in bil izreden član Zadruge; v II. in III. posl. letu 
jo bra l oz. poslal v oceno povest Zoraida, črtico Mors ruit in pesem T r i j e 
vo jak i ; z društvom j e imel zveze ves čas, posebno v VII. posl. letu, ko j e bil 
častnik v L jub l jan i . N a j p r e j j e bil sotrudnik Vrtca in Vesne, pozne je Slovana, 
L jub l j . Zvona ter izdal dve pesniški zbirki. Ob prevra tu 1. 1918 je bil povišan 
z a generala (SBL II, 14). 
M a j а г o n Anton, г. 23. jan. 1876 v Borovnici, kmečki sin, gimn. j e ob-
iskoval 1888—96; član Zadruge j e bil v IV. posl. letu 1894/95, izstopil in se 
vrnil v 2. pol. V. posl. leta v apri lu 1896. Bral j e Spomine (IV. posl. 1.) in se 
udeleževal društvene kri t ike. Pr i matur i 1. 1896 se j e namenil za bogoslovje, 
a j e šel š tudira t pravo; na D u n a j u j e bil 1896/97 član l i terarnega kluba. Pr i -
občeval j e fe l j tone v Slov. narodu in Edinosti. Iv. Canka r pravi, da j e pisal 
čudnolepo prozo (Zbr. sp. XI, 284). U. j e za je t iko 30. apr . 1898 v Borovnici 
(prim. LZ 1898, 371; SBL II, 20). 
M a j c e n Martin, r. 29. okt. 1873 v Polenšaku pri P tu ju , posestnikov sin, 
j e bil zadružan v II- posl. letu 1892/93 kot šestošolec; nato j e odšel iz L jub-
l jane. Pozne je j e bil menda mornar iški častnik. 
M a r i n č e k Mati ja , r. 8. febr . 1873 na Velikem vrhu (Bloke), kmečki 
sin, š tudiral gimmnazijo 1886—94, maturo opravi l 1. 1896. Zadružan v I. in 
II. posl. letu. Bil j e notar in živi v Novem mestu. 
M a r n Rudolf, r. 18. apr . 1875 v Dragi pr i Kočevju, uči tel jev sin, gimn. 
j e š tudiral 1888—96; že pred Zadrugo j e sodeloval pr i rokopisnih di j . listih, 
zadružan j e bil v V. posl. letu. Bral j e prozo V čolnu, Fantas t ične sanje , 
Ženska l jubezen (16. m a j a 1896), ocenjeval 3. Murnovo b r a n j e in nastopal v 
raznih debatah. Pisal j e v Vrtec, pozneje v Slov. Narod in druge liste kot 
leposlovni in kul turn i podlistkar, bil pa j e tudi plodovit narodnogospodarski 
p isa te l j (gl. SBL II, 61). Kot upravni jur i s t se j e posvetil f inančni in trgovsko-
politični službi in u. 1. febr . 1947 v Lj . kot dvorni svetnik v p. 
M e n c i n g e r Anton, r. 15. jun. 1879 v Kran ju , sin dr. Janeza Mencin-
ger ja , obiskoval I.-III. gimn. razred v Novem mestu (1889—92), IV-VIII. raz-
red v L jub l j an i (1892—97). Zadružan j e bil v začetku IV. posl. leta, b ra l novelo 
Mesečni pesnik in kmalu nato izstopil. P ravne š tud i je j e končal 1902 v Gradcu 
in stopil v politično upravno službo; od 1. 1918 j e bil t a jn ik pri dež. vladi, 
1921 banski svetnik; 1923 tudi komisar l j u b l j a n s k e mestne občine. U. j e 8.okt . 
1936 v L jub l jan i . 
M e r h a r Alojzi j , r . 15. jun. 1875 na Ježici, sin mizar ja , j e obiskoval 
gimn. 1890—98; zadružan j e postal v V. posl. letu (okt. 1895); v Vi. posl. letu 
j e bil društveni podpredsednik. Pesmi j e bra l 2. nov., 12. dec. 1895 in 29. okt. 
1896, ocenjeval i so j ih Kette, Oblak in Valenčič; Kettejeva ocena j e bila, 
kakor sklepamo iz glose Iv. C a n k a r j a (Zbr. sp. XI, 285), nepovoljna, gotovo 
tudi ocena Fr. Valenčiča, ker se j e zoper n j o oglasil s prot ikr i t iko; 16. j an . 
1896 j e ocenjeval Murnove in 21. nov. 1896 Valenčičeve pesmi, v jan. 1896 pa 
j e nastopil z govorom De la jmo neumorno, po s to r jenem delu pa počivajmol 
Kot bogoslovec in duhovnik j e bil pod imenom Silvin Sardenko eden glavnih 
pesnikov Doma in sveta, izdal več pesniških zbirk (SBL II, 96) ter pisal spo-
mine o Dragot inu Ket te ju in njegovi družini. U. j e 20. febr . 1942 v L jub l j an i , 
pokopan j e v D r a v l j a h pr i L jub l j an i . 
M r k u n Anton, r. 4. ju l . 1876 na Igu pri L jub l jan i , kmečko-delavski sin, 
obiskoval gimnazijo 1889—97 in bil zadružan v V. in VI. posl. letu. Predaval 
j e Ali n a j se Slovenci združi jo s I l rvat i? (30. m a j a 1896) ter ocenjeval Jakove 
pesmi (16. ma ia 1896); na Svetčevem večeru (dec. 1896) j e govoril o Svetcu 
kot slovstveniku. Pozne je j e mnogo, a le deloma uspešno delal na prosvetnem, 
gospodarskem, izsel jenskem in narodnoobrambnem področju (prim. SBL II, 
160). Zivi v Ameriki . 
M u r i l Josip, r. 4. marca 1879 v L jub l j an i , sin s lužkinje , j e š tudiral 
gimnazijo 1890—98 in bil v Zadrugi od j a n u a r j a do maja 1896. Bral j e t r ik ra t 
pesmi: 16. jan., 22. febr . in 11. apr . ; ocenjeval i so jih A. Merhar, I. Cankar in 
R. Marn. Ob istem času ie začel nastopati v Angel jčku, nato v Vrtcu in Ljub. 
Zvonu, razvil veliko plodovitost in lirično neposrednost, s ka tero se j e uvrst i l 
v slov. »Moderno«. Umrl j e za jet iko 1. 1901 (SBL II, 175—177). 
N o v a k Janko (I), r. 19. avg. 1873 v Prebačevem pri Kran ju , sin mli-
n a r j a in posestnika; zadružan j e bil v I. in II. posl. letu kot sedmošolec 
(1892/93). V jeseni 1893 j e odšel v Trst in postal poštni uradnik . 
N o v a k Janko (II), r. 23. jan . 1875 v Planini pr i Vipavi, kmečki sin, š tu-
diral gimn. 1890—98, stopil v Zadrugo sredi V. posl. leta 1895/96 ter bil član 
tudi v VI. posl. letu. Bral j e razpravo O rabi in zlorabi zgodovine (30. j an . 
1896), črtico Štefani j in soprog (8. febr . 1896), razpravo O socializmu (9. m a j a 
1896), Narodne pesmi (28. nov. 1896); ocenjeval je Marnovo prozo Ženska l ju -
bezen, Zorževo poročilo Rudars tvo ter namesto Valenčiča odgovar ja l na Mer-
h a r j e v o prot ikr i t iko. Po Ket tejevi sodbi (Zbr. delo II, 221—226), pa tudi po 
m n e n j u . drugih sodobnikov (prim. S. Trdina, Jos. M u m Aleksandrov, Izbr. 
spisi, str . IX—XI) j e imel lep pripovedni dar. U. j e kot advoka t v Gorici 
1. 1922. 
N o v a k Zdravko, r. 25. jan. 1876 v Blagovici, sin s t ro j a r j a , j e š tudiral 
gimn. v L j u b l j a n i do VI. razreda (1895/96). Zadružan j e bil v V. posl. letu, 
zaradi političnih sporov izstopil in ponovno vstopil v VI. posl. letu. Pozne je 
j e bil davčni preds tojnik v K r a n j u in v Metliki ter se uve l j av l j a l kot čital-
niški igralec. U. 1949 v Karlovcu. 
O b l a k Josip Ciril, r. 10. dec. 1877 v L jub l j an i , sin notarskega pr iprav-
nika, š tudiral gimn. (1888—96), bil zadružan v II., III. in V. posl. letu, pisal 
skladbe, potopise in humoreske (Kako j e naš fa jmoš te r Ma jdeka na kosilo 
povabil), p laninske pesmi (19. okt. 1895), Na Krim (9. jan. 1896); Velo polje in 
Vodnikova koča (25. apr . 1896), O slovenski turis t iki (6. jun . 1896); ocenjeval 
j e Ket te jeve in Merharjeve pesmi. Opisal je svoje tovariše (prim. Hoja na 
Maturino Špico, PV, 1927) in že od ustanovitve Planinskega vestnika (1895) 
bil eden najplodovi te jš in planinskih pisa te l jev in potopiscev (gl. SBL II, 
212—3). Zivi kot advoka t v L jub l j an i . 
O m e r s a Nikola j , r. 5. dec. 1878 v K r a n j u iz meščanske t rgovske hiše, 
oče s l i ka r j a Nik. Omerse, š tudiral gimn. v L jub l j an i 1890—98; zadružan j e bil 
v VII. posl. letu. Bil j e profesor v Gorici, Idri j i , L jub l jan i , Ce l ju in raziskoval 
zlasti lit. zgodovino slov. preroda in osnove slovenske metr ike (SBL II, 225). 
U. j e 18. jun . 1932 v L jub l j an i . 
O r e h e k Andre j , r. 29. nov. 1878 v Krascah pri Moravčah, kmečki sin, 
bil član obnovl jene Zadruge kot šestošolec 1897/98; gimn. j e dovršil 1901 v 
Novem mestu. Kot d i j ak in bogoslovec j e pisal v Vrtec, 1904 uredi l a lmanah 
Za resnico in v n j e m priobčil dramat ični spis z istim naslovom. Bil j e kaplan 
v Knežaku in Dobrepol ju , nato (22 let) župnik v Strugah, zadružni organi-
zator, podpiral moderno cerkveno umetnost in pisal po l judnovzgojne povesti 
v Bogoljub. U. 18. avg. 1935 v L jub l j an i , pokopan j e v Strugah. 
O r e l Ivan, r. 8. m a j a 1873 v Kamniku, sin trgovca, gimn. š tudiral 
1885—93, bil t a jn ik v I. posl. letu Zadruge. Pozne je j e bil profesor v Cel ju , 
na Višji dekliški šoli v L jub l j an i , na učitel j išču in končno ravna te l j ženskega 
učitelj išča. Kot upokojenec j e mar l j ivo sodeloval pri l judski prosveti . U. j e 
28. jan. 1950 v L jub l j an i . 
P e t e r l i n Alojzi j , r. 13. dec. 1872 v Kamniku, obrtnikov sin; gimnazijo 
j e š tudiral v raznih k r a j i h in jo dovršil kot eksternist v Celovcu 1893, ma-
turo kot vo jak v L j u b l j a n i 1894. Zadružan j e bil v III. in IV. posl. letu ter 
t r ik ra t b ra l svoje pesmi; ocenjeval j e C a n k a r j e v o črtico Ledeni l j u d j e , Can-
k a r j e v e in Ket te jeve pesmi ( tr ikrat) ; eno izmed teh ocen j e Kette zavrnil 
s prot ikr i t iko (prim. Drag. Kette, Zbr. delo II. 209—214). Kot pesnik j e nastopal 
v javnost i že od 1. 1891, kasne je j e pisal tudi prozo. Izdal j e pesniško zbirko 
Pot za goro (1929). Bil j e nemiren duh ; kot duhovnik ie služboval v tržaško-
koperski škofi j i do 1. 1918, nato pustil duhovniški poklic, bil v raznih k r a j i h 
uč i te l j in profesor, končno se j e vrnil v duhovniško službo. U. je 14. marca 
1943 v Šmartnem pri L jub l j an i (SBL II, 321). 
P e t r i č Jože, r. 15. marca 1877 v Vrhovl jem pri Radečah, kmečki sin, 
obiskoval gimn. 1888—96. V Zadrugo j e stopil v začetku IV. posl. leta in bil 
v V. posl. letu b lugajnik . Vidneje ni nastopal, oglasil se j e samo dvakra t kot 
kr i t ik . Prvotno se j e bil namenil za bogoslovje, a je odšel š tudirat klasično 
filologijo, bil n e k a j časa suplent v L jub l j an i in na D u n a j u , pustil drž. službo, 
bi l vzgo j i t e l j p r i g rofu Herbe r s t e inu . Zanimal se j e za n o t r a n j o in z u n a n j o 
pol i t iko t e r 1. 1914 dobil službo p r i t i skovnem u r a d u min is t r s tva za z u n a n j e 
zadeve. K a k o r p r i ča t a dve zaupni pismi Iv. Štefe tu iz konca 1913 in zače tka 
1914, j e bi l s k r i v a j i n fo rma to r »Slovenca«. V zače tku 1. sve tovne v o j n e j e 
bi l dode l j en v o j n e m u poročeva l skemu u r a d u , toda za rad i zvez s tu j imi , zlasti 
amer i šk imi časn ika r j i , j e mora l kot p ros t ak n a f ronto . Po vo jn i j e b i l časn ika r 
v Beogradu in v L j u b l j a n i ; ni se vezal na nobeno poli t ično s t ru jo , p o u d a r j a l 
j e zlasti slov. poli t ično in k u l t u r n o samobi tnos t (o tem več SBL II, 326). U. j e 
19. ap r . 1935 v L j u b l j a n i . 
P i r n a t Makso, r. 24. sept. 1875 v kmečki graščini T u s t a n j pr i Moravčah, 
oče s l i k a r j a in k i p a r j a N ika P i rna ta . Gimn. j e obiskoval 1888—96, v Zadrugo 
j e stopil v III. posl. letu in bil n e k a j časa t a j n i k ; ponovno ga n a j d e m o v 
V. posl. letu. Bra l j e Slike iz F l o r i j a n s k i h ulic, ocen j eva l Štefetovo črtico Ko 
j e luna s i ja la , Zevnikov spis Na božični večer in basen Sipek in vi jol ica. Kot 
p rofesor j e s lužboval na r ea lk i v Idr i j i , na gimn. v K r a n j u in n a rea lk i v 
Mar iboru . L. 1923 j e začel duševno bolehat i in j e bi l 1. 1926 upoko jen . Od 
1. 1898 j e v raznih k o l e d a r j i h in r e v i j a h o b j a v l j a l ž i v l j e n j e p i s e in po l judno-
znans tvene ses tavke iz s lovstva in zgodovine (gl. SBL II, 362). U. 6. j un . 1933 
v L j u b l j a n i . 
P r a p r o t n i k Avgust , r. 16. j an . 1879 v Lokvi pr i Sežani, t rgovčev sin, 
obiskoval štiri razr . r e a l k e v Lj . (1891—95), uč i te l j i šče (1895—99), bil član 
Zadrugo v V. posl. letu in b ra l črt ico Vzor p r a v e g a n a r o d n j a k a (prim. Drag . 
Kette, Zbr. delo II, 250—326). Kot uč i t e l j j e s lužboval v C e r k l j a h na Gor. in 
Gor . Logatcu, 1. 1907 za rad i bolezni službo opust i l in do 1. 1918 pomagal v 
domači trgovini . L. 1918 j e spet nastopi l uč i t e l j sko službo v Lokvi, bil ko t 
uč i t e l j v raznih slov. k r a j i h od i t a l i j ansk ih oblas t i p r e g a n j a n in d v a k r a t za-
pr t , 1. 1927 p a odpuščen ; 1. 1943 j e spet odpr l s lovensko šolo v Lokvi. Zivi 
u p o k o j e n v domačem k r a j u . 
P u с D i n k o (Dominik), r. 6. avg. 1879 v L j u b l j a n i , sin u r a d n e g a sluge, 
j e obiskoval g imnaz i jo 1890—98, bil zadružan v sredi V. in v VI. posl. letu, 
b ra l črt ici L jubezen in mamon (31. marca 1896), Sreča v nesreči (24. okt . 1898) 
in govoril o gledališču (6. j un . 1896). Sodeloval j e tudi pr i a l m a n a h u Na raz-
s tanku . Po ma tu r i 1. 1898 j e bil n e k a j časa v mar ibo r skem bogoslovju , na to 
š tud i ra l p ravo v Gradcu in na D u n a j u . L. 1903 j e postal odvetniški koncipient 
v Gorici , 1. 1910 samos to jen odve tn ik t e r kot p reds tavn ik n a r o d n o n a p r e d n e 
s t r a n k e vidno posegal v poli t ično in prosve tno ž i v l j e n j e na Gor iškem. Po 
1. svet. vo jn i j e bi l med vodi te l j i jugoslov. d e m o k r a t s k e s t ranke , l j u b l j . ob-
činski gerent , od 1928 župan in v 1. 1935 ban. U. j e 23. febr . 1945 v koncen-
t r a c i j s k e m tabor išču D a c h a u . 
R e g a l i Josip, r. 22. dec. 1881, sin miza rskega m o j s t r a in meščana, gimn. 
obiskoval 1. 1891—99; zad ružan j e bil v VII. posl. letu. Pisal j e v Novo Nado, 
Slov. na rod , Edinost , L j . Zvon, Slovana, p o z n e j e v D o m in svet, Slovenca in 
Sloveni jo ; mnogo se j e u v e l j a v l j a l kot umetnos tn i k r i t ik in esej is t . L. 1905 
jo izdal zb i rko novel Reliefi . Bil j e odvetn išk i koncip ien t v Mar iboru in 
Celovcu, s e d a j jo odve tn ik v L j u b l j a n i . 
S e g a Ignac i j , r. 13. ju l . 1874 v L j u b l j a n i , sin železniškega sprevodnika , 
obiskoval r ea lko 1888—95, nato t ehn iko na D u n a j u . Za i z rednega č lana Za-
drugo so ga izvolili 16. j an . 1896. V službo j e stopil kot s t ro jn i inženi r pr i 
Južni železnici, s lužboval v Trs tu in v L j u b l j a n i , bil šef s t ro jnega odde lka , 
na to pomočnik in n a z a d n j e d i r e k t o r drž. železnic v L j u b l j a n i . Umr l u p o k o j e n 
2. f e b r u a r j a 1927. 
S e g a Rudolf , r. 7. a p r . 1880 v L j u b l j a n i , b r a t Ignac i jev , š tud i ra l gimn. 
1891—99, bil član o b n o v l j e n e Zad ruge I. 1897/98. Kot j u r i s t j e nas topal na 
shodih za slov. vseučil išče (Polec, L j u b l j a n s k o v i š j e šolstvo v pre tek los t i in 
b o r b a za slov. univerzo, str. 111); ju r id ičn ih n a u k o v na D u n a j u ni končal in 
j e odšel v P rago š tud i ra t t rgovske vede; n a j p r e j j e bil t a j n i k Zivnostenske 
b a n k e na D u n a j u , po tem publ ic is t in u redn ik Slov. Naroda , p o z n e j e t a j n i k 
n - 1 6 3 
podružnice Jadranske banke v Lj., končno upokojen . V Lj. Zvonu 1900 j e 
ob jav i l novelo Stražnik Je ran ; p r e v a j a l j e tudi za gledališče (Vzgojitelj La-
novec). U. j e 8. febr . 1934 v L j u b l j a n i (prim. J. 9. febr . 1934, št. 32). 
S k r j a n e c Ivan, r. 7. dec. 1874, sin veleposestnika v Udmatu (Ljub-
l j ana) ; gimnazijo j e š tudiral od 1885—95, v Zadrugo j e vstopil v III. posl. letu 
1893/94 in bil n e k a j časa tudi predsednik; zadružan j e ostal do konca IV. posl. 
leta. Bral j e prozo Gorska roža, Disakord, š t i r ikra t pesmi; pogosto j e na-
stopal kot kr i t ik (Cankar : Ljubezen, Mohamed in Kadiča, K a j p r ipovedu je 
vrba; Štefe: Ženska, Slepa l jubezen; Lončar: O lepotičju pesniškega jezika, 
Bončar: S počitnic; Peter l in : pesmi); n jegova dela so večinoma ostro sodili. 
Na D u n a j u j e bil 1896/97 član l i te rarnega kluba. Zgodaj j e stopil v javnost 
pod raznimi psevdonimi: Vesna: Mrakov; LZ 1894: I Š; 1896: Prokop; 1898: 
Ivo Brežnik; v Zk: J. Š., Ivo Ivič. Za Slov. narod, Slovenec, Edinost, U č i l to-
variš in Agramer Tagblat t j e pisal podlistke in poročila o raznih umetnostnih 
dogodkih. P r eva j a l j e za gledališče (Hauptmann: Haničina pot v nebesa) in 
napisal t ragedi jo »Umirajoči«. C a n k a r j e v o m n e n j e o n j e m j e bilo večinoma 
negativno, posebno j e odk lan ja l n jegovo san jars tvo (prim. CP I, 50, 206, 366; 
Zbr. spisi XI, 284). U. j e 16. jul. 1903 za jetiko. (Prim, še Sn 1902/3 (I), 298, 
360; LZ 1934, 98, 533.) 
Š t e f e Ivan, r. 11. apr . 1875 v L jub l jan i , sin malega trgovca, č i ta ln ičar ja 
in narodnega ag i t a to r j a (u. 9. avg. 1875), j e od 1887/88 neredno študiral 1. in 
2. gimn. razred in 1895 dovršil prvi razred Mahrove trgovske šole. Bil je 
us tanovi te l j Zadruge, kn j ižn ičar in b laga jn ik , od srede V. posl. leta izreden 
član in v Vi. posl. letu revizor. V začetku j e pogosto bra l črtice, pozne je se 
j e vnel za politiko in zlasti v V. in VI. posl. letu nastopal kot govornik. Že 
1. 1892 j e bil pogost podlis tkar v Rodol jubu (I. Št.) in Slov. Narodu, dopisoval 
j e v Sočo, Pavliho, Slovanski svet, Edinost, Glasnik; 1896 j e postal časnikar 
pr i Slov. listu, 1905 pri Slovencu, bil narodni in s t rankarsk i agitator; ob raz-
cepu Slov. l judske s t ranke 1. 1917 prešel k dr. šušteršiču in u re j a l Resnico, 
po p revra tu 1918 ostal brez k r u h a in si v potrtosti vzel ž iv l j en je 7. febr . 1919 
(prim. S 1919, št. 32). 
Š u k 1 j e Franc, r. v Kandi j i pri Novem mestu, sin politika in dvornega 
svetnika F rana Šukl je ta . V šolo j e hodil n a j p r e j v Novem mestu (1886/87), 
nato na D u n a j u (1887—90), nato v Novem mestu (IV. in V. razred 1890—92) in 
j e bil v I. t eča ju V. gimnazi je izk l jučen; od II. t eča ja (1891/92) do 1895 j e 
obiskoval l j . gimnazi jo in tu matur i ra l . Bil j e med ustanovitel j i Zadruge, 
t a jn ik v II. posl. letu; predaval j e D i j ak in polit ika (25. apr . 1893), črtico Moj 
prvi Amor (5. m a j a 1895), ocenjeval Balohovo črtico S t reha r j ev Marko (20. dec. 
1894). Po matur i 1895 j e š tudiral jus, u. j e 7. jan. 1901 na D u n a j u . 
T r e p a 1 Matevž, r. 26. avg. 1874 v Rovtah, sin organista in obr tnika , štud. 
gimnazi jo 1886—94, v Zadrugo stopil v začetku III. posl. leta in bil izkl jučen 
ali čr tan že 17. dec. 1893, n a j b r ž zaradi nerednost i ; n jegova ocena Dergan-
čevih pesmi j e bila t r ik ra t napovedana in j e n a j b r ž ni bral. L. 1894 j e vstopil 
v celovško bogoslovje in postal 1898 duhovnik k rške škof i je ; bil j e duhovit 
in izviren človek. Odločno se j e potegoval za pravice koroških Slovencev; 
že bogoslovec je pisal v Mir in Slov. list. L. 1913 se j e umakni l s Koroške in 
od 1. 1917 živel samotarsko ž iv l j en je kot duhovnik na Kureščku; u. j e v Ljub-
l jan i 2. jul . 1936 (S 1936, št. 151). 
V a l c n č i č Fran , r. 29. jan. 1878 v Trnovem,pr i Ilirski Bistrici, kmečki 
sin, š tudiral gimnazijo 1892—94 v Gorici, od 1894—1900 v Ljub l jan i , bil za-
družan v VI. in VII. posl. letu; 21. nov. 1896 ie bral svoje pesmi, še p r e j pa 
jo ocenjeval pesmi A. Merhar ja . V gimnazijskih letih j e priobčevul pesmi v 
/ g . Dunici in v Brivcu, 1900—1905 v Lj . Zvonu, od 1902 v Slovanu. Pozne je j e 
bil odvetniški koncipient v Gorici in padel na Doberdobu 1. 1916 (prim. Drag. 
Kette. Zbr. delo II, 301). 
V r a n č i č Ivan, r. 26. jun . 1875 v L jub l jan i , sin vozovnega mojs t r a pri 
Južni železnici; vpisan kot član Zadruge v II. posl. letu — o njegovem delu 
ni zapiskov, ke r j e n a j b r ž k m a l u izostal. G imnaz i jo j e obiskoval 1885—94, 
š tud i ra l pravo , b i l sodnik in n a z a d n j e p redsedn ik viš. dež. sodišča v L j u b -
l j a n i ; u. j e 25. febr . 1940. 
V r č o n Ivan , r. 3. j a n . 1877 v V r h p o l j u p r i Vipavi, ob iskoval l j . g imnaz i jo 
do 1896, VIII. r a z r ed dovrši l v Trs tu . Zadružan j e bil v IV. posl. le tu (1894 do 
1895), a se d ruš tvenega ž i v l j e n j a ni udeleževal . Zivi ko t zd ravn ik v L j u b l j a n i . 
Z a m j e n Ivan, r. 16. avg. 1877 v Mengšu, kamnosekov sin, b i l b l a g a j n i k 
Zadruge v VI. posl. le tu ; b r a l j e r azp ravo O redu (17. okt. 1896). N a g imnaz i j i 
j e vpisan kot šestošolec 1895/96, nato ga ni več. 
Z e v n i k Anton, r. 6. j an . 1877 v Ča težu ob Savi, kmečki sin, obiskoval 
g imnaz i jo v Novem mes tu 1889—93, na to 1893—97 v L j u b l j a n i in maturiral 
1898. V Zadrugo j e bil s p r e j e t v III. posl. le tu in ostal v n j i do konca ; v 
V. posl. letu j e bi l t a j n i k . Bral j e črt ico Na božični večer , basen Sipek in 
vi jo l ica (7. j an . 1894), basn i (konec j u n i j a 1894; pr im. D r a g . Kette , Zbr. delo II, 
205); Narodno blago (13. in 27. okt . 1894), Sl ike (19. ok t . 1895); Matevžek 
(30. j a n . 1896); Mala boga t inka (11. apr . 1896) t e r govoril O našem ženstvu 
(29. febr . 1896); o c e n j e v a l j e Lovrenčičeva spisa P r i Lovčevih in Kragu l j , 
Kržetova V valovili ž i v l j e n j a in I zgub l j ena cvet l ica; O b l a k o v a p lan inska 
potopisa Na Krim, Velo p o l j e in Vodnikova koča; De rmo tov Spomin s počitnic, 
Moj p r i j a t e l j , Zobobol; Novakovo r azp ravo O rabi in z lorabi zgodovine, Lon-
č a r j e v o Črt ico. — Svoje spise j e pr iobčeval v Vr tcu in Domovini . Bil j e no ta r 
v Višnji gori in v Kamniku . V Višnji gori je raz iskoval okolico Jurč ičevih spi-
sov, zlasti Dese tega b ra t a . U. j e 1944 v L j u b l j a n i . 
Z a v b i Ivan, r. 31. ju l . 1870 v Blagovici, k o č a r j e v sin, š tud i ra l gimn. v 
L j u b l j a n i 1885—93, v Zadrugi j e bi l samo ob us tanovi tv i 1. 1892. Po m a t u r i 
j e odšel v semenišče, bi l od 1896 duhovnik in u. ko t župn ik v A m b r u s u 
9. m a r c a 1949. 
Z e l e z n i k a r Ju l i j an , r. 3. ju l . 1878 v Slovenski Bistrici, sin u r e d n i k a 
Slov. Naroda Ivana Ze lezn ika r j a , obiskoval do VI. r a z r e d a gimn. v L j u b l j a n i , 
na to VI.—VIII. v Novem mestu in m a t u r i r a l 1898. Zadružan j e bil v IV. posl. 
letu, b ra l j e d rama t i čno sl iko I zp r i j en i d i j a k (konec okt . 1894), ocen j eva l 
Lovrenčičevo črtico Star i Polhovec (10. nov. 1894) t e r bi l izvol jen za p i s a r j a 
z a d r u ž n e k n j i g e ; konec 1. 1894 j e izstopil, ko se j e ponovno pr i j av i l , ga niso 
spre je l i . L. 1896/97 j e bi l č lan novomeške Zadruge . U. j e ko t j u r i s t 14. no-
v e m b r a 1902. 
Z o r ž Josip, r. 19. m a r c a 1879 v Mern iku pr i Krminu na P r i m o r s k e m , 
poses tn ikov sin, ob iskoval 1895/96 V. gimn. r az red v L j u b l j a n i in od 1896 na-
d a l j e v a l š t u d i j e v Novem mestu . Zadružan j e bil v V. posl. letu, p r edava l o 
ruda r s tvu in se ude leževal govorniških va j . Tudi v Novem mestu j e bil č lan 
Zadruge . Ker od 1897 ni več sledu o n j e m , j e v e r j e t n o opust i l š t u d i r a n j e . 
Z u p a n č i č Oton, r. 23. j a n . 1878 na Vinici v Beli Kra j i n i , sin uži tnin-
skega u r a d n i k a , j e obiskoval n a j p r e j gimn. v Novem mestu , IV.—VIII. r az red 
v L j u b l j u n i (1891—96); v Zadrugo j e bil s p r e j e t v IV. posl. le tu in b ra l t r i k r a t 
pesmi (6. jan. , 13. jan. , 31. m a r c a 1895); ocen jeva l j e C a n k a r j e v e in K e t t e j e v e 
pesmi; v V. posl. letu se ni več ude leževal d ruš tven ih ses tankov; al i so ga 
črtal i , ali j e sam izstopil, iz zapiskov ni razvidno. Po m a t u r i 1896 j e š tud i ra l 
na D u n a j u f i lozof i jo (zgodovino in zemljepis) , bil k r a t k o dobo profesor , po-
toval, bil a r h i v a r , u p r a v n i k Na rodnega gledališča. Umr l 11. j u n i j a 1949 v 
L j u b l j a n i . 
II. DRUŽBENO O K O L J E IN EKONOMSKE RAZMERE POSAMEZNIKOV 
Kolikor j e mogoče po šolskih p r i j a v a h presodi t i r a z m e r e posameznih 
članov, jo bilo d ružbeno o k o l j e in gospodarsko s t a n j e zudružn ikov k a j raz-
lično. Iz L j u b l j a n e , podeže lsk ih mest in t rgov j ih j e bilo 32, iz kmečk ih k r a j e v 
33. Po poklicu s taršev oz. po gospodarskih r azmerah s ta bi la 2 s inova v i š j ih 
u radn ikov , 1 advokatsk i , 1 zdravniški , 3 uč i te l j sk i , 14 sinov j avn ih name-
ščencev, nižj ih uradnikov in služiteljev, 17 iz trgovskega, obr tnega in roko-
delskega stanu (med n j imi 5 premožnih), 25 iz kmetskega stanu (9 premožnih), 
2 brez staršev. Tako sklepamo, da j ih j e v ugodnih razmerah študiralo le 18, 
med n j imi večinoma m a n j vidni zadružani , 10 izrazi tejših j e bilo navezano 
nase; pa tudi drugi so se več ali m a n j morali opirati na ins t rukci je , na za-
sebno ali j avno drobrodelnost . 
III. POZNEJŠI POKLIC 
Pre t res l j ivo j e dejstvo, da j e 9 zadružanov umrlo, še preden so dosegli 
poklic (1 srednješolec, 7 visokošolcev, 1 pisar); 50 j ih j e končalo akademski 
š tud i j (4 višji upravni uradniki , 4 zdravniki , 3 no tar j i , 8 advokatov, 11 pro-
fesor jev) , 8 duhovnikov (med n j imi dva profesor ja ) ; 7 j ih j e zgodaj stopilo 
v uradniško službo, 2 v časnikarsko, 2 sta postala poklicna pisatel ja , 2 čast-
n ika (1 general), 1 učitelj , 1 obrtnik, 1 j e ostal brez poklica, za 2 ni podatkov. 
Različna, uspehov bogata ž iv l j en j ska pot n a j b o l j pr iča o duhovni moči. 
znača ju in t rdni volji večine zadružanov. In če si prezgodnjo smrt n j ihovih 
tovarišev moramo razlagati iz uboštva in drugih neugodnih okoliščin (veči-
noma so umiral i za jetiko), j e bilo drugim nak lon jeno mnogo da l j še ž iv l jen je . 
P r e c e j j ih j e umrlo šele zadn ja leta in danes j ih živi še 18. 
(Pri zb i r an ju podatkov so mi zlasti pomagali univ. prof. d r .Janko Polec, 
dr. Ivan Letnar in prof. dr. Janez Orožen.) France Koblar 
V E R S K E I G R E V R U Š A H 
O verskih igrah v Rušah se j e pisalo že ponovno, večinoma v zvezi s 
tako imenovano latinsko šolo, ki je bila v Rušah od 1645 do 1760. Prvi j e 
opozoril n a n j e — razmeroma dobro — nemški pesnik J. G. Seidl, t akra t 
profesor v Celjuy v Steiermärkische Zeitschrift 1855, 50—1. Na k ra tko so se 
dotaknil i pozneje v p r a š a n j a R. G. Puff (Marburg in Steiermark, 1847, I, 178), 
M. Wurzer , kaplan oziroma župnik v Rušah (Drobtinice 1865—1866, 206, 266, 
SUdsteirische Post 1889, št. 99, in 1890, št. 49). J. C. Hofr ichter (Chronik von 
Maria Rast, 1872, 29, 52, 62, 71), Frid. Kavčič (Izvestja Muzejskega društva 
1896, 70—1), Fr . Kotnik (DS 1912, 11—2). nekoliko izčrpne je Filip Kalan v 
Orisu gledališke zgodovine pri Slovencih (Novi svet 1948, 456—7). V samo-j 
rf s tojnih člankih sta o ruških igrah razpravl ja la Robert Baravalle (Blätter fü r 
He ima tkunde 1925/24, Nr. 9/10, str. 1—5) in podpisani (J 12. avg. 1932). Ome-
n j e n e pa so tudi v leksikalnih delih (Janisch, Topographisch-statist isches 
Lexikon von Steiermark II, 225, pod Maria Rast; SBL I, 573, pod l amnik 
Luka) in v naših zgodovinskih in l i terarnozgodovinskih kompendi j ih (Gruden, 
Zgodovina slov. naroda 867, 971; Gra fenauer , Kra tka zgodovina siov. slovstva 
83; Kidrič, Zgodovina slov. slovstva 110). 
Ce navedene obravnave p r imer j amo z latinsko kroniko, ki se hrani v 
I ruškem župnišču in ki j e edini vir, iz katerega nam j e mogoče zajemat i , 
moramo v svoje p resenečen je ugotoviti, da so v n j ih mnoge t rdi tve netočne, 
neka te re naravnost napačne, druge pa vsa j pomanjk l j ive , ker so po nepo-
trebnem samo približne. To vel ja tudi za podatke v navedenih kompendi j ih 
in pri Kalanu, to re j za sodobne obravnave, v katerih bo interesent predvsem 
iskal in formaci j in ki bi zalo na vsak način morale biti zaneslj ive. 
Poglavje zase pa tvori članek »Die geistlichen Spiele zu Maria-Rast«, ki 
ga j e napisal R. Baravalle. Ta članek j e doslej 'edini, ki nava j a — v nem-
škem posnetku — vse v poštev p r i h a j a j o č e gradivo podrobno, in sicer v 
kronološkem redu, leto za letom, tako da bi glede tegu lahko imel znača j 
dokončno objave. Vendar je v n j em snov podana tuko netočno in tako samo-
vol jno potvor jeno, da je članek k ra tko malo neporaben. Samo n e k a j pri-
merov! Za 1. 1681. poroča kronist, da se j e uprizori la igra o Mari j inih milostih 
(ali morda bol je : odpustkih), ki se v tem k r a j u -(v Rušah) lahko dobe — 
Baraval le si k ra tko in malo izmiš l ju je : » . . . wurde eine komische Handlung vom