fleiSlnlno olotono ♦ cjotovlnl
Leto XX., št. 241
Ljubljana, nedelja lg. otkohra 19)9
Cena 2 Din
Jpravništvo; ljubliana, Knafljevo t - Telefon štev. 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. (nseratni oddelek* Ljubljano, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Graiski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Jodruinica Celje: Kocenova ulica Z
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Problem preselitve nemških manjšin
Vprašanje preseljevanja nemških narodnih manjšin iz raznih držav v Nemčijo vzbuja vedno večjo pozornost celokupne svetovne javnosti. Že je v polnem teku repatriacija baltiških Nemcev. Okrog pol milijona ljudi bo v nekaj dneh moralo zapustiti kraje, kjer so si kot potomci križarskih kolonistov v teku stoletij izgradili zavidne gospodarske, kulturne in tudi politične postojanke. Premoženje, ki ga puščajo v svoji dosedanji domovini, se ceni na blizu dve milijardi zlatih mark. Prevzela ga bo nemška država, ki si bo na ta način znatno okrepila svoja sredstva v tujih vrednotah.
Pokazalo se je, da je vračanje baltiških Nemcev, enako kakor svoječas-ni sporazum z Italijo glede izseljevanja nemškega elementa iz bolcanske pokrajine, del velikopoteznega Hitlerjevega načrta, zgrajenega na totalitarni narodni misli. S priključitvijo Avstrije, Češkoslovaške in z zavojeva-njem Poljske je narodnosocialistični režim po Hitlerjevih besedah zaključil svojo akcijo neposrednega teritorialnega razširjanja nemškega življenskega prostora. Vodja nemškega naroda je proglasil, da so sedaj nemške meje napram ostali sosedom dokončne in da nemški narod nima aspiracij na ozemlja, ki dosedaj Nemčiji niso priključena. Zato pa pristopa k dovršitvi svojega programa o zedinjenju nemškega naroda v drugi obliki s tem, da kliče po Evropi razsejane nemške manjšine »heim ins Reich«, nazaj v Nemčijo. Z njimi hoče kolonizirati novo pridobljene predele ter zagotoviti njihov nemški značaj.
Tako se glasi razlaga, ki jo čujemo iz nemških ust in ki ji moramo pač bolj verjeti, nego razlagam iz nenem-škega izvora.
Sistem, po katerem se izvaja preseljevanje nemškega elementa iz nenem-ških držav, je sedaj očividno že dokončno utrjen. Nemške manjšine se imajo izseliti kot celota. Likvidacijo njihove lastnine in vsega njihovega gospodarskega položaja v dosedanjih njihovih bivališčih prevzame nemška država. S posebnim sporazumom med Berlinom in vlado prizadete države se določi postopek, tako da prizadeta država proda nemško posest državljanom lastne narodnosti. Skupiček gre v dobro nemški vladi, ki ravno tako postane lastnik ostalih vrednosti nemških izseljencev, v kolikor jih ti ne smejo vzeti s seboj. V baltiških državah' so bile v tem pogledu, kakor je razvidno iz poročil, izdane j ako stroge odredbe in nemški izseljenci so morali oddati pred odhodom ne le vsa svoja razpoložljiva denarna sredstva, vrednostne papirje, temveč tudi druge dragocenosti, nakit itd. Izseljenci dobijo p-otem v Nemčiji odškodnino izplačano v nemških markah.
Ali so se že pričela pogajanja za preseljevanje nemških manjšin^ tudi^ z drugimi državami in kako daleč so že, se trenutno ne da reči, ker službeni podatki še niso objavljeni. Beograjski vladni list »Vreme« navaja pod naslovom »Nemčija namerava izseliti tudi Nemce z Balkana« izjavo nemške službene »Diplomatisch-politische Kores-pondenz«, ki pravi: »Nemčija potrebuje mnogo novih delovnih moči, zlasti za kolonizacijo osvojenih ozemelj. Zaradi tega bo stremela za tem, da repa-triira vse Nemce, ki žive v inozemstvu, posebno tudi one, ki žive na Balkanu. Nemčija bo z balkanskimi državami sklenila sporazume, slične sporazumu, M je bil poleti sklenjen z Italijo o izselitvi tirolskih- Nemcev. Po tem načrtu bi Nemčija vrnila v domovino okrog dva milijona Nemcev, ki živijo na Madžarskem, v Rumuniji in v Jugoslaviji-*
Glavno glasilo Nemcev v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« je do sedaj tolmačilo nemške namere tako, kakor da bo akcija za preselitev zajela samo one nemške manjšine, ki jih je zaradi številčne slabosti smatrati za ogrožene. Pri tem je list izrecno poudaril, da se Nemci v Vojvodini »zaradi svojega števila in svojega gospodarskega po ložaja ne morejo smatrati za narodno ogrožene«. »Deutsches Volksblatt« je is tem menda hotel reči, da pridejo za •preseljevanje v poštev v glavnem le Nemci iz Hrvatske, Bosne in Slovenije, kjer živijo kot poedinci ali v povsem neznatnih skupinah z edino izjemo Kočevskega, kjer so naseljeni v nekoliko večjem številu. Toda povsem, kar se sedaj čuje iz nemškega službenega vira, izgleda, da »Deutsches Volksblatt« nima prav in da se s strani nem-Ške vlade nemška manjšina v Jugoslaviji smatra za celoto.
Jugoslavija ima okrog pol milijona Nemcev. Od teh jih prebivajv Vojvodini 350.000, v Slo vem j i kakih 40.000, na Hrvatskem okrog 60.000 in v Bosni okrog 40.000. Naša nemška narodna manjšina je gospodarsko zelo močna. V
Pred viharjem na zapadu
Hitlerieva posvetovanja s političnimi in vojaškimi veljaki — Mirovno posredovanje prepušča Nemliia vsakomur na lastno odgovornost - Priprave
za nemški napad na francoski fronti
Berlin, 14. okt. o. Kancelar Hitler ima že 48 ur neprestano posvetovanja s političnimi, gospodarskimi in vojaškimi prvaki ter strokovnjaki. Nevtralni opazovalci pripisujejo tem posvetovanjem največji pomen in pričakujejo važnih odločitev. O poteku posvetovanj bo javnost obveščena bržkone jutri.
Bruselj, 14. oktobra. AA. (Havas) Po vesteh iz Berlina sta imela general Keitel ter šef nemškega generalnega štaba general Halder snoči konferenco s Hitlerjem.
Posvetovanja z Italijo
in Rusijo
Berlin, 14. okt. p. V dobro obveščenih nemških krogih smatrajo za verjetno, da se bo v kratkem sestala v Italiji konferenca zastopnikov Nemčije. Italije in Rusije. Zatrjuje se, da je bilo nedavno bivanje poveljnika nemške policije Himmlerja v Italiji v zvezi s pripravami za to konferenco. Z druge strani pa naglašajo, da je malo verjetno, da bi se ta konferenca sestala na italijanskem ozemlju, dasi je vsekakor pričakovati, da se bodo zastopniki Rusije, Nemčije in Italije sestali v najkrajšem času.
Rim, 14. okt. p. Po poročilih iz Berlina pričakujejo, da se bodo že prihodnje dni pričele konzultacije med Nemčijo in Rusijo v duhu sklenjenega pakta, ker hoče Nemčija po odklonitvi Hitlerjevih mirovnih predlogov do kraja razčistiti položaj.
Nemčija ne bo prosila Amerike za posredovanje
London, 14. okt. s. Nemška agencija DNB je snoči objavila, da je bila izjava tiskovnega šefa dr. Dietricha v inozemstvu napačno tolmačena. Nemčija ne na-
merava prositi Zedinjenih držav za posredovanje za mir in prepušča iniciativo za mirovno posredovanje popolnoma nevtralnim državam in na njihovo odgovornost.
V angleških političnih krogih tolmačijo ta demanti s hladnim sprejemom, ki ga je bila izjava deležna dr. Dietricha v Zedinjenih državah.
Pripravlja se ofenziva na zapadn
London, 14. okt. z. Agencija United Press poroča: Visoki vojaški krogi izjavljajo, da sta angleška in francoska armada že popolnoma pripravljeni na morebitno nemško ofenzivo. Izgleda pa, da sedanje neugodno vreme onemogoča izvedbo nemških ofenzivnih načrtov. Malo verjetno je, da bi hotela Nemčija čakati do spomladi, kajti to bi pomenilo, da bi pustila Angliji in Franciji še več časa, da se še bolj pripravita. Kar se tiče nemške ofenzive, imajo Nemci po sodbi angleških vojaških strokovnjakov samo tri izbire: L ofenzivni napad v Posaarju; 2. ofenziva preko Belgije; 3. ofenziva preko Holand-ske ln Beigije. Kar se tiče domnev, da bi utegnila Nemčija poizkusiti ofenzivni udar preko Švice, smatrajo, da bi bilo to skrajno nevarno podjetje, zlasti tako dolgo, dokler je Italija nevtralna.
Anglija in Francija pričakujeta novih predlogov
Rim, 14. okt. z. Kljub temu, da Chamberlain v svojem govoru ni stavil nikakih mirovnih predlogov in da je Hitlerjeve predloge odklonil, mislijo v tukajšnjih političnih krogih, da zapadni velesili še vedno čakata, da bo .Nemčija stavila nove predloge in ponudila tudi zahtevana jamstva.
Dogodki n«* morju
Nemci potopili angleško linijsko ladjo „Eoyal Oak4*, Angleži pa v petek tri nemške podmornice^ med njimi
dve oceanski
London, 14. okt. s. Britanska admiraliteta je davi objavila naslednji komunike:
Z obžalovanjem sporočamo, da je najbrže neka nemška podmornica potopila angleško linijsko ladjo »Royal Oak«. Seznam preživelih članov posadke bo v kratkem objavljen.
*
Linijska ladja »Royal Oak« je bila zgrajena še pred svetovno vojno. V novembru 1914 so jo splovili v morje. Spadala je med največje vojne ladje. Ladij takega tipa so angleži zgradili le dve. Izpodrivala je 29.150 ton vode. V mirnem času je bilo na njej 1150 mož posadke. »Royal Oak« je bilo oborožena z 8 topovi kalibra po 38.5 cm, 12 topovi po 15.2 cm, 8 topovi po 10.2 cm, 16 brzostrelnimi topovi po 4 cm, 18 strojnicami in 4 protiletalskimi topovi. Ladja je bila dolga 189.12 m in široka 31 m.
V	svetovni vojni je sodelovala v veliki pomorski bitki pri Jiitlandu ter je bila v španski državljanski vojni težje poškodovana. Kot ena izmed najstarejših angleških vojnih ladij je bila leta 1934. modernizirana in so jo letos v juniju zopet uvrstili v aktivno službo. Bila je ojačena z oklepi za obrambo proti torpedom. Stroški za gradnjo te ladje so znašali 2,468.000 funtov (okrog 550 milijonov din).
V	dodatnem poročilu o katastrofi »Royal Oaka« pravi agencija Reuter, da je bila to druga velika izguba angleške vojne mornarice. Kot prvo so nemške podmornice potopile matično ladjo za letala »Courageous«, ki je prav tako spadala med obnovljene angleške vojne ladje. Takrat je prišla ob življenje skoro polovica posadke.
Vest o katastrofi »Royal Oaka« je napravila v vseh angleških pomorskih krogih silen vtis.
London, 14. okt. s. Angleška admiraliteta javlja: Kolikor je doslej znano, se je s potopljene vojne ladje »Royal Oak« rešilo
Vojvodini je posestnica trdnih kmetij in ima dobro razvito meščanstvo ter odlično gospodarsko organizacijo poleg obširne in izvrstno izgrajene kulturne organizacije. Tudi Nemci v Sloveniji so si ustvarili zaviden materialni položaj kot obrtniki, trgovci in industrijci ter v raznih inteligenčnih poklicih. Gospodarsko šibkejša je le kočevska skupina. Ali bo za preseljevanje v Nemčijo me-rodajen rasni princip in bodo torej za vrnitev v nemško domovino prišli v poštev le oni, ki se bodo mogli izkazati, da so v resnici potomci nemških prednikov, ali pa bodo upoštevani vsi, ki se priznavajo k nemškemu narodnemu idealu, o tem bi bilo danes še prezgodaj govoriti in bo to končno predmet pogajanj med obema državama.
Ni dvoma, da izvršitev preselitve globoko posega ne le v prilike in interese prizadetih držav, temveč tudi v zasebno življenje posameznikov. Narodna manjšina in gostiteljski narod dostikrat prihajata v medsebojne spore. Toda navzlic vsemu so med njima razviti mno-
spuščen v morje in je sedaj preurejen v krlžarko, ter bo uvrščen v sestav defenzivne eskadre, ki je določena za borbo s sovražnimi križarkami. Iz bokov in iz stolpa te ladje mole veliki topovi. Veliki saloni L razreda so razdeljeni na dva dela, v pregrajenih delih pa so nameščene postelje za mornarje, odnosno skladišča za strelivo. Ladja je obdana s posebnim oklepom, ki jo ščiti pred minami. Da se zmanjša nevarnost potopitve, je do same palube postavljenih 19.000 neprodušno zaprtih cilindrov, napolnjenih z zrakom, in 1.100 ton lesa.
V drugih ladjedelnicah so topove različnega tipa montirali na manjših trgovskih ladjah, katere so oborožene izključno za obrambo. V skladu s predpisi mednarodnega prava so topovi na teh ladjah postavljeni tako, da ne morejo streljati iz napadalnega položaja.
Angleške vojne ladje
v japonskih vodah
Tokio, 14. okt. br Angleške vojne ladje so se zadnje dni pojavile tudi v japonskih vodah ter so v bližini Nagasaki j a in For-
moze ter na Kitajskem morju ustavile že več japonskih tovornih parnikov m jih preiskale. V Tokiu je zaradi tega nastalo veliko nezadovoljstvo. Včeraj popoldne je japonski veleposlanik v Londonu protestiral v zunanjem ministrstvu. Kakor poročajo današnji listi, je dobil poslanik odgovor, da postopanja angleških vojnih ladij na Daljnem vzhodu ni mogoče smatrati za žaljivo, marveč se angleške ladje ravnajo povsem po mednarodnem vojnem pravu. V japonskih krogih s tem odgovorom niso zadovoljni in napovedujejo nove ukrepe japonske vlade.
Rumunska plovba po Sredozemlju ustavljena
Bukarešta, 14. okt. br. Plovba rumun-skih ladij po Sredozemskem morju je bila s posebnim dekretom prepovedana. Kakor zatrjujejo rumunski pomorski krogi, se je to zgodilo zaradi tega, ker je treba plačevati za plovbo po Sredozemskem morju osemkrat večjo zavarovalnino, kakor za plovbo na Črnem morju. Rumunsko žito in petrolej bodo morali Angleži sedaj izvažati z lastnimi ali drugimi ladjami.
Topovski ogenj ob Mozeli
Slabo vreme ovira operacije med Renom in Mozelo
približno 370 mož. Posadka je štela skupno približno 1200 častnikov in mornarjev. — Popoldne je admiraliteta objavila prvo listo rešencev, ki obsega 15 imen.
Doslej potopljenih 18 nemških podmornic
London, 14. okt. s. Tu smatrajo včerajšnjo potopitev treh nemških podmornic kot znak; da se nemška podmorniška kampanja bliža koncu. Po poloficielnih angleških cenitvah je bilo doslej skupno potopljenih 17 ali 18 nemških podmornic.
Londonski listi so davi objavili, da so angleški rušilci v zadnjih dveh dneh potopili kar štiri nemške podmornice. Včeraj so bile potopljene tri, a predvčerajšnjim po vesteh iz najzanesljivejših virov še ena. Dve od večraj potopljenih nemških podmornic sta bili velikega oceanskega tipa.
Trgovske ladje — žrtve min
London, 14. okt. br. »Daily Herald« danes poroča o dveh tujih tovornih ladjah, ki sta zašli na angleško minsko polje na Severnem morju. Snoči je neka angleška vojna ladja našla ostanke obeh ladij. Na eni je morala nastati strahovita eksplozija, ker je bila popolnoma razdejana. O posadkah obeh parnikov ni sledu.
Amsterdam, 14. okt AA. (DNB) Poškodovano finsko ladjo »Indra« so privlekli v amsterdamsko pristanišče ter jo spravili v dok. Ladja je zadela ob angleško mino in je vozila les. Stroji so popolnoma uničeni. Iz ladje so izvlekli trupli inženirja in strojnika.
Oboroževanje angleških trgovskih ladij
London, 14. okt AA. (Reuter). Britanska mornarica se je obogatila z luksusnim parnikom 15.000 ton, ki je bil nedavno
goliki življenjski odnosi, ki jih preselitev v osnovi preseka, povzročajoč tako na eni kakor na drugi strani mnoge pre-tresljaje. Marsikateri posameznik iz narodne manjšine je tako povezan s sredino, v kateri živi, da ločitev ne bo šla brez bolečine. Razumljivo je tudi, da sistem preseljevanja ne more voditi v podrobnostih računa o individualnih gospodarskih interesih in da se v tem pogledu lahko zgodi marsikatera nevšečnost ali celo krivica. Toda odločitev ni pri posamezniku. Ona tudi ni pri prizadeti narodni manjšini kot taki. Rešitev problema je bila marveč postavljena in odrejena s tako avtoritativnega mesta, da v vrstah nemške manjšine ni misliti na odpor, tem manj, ker je bil ves svet zadnja leta priča, njene popolne ideološke strnjenosti z novo miselnostjo nemškega naroda in njegovega vodstva. Nemški narod v lastni državi doprinaša danes najtežje žrtve v borbi za svoje ideale in z moralnega stališča se gotovo ne da ničesar reči proti temu, ako sedaj terja tudi
Pariz, 14. oktobra. AA. (Havas) Francosko vojno poročilo od 14. oktobra zjutraj pravi:
Noč mirna. Topniški ogenj na posameznih krajih vzhodno od Mozele.
Pariz, 14. oktobra. AA. (Havas) Slabo vreme, ki je prevladovalo včeraj čez dan in ponoči, je v precejšnji meri oviralo operacije na bojišču med Renom in Mozelo. Francoske inženjerske čete so porušile tri velike mostove na Renu. Zaradi slabega vremena ni bilo znatnejše aktivnosti letalskih sil. V glavnem je delovalo topništvo, sem pa tja pa je bilo tudi nekaj patrolne-ga križarjenja. Na nekaterih odsekih nemška aktivnoet, v prvi vrsti vzhodno od Mozele. Ta del bojišča spada med najbolj živahne že od začetka vojne. V vseh ostalih odsekih je bilo še dosti mirno. Sklep francoskega poveljstva, da se porušijo mostovi na Renu, se pojasnjuje s tem, da so na desni obali Rena opazili precejšnje zbiranje nemških čet ne daleč od teh mostov, oziroma mostobranov.
Nemško poročilo
Berlin, 14. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na zapadu je bilo le nekaj topniškega streljanja. V letalskih bojih so nemška lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelili tri sovražna letala pri Schleidenu, Idar Obersteinu in Mayenu, ne da bi imela lastne izgube.
Angleška vojska
že v postojankah
London, 14. okt. br. »Daily Telegraph« objavlja danes daljše poročilo svojega vojnega poročevalca Williamsa, po katerem je sedaj že ves angleški ekspedicijski zbor na zapadni fronti. Zlasti na področju med Mozelo in Renom se je v poslednjih treh
dneh razvrstilo okrog 150.000 angleških vojakov, njihovo število pa dnevno narašča za nekaj tisoč mož. Angleška vojska je izborno opremljena in sijajno oborožena z avtomatskim orožjem. Prevažanje angleških čet in orožja čez Rokavski preliv se seveda še zmerom nadaljuje.
Kronski svet v Londonu
London, 14. okt. br. Pod vodstvom kralja Jurija je bila včeraj popoldne v bucking-hamski palači seja kronskega sveta, o kateri ni bil objavljen noben komunike.
Nemški bombniki
ob spodnji Temzi
London, 14. okt. br. šele davi so listi objavili vest, da je preteklo nedeljo 18 nemških bombnikov poskusilo predreti nad industrijsko področje ob spodnji Temzi, še preden so nemška letala priletela do angleške obale, so jih opazila tri angleška lovska letala, ki so krožila visoko nad Ro-kavskim prelivom. Angleški letalci so se v hipu vrgli nad sovražnika in jim je uspelo sestreliti ogromen nemški hidroavion. Nagli angleški lovci so bili veliki premoči neokretnih nemških bombnikov povsem kos in so jih po kratkem boju razpršili. 17 nemških letal je bilo prisiljenih, da so se umaknila nazaj v Nemčijo, štiri člane posadke nemškega hidroaviona je rešila neka danska ladja, ki jih je odpeljala na Dansko.
Francoski bombnik
pristal v Sardiniji
Rim, 14. oktobra. AA. (Reuter) Francoski tromotorni bombnik, ki je letel od Histra proti Bastiji, se je moral zaradi defekta v motorju spustiti ob obali Sardinije. Italijanske oblasti so internirale vseh sedem letalcev, med njimi 2 častnika.
Podunavsko-batkanski blok nevtralnih držav
Berlin, 14. oktobra, b. Vsi nemški iisti posvečajo še vedno izredno pozornost pomirjevalni akciji Jugoslavije na Balkanskem polotoku in v Podunavju ter ji za nadaljnji razvoj tega področja pripisujejo velik pomen. Tako objavljajo poročila svojih poročevalcev iz Bukarešte, Budimpešte in Sofije ter opozarjajo na vedno bolj določno stremljenje vseh balkanskih držav po ustanovitvi bloka nevtralnih držav na
od svoje diaspore, da doprinese svoj del.
Prilika bo še, da govorimo o posledicah izselitve naše nemške narodne manjšine, ki nas bo postavila pred velike državne in nacionalne naloge. Počakati je treba, da se objavijo službeni podatkih o pogajanjih in službeni rezultati morebitnega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo. Že danes pa izražamo eno upanje: naši nemški sodržavljani naj postanejo, kadar se bodo preselili v novo domovino, nova vez prijateljstva med Veliko Nemčijo in Jugoslavijo. Ne bodo smeli reči, da jim je Jugoslavija kdaj bila grda mačeha. Nasprotno prepričani smo, da bodo, če se od nas ločijo, mogli objektivneje oceniti, kako dobro jim je bilo v naših krajih. če postanejo pionirji vse boljšega razumevanja Jugoslavije in jugosloven-skega naroda med velikim nemškim narodom, se bodo najlepše oddolžili za gostoljubje, ki so ga oni in njihovi očetje uživali na naših rodovitnih tleh
Balkana. Za to se zavzemajo vedno boli tudi Bolgari, ki pa pri tem opozarjajo tudi na še nerešene probleme med posameznimi balkanskimi državami, katerih končna rešitev bi še bolj strnila ves Balkan v eno samo fronto miru, ki bi lahko brez nevarnosti kakršnihkoli zapletljajev ostala izven sedanje vojne.
Današnji nemški listi napovedujejo tudi možnost bližnjega sestanka rumunskega zunanjega ministra Gafenca z jugosloven-skim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem v Turn-Severinu. V tej zvezi poudarjajo, da so se rumunsko - jugoslovenski prijateljski odnošaji v zadnjem času zelo poglobili, predvsem zaradi uspešnega jugoslovenskega posredovanja v Budimpešti.
Sofija, 14. okt. br. V zvezi s Chamber-lainovim govorom so tukajšnji listi objavili davi nekaj uvodnikov, med katerimi je vzbudil veliko pozornost uvodnik »Mira«. List ugotavlja, da se je Balkan odločil za nevtralnost. Balkanski državniki so že ponovno izjavili, da bodo izvajali strogo nevtralnostno politiko, in da bodo balkanske države, če bo treba, tudi z orožjem branile sedanji status quo na Balkanu. »Mir« pripominja k temu, da bodo morali balkanski državniki nazadnje vendarle do neke mere spremeniti sedanje stališče in pristati na sugestije, ki odgovarjajo mednarodni pravici in naravnemu položaju na Balkanu.
Govor belgijskega
Bruselj, 14. okt. s. Belgijski kralj Leopold HI. je pristal na ameriško vabilo, da bo prihodnji četrtek govoril po radiu V Zedinjene države ameriške.
Sestanek treh kraljev
ln finskega prezidenta
Stockholmska konferenca državnih poglavarjev severnih držav bo znova potrdila slogo teh držav ter solidarnost s Finsko
Helsinki, 14 okt. z. Švedska prestolnica je docela pod vtisom sklicanja konference nordijskih držav v Stckholmu. V finskih krogih vidijo v tem dokaz, da smatrajo nordijske države zadevo Finske za skupno zadevo vseh nordijskih držav, kar daje Finski veliko moralno oporo. Baltiške države so bile v najbolj kritičnih trenutkih popolnoma izolirane in se niso niti medsebojno podpirale, tesna povezanost pa nordijskim državam lahko prihrani njihovo usodo.
Pozornost finske javnosti je docela od-vrnjena od moskovskih pogajanj in splošno mislijo, da pred končano konferenco v Stockholmu v Moskvi sploh ne more priti do odločitve. Finska vlada, ki proučuje sedaj ruske zahteve, ne bo prej odgovorila, preden ne bo prišla odločitev stockholmske konference Velikega zunanjega političnega pomena je tudi preosno-va finske vlade, v katero so stopili sedaj tudi zastopniki švedske manjšine, s čimer so vsi spori med Finci in Švedi likv:dirani.
Kodanj, 14. oktobra. AA. (DNB). Po dosedanjih dispozicijah odpotuje danski kralj v spremstvu zunanjega ministra Muncha in svojega tajnika v torek zvečer na stockholmsko konferenco.
Kodanj, 14. okt. br. Danski zunanji minister je danes izjavil, da bo sestanek skandinavskih državnih poglavarjev in zunanjih ministrov, ki bo v sredo v Stockholmu, zgolj izraz solidarnosti skandinavskih držav, ter ne bodo na njem razpravljali o kakšni posebni akciji za mir. Doslej še noben skand;navski državnik nI dal pobude za mir med vojskujočimi se državami.
Stockholm, 14. okt. s. Predsednik norveške vlade je izjavil, da bo na programu konference vladarjev nordijskih držav proučitev splošnega evropskega položaja s
posebnim ozirom na nordijske države. Predsednik danske vlade je opozoril, da se je slična konferenca vršila leta 1914 v
Malmo.
Stockholm, 14. oktobra. AA. (DNB). Tisk posveča veliko pozornost vestem o sestanku državnih poglavarjev severnih držav. »Stockholm Tidningen« opozarja na sestanek treh kraljev v Malmo v začetku svetovne vojne. Udeležba predsednika Finske pri sedanjem sestanku drža.nih poglavarjev jasno potrjuje brezpogojno priključitev te državne skupine severnih nevtralnih držav ki niso vezane na nobeno stran. List pričakuje, da bo stockholmska konferenca odločno poudarila nevtralno politiko severnih držav. Stremljenja severnih držav so v tem, da ohranijo svojo nevtralnost, ki je ogrožena na več načinov. S tem v zvezi navaja Ust tudi brezobzirno razširjanje gospodarske vojne. List »Volkets Dagblad« izraža mnenje, da bo rezultat sestanka poglavarjev severnih držav zahteva, da se spoštuje njihova nevtralnost, upoštevajoč pri tem tudi Finsko, Sestanek bo predstavljal tudi manifestacijo solidarnosti s Finsko in mirovno ofenzivo severnih držav.
Oslo, 14. oktobra. AA. Vest o sestanku državnih poglavarjev severnih držav v Stockholmu so sprejeli norveški listi z velik m odobravanjem. Tisk piše, da predstavlja ta sestanek novo potrditev značilne sloge teh držav ter želje, da ohranijo nevtralnost. Listi izražajo upanje, da bo ta manifestacija solidarnosti imela srečen rezultat za bodočnost severnih držav. Zunanji mimster Kocht je izjavil predstavniku norveške telegrafične agencije, da je konferenca v Stockholmu v zvezi s seua-njim položajem ter položajem severnih držav.
egacija odpotovala iz Moskve
Včeraj popoldne je imela nov razgovor z ruskimi državniki v Kremlju, nakar je takoj odpotovala v Helsinke
Moskva, 14. okt. s. Včeraj se razgovori med finsko delegacijo in ruskimi državniki niso nadaljevali, ker finska vlada še vedno proučuje ruske predloge.
Finska vlada je izdala o finsko-ruskih pogajanjih v Moskvi naslednje obvestilo: Vlada je temeljito proučila sovjetske predloge ter prišla do sKlepa, da lahko nada~ ljuje pogajanja.
Moskva, 14. okt. s. Finska delegacija je imela danes popoldne nov razgovor z ruskimi državniki v Kremlju, nato pa je nepričakovano odpotovala v Helsinki, kamor dospe v ponedeljek zjutraj. Ni še jasno, kaj ta nenadni odhod pomeni.
Stockholm, 14. okt. AA. (Reuter). Po uradnih vesteh finske vlade finska delegacija v Moskvi ni prejela od Stalina ultimata, temveč spomenico. V finskem zunanjem ministrstvu so proučevali vso noč poročila šefa finske delegacije v Moskvi. Verjetno so se vesti o ruskem pritisku razširile zaradi tega, ker Nemčija ni hotela prenašati v minuli noči govor finskega ministra za zunanje zadeve Erkka za ameriške slušalce.
Na podporo Nemčije
nihče ne računa
Helsinki, 14. okt. z. Na podporo Nemčije v finskih krogih nihče več ne računa. To je sicer sprva izzvalo prilično razočaranje, toda sedaj se vse bolj kaže interesna skupnost z Anglijo, o kateri mislijo, da ne bi mogla ostati popolnoma ravnodušna, če bi Rusija prevladala na severu Evrope Glede možnosti aktivne podpore s strpni Anglije pa si ne delaio nobenih iluzij, četudi bi skandinavske države stopile v vojno.
3©o*oeti tvt*7 na Finskem pod orožjem
Helsinki. 14. okt. s. Finska ima sedal pod orožieim približno 300.000 mož. ki so bili poslani večinoma na rusko mejo Računajo da lahko Finska v skrajnem primeru mobilizira še nadaliniih 150.000 mož. Iz Helsinkov bo te dni evakuiranih 124.000 ljudi od skupno 312.000 prebivalcev. Včeraj je bilo evakuiranih 55 000 oseb Finska vlada je mobilizirala posebne protiletalske oddelke ki šteieio že 2000 mož Podvzeti so tudi druel ukrepi proti letalskim napadom, enaki onim v Angliji. Helsinki napravl%jo po delni evakuaciji zelo zamiščm vtis; na ulicah sploh ni videti otrok.
Vpoklici na švedskem
Stockholm, 14. okt. s. švedska vlada je v severnih provincah na meji Finske vpoklicala pod orožje 10.000 rezervistov in oj&oila z njimi posadke v ozemlju okoli trdnjave Boden. ki je že od preje močno utrjena ter varuje tudi dostop do švedskih največjih železnih rudnikov, ki se nahajajo v bližini.
★
Ruske vojne ladje v Talinu
Talin, 14. okt. AA. (Havas). Tri sovjetske križarke najnovejše izdelave so prispele danes pod vodstvom kapetana vojne ladje Petjuhova v Talin na uraden obisk. Po izmenjavi pozdravnih strelov so bili izvršeni protokolarni obiski. Ruske vojne ladje ostanejo v Talinu več dni.
Litva ratificirala
pogodbo z Rusijo
Kovno, 14. okt. br. Danes popoldne se je sestaJ litovski parlament, ki je bil sklican že pričetek tedna. Na dnevnem redu je bila razprava o rusko-litovski pogodbi glede odstopa viienskega okrožja Litvi in o vzajemni pomoči. Zunanji minister Urbsis je v daljšem ekspozeju poročal o občem mednarodnem položaju, o ra^ogih ki so dovedli do pogajanj z Rusijo in do
pogodbe ter je tudi podrobno raztolmačil pogodbo samo. Litovski parlament je po kratki debati soglasno odobril pogodbo, ki jo bo sedaj prezident republike takoj ratificiral.
Kovno, 14. okt. a. AA. (Reuter). Litovska vlada je končala vse priprave za prevzem mesta Vilna in okolice. Istočasno z litovskimi četami bodo prišli v Vilno tudi upravni uradniki, ki bodo takoj prevzeli in organizirali krajevno upravo.
Moskva, 14. okt. br. Litovski zunanji minister Urbsis je poslal predsedniku sveta komisarjev in komisarju za zunanje zadeve Molotovu po svojem odhodu iz Rusije brzojavko, v kateri se mu je zahvalil za sprejem, ki ga je bila litovska delegacija deležna v Moskvi. Molotov je v svojem odgovoru izrazil prepričanje, da bo nova rusko-lita vska pogodba o vzajemni pomoči v veliki meri služila konsolidaciji miru na evropskem vzhodu.
*
Pred objavo pogodbe med Rusijo in Turčijo
London, 14. okt. s Reuter javlja iz Ankare: Po še nepotrjenih vesteh je med Rusijo in Turčijo že podpisan sporazum, ki ni v nasprotju s turškimi obveznostmi napram Angliji in Franciji. Sporazum še ni objavljen, ker je bilo besedilo najprej poslano v odobritev turški vladi, nakar bo sporazum istočasno objavljen v Moskvi in Ankari. Turški zunanji minister Sarad-zoglu odpotuje iz Moskve najbrže jutri.
Ankara, 14. oktobra. AA. Turški .poljedelski minister Mulis Erekmen je odpotoval v spremstvu treh narodnih poslancev v Moskvo, kjer bo obiskal poljedelsko razstavo. Ta obisk ni v nobeni zvezi z bivanjem turškega zunanjega ministra Sarad-zogla v Moskvi, ker je bil turški poljedelski minister že mnogo prej povabljen, da naj obišče razstavo.
Gospodarska pogaJanja s Turčijo
Berlin, 14 okt. z. Za prihodnje dni pričakujejo pričetek gospodarskih pogajanj Nemčije s Turčijo V gotovih berlinskih krogih so celo mnenja, da bi utegnila pogajanja Nemčije in Rusije s Turčijo roditi razna presenečenja. Nemški poslanik v
Ankari Papen je zelo aktiven in se je zopet mudil več dni v Berlinu.
Nemci ob Bugu
Berlin, 14. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo danes naslednje vojno poročilo:
Po zasedbi poslednjih odsekov področja na Bugu je premikanje nemških čet na vzhodu do nemško-rus1^ interne meje v glavnem zaključeno.
Berlin, 14. okt. br. Uprava nemških železnic je danes objavila, da je sedaj obnovljen tudi železniški promet med VZhodno Prusijo in Gornjo šlezijo. Vlaki vozijo preko Varšave.
Htamiler se je vrnil iz Italije v Berlin
Rim, 14. okt a šef nemške policije Himmler je snoči iz Milana zapet odpotoval v Nemčijo. Ob Comskem jezeru je imel dva dni konference s šefom italijanske policije ter s prefektom iz Bolcana in Reke. O vseb.ni razgovorov ni bilo ničesar objavljenega.
Poslanik Bastianini
prispel v London
London, 14. okt. s. Novi italijanski poslanik Bastianini je danes dospel v London.
še nekaj odmevov Chamberlainovih izjav
Odgovor predsednika angleške vlade na nemško mirovno akcijo je še vedno predmet splošne pozornosti
London, 14. oktobra. AA. (Reuter). Angleški tisk posveča tudi še danes glavno pozornost Chamberlainovemu govoru. »Dai-ly Telegraph« pravi, da je javno mnenje Francije. Anglije, vseh dominionov in vsega imperija, kakor tudi dela nevtralnih držav, posebno Amerike, govor soglasno odobrilo. List naglaša, da tudi v italijanskem tisku ni bilo zapaziti nesimpatičnih komentarjev. V nasprotju s tem je nemško javno mnenje ogorčeno. List pravi na kraju: Ako Hitler iskreno želi stalen mir. po tem lahko v Chamberlainovem govoru najde dovolj elementov, na osnovi katerih lahko začne mirovna pogajanja na realni osnovi.
V Parizu
Pariz, 14. okt. AA. (Havas). Vse do zadnjega trenutka se je nemško javno mnenje opijalo z utvaro, da niti Francija niti Velika Britanija ne bosta nadaljevali vojne, ko bosta videli, da je usoda Poljske končno odločena. Sicer pa se je na to utvaro naslanjala tudi hitlerjevska politika ter nemško-sovjetski sporazum od 18. avgusta, ki naj bi prepričal zapadne demokracije o nekoristnosti njihove pomoči Poljski a nemško-sovjetski sporazum od 29. septembra naj bi zagotovil uspeh nedavne mirovne ofenzive, ker je uporabljal zvezo med Nemčijo in Rusijo kot nek« vrste strašilo. Po govoru Daladiera so nemški poiuradni krogi še gojili nado, da bo stališče Velike Britanije mogoče novo »premirje«. Chamberlainove izjave so onemogočile vsak novi nemški manever. V Berlinu so takoj razumeli, da sta stališči Francije in Velike Britanije popolnoma istovetni in da smatrajo v Londonu kakor tudi v Parizu ustavitev sovražnosti v sedanjih narodnih razmerah • za nemogočo. Nemška reakcija obstoji deloma iz očitkov Franciji, zlasti pa Veliki Britaniji, da sta odgovorni za vojno in pušča vnemar enostavno dejstvo, da izvira poreklo vojne od nemškega napada. Nemški radio in nemški tisk sta prepričana v vojaško premoč Nemčije in sta odločena za borbo. V Parizu pa obstoji vtis, da prihajajo v Nemčiji glede stališča, ki bi ga ona morala zavzeti, različne tendence do izraza. Uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno v Moskvi 29. septembra, določa nemško-sovjetsko posvetovanje o ukrepih, ki jih je treba izdati v slučaju neuspeha poskusa za dosego miru. Za sedaj se nič ne govori da bi se kakšna takšna procedura začela.
V	Ameriki
New Y®rK, 14. okt. s. Po pojasnilu nemškega poročevalskega urada k izjavi tiskovnega šefa dr. Dietricha in po včerajšnji izjavi predsednika Roosevelta da ni prejel nobenega konkretnega predloga od Nemč;je za posredovanje, smatrajo, da je posredovanje Zedinjenih držav v evropskem konfliktu zelo malo verjetno. »New York Herald Tribune« pripominja, da bi ameriško posredovanje vodik) kvečjemu do še slabšega Monakova.
V	Nemčiji
Berlin 14 oktobra. AA. (DNB) Nemški tisk se bavi tudi danes s ChambeHainovim govorom »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglaša v svojem komentarju: Obkoljeva-nje Nemčiie ki so ga že dolgo pripravljali, so tolmačili Angleži kot fronto miru Chamberlainov govor dokazuje da je Anglija odbila roko ki ji jo je Hitler ponudil ter izbrala vojno Toda fronta obkolitve ne izgleda tako. kakor so si jc preje predstav Ijali angleški državniki Rus ja se ne ude ležuje obkoljevanja. poljska voiska ne ob stoja več. druge države pa so ostale ne vtralne Med temi so ne samo manjše države temveč tudi velike kakor sta Italija in Španija Toda vse te države, posebno pa pomorske čutijo že danes težke posledice vojne, ki io ie izzvala Anglija Te države so prišle do prepričanja da je Nemčija stvarno vedno hote'a mir in da je krivda za vojno na strar>; Anglije
»Volkischer Beobachter« pravi Mi niti
Gster nemški odgovor na
■Mimo
sesizc io
Kakor smo že poročali, so se v torek dopoldne po Berlinu in ostali Nemčiji bliskovito razširile vesti o koncu vojne. Vesti so vedele povedati, da sta odstopila angleški kralj in angleška vlada in da je sklenjeno na zapadni fronti enotedensko premirje, med katerim naj se sklene mir. Vtis te novice na prebivalstvo je bil izreden. Ljudje so prekipevali veselja in sreče.
V mnogih bifejih in gostilnah so dajali stalnim gostom pijačo zastonj. V mnogih trgovinah so razdeljevali strankam zavojčke bonbončkov in druga drobna darila. Ze čez par ur pa je sledilo hudo razočaranje, ko so radio in listi ugotovili, da so vesti izmišljene. Pri preiskavi šo dognali, da so ljudje slišali poročila v radiu, pri čemer so bili vsi trdno prepričani, da jih oddajo nemške postaje. Očividno je morala kaka inozemska postaja porabiti odmor v oddajanju kake velike nemške postaje, pa je na valu te postaje razširila ono izmišljeno senzacijo.
Nemški listi očitajo očetovstvo te senzacije angleškemu propagandnemu ministrstvu, ki ga radi tega izredno ostro napadajo Glavno Hitlerjevsko glasilo »Volkischer Beobachter« piše med drugim:
»O angleški propagandi je mogoče reči samo eno: da je neizmerno bedasta, ker misli, da bo lahko ločila nemški narod od moža, ki je storil za veličino nemške zgodovine in rajha več, kakor katerikoli Nemec do danes. Vodstvo angleške propagande ima v rokah tolpa mednarodnih banditov, ki hočejo že v naprej onemogočiti nemške mirovne načrte. V ta namen ji je služilo tudi razširjenje vesti o prevratu v Angliji in o premirju na zapad-nem bojišču. S takimi vestmi so hoteli vzbuditi v Evropi upanje, da bi potem zavladalo tem večje črnogledstvo. Nekateri posebno prebrisani sodelavci v angleškem ministrstvu za laži so se nadejali menda posebnega učinka teh vesti med nemškim ljudstvom. V poznavanju resnične ljubezni nemškega naroda do miru so upali, da bodo s takimi lažmi omehčali kolena nemškega naroda. Pozabili pa so. da lahko vplivajo s takimi potegavščinami samo na stare device v londonski okolici, ne pa na nemški narod, nad katerim vihrajo zastave zmage in ki pojde svojo pot nemoteno, pa bilo potem že tako ali tako ...«
ne mislimo na to, da bi skupno z »demokratskimi vladami« razpravljali o vprašanju naših pravic. Zapadni demokraciji sta s svojo politiko skoraj vsako leto pripeljali kak narod v nesrečo. Oni ljudje do katerih se dvigajo kletve mnogih milijonov Abesincev, Indijcev, Arabcev, Kitajcev, Špancev, Čehov in Pol jakov, so izgubili vsako pravico nastopati kot branitelji pravic malih narodov in varuhi mednarodnega reda Nemčija, Rusija in Italija so začele ustvarjati nov definitivni red v Srednji in Vzhodni Evropi. Zapadna Evropa nas ne zanima. Ako francoski in angleški narod nista sposobna izbrati si vlado, ki bi bila dorasla nalogam velikega časa, je to stvar, ki se nas ne tiče. Toda vse do takrat, ko bodo stali na čelu teh narodov državniki, ki se hočejo vmešavati v tuje notranje zadeve, se bomo borili z zobmi, kremplji, bombami in granatami. To mora v tem odločilnem času upoštevati vsak Francoz ;n vsak Anglež.
V Italiji
Rim, 14. oktobra. AA. (Štefani) »Gior-nale d'Italia« objavlja članek svojega direktorja Gayda, ki se bavi s Chamberlai-novim govorom. Gayda poudarja tri negativne strani tega govora: Nedoločen prikaz dogodkov, ki so se odigrali pred vojno na Poljskem, odklonitev Hitlerjevih predlogov in pomanjkanje v preciznem prikazovanju vojnih ciljev. »Ni točna Cham-berlainova trditev, da je Hitler odklonil predloge za mirno ureditev poljskega vprašanja. Nasprotno je Hitler sprejel predloge, ki jih je 31. avgusta predlagal Mussolini v zvezi s tem vprašanjem, kakor tudi predlog z dne 2. septembra, da se prekine začeta vojna. Po drugi strani je dokazano, da poljska vlada ni hotela pravočasno sprejeti nemškega poziva, da sc z neposrednimi pogajanji uredi poljsko vprašanje. Poleg tega Chamberlain ni v bistvu prerešetal Hitlerjevih predlogov, ki pa so bili takega značaja, da so mogli začeti razpravo o preureditvi Evrope. Chamberlainov govor jasno dokazuje nepopustljivost in nepomir-ljivost Velike Britanije. Kar se pa tiče Poljske bi se moral Chamberlain obrniti ne samo na Nemčijo, kakor je to storil v svojem govoru, temveč tudi na Rusijo in Litvo, ki sta prav tako zavzeli dele poljske republike. Končno je tudi povojna evropska politična zgodovina cesto pokazala primere, da so bile v mednarodnih odnosih dane svečane obveznosti, vendar pa niso bile izpolnjene. Zaradi tega se ne bi dalo govoriti o težki Hitlerjevi krivdi, ker ni držal besede. Ime Chamberlaina je nevarno ime, toda nikjer ni zapisano, da predstavlja celo misel britanske vlade in vso stvarnost evropske zgodovine Treba je, da začne britanski narod razmišljati o nevarnosti ki preti evropski civilizaciji in njemu samemu.
150 letnica rojstva Lermontova
Moskva, 14. okt. AA. (Tas). Jutri bodo v vsej Rusiji proslavili 1501etnico rojstva velikega ruskega pesnika Lermontova. Listi posvečajo uvodnike osebnosti in pomembnosti tega velikega ruskega pesnika. Zveza sovjetskih književnikov in člani akademije bodo imeli jutri skupaj svečano sejo. Veliko gledališče v Kijevu bo vpri-zorilo opero »Demon«, ki je izdelana po nesmrtnem drlu Lermontova. Lermontova dela so bila v zadnjih 20 letih, tiskana v štiri in pol milijona izvodih ter so bila prevedena na 26 Jezikov narodov, ki žive na ozemlju Rusije,
Železniška nesreča
zaradi zatemnitve
London, 14 okt. s. Zatemnitev proti letalskim napadom je sinoči povzročila v grofiji Buckingham železniško nesrečo. Dva dela škotskega ekspresa sta pri premikanju na neki postaja trčila drug ob drugega, štiri osebe so bole ubite.
Letalska zveza
Sofija—Moskva
Moskva, 14. okt. AA. (Havas). šef bolgarskega civilnega letalstva, polkovnik Bojdov, ki je vodil v Moskvi pogajanja za uvedbo re<3ne letalske zveze med Moskvo in Sofijo, je odpotoval včeraj v Bolgarijo. Sporazum o uvedbi te zračne zveze ni bil podpisan, ker je sovjetska vlada zavzeta z nujnimi in važnimi diplomatičnimi razgovori. Zaradi tega se bodo pogajanja nadaljevala pozneje, ter bo polkovnik Bojdev ali kdo dirugi ponovno odpotoval v Moskvo. Obveščeni krogi trdijo, da bi nova zračna zveza šla po črti Sofija — Bur-gas — Simferopol — Moskva.
Komunistično vohunstvo v Ameriki
Wa»hington, 14. okt. AA. (Havas). Parlamentarni odbor nadaljuje preiskavo o naseljevanju tujcev v Ameriki. Odkrita je bila komunistična organizacija, ki je vršila vohunstvo za Rusijo. Med drugim je poslala v Moskvo obvestila o tovarnah orožja v Rroockiinu ter dokumente o naturalizaciji umrlih oseb, na osnovi katerih naj bi člani komunistične stranke dobili potne liste za potovanja med j-mirni državami in inozemstvom.
Italija in Egipt umaknila čete z meje
London, 14. okt. s. Egiptsko časopisje j poroča, da so Italijani umaknili svoje čete z egiptske meje, nakar se je tudi egipt-ska vojska umaknila z meje.
Izselitev Nemcev iz Baltika
Talin, 14. okt. br. Med Nemčijo in Estonsko je bil glede evakuacije Nemcev iz Estonske dosežen sporazum, da se mora priznati opcijska pravica za nemško državljanstvo vsem Nemcem, ki so estonski državljani in ki si jo izgovore do konca marca prihodnjega leta. Dotlej se morajo tudi prijaviti za izselitev iz Estonske. Odseljevanje Nemcev se je medtem že pričelo pod nadzorstvom več nemških izse-litvenih komisij.
London, 14. okt. s. Iz Kovna poročajo, da se mnogi litovski Nemci ne nameravajo odzvati pozivu za izselitev v Nemčijo, ker smatrajo, da je bil ta poziv samo manever nemške vlade, ki naj bi bil Anglijo in Francijo z grožnjo boljševiške nevarnosti pridobil za popuščanje napram nemškim zahtevam. Chamberlainov govor pa kaže, da se je ta manever ponesrečil.
Nadaljevanje
• • •
Včerajšnji »Slovenec« nadaljuje intrigo, pričeto v »Slovenskem domu« glede stališča Jugoslovenske nacionalne stranke do sporazuma, in prikazuje zlasti dr. Kramer-ja kot glavno oviro, da še nimamo banovine Slovenije. »Slovenčeva« izvajanja ^ so preračunana za politične otroke. Dr. Kramer nc more biti gospodom iz Kopitarjeve ulice v njihovem delu za avtonomijo Slovenije prav nič na poti. On ni niti član njihovega domačega »pripravljalnega odbora« niti ni* član beograjskega komiteja, še manj je član kr. vlade, ki odloča, kdaj in kako se bo organizirala banovina Slovenija. Dr. Kramer tudi nima nobenega vpliva na vodstvo JRZ, ki je merodajno, kdaj in kako se bo to vprašanje rešilo. Njegovi in njegove stranke prijateljski odnošaji z dr. Mačkom gotovo ne morejo biti razlog, da vprašanje izvedbe hrvatskega sporazuma ali pa vprašanje slovenske avtonomije kjerkoli zastane. Zakaj se torej gospodje iz Kopitarjeve ulice v njega zaletavajo? Ali ne bi bilo boljše in lepše z delom dokazati, kako so zaman vsi Kramerjevi napori, o katerih vedo »Slovenec« in njegovi tovariši toliko povedati, in kako je napredna in nacionalna politična skupina, o katere brezpomembnosti ve »Slovenec« tudi toliko povedati, v resnici brez vsakega vpliva?
Naj našim čitateljem še na kratko povemo, da je včerajšnji »Slovenski dom« pod velikim naslovom »Dr. Kramer zaveznik komunistov« objavil sedaj tudi dokaze, da so z dr. Kramerjem na čelu vsi nasprotniki JRZ v Sloveniji — komunisti. Prvi dokaz je dejstvo, da je dr. Kramer pri zadnjih volitvah nastopil na eni listi z »marksističnimi zastopniki« dr. Jelencem, Stankom itd.« Da pa je bil dr Maček nosilec te liste, je »Slovenski dom« seveda »pozabil« povedati. Drugi dokaz je, da v dr. Kramerjevi stranki igra še vedno važno vlogo »bivši komunistični poslanec« Milan Mravlje. Gospod Mravlje je bil, kolikor je nam znano, poslanec JNS. Bil je res leta 1920 kandidat levičarjev, katerim pa v času, ko so gospodje iz Kopitarjeve ulice imeli koalicijo s komunistično stranko, že ni več pripadal. Tretji dokaz je ta, da je v nepolitičnih organizacijah, ki so v Sloveniji podvržene vplivu dr. Kramerja, prišlo do ponovnih odkritij o komunizmu in da so bile zaradi komunizma odstavljene celo uprave nekaterih sokolskih društev. Četrti dokaz pa je, da je revija »Ljubljanski Zvon« usmerjena docela marksistično in da so njeni glavni sotrudniki največji slovenski komunisti...
Zastopnik naših učiteljev pri ministru prosvete
Beograd, 14. okt. p. Prosvetni minister g. Boža Maksimovič je sprejel danes predsednika JUU g. Ivana Dimnika in predsednika ljubljanske sekcije JUU g. Metoda Kumlja, ki sta mu obrazložila razmere učiteljstva in šolstva v dravski banovini. G. minister je dal zagotovilo, da bo v kar največji meri upošteval tudi želje slovenskega učiteljstva.
Preiskava o prejšnjih razmerah pri zagrebški policiji
Zagreb, 14. akt. o. Policija je končala
uvodno preiskavo proti Janku Zweigerju in Ljubomiru Beloševiču, ki sta obtožena, da sta pod prejšnjimi režimi na zagrebški policij mučila politične osumljence in ki ju tudi dolže. da sta bila v zvezi z umorom univ. prof. dr. Milana šuflaja. Oba so izročili sodišču,-'ki bo preiskavo nadaljevalo in končalo.
Iz državne službe
Beograd, 14. oktobra, p. Za politično-upravnega tajnika pri sreskem načelstvu v Laškem je imenovan Ljubivoj škrt, pomožni upravni tajnik pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico.
Imenovani so za davkarja 8. pol. skupne na dosedanjih službenih mestih Anton Bonač v Logatcu in Anton Hlebe v Kamniku, doslej pomožna davkarja 9. pol. skupine, za pomožne davkarje 9. pol. skupine pa Stanko špros v Višnji gori, Alojzij Pfaf v Črnomlju, Marijan Mikuž v Gornjem gradu, Edvard Vidmar v Logatcu, Peter Kneftl na Vrhniki, Anton Va-lentinčič ir Kočevju, Ferdinand Jerančač v Dravogradu, vsi davčni pripravniki.
Napredovala sta za arhivarja S. pol. skupine Vinko Breznik pri davčni upravi v Kranju in Avgust Madile pri davčni upravi za mariborsko okolica, doslej pomožna arhivarja 9. pol. skupine.
Premeščen je za pomožnega manipu-lanta 10. pol. skupine k pošti na Jesenicah Stanislav Brus, doslej v Radovljici.
Prometnik in šef postaje v živaji Ve-koslav Majdak je premeščen za postaje-načelnika v Virje, prometni uradnik Karel Dekleva iz Pragerskega v Bjelovar, prometni uradnik Josip Lenart pa z Vrhnike na postajo Videm-Krško.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo in pretežno oblačna, ponekod dež, zlasti v zapadnih krajih.
t
Turčija, njen položaj in njen pomen
Turško-ruska pogajanja so obrnila oči vse Evrope na izredno važni zemljepisni in politični položaj Turčije. Turška republika, ki šteje danes blizu 20 milijonov ljudi, meri 762.736 kv. km, od tega odpade na njeno evropsko ozemlje 23.975 kv. km. na azijsko pa 738.761 kv. km. Za primerjavo naj navedemo, da meri Nemčija (brez češke in Poljske) 555.000, Francija 551.000, Italija 310.000 in Jugoslavija 248.000 kv. km. Turčija je torej po površini večja od katerekoli evropske države razen Rusije, je pa zelo redko naseljena, ker je velik del azijske Turčije pustinja ali pa gorovje.
Zemljepisni položaj Turčije je že sam po sebi važen, ker je država istočasno ev-ropska in azijska. Njeni interesi so tako na Balkanu kakor na vsem prednjeazij-skem prostoru, glede na morja, ki jo obdajajo, pa lahko smatramo Turčijo še za čmomorsko in sredozemsko državo. Največjega pomena pa je dejstvo, da ima Turčija v svoji oblasti morski ožini Dar-danele in Bospor, ki tvorita edini izhod iz čmega morja. V primeru vojne lahko Turčija te ožine zapre, odnosno dovoli ■prehod le onim ladjam, katerim hoče. Pri sedanjih rusko-turških pogajanjih v Moskvi, ki se vlečejo že polnih 14 dni, gre v
prvi vrsti za to, katerim državam naj bi Turčija prehod dovolila in katerim zaprla. Rusi so danes skoro neomejen gospodar na črnem morju, ne bilo bi pa več tako, če bi tja lahko prišle n. pr. angleške vojne ladje. Na drugi strani je Rusom mnogo na tem, da bi njihova vojna mornarica lahko tudi v vojnem času nemoteno prišla v Sredozemsko morje. Seveda pa je razumljivo, da se Turki upirajo zahtevam, ki bi jim preveč vezale roke in jim odvzele gospodarstvo nad morskimi državami, ker bi bili na ta način lahko proti svoji volji zapleteni v vojno. Ravno zato so pogajanja v Moskvi tako težavna in dolgotrajna.
A tudi brez ozira na morske ožine je zemljepisni položaj Turčije zelo važen. Zaradi njega segajo interesi Turčije na Balkan, kjer je članica Balkanske zveze, črno morje, kjer je Turčija že od nekdaj zaveznica Rusije, na vzhodno Sredozemsko morje, kjer si je zavarovala svoj položaj z obrambnima zvezama z Anglijo in Francijo, a razen tega, še daleč v azijsko celino tja do Perzijskega zaliva, kajti že dve leti je Turčija s posebno pogodbo zvezana s sosednima azijskima državama Irakom in Iranom (Perzijo) ter oddalje-
nejšim Afganistanom, s katerimi tvort tako zvani prednjeazijski blok. Tudi turški vpliv v muslimanskem arabskem svetu je precej velik in letos je turški zunanji minister prvič po vojni obiskal Egipt Svoje najnaravnejše zavarovanje pa je Turčija že takoj po vojni videla v sodelovanju s svojim najmogočnejšim sosedom, Rusijo, s katero je že 16. marca 1921 sklenila prijateljsko pogodbo, ki je še danes v veljavi in ki tvori glavni steber turške zunanje politike. Od leta 1921 do danes sta Turčija in Rusija podpisali niz dogovorov, ki so medsebojno povezanost le še okrepili, ne da bi to sodelovanje kakorkoli motila različna notranja ureditev obeh držav, saj je Turčija znana kot huda nasprotnica komunizma na svojem področju!
Ko gre tale članek v tisk, 90 prišle vesti, da je novi sporazum med Rusijo hi Turčijo že dosežen. Njegova vsebina ta hip še ni znana. Kar se bo do zaključka lista o njej zvedelo, objavljamo na prvih dveh straneh današnje številke. Vsekakor pa bodo gornji podatki lahko služili čita-teljem za lažje razumevanje doseženega sporazuma in njegovega pomena.
etna tvoriva in živila v vojni
Znanost ist tehnika sta ustvarili celo vrsto umetnih nadomestkov za naravne snovi,
obvladata pa še sestave umetne hrane
Glede na izjave raznih državnikov, da utegne biti sedanja vojna zelo dolgotrajna, postaja za nekatere države zelo aktualno vprašanje različnih nadomestkov za surovine, ki so v vojni neobhodno potrebne. Vprašanje takih nadomestkov zadeva v prvi vrsti Nemčijo, ki bo morala vzdržati če ne popolne pa vsaj delno blokado Odrezana bo od tržišč., na katerih si je nabavljala goriva, kavčuk ter nekatere kovine, ki jih na svojem ozemlju nima. oziroma ne more pridelovati. Zaloge teh snovi bodo zadostovale samo za kratek čas, potlej pa jih bo treba brezpogojno nadomestiti z nadomestili domačega izvora. Vprašanje je, ali je tako nadomeščanje v vsakem primeru možno in koliko časa lahko država ob takem nadomestnem gospodarstvu v vojni iz-drži.
Delni odgovor na to vprašanje je podala že svetovna vojna, ki je življenje na wia-domestni bazi« bolj utrdila, kakor katerikoli drugi čas pred njo. 2e 1915 ko je Nemčiji in nekdanji Avstriji pričelo primanjkovati železa, so iznašli za fabrikacijo mu-niicije posebne aluminijeve zlitine, ki so se prav dobro obnesle. Tudi na drugih področjih je industrija dosegla na nadomestni bazi lepe uspehe, izvzemši živilsko industrijo, ki ni mogla najti za hrano takšnih nadomestil, da bi se jim želodec ne upiral. Vojni kruh in maščobe so nam še vsem v neprijetnem spominu. Z obleko in obutvijo ni bilo dosti boljše, dasi sta tu kopriva in les uspešno zamašili marsikako vrzel nastalo zaradi izostanka prekomorske volne in bombaža.
Sicer pa nadomestila niso šele izum svetovne vojne, ampak so jih v manjši meri poznali v vseh časih. Iz starega veka je znano, da so v obleganih Sirakuzah, ko je zmanjkalo konoplje, ženske žrtvovaie svoje lase za spletanje ladijskih vrvi. V Parizu so 1870. ko je nemška vojska zaprla sleherno zvezo med mestom in zaledjem, pekli kruh samo še iz drobno sesekljane slame. Prav tako je pristen francoski izum tudi cikorija, ki je morala za časa angleške kontinentalne zapore Francozom nadomeščati kavo. Sladkorna pesa, ki je danes glavna surovina za izdelovanje sladkorja, je bila prvotno tudi samo nadomestilo za sladkorni trs, ki prav tako zaradi zapore ni mogel v Evropo. No, kakor vidimo so se posamezni nadomestki obnesli in so nekateri počasi celo izpodrinili prvotno surovino.
Danes je potreba po surovinah mnogo večja, kakor kdaj poprej, ker so današnji stroji in aparati grajeni iz tvoriv. ki smo jih pred nekaj desetletji komaj poznali. V prvi vrsti so tu najrazličnejše kovinske zlitine, katerih sestavne kovine so v Evropi nedosegljive ter kavčuk, ki se mora tu di skoraj ves uvažati iz drugih celin. Razen nedostajanja posameznih vrst materiala pa doseže poraba običajnih tvoriv v vojnem času tako velikansko mero, da se iz domačih virov ne more sproti dopolnjevati Tu sta v prvi vrsti železo in baker. Nemčija nima ne enega ne drugega dovolj, da bi lahko iz lastnih rudnikov krila svoje po-
trebe. Zaradi tega je kemična industrija kot nadomestek za železo ter različne bakrove zlitine iznašla celo vrsto aluminijevih zlitin, kjer pa je le mogoče, se kovine nadomeščajo z različnimi umetnimi smolami. V tej skupini se je zadnji čas izoblikovala cela vrsta umetnih papirjev, usnja, lesa, ter vsakovrstnih tekstilij. Iz teh tvoriv se za silo izdelujejo že cele avtomobilske karoserije, zobata kolesja in vzvodje, celi deli za letala in vsakovrstna vozila. Polnovreden nadomestek za kovine pa so ta tvoriva le v redkih primerih.
Namesto kavčuka so Nemci izumili svoj umetni gumi obuno«, za čigar fabrikacijo so potrebni samo apnenec, oglje, in električni tok. Buno je (čisto objektivno analizirana) enakovreden, v nekaterih svojstvih celo boljši od naravnega kavčuka, ima pa ta nedostatek, da je silno drag.
Nova sintetična tvoriva so vobče dostikrat samo bolj platonične zmage znanosti Prednosti novih tvoriv utegnejo biti namreč globoko pod finančnimi žrtvami, s katerimi so bile izvojevane. Kakor se vsi še spominjamo, je nedavno krožila po časopisju kot velikanska senzacija vest o odkritju nemškega znanstvenika Krummerja, ki je našel, da bi Nemčija lahko iz pepela pridobivala letno za 300 milijonov mark zlata, platine, srebra, kobalta, niklja in ar-zenika. In stroški tega pridobivanja: po okroglem računu 1 milijardo mark! Duug primer je sintetični bencin. Nemčija si je z ogromnimi žrtvami uredila tovarne za izdelovanje umetnega bencina iz premoga. Te tovarne, ki že več let po malem obratujejo, delajo danes s polno paro. Stroški fa-brikacije pa so ogromni in spadajo med največje nemške izdatke v sedanji vojni.
Nadomestne tkanine se izdelujejo iz več vrst umetnega prediva, ki je nekatero prav dobro v kakovosti — na tisti višini, kakor n. pr. umetna svila napram naravni Toda za izdelovanje umetne volne n. pr je potreben kazein in če bi hoteli vse volnene tkanine nadomestiti z umetnim proizvodom, bi Nemčija potrebovala več krav, kakor jih danes ima, ne glede na to, da mleka za prehrano doslej še ni uspelo nadomestiti s kakšnim sintetičnim nadomestkom.
Kakor vidimo, ni posebno lahka fabrika-cija prepotrebnih umetnih tvoriv, ki naj služijo kot nadomestilo za materialije, katerih dotok je vojna zavrla. Še neprimerno težje pa je najti nadomestila za hrano. Tu je znanost skoraj prav tako brez moči, kakor je bila pred desetletji. Mnogo smo čuli zadnja leta o izdelovanju umetnega sladkorja iz lesa odnosno iz celuloze. Nekateri so ta sladkor baje že poskusili in je tudi resnično redilen: ali splošno užiten še ni in najbrže še tako kmalu ne bo, ker so v sintezi nekatere skoraj nepremagljive težkoče. Kar se tiče drugih živil, bi šlo pri umetnem izdelovanju za sintezo silno kompliciranih molekularnih sestavov, ki jih sicer znanost pozna v njih notranji zgradbi, toda ne more še te zgradbe ponoviti v epruveti Kako dolga pa je pot od najpreprostejše sestave umetnih beljakovin ali ma-
ščob do živil, ki bi bila tudi resnično užitna. Kako daleč smo še n. pr. od sintetične moke, sintetičnega jajca ali sintetičnega mesa. Od teh umetnih hraniv lahko živi danes samo človekova fantazija, a niti ena sama stanica njegovega živega telesa. Vsa moderna kemija danes še ni v stanju nadomestiti ene same krave in brez te pohlevne živalice bi danes še težko delj časa izhajali.
Nadomestila v hranivih se morajo zaradi tega iskati po drugi poti. Tu je v prvi vrsti izkoriščanje užitnih snovi, ki jih v dobi debelih krav človek niti ne pogleda. Nešteto užitnega se odvrže s kuhinjskimi odpadki. Še v oglodanih kosteh in v pomijah je obilica redilnih snovi, ki se dado na primeren način ekstrahirati in napraviti užitne. Moka n. pr., se ne da mleti samo iz žita, ampak tudi še iz najrazličnejših drugih rastlin in sadežev. Iz svetovne vojne nam je vsem še v spominu nekakšen morski mah, iz katerega smo pridobivali olje. In rastlin, iz katerih se dado prešati olja in pridobivati druge maščobe, pozna botanika na tucate. Kava iz želoda je brla vča-si poživilo za bolnike, v vojnem času pa postane univerzalni kavin nadomestek. In kako spraviti vsa ta nadomestila v takšno obliko, da bo prikupna očem, vonju in končno tudi želodcu, to je obsežno polje na katerem se danes z vso vnemo udejstvuje-jo nemški kemiki.
Ampak vsa ta nadomestila za našo običajno hrano so bila. so in tudi zmerom bodo smatrana zgolj kot pomagalo, ki naj pomaga preko trenutne stiske, samo za izredni čas, čigar konec si čimprej želimo Nekaj časa se od njih da živeti, prav tako, kakor tudi človek lahko neKaj tednov živi od hraniv, ki jih je telo v ugodnih časih naku-pičilo v sebi na zalogo. Prei a'i slej pa mora telo od črpanja iz lastnih zalog opešati in potlej mu je nuino ootrebno >d zunaj pri-baviti hrane — tako ali tako!
Ustroj nove češkomoravske vojske
Kakor poročajo praški listi, je te dni izšel v zbirki zakonov in odredb v češkomo-ravskem pretektoratu ukaz o ustanovitvi posebne vojske češkomoravske vlade. Naloga te vladne vojske, ki bo štela 7000 mož, bo, da sodeluje z vlado pri ohranitvi notranjega reda. varnosti in miru v protek-toratu razen tega pa bo opravljala tudi pomožno službo pri elementarnih nesrečah, ki bi ogražale življenje in imetje državljanov. Vrhovni kovelinik vladne vojske je predsednik protektorata, upravne zadeve te vojske pa bo opravljal predsednik češkomoravske vlade.
Rekrutiranje mož bo izvršeno izmed bivših češkoslovaških oficirjev, podoficir-jev ter civilnih nastavljencev pri bivši vojaški upravi, v primeru potrebe pa se bodo sprejemali v novo vojsko tudi prostovoljci
Do nove ureditve bodo za člane nove vojske veljali stari predpisi bivše češko-
sio vaške vojske, v kolikor seveda niso ▼ nasprotju z nalogami nove vojske in z razmerami, ki so nastale po ustanovitvi protektorata. Besedilo prisege za člane nove vojske bo predpisal predsednik protektorata v soglasju z rajhovskim protektorjem. V kratkem bodo izdelane tudi nove uniforme, ki se bodo precej razlikovale od uniform v bivši češkoslovaški vojski. Stroški za vzdrževanje nove vojske do konca tega leta gredo na račun bivšega ministrstva narodne obrambe, ki je v likvidaciji-
Posmrtnina »Jutra«
po smrti generala Kilarja
Ljubljana, 14. oktobra V Vran ju je 16. septembra nenadno umrl general Adolf Kilar, star 52 let. V Vranju je bil vgč let poveljnik pešpolka in komandant mesta in 10 dni pred tragično smrtjo je bil imenovan za brigadnega generala in za pomočnika komandanta divizije v Stipu.
Kot oficir jugoslovenske vojske je pokojnik služboval v raznih garnizijskih mestih, nekaj let tudi v Ljubljani. Povsod si je znal pridobiti simpatije in spoštovanje v vojaških in civilnih krogih. Vse njegove številne prijatelje in znance je globoko potrla vest o njegovi prerani smrti, kar se je najlepše pokazalo ob pogrebu v Vranju in v LjubljanL
Pokojni general Kilar je bil naročnik »Jutra«. V smislu našega nezgodnega zavarovanja so Zedinjene zavarovalnice, pri katerih so »Jutrovi« naročniki zavarovani za primer smrti zaradi nezgode, izplačale rodbini pokojnega generala znesek 10 000 din, kolikor znaša zavarovanje.
Naravno
RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova nI. 13, ANTUN BREMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška e. 11.
Prodaja tudi na obroke
Otvoritev občinskega doma v Trbovljah
Danes svečana seja, jutri pričetek uradovanja
Novi občinski dom v Trbovljah, za katerega so pred šestimi meseci položili prve temelje, je dograjen, ter bo danes na svečani seji občinskega odbora izročen svojemu smotru. Poslopje, je bilo v rekordnem času štiridesetih dni pod streho in v izredno kratkem razdobju dovršeno do vseh podrobnosti. Občinski dom je po svoji moderni zunanji obliki in zelo smotrni notranji ureditvi ena najlepših slovenskih občinskih zgradb.
Vsa pripravljalna dela za postavitev te lepe in za Trbovlje res potrebne občinske zgradbe gredo sicer leta nazaj, saj je potrebo nove občinske zgradbe bila občutna v časih, ko proračunske prilike občine še niso dovoljevale večjih gradbenih izdatkov za take svrhe. Današnjemu občinskemu odboru pod vodstvom g. predsednika Kle-novška in podpredsednika Plavšaka je uspelo, da s proračunskimi presežki in prihranki zagotovi materialni pogoj občinske zgradbe in kljub marsikaterim težkočam izvede široko zasnovano zamisel. Današnjemu občinskemu zastopu je treba priznati,, da se je lotil tega velikega gradbenega dela z objektivnim upoštevanjem trboveljskih samoupravnih potreb, ki so v velikem industrijskem središču narasle
zlasti po vojni. Z novo občinsko zgradbo je širokemu delu trboveljske občinske uprave odrejen dostojen okvir z odgovarjajočimi modernimi uradnimi prostori ln vso sodobno notranjo tehnično ureditvijo. Novi občinski dom je zrasel pod rokami domačih delavcev ter so bila vsa notranja dela z nekaterimi izjemami izvršena od domačih obrtnikov. Zgradba je z vsemi deli stala 1,800.000 dinarjev.
Trboveljska občina bo pričela u rado vati v novem občinskem domu jutri zjutraj. Otvoritev doma bo današnjemu času primerna. Po sinočnji iluminaciji doma in koncertu delavske godbe pred domom bo danes ob 9. prva otvoritvena seja občinskega odbora v novi zbornični dvorani, na kateri bo imel g. Klenovšek otvoritveni govor. Seji bodo poleg drugih prisostvovali zastopniki s reškega načelstva, banovine in rudnika. Novi občinski dom bo danes do 18. odprt za javnost ter si bo lahko občinstvo ogledalo notranjo ureditev. Občina je povabila prebivalstvo, da se čim Številnejše udeleži otvoritve novega doma, o katerem naj se prepriča, da bo v svoji smotrni ureditvi v prid dobrega občinskega poslovanja in s tem v korist vsem občanom.
Gorenjski kmetje so pospravili
še najbolj se z letino pohvalijo čebelarji
Radovljica, 14. oktobra
Po Malem šmarnu se je polje pričelo prazniti. Pospravili smo v lepem vremenu koruzo, ki je bila še precej dobro obrodila in poželi ajdo, ki je srečno dozorela in bila požeta tik preden je padla slana. Pospravljene so bila pravočasno buče. Slana je v mnogih krajih, posebno v gornjem delu Gorenjske, zasegla fižol, ki je letos dozoreval zelo počasi. Kriva je bila precej dolgo trajajoča suša. Fižol, ki je cve-tel pravočasno, se v suši ni mogel povolj-no razviti. Tisti pa. ki je cvetel med sušo in po suši, je naredil sicer nekaj strokov, n so pa dozoreli. In tako imamo letos malo dobrega, popolnoma dozorelega fižola. Krompirjeva letina je bila povprečno dobra. Sadja je bilo v mnogih krajih na Gorenjskem zadosti. Dobro so obrodile hruške in jabolka.
Najbolj pa se letos za razliko od dolenjskih pohvalijo gorenjski čebelarji Pravijo, da že veliko let ni bilo toliko medu kakor letos. Dobro so nabirale čebele na cveticah, še boljša pa je bila paša na cvetoči ajdi. Dočim je letos na Sorškem polju, kjer je glavna zakladnica zelja za Gorenjsko, zelje izredno dobro obrodilo, se v radovljiškem srezu ne moremo posebno pohvaliti s tem pridelkom. Boljše kakor kesno zelje ao se naredile glave zgodnje vrete zelja. Zelje je letos v okofoci Radov-
ljice zelo gnilo, posebno pozno zelje, ki je ostalo na polju med dolgo trajajočim jesenskim dežjem.
Dolgotrajno deževje pa izredno slabo učinkuje na sirovino, kakor pravijo pri nas korenju in repi. Korenje je zelo zaostalo. še neugodnejši pa je letos vreme za repo. Poleti, ko so respoo sejali, je bila suša. V suši repa slabo vzklije. Nadalje pa v suši razne bolhe zelo zatirajo rast mlade repe. Večina rep je redka, posebno tam, kjer so se s sejanjem nekoliko zakasneli. Za sušo pa je prišlo dolgotrajno deževje. Polagoma se nam približuje sv. Lukež, ki mu pravijo kmetje, da je repo-pulež. Repa pa noče in noče odebeliti Pesa se je poleti dobro redila, deževje pa je zadržalo tudi njo z debelenjem. Kakor izgleda, letošnjo zimo ne bodo naše kleti napolnjene s sirovinami, s prešičjo krma. Jesensko deževje zelo neugodno deluje tudi na krmo konj in govedi. Sena je bito na Gorenjskem dosti. Otava je bila zaradi poletne suše precej redka in kratka. Prva letošnja detelja je bila dobra, druga detelja je bila zaradi suše precej slabša. Kmetje so se tolažili, da bo boljša tretja košnja in da bo tudi dobro pognala str-nišniea. Pa ao se varali. Kakor na drugo pridelke je tudi na deteljo neugodno delovala poletna f&iša, še slabše pa dolgotrajne jesenske deževja .
Gospodarstvo
Kako se Izvaja pomorska blokada
Od početka vojne izvaja Anglija skupaj s Francijo blokado Nemčije in uporablja v ta namen ves aparat vojne mornarice in vsa razpoložljiva sredstva, da bi Nemčijo, kjer je mogoče gospodarsko odrezala od ostalega sveta. Anglija ni formalno proglasila blokade. Določbe mednarodnega prava glede blokade so se že med svetovno vojno izkazale kot nezadostne za moderno totalitarno vojno med velesilami. Že takrat so blokadni ukrepi občutno zadeli plovbo nevtralnih držav. V pričetku je prišlo celo do konflikta med Anglijo in Ze-dinjenimi državami, ko sta se Anglija in Francija, ne glede na omejitve pomorskega vojnega prava, odločili za ostre ukrepe nasproti ladjam nevtralnih držav. Ko pa so Zedinjene države same napovedale vojno Nemčiji, so se brez pomislekov posluževale istih ukrepov razširjene blokade.
Ko je v začetku sedanje vojne v Evropi pričela Anglija blokado proti Nemčiji, je takoj izvajala iste ukrepe, kakor v zadnjem letu svetovne vojne. Zedinjene države, ki so danes nevtralne, ne morejo" danes uspešno ugovarjati takim ukrepom, ker so jih med svetovno vojno same izvajale. Vrhu tega pa je možnost konfliktov zelo omejena, kajti ameriški zakon odvzema vsako pravico do zaščite ameriškim ladjam v prepovedanem prometu z vojskujočimi se državami.
Kakor vedno, je tudi namen sedanje blokade, onemogočiti oskrbo Nemčije z blagom, ki je važno za vojno. Moderna blokada pa je organizirana na mnogo širši podlagi, kakor se splošno sodi. Poleg vojne mornarice, ki je bila v prejšnjih časih odločilna za uspeh, uporabljata danes Anglija in Francija v ta namen vse svoje gospodarske in finančne sile, vse obstoječe poslovne zveze in ves aparat pomorskega zavarovanja. Pri tem sodelujejo predstavniki angleške in francoske trgovine na vseh koncih sveta. Preko teh »agentov« kontrolirata Anglija in Francija v najbolj oddaljenih prekomorskih državah vse dobavne izvore, vse faze blagovnega transporta in skušata s finančnimi in zavarovalnotehničnimi težkočami preprečiti, da bi za vojno važno blago po ovinkih prišlo v Nemčijo. Kakor v svetovni vojni imata Anglija in Francija točno evidenco o »zanesljivih« in »nezanesljivih« tvrdkah v nevtralnih državah in objavljata tako zvane črne liste nezanesljivih tvrdk. Angleške tvrdke takim »nezanesljivim« tvrdkam v nevtralnih državah ne smejo prodajati blaga in tudi druge tvrdke v zapadnoevropskih nevtralnih državah se po večini izogibajo, da bi uvoženo kontraban-dno blago prodajale tvrdkam iz črne liste, ker se izpostavljajo nevarnosti, da same pridejo na črno listo. Vsa organizacija blokade gre za tem, preprečiti transporte še preden se blago odpošlje, konfiskacija kon-trabandnega blaga pa je le zadnji korak v vrsti ukrepov za preprečenje takih transportov.
Prvi seznam kontrabandnega blaga, ki ga je objavila Anglija, je zelo obsežen in ustreza seznamu, ki je bil med svetovno vojno objavljen šele v zadnjem letu. Na tem seznamu so poleg vojnega materiala in transportnih sredstev ter za to potrebnih surovin in polfabrikatov označena
Zastoj v našem Izvozu boksita
Vojna je povzročala hudo krizo v naši industriji boksita, Jci je pretežno navezana na izvoz, ta pa se je zaradi vojne na mah docela ustavil. Naš izvoz boksita je do slej šel skoro izključno v Nemčijo. Tako smo lani izvozili v Nemčijo 380.000 ton boksita v vrednosti skoro 61 milijonov din. Ker se boksit pridobiva skoro izključno v Dalmaciji so vse pošiljke šle v Nemčijo po morski poti. Zaradi angleško-franco-ske blokade je sedaj pomorski prevoz v Nemčijo onemogočen, prevoz po železnici pa je zelo drag. Zaenkrat ni izgledov, da bi v bližnji bodočnosti pošiljali po železnici večje količine boksita v Nemčijo, zato se je delo v boksiitnih rudnikih docela
Glavna kolektura državne razredne loterije
»VRELEC SREČE"
Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova št. 14 — javlja izid današnjega žrebanja I. razreda 39. kola, in sicer:
Premijo 301.000 je zadela štev. 42288. DIN 100.000.— št. 14835 DIN 80.000.— št. 58596 DIN 50.000.— št. 88140 DIN 30.000.— št. 2140 DIN 25.000.— št. 56832 DIN 10.000.— št. 28029 42429 73609 74408 90975
. PO DIN 5.000.— 1687 10608 11076 30347 40970 63513 72406 75297 91975 98242
PO DIN 8.000.— 5458 7392 8019 15173 17790 18715 21922 85906 42326 43787 44116 44941 52482 50342 68931 71421 73177 73568 74076 85573
PO DIN 1.000.— 675 2121 3022 25513 29522 30125 33042 40747 44645 50523 50722 54339 57077 59269 60743 63375 65597 73762 78201 80571 82028 82381 83197 86618 87751 90200 96857 99373 Nadalje je bilo izžrebanih še preko 1.000 dobitkov po 400 din. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi VRELEC SREČE, lahko dobite takoj dvignejo. Žrebanje n. razreda 39. kola bo 10. novembra t. i.
Priporoča se Vam vsem domača glavna kolektura »VRELEC SREČE« Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14.
kot absolutna kontrabanda tudi živila, medtem ko je tekstilno blago na seznamu »pogojne« kontrabande. Angleži zastopajo stališče, da v totalitarni vojni ni mogoče blokadnih ukrepov omejiti tako, da bi zadeli le vojskujočo se nasprotnikovo armado.
Kontrola kontrabande zadene skoraj izključno nevtralno plovbo, če se pojavijo nemške ladje, bi jih angleška mornarica enostavno potopila ali pa zaplenila, medtem ko so nevtralne ladje izpostavljene kontroli glede kontrabandnega blaga in eventualni konfiskaciji takega blaga. Edinice angleške vojne mornarice ustavljajo nevtralne ladje, zahtevajo in pregledajo papirje, ki se nanašajo na prevoz blaga ter preiskujejo tovore, po potrebi pa odpeljejo take ladje v posebne preiskovalne luke, če obstoja sum, da vozi ladja skrito kontrabandno blago. Pošiljke blaga, ki je v listinah označeno kot nemško prevozno blago, se enostavno konfiscirajo, ne glede na to ali predstavljajo kontrabandno blago ali ne. Blago, ki je namenjeno nevtralnemu prejemniku, pa se konfiscira tedaj, če je označeno v kontrabandni listi in obstoja sum, da bo iz nevtralne države prepeljano drugam. V vseh primerih pa imajo prizadeta paroplovna podjetja nevtralnih držav možnost pritožbe na posebna kon-trabandna sodišča v Angliji (»prize courts)« kjer lahko dokažejo, da gre za blago, ki je potrebno v nevtralni državi.
Pri vseh teh ukrepih igra važno vlogo, kako je dotična tvrdka, ki pošilja blago v nevtralno državo, zapisana. Pri docela zanesljivih tvrdkah zadostuje pogosto zagotovilo, da je blago potrebno lastni porabi ali, da je namenjeno za potrošnjo v nevtralni državi. V drugih primerih pa zahtevajo konkretne dokaze v tem smislu. Ker imajo kontrolna oblastva dejansko moč, preprečiti prevoze kontrabandnega blaga in izvajati kontrolo, se morajo nevtralna paroplovna podjetja in tvrdke v nevtralnih državah, hočeš nočeš, prilagoditi temu dalekosežnemu poseganju v prostost plovbe na morju. Da se prepreči zakasnitev transportov, dopuščajo nekatere države, kakor n. pr. Švica — da se ustanovijo v deželi sami angleške organizacije, ki lahko zajamčijo, da je blago končno namenjeno za potrebe nevtralnih držav. Ker tu ne gre toliko za pravno vprašanje, kakor za vprašanje praktičnih koristi, se takim nevtralnim državam ne more očitati kršenje nevtralnosti.
V številnih primerih, zlasti pri surovinah, je seveda težavno določiti, ali bo služila dotična surovina za lastno porabo v nevtralni državi, ali pa deloma tudi za izvoz v vojskujoče se države v obliki izdelkov. V takih primerih odloča končno le vprašanje zaupanja. Pri vsem tem je treba upoštevati, da so nevtralne države navezane na vzdrževanje zunanje trgovine. Stališče nevtralnih držav gre za tem, da Anglija in Francija ne smeta omejevati dovoza surovin tako dolgo, dokler promet dotične države z Nemčijo ne prekorači onega obsega, ki ustreza prejšnemu razmerju v okviru celotnega izvoza. To stališče je Anglija v primeru Danske v glavnem že osvojila.
ustavilo tn so morala podjetja odpustiti zaposleno delavstvo.
V svetovni produkciji boksita je naša država zavzemala doslej šesto mesto. Največ boksita pridobiva Francija, potem sledijo Madžarska, Zedinjene države, Nizozemska, Gvajana, Italija in Jugoslavija. Nemčija pridobiva le malo boksita, ki ga mora v velikih količinah uvažati za pridobivanj© aluminija, čigar potrošnja je zadnja leta hudo narasla. Zato je pričela Nemčija v znatno povečanem obsegu uvažati boksit iz Madžarske, od koder so dobave v zadnjih tednih znatno narasle. Madžarska lahko svoj boksit izvaža v Nemčijo po ceneni vodni poti preko Dunava, tako, da ni treba uporabljati za prevoz železnic.
Vendar se zdi, da bo izvoz dalmatinskega boksita znova oživel, ker morajo znatne količine boksita uvažati tudi nordijske države in Anglija, ki nimajo lastnega boksita.
I	Tečaj za mizarsko risanje
Zavod bo priredil za mizarske mojstre in pomočnike, ki še ne obvladajo zadostno
strokovnega risanja, poseben tečaj za strokovno risanje, ki bo ob nedeljah dopoldne od novembra do maja 1940 v prostorih Tehnične srednje šole. Poleg strokovnega risanja bodo udeleženci tega tečaja mogli posečati tudi posebne tečaje o obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji, slogoznanstvu in tehnologiji, ki bodo v popoldanskih ali večernih urah med tednom prav tako v prostorih Tehnične srednje šole.
Interesenti naj se prijavijo pismeno najkasneje do 20. oktobra t. 1. s točno navedbo naslova ter označbo »mizarski risarski tečaj« na Zavod za pospeševanje obrti na Zbornico za TOI.
Splošni tečaj za mojsterske Izpite
Zavod namerava prirediti za pomočnike in pomočnice, ki hočejo polagati mojstrski izpit, splošen tečaj, v katerem se bo predavalo o obrtnih predpisih, socialni zakonodaji, davkih ter o glavnih pojmih knjigovodstva in kalkulacije. Tečaj bo v Ljubljani ob popoldanskih urah, da bo mogoč po-set tudi interesentom iz bližnjega okoliša Ljubljane. Prijave je treba poslati najkasneje do 30. oktobra t. 1. s točno navedbo naslova ter označbo »splošni tečaj za pripravo na mojstrski izpit« na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani.
Strokovni tečaj za električno varjenje
Zavod bo v novembru začel s prirejanjem tečajev za električno varenje, ki bodo v posebe opremljeni delavnici in prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani. Pouk in praktične vežbe bodo tako v rednih dnevnih tečajih, ki bodo trajali povprečno po 10 do 12 dni po 8 ur dnevno, ali pa v popoldanskih ali večernih urah za one, ki so zadržani, da bi posečali celodnevni pouk. Vabljeni so mojstri in pomočniki kovinarskih strok, da se prijavijo v tečaj pismeno s točno navedbo svojega naslova in označbo »tečaj za električno varenjepri čemer naj omenijo, ali bi želeli obiskovati redni tečaj, ali popoldanski ali večerni. Prijave je poslati najkasneje do 20 oktobra t. t. na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno.
Strokovni tečaji v Celju, Maribora in Novem mestu
Zavod namerava prirediti v feku jeseni, zime in pomladi več strokovnih tečajev za mojstre in pomočnike pri svojih poslovalnicah v Celju, Mariboru in Novem mestu. V poštev bodo prišli tečaji za obrtno knjigovodstvo in kalkulacijo, za strokovno risanje, blagoznanstvo, tehnologijo in slogo-znanstvo ter splošni tečaji za pripravo na mojstrski izpit.
Ker bo prireditev tečajev odvisna od tega, koliko bo prijavljencev in za katere vrste tečajev se bodo zanimali, vabimo one obrtnike in pomočnike, ki bi želeli obiskovati katerega navedenih tečajev, naj se prijavijo s posebnim dopisom ter navedbo točnega naslova kakor tudi z označbo kateri tečaj bi hoteli obiskovati, najkasneje do 30. oktobra t. L Prijavo na) pošljejo interesenti novomeškega okoliša poslovalnici Zavoda za posp. obrti Zbornice za TOI v Novem mestu, interesenti celjskega okoliša poslovalnici v Celju in interesenti mariborskega okoliša pa poslovalnici v Mariboru. Prijavljenci bodo prejeli podrobnejša pojasnila pismeno.
Zimski strokovni tečaji Zavoda za pospeševanje obrti
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani namerava tudi letos preko jeseni, zime in spomladi prirediti strokovne tečaje za izpopolnitev mojstrov, kakor tudi pomočnikov v raznih rokodelskih strokah. Ti tečaji bodo važni tudi za pripravo pomočnikov na mojstrski izpit. V teh tečajih se bo poučevalo strokovno risanje, obrtno knjigovodstvo in trgovsko poslovanje v obrti, obrtna kalkulacija, računanje, korespondenca, slogoznanstvo, tehnologija, gradivoznanstvo in blagoznanstvo. Priredi-tev poedinih tečajev bo odvisna od tega, če se javi zadostno število kandidatov-intere-sentov. Tečaji bodo v prostorih tehnične srednje šole in to po večini v popoldanskem in v večernem času pa tudi ob nedeljah dopoldne. Zavod vabi obrtnike kakor tudi pomočnike, da se najkasneje do 20. oktobra t. 1. prijavijo s posebnim dopisom, v katerem naj navedejo točno svoj naslov, obenem pa tudi označijo, za katere teh tečajev se zanimajo in ali žele obiskovati pouk v popoldanskem času ali zvečer, odnosno ob nedeljah in praznikih. Vsi prijavljenci bodo pravočasno obveščeni o programu tečaja in drugih podrobnostih.
Tečaj za notranjo arhitekturo
Zavod bo priredil za mizarske mojstre in pomočnike, ki že obvladajo strokovno risanje, poseben tečaj za notranjo arhitekturo. Ta tečaj bo v času od novembra 1939 do maja 1940 ob nedeljah dopoldne v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani. Udeleženci tečaja bodo imeli priliko obiskovati tudi posebne tečaje za obrtno knjigovodstvo in kalkulacijo, slogoznanstvo, gradivoznanstvo in tehnologijo, ki bodo v popoldanskih ali večernih urah med tednom. Interesenti naj se prijavijo pismeno z navedbo točnega naslova ter označbo »tečaj za notranjo arhitekturo« najkasneje do 20. oktobra t. 1. na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno.
Gospodarske vesti
— Beograjska občina bo najela četrt milijarde posojila. Beograjski mestni svet je te dni na predlog novega župana, bivšega finančnega ministra dr. Gjuričiča sprejel sklep o najetju posojila v višini 250 milijonov dinarjev. Kakor poročajo lz Beograda, bo beograjska mestna občina to posojilo porabila predvsem za povečanje občinske bolnišnice, ki jo je zgradila iz sredstev ustanove Nikole Spasiča.
= Pred podražitvijo proizvodov naših
železarn. Beograjski »Jugoslovenski kurir« prinaša informacijo, ki pravi, da je treba pričakovati podražitev proizvodov naših železarn. Industrija železa in jekla bo pri-morana dvigniti cene, zaradi podražitve surovin. Uvoz starega železa je zaradi izvoznih prepovedi v številnih državah zelo otežkočen, vrhu tega pa je cena staremu železu v inozemstvu narasla za 20 do 40%. Težkoče so tudi glede oskrbe s koksom, ld ga dobivajo naše železarne iz Nemčije. Nemške koksarne so dvignile ceno koksu za 25%. Vrhu tega mora naša industrija iz inozemstva uvožene surovine plačati v naprej in nosi riziko prevoza. — Iz Zagreba poročajo, da je Kranjska industrijska družba odkupila vso letošnjo produkcijo novega plavža v Capragu, ki je bil nedavno dograjen in je pričel obratovati. Produkcijska kapaciteta tega plavža, ki znaša sedaj 35 ton dnevno, se bo po končani montaži kompresorjev povečala na 70 ton dnevno.
= Nove reforme pri »Jugoslovenskem jeklu«. Pri državnem železarskem in rudarskem podjetju »Jugoslovensko jeklo« d. d., kamor spadajo jeklarna in valjarna v Zenici, železarna v Varešu tn bivši državni rudniki v Ljubiji, Varešu, Zenici in Brezi, napovedujejo nove spremembe. Na pristojnih mestih se proučuje načrt, po katerem naj bi se podjetje izločilo iz kompe-tence ministrstva za gozdove in rudnike in stavilo pod nadzorstvo finančnega ministrstva. V tej zvezi napovedujejo tudi spremembo statutov.
= Prodajna centrala za kvas. Poročali smo že o načrtu za ustanovitev prodajne centrale za kvas. Po najnovejših informacijah iz Beograda so v finančnem ministrstvu že izdelali načrt uredbe o ustanovitvi prodajne centrale za kvas. Uredbo Je že odobril gospodarsko finančni odbor mini-
POZOR stavbeniki!
Avto-tvrdka razpisuje graditev stavbe za garaže; gradbeni proračun ca 140.000 dinarjev, ki bi se poravnal s protiračuni za tovorne ali osebne avtomobile nove ali rabljene. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«.
strov in je pričakovati, da bo ta centrala | ustanovljena Se ta mesec.
-	Tretji beograjski jesenski vetesejem
je včeraj slovesno otvoril trgovinski minister dr. Andres, ki je prisostvoval tudi otvoritvi novega paviljona Nemčije.
^ Izplačilo klirinških nakaznic. Dne 12. t m. je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice po kliringu s Turčijo do št. 1866 od 18. aprila 1938. po kliringu z Madžarsko do št. 1578 od 19. avgusta t. L in po kliringu s Češko-Moravsko do št. 9015 od 15. septembra t. L Na vrstni red izplačila je treba torej čakati v kliringu s Turčijo poldrugo leto, v kliringu z Madžarsko skoro dva meseca in v kliringu s Oeško-Morannsko nekaj v'eč nego mesec dni.
—	Licitacije. Uprava zavoda »Cačak« v čačku sprejema prošnje za nastavitev kvalificiranih delavcev kovinske stroke, urarjev in avtoonehaničarjev. Dne 16. t m. se bo sle pela pri štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za napravo električne inštalacije na Sušaku, 17. t. m. za adaptacijo vojno- d ržavne zgradbe v Mariboru, za dobavo 30 sestavnih rezervoarjev za vodo, 21. t. m. pa za dobavo pisarniških potrebščin. Dne 18. t. m. bo pri vojnosanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo surovega bombaža, p rediva za izdelavo gaze in kalibo-pJatna. Dne 19. t m, bo v pisarni referenta inženjeri-je štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena licitacija za oddajo del za popravilo žlebov na objektih vojašnice »Kralja Petra L« v Ljubljani; 24. t m. za napravo žične ograje okrog vojašnice v Ribnici.
ZDRAVILNO DELOVANJE ROGAŠKE
MINERALNE VODE: PRI KATARJU ŽELODCA IN ČREV.
se najuspešnejše v prvi vrsti uporablja izvir Styria. Ta voda omehčava sluz in pospešuje delovanje želodca in črev. Za zdravljenje je treba tri do štirikrat na dan popiti v večkratnih požirkih približno 100 g zgrete vode Styria.
teklem tednu naglo popravili. Vojna škoda, ki je ob koncu prejšnega tedna noti-rala okrog 385, se je popravila na 401 — 402, 6% begluške obveznice so se okrepile od 60 na 72, 7% investicijsko posojilo je naraslo od 85 na 94 in 7% Blairovo posojilo pa od 70 na 85.
Devize
Curih. Pariz 10.05, London 17.73, New Tork 446, Bruselj 74.55, Amsterdam 236.75. Stockholm 106.50, Oslo 101.25, Ko-benhavn 86.
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 9.17 milijona din nasproti 8.37, 9.40, 6.77 in 12.18 milijona din v prejšnjih treh tednih.	j
Na efektnem tržišču so se tečaji v pr©- I
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 14. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82.875, za maj 82.375; koruza: za dec. 49.625, za maj 52.125. Živina
-f Mariborski svinjski sejem (13. oJvto-bra). Prignanih je bilo 583 svinj, prodanih pa 89. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 65—80 din, 7 do 9 tednov stari 85—120, 3 do 4 mesece stari 130 —210 5 do 7 mesecev stari 270—390, 8 do 10' mesecev stari 395-^90, 1 leto start 680—870. Svinje so se prodajale po 6— 8.50 din za kg žive teže in po 8—11 din za kg mrtve teže.
Beležke
Dr. Maček o političnem položaju
Podpredsednik vlade dr. Maček je, kakor smo že včeraj poročali, prisostvoval v četrtek seji vodstva Kmetsko demokratske koalicije. Seja je trajala nad dve uri. Glavno poročilo o političnem položaju je imel dr. Maček, ki se je najprej pohvalno izjavil o poteku akcije za prenos državnih poslov na bansko oblast. Obširneje je razpravljal o volitvah v senat ter odobril dosedanje ukrepe za sestavo kandidatne liste Kmetsko demokratske koalicije, ki bo poslala v senat deset članov HSS in tri člane SDS. Poročal je dalje o pripravah za volitve v narodno skupščino in hrvatski sabor in rekel, da bodo najbrž najprej volitve v narodno skupščino in potem šele v hrvatski sabor, ker bi bilo malo čudno, da bi imela banovina Hrvatska prej svoje narodno predstavništvo kakor pa cela država. Dr. Maček je izjavil, da je že izročil ministru pravde dr. Lazi Markoviču svoj načrt volilnega zakona za narodno skupščino in za hrvatski sabor. Oba načrta imata poudarjeno demokratsko obeležje.
Končno je poročal dr. Maček o svojih političnih razgovorih v Beogradu, med drugim tudi o svojem obisku pri Ljubi Davi-dovlču. ki je njegov stari prijatelj. Posebno obširno je razpravljal o vsebini svoje okrožnice organizacijam HSS.
Zagrebške Informacije o političnih zakonih
Zagrebški listi poročajo, da bo v najkrajšem času dosežemo soglasje merodaj-nlh činiteljev glede osnovnih načel za nove politične zakone. Izdelava zakonov je izročena posebnemu odboru ministrov. Po informacijah zagrebških listov je načrt novega zakona o volitvah narodnih poslancev v glavnem že gotov, za ostale politične zakone pa so tudi že postavljene smernice. Novi volilni zakon bo vrnil tajno glasovanje in razdelitev mandatov po proporcu. Nadzorstvo nad Izvedbo volitev in vseh z njimi zvezanih aktov bodo Imela sodišča. Po zatrjevanju zagrebških listov ni izključeno, da bodo volitve v narodno skupščino že v decembru.
o slovenski in srbski banovini
Vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, ki je bil eden od treh beograjskih pravnih strokovnjakov pri redigiranju sporazuma, objavlja v svoji reviji »Napred« članek »ta nadaljnjo preureditev države « V njem dokazuje nujno potrebo, ma se čhn prej preuredi vsa država, in pravi o tem:
»Dejstvo je, da poleg velike banovine Hrvatske ni mogoče obdržati sistema ostalih malih banovin. Vprašanje je samo, kako je treba te banovine spojiti. Sedanja dravska banovina obsega v svojih mejah z majhnimi izjemami vse Slovence v naši državi. Zaradi tega ima povsem slovenski značaj, ki ga ni potrebno še posebej ustvarjati, temveč samo proglasiti in ob tej priliki urediti nekatere mejn ezadeve med slovensko in hrvatsko banovino. Hrvati so sedaj dobili s svojo borbo stvarno samo to, kar so Slovenci dejansko že imeli. Danes imamo že hrvatsko in slovensko banovino. Morda bi bil kak drug način za ureditev banovin bolj primeren, kakor je sedanji, ra- j čunati pa moramo z dejstvom, da imajo | Slovenci že svojo slovensko banovino in ; da so si jo tudi Hrvati sedaj priborili. Za- i to moramo uporabiti isti kriterij tudi za j Srbe, ki se danes vprašujejo, kje so ostali oni, ko se že ve, kje so Slovenci in Hrvati Na to vprašanje je danes mogoč samo en odgovor: da se poleg dveh že obstoječih banovin ustanovi še tretja, srbska banovina.«
Posebna katoliška
skavtska organizacija j
Tudi v Sloveniji je že precej razširjena mednarodna skavtska organizacija, ki pa ima v vsakem narodu poudarjeno narodni značaj. Organizacija je strogo nestrankarska in tudi strogo nepolitična, tako da tie more postati njen funkcionar, kdor se. četudi kot zasebnik javno politično udejstvu-je. Glavna misel organizacije je vzgajati včlanjeno mladino k poštenosti in značaj-nosti ter k službi človeku kot bližnjemu in človeštvu kot celoti
Kakor poroča »Slovenec« so sedaj v Ljubljani osnovali posebno katoliško skavtsko organizacijo, ki si je privzela naziv »Zveza slovenskih skavtov«. Njen temelj tvori i
skavtska četa, ki je že obstojala v salezi-janskem mladinskem domu na Kodeljevem pri Ljubljani. Za voditelja nove organizacije je postavljen salezijanski duhovnik dr. Alojzij Tome, ki je označil za nalogo nove organizacije delati na to, »da bodo iz nje izšli res katoliško vzgojeni fantje.«
Na ustanovnem občnem zboru so utemeljevali potrebo posebne katoliške skavt-ske organizacije s tem, da so lahko v splošni skavtski organizaciji poleg vnetih katoličanov tudi mlačneži ali pa celo pripadniki drugih ver in drugih svetovnih nazorov. Zato za katoliško mladino v nje ni prostora in je treba za njo osnovati novo organizacijo, ki jo bodo skušali razširiti po vsej Sloveniji.
Notarji na Hrvatskem
Hrvatski listi beležijo vesti, ki so se razširile po prenosu kompetenc ministrstva pravde na bansko oblast v Zagrebu, da namreč mislijo na Hrvatskem o ukinitvi ustanove javnih notarjev. Listi pripominjajo, da po njihovih informacijah te vesti niso točne in da vsaj za sedaj ni računati z ukinitvijo notariatov v banovini Hrvatski. Ni pa izključeno, da bo kdaj pozneje prišlo do tega, ker stoji Hrvatska seljačka stranka načelno na stališču, da so notariati v sedanji obliki nepotrebni.
Vatikanski list o vzrokih in ciljih vojne
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« razglablja v uvodniku od 12. oktobra o vzrokih, ki so privedli do sedanjega evropskega konflikta. List pravi:
»Poslednji vzrok spopadu je bila okupacija Poljske, ki je sledila zasedbi Dunaja in Prage. Pravi in globlji vzrok evropskemu spopadu pa je treba iskati v poskusu Nemčije, vsiliti Evropi in s tem tudi Franciji diktat sile v mednarodnih odnošajih. To je bil pravi povod, da se je Francija vmešala v spor in odgovorila na grožnje, ki niso bile naperjene samo proti Avstriji, Češki in Poljski, nego proti Franciji sami. Ker so znani vzroki sedanjemu vojnemu spopadu, tudi ni težko določiti pravih ciljev vojne. Francija in Anglija želita ustvariti občutek varnosti, ki bo izključeval v bodoče vsaka iznenadenja in vse poskuse nadvlade. Spričo tega je mogoče označiti nemško in francosko stališče takole: Nemčija poskuša sedaj s politiko obkroževanja, Francija odgovarja s politiko zajamčene varnosti. Ti dve politiki predstavljata nasprotja, ki jih ni mogoče spraviti v sklad.«
Končno pravi vatikansko glasilo, ki ga ponatiskuje tudi beograjsko »Vreme«, da se bori Francija »za zaščito družine in ognjišča in za zavarovanje civilizacije svobodnih ljudi, ki spoštujejo pravice sosedov in dano besedo.«
Občni zbor poljanske organizacije JNS v Ljubljani
V petek zvečer je bil v gostilni Klemen-čič občni zbor krajevne organizacije JNS za poljanski okraj v Ljubljani. Vrtni salon je bil poln somišljenikov, ki so živahno odobravali izvajanja govornikov. Občni zbor je otvoril g. Slana, ki je podal poročilo predsedstva in odbora. Soglasno je bil nato izvoljen novi odbor, ki sestoji iz odličnih predstavnikov naprednega življa v poljanskem okraju. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Fr.. Rupnik, v odboru pa so zastopani vsi stanovi poljanskega okraja, tako da že sam odbor nudi lepo sliko demokracije, ki je osnovna točka programa Jugoslovenske nacionalne stranke. Po pozdravnih nagovorih podpredsednika sreske organizacije JNS g. Žitnika in tajnika g. Cimermana je predsednik dal besedo zastopniku omladine JNS g. Uršiču, ki je orisal naš sedanji zunanji in notranji položaj s pozivom naj bodo pripadniki JNS složni v borbi za narodne pravice.
Ko je še podpredsednik g. Žitnik izročil pozdrave obolelega ministra dr. Kramerja, je predsednik g. Rupnik živahno pozdravljen v zaključnih besedah še enkrat poudaril osnove JNS: neomajno domoljubje, goreče narodno čustvovanje in duh naprednosti. Med splošnim odobravanjem se j<e zaključil lepo uspeli občni zbor.
škofovska konferenca v Zagrebu
Zagreb, 14. okt. o. V torek 24. t. m. bo v Zagrebu konferenca katoliškega epsko* pata, na kateri bodo sklepali o važnih za* devah. Trajala bo več dni.
Domače vesti
♦ Od pravočasnega in pravilnega zdravljenja bolezni je v pretežni večini primerov odvisno ozdravljenje. Le redke so bolezni. ki bd jim moderna medicina ne mogla do živega. Mei bolezni, ki se jih človeku ni treba bati, če se pravočasno zateče k zdravniku, spadajo tudi bolezni ušesa, nosa in grla. A prav o teh boleznih, tako pogostih in navadno tudi zelo nevarnih. je naše ljudstvo mnogo premalo poučeno. Zlasti po deželi ljudje z redkimi izjemami sploh ne vedo, kakšni so znaki teh bolezni in kako težke, naravnost usodne so lahko njihove posledice. Zavedajoč se tega je Vodnikova družba popravila letos svojim članom poljudno pisano in bogato ilustrirano knjigo »O boleznih ušesa, nosa in grla« izpod peresa zdravnika-»pecialista za te bolezni dr. Janka Hafnerja. Vodnikova družba prav vljudno vabi vse čdtatelje »Jutra« v krog Vodnikov-cev. Prijave sprejemajo poverjeniki in pisarna Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. članarina znaša 20 din; za ta mali denar dobite štiri lepe knjige, med njimi Vodnikovo pratiko s pestro in zanimivo vsebino.
I
Dopisna trgovska šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so žc v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
* Odlikovani železničarji: Z redom ju-
goslovenske krone 3. razreda sta bila odlikovana višji svetnik Franc Podbregar in inšpektor Friderik Perme; z redom jugo-slovenske krone 4. razreda inšpektor Matevž Berce, višji kontrolor Frančišek Se-dej. višji kontrolor Ivan Lavrin, višji kon-troior Hugo Mešiček in svetnik inž. Stanko šubic; z redom sv. Save 3. razreda: višji svetnik dr. željko Jeglič, z redom sv. Save 4. razreda inšpektor Ivan Bregant, z redom sv. Save 5. razreda: kontrolor Boris Gregorka, uradnika 9. skupine Rudoif Pešl in Ivan Napokoj; z zlato svetinjo so bili odlikovani: uradniki 9. skupine: Anton Zupan, Milan Zlatar, Leopold Mede, Anton škof in Jožef Melcej. nadzornik Josip čehovin, uradnik 9. skupine Matija Ivanuša ter uradnik 10. skupine Alojz Kremžar. Vsi so bili oproščeni plačanja takse.
*	Jože Rotar je podlegel poškodbam.
Nedavno smo poročali o nesreči, ki se je bila pripetila 25-letnemu delavcu Jožetu Rotarju iz Zgornje Besnice, zaposlenemu pri Jugobruni v Kranju. Ko je šel zvečer proti domu, ga je pod Sv. Joštom ustavil neznanec in zahteval od njega denar. Rotar se je branil in ropar ga je v resnici z revolverjem ustrelil v glavo, da je nevarno ranjen obležal v nezavesti. Napadalec mu je odvzel ves denar v znesku okrog 150 din in izginil brez sledu. Ranjenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, orožniki pa so uvedli preiskavo. A od kraja so prišli do presenetljivih rezultatov — po njihovih ugotovitvah je kazalo, da si je Rotar roparski napad izmislil in da si je rano na čelu sam prizadejal. Preden je preiskava megla kaj konkretnega ugotoviti, pa je Rotar rani podlegel.
*	Smrt zglednega sokolskega delavca. Sokolsko društvo Zagreb 2, je izgubilo enega izmed svojih najpožrtvovalnejšah članov. Umrl je major Pero Mrvoš, ki je bil po svojem vedrem značaju in požrtvovalnem delu duša agilne sokolske edinice. Dolga leta je Pero Mrvoš deloval v društvu kot blagajnik in kot član gospodarskega, nadzornega, prireditvenega, socialnega in še raznih drugih odsekov. Kjerkoli je bila potrebna dobra delovna moč, povsod se je on sam uvrstil ter vse, še tako težke naloge odlično izvedel. Sokolski ideji je služil zvesto in požrtvovalno ter bo ostal v sokolskih vrstah v častnem spominu.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povaročeni po
težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »JFranz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. Dr. 30474/35.
*	V vardarSko han»vino so nastavljeni sledeči učiteljski abiturienti: Arko L. Boris, Krušje (porečki srez), Docajer F. Josip, Breznica (porečki srez), Sosič A. Anton, Krap (poperčki), Aleš A. Erik, Zašije (kruševski), Dobnikar F. Vincenc, Velika Uina (kruševski), Koren A. Bruno, Stragovo (kavadarski), Kunaver F. Raj-.ko, Gradsko )kavadarski), Kenk J. Jožef, Gornikovo (kavadarski), Klemene F. Franc, Malo Crsko (kičevski), Pfundner V. Karol, Veliko Crsko (kičevski), Perko I. Anton, Karbunica (kičevski). Borko F. iMlan, Radovn'ca (Kriva Palanka), Kek J. Drago, Karamnci (Kriva Palanka), Demšar F. Miroslav. Črna Reka (Kriva Palanka), Kavšek A. Dušan, Lesnica (Kriva Palanka), Ošabnik A. Edvard, Gornji Sta-jevac (Kriva Palanka), Kranjc A. Vladimir, čelopek (kičevski), Bergant J. Janko, Grljan. (Kočane), Vidmar F. Viktor, Kozičino (Kičevo).
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Diploma. Na arhitektnem oddelku — šola g. prof. Vurnika — tehniške fakultete v Ljubljani je bil diplomiran inž. arh. Stane Lovše, sin ravnatelja pensionata Učiteljskega doma v Mariboru.
*	Začetek ramazansRega posta, šeriat-
ska sodišča in ustanove islamske verske zveze, so včeraj v soboto razglasile začetek velikega ramazanskega posta. Rama-zanski post traja mesec dni in je zapovedano muslimanskim vernikom, da se v tem času še prav posebno posvetijo dobrodelnosti ter da po svojih močeh podpirajo vse reveže neglede rta veroizpoved. Muslimanska prosvetna in dobrodelna društva bodo med postom prirejala razne prireditve, ki bodo dale dosti sredstev v dobrodelne namene.
»Revščina v zapadni Hercegovini. Prehrana prebivalstva Dalmatinske Zagorein Hercegovine povzroča letos velike skrbi. Trimesečna suša je uničila večino pridelka v nekaterih okrajih pa je pridelke pustošila tudi toča. Celo koruza, katero so zaradi vremenskih nezgod v nekaterih okrajih pozno sejali, je propadla, ker je hercegovska polja zalotila jesenska poplava, preden je pridelek dozorel. Zapadna Hercegovina z okraji Ljubuški, Mostar in Stolac, ki so zdaj pod hrvatsko banovino, spada med naše najrevnejše pokrajine. V hercegovskem delu hrvatske banovine živi okrog" 170.000 prebivalcev, ki potrošijo na leto okrog 5000 vagonov žita. Pridelali pa so letos komaj okrog tisoč vagonov. Revščina in stiska bi bila odpravljena, če bi izsušili hercegovska polja. Stroški bi bili sicer veliki a bogat pridelek rodovitnih izsušenih zemljišč bi že po dveh žetvah vse stroške poplačal.
*	Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi v sredo 18. t. m. članski sestanek z zanimivim predavanjem. na katerega vljudno vabimo.
*	Recept izkušene gospodinje. Zoper li-šaj, rane, odrgnine, opekline, hraste in vse pokvaritve in nesnage kože pri ded in odraslih se uspešno uporablja znana Babymira-krema, ki naglo učinkuje. Poleg tega tudi hitro osuši od znoja ali mo-krenja vneto in načeto kožo. Babymira krema v originalnih škatlah se dobi v vseh lekarnah in drogerijah po ceni 10 din za škatlo. (—)
Avto
5 dinarjev
-1245
Sokolsko društvo Slovenjgradec priredi 29. oktobra 1939 prvo veliko efektno loterijo
katere glavni dobitki so: avto (štirisedežna DKW limuzina), tovarniško novo, motorno kolo, šivalni stroj, moderna spalnica, kuhinjska oprema, moško in žensko kolo, plug, foto aparat, fino volneno blago za moško obleko. Razen tega še veliko število krasnih
dobitkov. Cena srečki je samo 5 dinarjev. Srečke se dobijo pri sokolskih društvih in v vseh trafikah dravske banovine. Na željo posameznikov pošlje Sokolsko društvo Slovenjgradec srečke tudi po pošti. Ker je srečk le še malo na zalogi, Vas vabimo, da pridno sežete po njih.
•	V članku »Kjer škrjanček fcvrgofl.. *
je tiskarski škrat v prvem odstavku zagrešil smiselno napako, čitaj takole: »Prav te lastnosti pa določujejo (ne ločujejo) šlager vseh dob od posvetne popevke itd ...
*	Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev »Continental«. Glej male oglase! (—)
Iz Ljubljane
u— Narodno obrambno delo preporo-dovcev. V petek zvečer je imela starešinska organizacija »Preporoda« 13. redni občni zbor, ki je pokazal, da je bilo tudi v preteklem letu glavno delo društva osredotočeno v narodnoobrambnem delu. Občni zbor, ki je bil lepo obiskan, je vodil predsednik g. Dušan Vargazon. Naglasil je, da se delovanje v društvu zaradi bistveno nespremenjenih prilik ni moglo posebno razmahniti. Društvo je v teku leta priredilo nekaj uspelih predavanj. Ko je maja umrl veliki pobornik preporodovske ideje dr. Ivan Lah, mu je društvo kupilo lep venec, Plovdivskim pevcem, ki so prišli v Ljubljano in ki so svoječasno tako prisrčno počastili člane društva v Plovdi-vu, je bila izročena jubilejna plaketa. Podrobneje se je predsednik dotaknil julijske turneje po Prekmurju, kjer so ustanovili tri knjižnice. Mimogrede se je dotaknil problema prekmurskih sezonskih delavcev. Več razgibanosti je potem prinesla pomlad, ko so se člani pripravljali na drugo narodno obrambno turnejo po Kočevskem. Tajnik g. Alfonz Pipan je poročal o podrobnem delu društva in podal poročilo o turneji po Kočevskem. Blagajnik g. Boris Kocjančič pa je poročal o stanju blagajne, ki ni bilo posebno rožnato, ko je on prevzel blagajno, ki pa se je pozneje s podporami kolikor toliko uredilo. Prof. Ivan Kolar, ki je podal poročilo nadzornega odbora, je predlagal upravi razrešnico s pohvalo. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik Boris Kocjančič, podpredsednik Rajko Pavlin, tajnik Alfonz Pipan, blagajnik Pavle Kunstler in za načelnika Endliherjevega dijaškega fonda Vlado Frauta.
ČEVLJI
športni — jesenski — nepremočljivi — močni fantovski in visoki otroški, vseh vrst modernih damskih čevljev — dobite najugodneje pri
WTRIUMPH", MIKLOŠIČEVA C. 12.
u— Za izobrazbo otroških negovalk in spremljevalk priredi mestni odsek za zaščito dece po potrebi več tečajev. Po členu 20 pravilnika o obrambi pred zračnimi napadi vabimo k udeležbi žene, zlasti matere predšolskih in šoloobveznih otrok, in pa posebno žene, ki do pravilniku niso obveznice pasivne obrambe, t j. nad 40 let stare. Pričakujemo, da se bodo temu vabilu v velikem številu odzvale tudi žene iz delavskih krogov. Prvi tečaj se začne še ta mesec. Predavanja bodo trikrat na teden v večernih urah in bodo tečaji trajali približno 4 do 5 tednov. Obisk tečaja se priporoča ne samo radi pripravljenosti za primer potrebe, temveč tudi zaradi splošne izobrazbe žena za nego otrok v vsakdanjem življenju. Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami v sobi štev. 43 v I. nadstropju desne hiše magistrata, Mestni trg št. 2.
Jaz Vam varuiem kožo!
Rdeča, hrapava in spo-kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
prodajalkam in prodajalcem, saj vendar vsakdo rajši kupuje pri prodajalkah in prodajalcih, ki pazijo na red in snago, zato bo mestna občina odslej brez usmiljenja strogo kaznovala vse prekrške proti redu in snagi po ulicah in cestah Po vsem mestu smo pred kratkim dobili tudi koške za smeti in odpadke. Tudi ti koški so nekaterim na poti. Zlasti na Miklošičevi cesti jih razgrajači skoraj vsako noč obrnejo in zvijejo ter poškodujejo, da s svojim vandalizmom ti podivjani ljudje delajo sramoto vsemu mestnemu prebivalstvu in škodo vsej mestni občini ljubljanski Prosimo torej vse naše, za korist in ugled mesta vneto prebivalstvo, naj pazi na nemar-neže in na prekrševalce predpisov ter na razbijalce koškov in jih takoj naznani policiji ali mestnemu poglavarstvu. Kazni bodo pa tako stroge, da bodo obvarovale tudi najbolj skrite koške. Tako končuie dopis, ki smo ga včeraj prejeli z magistrata.
u— Na razstavi kluba Neodvisnih v
Jakopičevem paviljonu bo danes, v nedeljo ob 11. vodstvo po razstavnih prostorih. Razstava vzbuja splošno pozornost.
u— Mariborski železničar se je ponesrečil v Ljubljani. Včeraj zjutraj so bili mestni reševalci klicani na glavni kolodvor, da prepeljejo na kirurški oddelek 26-letnega železniškega zavirača Josipa Tekavčiča, ki je doma iz Male Podove pri Mariboru. Ko je z vlakom privozil na ljubljansko postajo, je tako nesrečno padel, da si je zlomil ključnico.
V ČEVELJ
zaprta noga ni zdrava, ako jo ne negujete. SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica 2.— din.
u— Zveza akademsko izobraženih žena
vabi vse tiste, ki bi se radi še vpisali v tečaje angleščine, italijanščine, nemščine in ruščine, naj se zglasijo v ponedeljek, 16. oktobra 1939. od 18. do 19. ure na učiteljišču (Resijeva cesta).
VAŠE VINO
VARUJE POKVARJENJA »KAISERJEV BISULFATOR«
Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite in to takoj novo konstruirani in patentirani »Kaiserjev bisul-fator-K aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo in se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTNO VINO in goščo v sodu temeljito očistite in se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV »ELKA« FILTER 250, 360, 520 dinarjev.
»BISULFATOR"
LJUDEVIT KAISER
lastnik veletrgovine vina in alkoholnih pijač
Zagreb, Kralja Petra 1.	'
Zahtevajte takoj prospekte in navodila!
u— V mestnem zaščitnem uradu v L nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 2., so vpeljane deljene uradne ure, da odslej ta urad posluje za stranke dopoldne od 7.30 do 13. in popoldne od 16. do 18. Ob nedeljah in praznikih in vse popoldneve pred njimi pa tudi ta urad ne posluje. Tako bo šlo hitreje od rok in strankam ne bo treba gubiti preveč časa s čakanjem.
* Razpis književne nagrade Mladinske matice. Mladinska matica razpisuje za | svoje redne publikacije, nagrado v višini 3000 din za mladinsko povest, ki bi bila primerna za otroke od 10. do 14. leta. Snov je lahko poljubna, mora biti pa umetnina z zdravim jedrom. Obseg povesti naj ne presega 6 tiskovnih pol male osmerke, t. j. 96 strani formata rednih izdaj Mladinske matice. Za nagrado pridejo v poštev samo izvirna, še neobjavljena dela. Nagrajeno delo prejme tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti, šele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bd izdali na kateri koli način svoja imena članom literarnega odseka, ali odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1940. leta. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske matice v Ljubljanit Frapčigkanska &
*	Strašen naliv v Visu. Kakor smo že poročali, se je nad otokom Visom utrgal oblak in nastala je povodenj, kakršne ne pomnijo niti najstarejši domačini. Naliv je trajal blizu tri ure ter je voda nanosila po ulicah ogromne sklade peska, kamenja in izruvanega drevja. V nekaterih ulicah je voda zalila vse kleti, pritličja, vdirala pa je tudi v prva nadstropja. Iz kleti je povodenj odnašala velike sode novega vina, ki niso bili močno zabiti in se je vino že po prvih stresljajih izlivalo. Nekateri vinogradniki so tako izgubili po 20 do 70 hI vina. Najhujša je bila poplava v onem delu Visa, ki mu pravijo »Kut« in so se morali iz nekaterih hiš prebivalci reševati s plavanjem. Viško polje, kjer so bogati vinogradi, je bilo vse pod vodo. škoda je milijonska.
*	Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti cenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiši Ster-mecki, Celje, po novi cenik in vzorce. (—)
*	Specijalist — balneojog dr. L. Trau-ner ordinira za revmatična obolenja, Zagreb ie0ašj&>v trg (Qolac 1) 2-4, f—l
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 aparat za britje,. 1 čopič za britje 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, i zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30.—»
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek pius Din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE ŠMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Nemarnost na živilskem trgu je,
kakor nam poročajo z magistrata, pri nekaterih prodajalkah in prodajalcih že kar pravilo, ker se snage ne morejo ali pa ne marajo privaditi. Čeprav so na trgu nabiti razglasi glede reda in snage na živilskem trgu in postavljeni tudi veliki nabiralniki za smeti in odpadke, vendar nekateri še vedno odlagajo odpadke zelenjave, sadja, papirja in tudi mesa ter celo čreva kar sredi trga. Ce jih tržni organ opazarja na red in snago, se norčujejo in uradne osebe obkladajo s surovostmi in smešnimi izgovori. Navadno se po takih opozorilih dogodi, da še nalašč razmečejo odpadke po trgu in po bližnjih cestah. Ker takih ljudi doslej ni bilo mogoče privaditi na snago in red z dobrimi besedami in prigovarjanjem, jih je bila mestna občina prisiljena pričeti kaznovati s precej občutnimi globami. Za plačilnimi nalogi teh glob je pa na magistratu prava povodenj raznih ugovorov in prošenj ter intervencij, da se Bog usmili! Ker pa mora biti na živilskem trgu red in popolna snaga, kar je tako v korist konzumeotom, kakor tudi
u— Za »Spominski kamen br. Bogumila Kajzelja« v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so namesto venca na krsto pokojnika darovali": br. Josip Mulaček din 100, sestri Ivanka in Minka Kalin din 50, br. dr. Ciril Cirman din 100, br. dr. Josip Ti-čar din 100, br. dr. Franta Mis din 200 in br. Tuječ Evgen din 100, za kar jim izreka uprava svojo bratsko in toplo zahvalo.
u— Veliko ljudsko kopališče bo mestna občina uredila v Koleziji in je zato razpisala natečaj za osnutke z nagradami v skupnem znesku 18.000 din. Arhitekte in sploh strokovnjake opozarjamo na razpis med današnjimi oglasi.
DR. IVAN HUBAD
ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI ne ordinira od 16. do 28. oktobra
JNAD Jugoslavija. V ponedeljek 16. t. m. bo v društveni čitalnici ob 18. sestanek ženske sekcije. Sestanka se morajo brezpogojno udeležiti vse članice.
u— Izvrstna matineja danes v kinu Sl°gi. Uprava kina Sloge skuša svoje obiskovalce zadovoljiti tudi pri matinejskimi predstavah. Tako predvaja danes film »Mala admiralka« z ljubko malo Traudl Stark v glavni vlogi. Film je zelo zabaven in se odlikuje poleg vsebine tudi po lepih posnetkih, ki so vsi napravljeni na naši jadranski obali. Poleg »Male admiralke« bo v dopolnilo predvajan film z nabolj dresira-nim ovčja kom, novim Rintintinom. Tako bo današnji matinejski spored navdušeno gledal vlakdo. bodisi odrasli, še bolj pa naša mladina. Starši naj pošljejo svoje malčke k matineji, ki se zaradi dolžine sporeda prične danes izjemama že ob 10. uri. Vsi tedaj danes v kino Slogo!
u— Plesna šola na Taboru ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno V* ure preje. (—)
Dolenjske Toplice
Radio terma 88° O.
Vsi, Id trpite na revmatizmu vseh vrst, nevralgijah, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenU itd., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo Izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo ln kopeli od din 45.— do din 65.—. Zahtevajte groagektel	UPRAVA, |
u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Slavije« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo 18. t. m. «b 15. uri. Sestanek ob navedeni uri pred banko »Slavijo« na Tyr-ševi cesti
ai*CIK-BONBONI so različni po okusu vsi odlični.
Giu\na ^aioga JERAS MAKS v LJubljani, Miklošičeva c. 24
u— Esperantisti! Po tej poti vas vabimo na ustanovni občni zbor »Esperantskega društva v Ljubljani«, ki bo v torek 17. oktobra ob 20. v verandi restavracije »Še-stica«. Pridite polnoštevilno! Pripravljalni odbor. (—)
u— Prijavite se do torka opoldne za izlet na Dunai v obeh biljetarnah Putnika.
u— V gostilni pri Mescu na Viču danes sveže domače koline.
u— Otvoritev plesnih vaj v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Izredno dober in sladek sadni mošt, liter 4.50. Fr. Kham, Kongresni trg 8. (—) u— Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. S os s, Mestni trg 18. (—)
u— MOntanisti naprošajo cenjena društva, da upoštevajo pri prireditvah, da bo »Skok čez kožo« 7. decembra. (—)
u— Dame in gospode, ki imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Lj. zvon«. Dobrodošli v ponedeljek, torek in sredo med 18. in 20. uro, Mestni dom, desno I. nadstr. (—)
u— Uradništvo banske uprave je naklonilo društvu »Dom slepih« v Ljubljani v počastitev spomina gospodične Gabrijele šink din 150. Najiskienejša zahvala. (—)
u— javna dražba zarobljenih predmetov bo 18. t. m. ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40/L nadstropje. Interesenti so vabljeni. (—)
Pouk slovenščine na učiteljskem zborovanju
Ljubljana, 14. oktobra
Dopoldne so se zbrali k prvemu letošnjemu zborovanju učitelji iz litijskega okraja, številne udeležence iz obeh šolskih okrajev (zasavskega in dolenjskega) je pozdravil predsednik g. Župančič iz Litije. Učiteljsko društvo je v znamenju treh jubilejev: 701etnice, odkar so slovenski učitelji položili temelje skupni organizaciji, 501etnice Zaveze, litijsko JUU pa stopa v zlasti jubi1ej. Sprejeti so bili novi tovariši in tovarižioe. Predsednik je sprožil prisrčno počastitev te dni umrlega učitelja Karla Goriška, članstvo je naročilo iskrene čestitke k 601etnici bivšega polšniške-ga nadučitelja g. Vekoslava Lilije, zdaj upokojenca v Novem mestu. Tovarišici Sakotnikova Angela s Save pri Litiji in tov. Minka Tram te tava, šolska upravi-teljica na Vačah službujeta na dosedanjih mestih že polnih 25 let. K srebrnemu jubileju dela in uspehov jima je izrekel zbor častno priznanje. Te dni po službeni potrebi premeščenemu učitelju Vladu Ambro-žiču, ki je služboval v Stični in je bil tudi društveni odbornik, so poslali tovariške pozdrave v Sinji vrh v Beli krajini. Govor je bil nato o dekretih, ki jih čakajo o aprilu napredovani, pa jih še ni. Mnogo učiteljev čaka že več let na povišice. Posebno je skupščina ožigosala neredno nakazovanje dotacij za šolske potrebščine. Vzrok je v počasnem polaganju obračunov s strani nekaterih šolskih upraviteljev. Sprejet je bil sklep, naj se take površne šole izločijo iz skupnega seznama.
Po toplem pozdravu je razvil v poldru-gournem referatu prof. Ivo Kolar misli o pouku slovenščine, o raznih pravopisnih in slovniških vprašanjih. Bolj kakor kdaj prej nam narekuje ljubezen do rodnega jezika njegovo proučevanje. Na mnogih primerih iz prakse je predavatelj prikazoval, kako poučujmo v sodobnem smislu de-klamacijo. spisje in ostale panoge materinščine. Izvajanja so sprožila živahno in stvarno debato. Ob zaključku je bila izne-šena želja iz vrst članstva, naj bi simpatični predavatelj svoja izvajanja še nadaljeval.
O notranjih društvenih zadevah sta poročala nato tajnik g. Trošt Franjo iz Litije in blagajnik g. Janez Kopriva iz Zagorja. Sledila je razprava o delitvi litijskega sreza v dve prosvetni edinici. Čeprav je srez deljen v dva prosvetna okraja, žele ostati vsi učitelji v enotnem društvu. Za delitev se ni izrekel nihče, za skupno nar daljnje društveno življenje pa prav vseh 60 navzočih članov. Zbor je nato razpravljal o mnogih drugih stanovskih in šolskih zadevah. Storjeni so bili potrebni sklepi, ki bodo dostavljeni merodajnim prosvetnim oblastvom. Predsednik g. Župančič je dal nato pojasnila v zadevi prihodnjega občnega zbora in navodila za sestavo kandidatnih list. S pohvalo, ker se je vse članstvo izreklo še za nadaljnje skupno delo v korist šolstva litijskega Skraja, je bilo lepo zborovanje zajklfličsrrfV
Iz
e— Slovanska misel. V petek je obiskal naše celjsko uredništvo opolnomočeni minister v p. g. Vladislav Savič, predsednik slovanskega pokreta »Slovenska misao« v Jugoslaviji, v spremstvu predsednika Ju-goslovensko-bolgarske lige v Celju g. Ivana Prekorška. Pokret »Slovenska misao« ima v Beogradu svoj akcijski odbor, ki mu predseduje g. minister Vladislav Savič. V svrho razširjenja in poglobitve tega pokreta, ki izdaja že tudi svoje glasilo »Slovenska misao«, je prispel na svojem propagandnem potovanju tudi v Slovenijo, kjer je obiskal Ljubljano in Celje ter je odpotoval včeraj v Maribor. Pri nas v Celju je g. Savič stopil v stike s predstavniki nacionalnih in kulturnih organizacij, ki so se zbrali v petek zvečer v salonu Celjskega doma na intimen razgovor. V izčrpnih, stvarnih in tehtnih izvajanjih, ki so bila prežeta z globoko vero v kulturno in nacionalno poslanstvo slovanstva, je g. minister Savič obravnaval vse glavne probleme, ki v današnjih usodnih zgodovinskih dneh stopajo pred nas Jugoslovene kakor tudi pred vse Slovane. S prepričevalnim pozivom, da se naj pokret »Slovanske misli« tudi v Celju zasnuje v vsej globini in širini, je g. minister Savič zaključil svoja nadvse aktualna in zanimiva izvajanja ter žel zanja priznanje in zahvalo vseh prisotnih. Sklenjeno je bilo, da se tudi v Celju osnuje organizacija »Slovanske misli«, ki bo v začrtani smeri razvijala svoje delovanje. Začasne prijave članstva sprejema tajnik Jugoslovensko-bolgarske lige v Celju g. urednik Rado Pečnik.
e— Izselitev Nemcev. Celjska »Nova doba« obravnava v zadnji številki vprašanje preselitve Nemcev iz baltskih držav in Rusije ter iz Rumunije. Madžarske in Jugoslavije. Omenja tudi, da so vesti o nameravani preselitvi povzročile med nekaterimi hišnimi posestniki in lastniki lepih posestev in vinogradov nemalo razburjenja. V pogledu celjskih Nemcev pa poroča »Nova doba« sledeče: »Isto čujemo tudi pri nas v Celju, kjer se oni Nemci tuji državljani, ki so svoj čas optirali za Avstrijo, že resno pripravljajo na odhod. Ostali pripadniki nemške narodnosti, ki žive med nami in so bili že nekdaj pred vojno in vsa leta po vojni zna čaj ni in dosledni predstavniki nemškega življenja, mislijo storiti isto ter dosledno slediti klicu svoje velike domovine. To odločitev povsem razumemo, ker bodo vsi tisti pripadniki nemške narodnosti, ki bi se iz kakih zasebnih razlogov ne hoteli preseliti, izgubili pravico do manjšinske zaščite in bodo smatrani in obravnavani kot taki, ki so se za vse bodoče čase odpovedali svoji nemški narodnosti.«
STARE CENE! Vsled velikanske zaloge zimskega blaga prodajam vso zimsko blago po starih, nizkih cenah: sukno, hlačevfno, barhente, zimsko perilo, jopice. Hubertus plašče za dečke od din 165.— in Hubertus plašče za velike od din 240.— naprej. — Prešite odeje iz lastne tovarne najceneje. Vabljeni vsi! Tudi od daleč se Vam izplača,
ker se res poceni prodaja. FRANC DOBOVICNIK, Celje, Gosposka 15.
e— Živinski in svinjski sejmi v Celju prepovedani. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Zaradi pojava slinavke in parkljevke v celjskem, laškem in šmarskem okraju so živinski in svinjski sejmi v Celju v smislu čl. 13. uredbe o pobijanju slinavke in parkljevke začasno prepovedani.
e— Umrl je v petek v celjsk'" bolnišnici 481etni tiskalski mojster Franc Koufinsky iz Št. Pavla pri Preboldu.
e— Usoden padec. V Petrovčah si je 44-letni posestnik Ivan Kavalar doma pri padcu zlomil desno nogo v členku. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
tz Maribora
a— Otvoritveno predavanje v Ljudski univerzi v novi sezoni je imel predsnočnjim univ. docent dr. Fran Zwitter iz Ljubljane. V tehtni razčlenitvi zgodovinskega razvoja je prikazal vzroke, potek ter posledice francoske revolucije. Pred predavanjem, ki ga je številno občinstvo sprejelo s prisrčnim aplavzom, je spregovoril uvodne besede ob otvoritvi nove sezone tajnik Ljudske univerze prof. B. Stupan.
a— Zboljšanje kreditnih prilik. Zadnje dni se opažajo v gospodarsko poslovnem življenju znaki zboljšanja. Polagoma se spet vrača kreditni sistem, nekatere tekstilne tvornice že nudijo blago v velikih količinah na kredit.
a— Nova šola ob meji. V Selnici ob Dravi so pričeli graditi novo, moderno urejeno šolo. Dosedanje poslopje ni več ustrezalo. Gradbeni stroški se računajo na okoli 2 milijona din. Gradbena dela je prevzela tukajšnja stavbna tvrdka inž. Jelenec & inž. šlajmer.
a— Otvoritev novega žel. postajališča Jan že v vrh-Remšnik bo danes dop. ob 10. Novo postajališče je na koroški progi med postajama Brezno-Ribnica in Vuhred.
a— Za sokolski planinski dom na Pohorju je darovala tekstilna tvornica Marko Rosner 10.000 din, ga. šarlota Rosner-jeva pa blago, vredno 3000 din. Iskrena hvala! Vsi ostali, ki zadevne prošnje še niso rešili, se vljudno naprošajo za nujno ter ugodno rešitev. Račun pri Ljubi j. kreditni banki in pri Posojilnici v Narodnem domu.
a— Tradicionalna »pasja procesija«, ki je morala preteklo nedeljo zaradi deževja izostati, bo danes dop. ob 10. Sprevod živali gre po Aleksandrovi, Frančiškanski ulici, Ulici kneza Koclja na Glavni trg in Kralja Petra trg, nato po isti smeri nazaj.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima danes v nedeljo zdravnik OUZD dr. Teobald Zirngast, Kralja Petra trg 3.
a— Pygmalion. Precej zabave bo nudila ljubiteljem Shavvove duhovitosti nocojšnja prva letošnja ponovitev znamenite komedije »Pygmalion«.
a— Kroglo v srce. 67 letni posestnik Anton Turk iz Kozjaka 29 pri Zgornji Kungoti je v zadnjem času hudo trpel zaradi naduhe. Tožil je večkrat, da mu nI za življenje in da pojde v prostovoljno smrt. Dne 15. septembra je res zaužil večjo količino morfija, vendar pa so mu zdravniki rešili življenje. Par dni zatem se je hotel ustreliti, vendar pa so domači v zadnjem hipu preprečili njegovo namero. Sedaj pa je ponoči, ko so domači spali, segel po samokresu in si pognal kroglo naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Na listku je sporočil svojcem, da ne more več prenašati bolečin in da mu ni živeti.
a— žrtev trgovine z belim blagom je
postala najbrže 20 letna Julijana Gašper, ki je stanovala pri svojih starših na Koroški cesti 19. Deklica je šla od doma dne 15. septembra. Odtlej ni bilo za njo nobenega sledu in tudi nobenega sporočila. Starši so v skrbeh za njeno usodo sporočili zadevo policiji. Bojijo se, da je njuna hčerka postala žrtev trgovcev z belim blagom, ki so se v zadnjem času spet pojavili v Mariboru. Policija preiskuje zadevo in skuša dognati, kaj je s skrivnostnim izginjenjem Julijane Gašperjeve.
ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST
dr. KARTIN FRANC
SE JE PRESELIL V JURČIČEVO 4 (hiša g. Laha).
a— Znak bližajoče se zime so množeče se tatvine plaščev. Sedaj so se zglasili neznani tatovi v stanovanju Valterja Muster-ja v Gosposki ulici 18. Med drugim so mu odnesli tudi zimski plašč, vreden okoli 900 din.
v Iz Trbovelj
t— Zaščita prebivalstva. V ponedeljek 16. t. m. ob 17. bo predaval v Društvenem domu banski inšpektor g. inž. Dolenc o zaščiti civilnega prebivalstva proti napadom iz zraka. Predavanje bo vezano s ski-optičnimi slikami. Za člane tukrajevnih zaščitnih oddelkov je predavanje obvezno. Vabi se pa tudi ostalo občinstvo na to važno predavanje.
I? Ptiifa
Kino Royal. — Danes zadnjikrat film iz švicarskih Alp »Ana Favetti« (Brigite Hor-ney, Mathias Wiemann). — V torek sledi premiera filma »Havajski zvoki« v glavni vlogi 8-letni Karusso Bobby Breen.
Diplomatski slovar
Ko so nam znane meje odgovornosti nevtralnih držav v pogledu individualnih akcij njihovih državljanov v pomorski vojni ter smo na drugi strani ugotovili kompe-tence vojskujočih se strank v pogledu nadzorstva nad pomorsko trgovino nevtralnih držav, lahko obeležimo pojem vojnega tihotapstva.
Katero blago je tihotapstvo?
Točna označba vojnega tihotapstva je zelo težka, ker smo tu na področju vedno večje svojevoljnosti vojskujočih se strank. Nekoč je veljalo o tem zelo enostavno pravilo, po katerem se je za vojno tihotapsko ali kontrabandsko blago smatralo vse, kar lahko neposredno služi v vojne namene, medtem ko se je smatralo za predmet dovoljene trgovine v vojnem času vse, kar ne služi neposredno v vojne namene. To enostavno pravilo pa so vojskujoče se države spreminjale po svoji volji, kakor so jim to dopuščala sredstva, s katerimi so se v pomorski vojni borile.
Med obema naznačenima skrajnostima blaga (onega, ki služi, in onega, ki ne služi v vojne namene) je seveda vrsta predmetov z dvojno uporabo, predmetov, ki lahko prav tako služijo v mirovne kakor v vojne namene. Prav tu • pa je najtežje postaviti neko objektivno mejo, ki bi veljala za vse predmete brez razlike in za vse čase. Ob primerjavi nekdanjih določb o vojnem tihotapstvu z današnjimi svojevoljnimi določbami vojskujočih se strank, bom na to prožnost tolmačenja še posebej opozoril. V sedanji »gospodarski vojni«, kakor označujejo Angleži njih kabinetno blokado proti Nemčiji, je to eno izmed najbolj zanimivih poglavij, ki je že bilo in bo tudi v bodoče predmet najrazličnejših sporov.
Tihotapski seznami (bandi)
že dolgo je v navadi, da ob izbruhu vojne vojskujoče se stranke izdajo posebne tihotapske spiske ali bande s točnim seznamom blaga, ki ga nevtralci ne smejo svobodno prodajati ali dovažati nasprotni vojskujoči se stranki. Te sezname izdajo vojskujoče se stranke sicer v iz-ogib slehernemu dvoumnemu tolmačenju, vendar to seveda ne izključuje svojevoljnosti v postopanju vojskujoče se stranke.
Tri vrste tihotapskega blaga
Izvor vseh pravil o vojnem tihotapstvu je načelo, da ne sme trgovina nevtralcev z eno izmed vojskujočih se strank v nobenem primeru oškodovati nasprotne vojne stranke. S tega vidika so bila že v londonsko deklaracijo iz leta 1909 sprejeta nekatera pravila o vojnem tihotapstvu, ki naj bi služila kot vodila v postopanju vojskujočih se strank v pomorski vojni. V drugem poglavju te deklaracije, ki razpravlja o vojnem tihotapstvu, so navedene tri vrste tihotapskega blaga, za vsako izmed niih je pa naznačenih nekaj primerov. Deklaracija razlikuje:
1.	blago absolutnega kontra-b an d a ali popolnega tihotapstva (čl. 22).
2.	blago relativnega (sovisne-ga) ali kondicionalnega (pogojnega) tihotapstva (čl. 24),
3.	blago svobodne trgovine (čl. 28).
Kaj spada v vsako izmed teh treh kategorij tihotapskega blaga si bomo ogledali v naslednjih sestavkih.
K razlagi »belih«, »modrih« i. dr. knjig
Na posebno vprašanje nekega čitatelja, ali je res, kakor je pisal neki slovenski dnevnik, da je razen Anglije in Nemčije tudi Francija že izdala posebno zbirko dokumentov o poslednjih usodnih dogodkih pred sedanjo vojno, odgovarjam, da je ta vest netočna, kakor je tudi netočno, da gre za »Rdečo knjigo«. Netočno je nadalje, da samo Nemčija izdaja »bele knjige«, Anglija »modre«, Francija pa »rdeče«. Nazivi teh zbirk dokumentov, kakor sem na tem mestu že pisal, izvirajo samo od slučajne barve platnic; pri tem pa ni nikjer rečeno, da bi na primer »belih« diplomatskih knjig ne izdajala nobena država razen Nemčije itd, Znano je, da je Anglija tik pred izdajo svoje sedanje »Modre knjige«, ki se tiče odgovornosti za sedanjo vojno, izdala tudi »Belo knjigo« o diplomatskih razgovorih in pogajanjih z Nemčijo v času od 22. do 30. avgusta tega leta. Razen te »Bele knjige« pa je Anglija izdala na primer še »belo knjigo« o.Palestini, »belo knjigo« o svojem oboroževanju itd. Prav tako bi mogla na primer Nemčija poleg svoje »Bele knjige« o dogodkih pred izbruhom vojne s Poljsko Izdati tudi še »zeleno«, »sivo« ali celo — »črno knjigo«.
Scrutator
I Most v Globokem je treba takoj popraviti
Z Brezij ali božje poti Marije Pomagaj je lep izlet čez Globoko na Dobravo, v Kamno gorico ali Kropo. Narava sama ponuja na tej poti človeku razne zanimivosti. V Globokem je lesen most čez Savo. Most, ki je precej dolg? je sedaj v razpadu in v najkrajšem času bo prehod čezenj nemogoč. Preperele blazine so na več mesth upognjene, ograje in mostnic manjka aH so pa že do skrajnosti obrabljene.
Pred kratkim se je pripetila strašna nesreča prav zaradi slabega mostu v Bohinju in prav ista usoda čaka sedaj voznika s težkim vozom na globoškem mostu. Prepoved prevoza čez ta most bi bila umestna s strani oblastva, ker ljudje so skrajno neprevidni in predrzni, sicer je nesreča neizogibna. Mostu že več let niso popravljali. Pravega gospodarja nima in je torej prepuščen samemu sebi.
Pot je občinska in popravilo mostu bi po tem sodeč pač morale prevzeti zainteresirane okoJičanske občine. Ta most se dosti uporablja za vozove in hojo. Pri tem pridejo v poštev občine Ovsiše. Kamna gorica, Kropa, Mošnje in druge vasi še daleč naokrog v zaledju teh občin. Most je velikega pomena za tujski promet in za romarje. Naj se takoj zedinijo pr:za-deti in zadevo rešijo na željo in pričakovanje vseh in to čim prej, da ne poseže vmes nesreča.
•irklCV A V* A 7 KIT T Mir A Prekrasen film z Izredno napeto £i£nalVii lUtlilllLllAVA in pretresljivo vsebino — film,, ki
Po znamenitem romanu »Prisons de femmes« ga boste pomnili še dolga leta! VTVIANE ROMANCE, RENfiE SAINT CYR. — Predstave danes ob 10.30 dop. in ob 15., 17., 19. in 21. uri. — KINO UNION — TEL. 22-21
NAŠ m. VELIKI ŠLAGER SIMFONIJA ŽIVLJENJA
ŽARAH LEANDER — H AN S	V*'**«*"* mdm T MIMlVfS
STtWE — MARIKA ROK K	ČAJKOVSKI
Življenje, ljubezen in ustvarjanje prvega slovanskega genija P. J. čajkovskega. V filmu se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra. Tako odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G duru. Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela. Noben nemški film do sedaj ni tako ugajal. — Nabavite vstopnice v predprodaji. — KINO MATICA, teL 21-24 — ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
Največja radost za deco in za odrasle je danes v KINU SLOGI zabavna veseloigra
MALA ADMIRALKA^Y» TS.
iz pomorskega življenja
v katerem ima glavno vlogo mala in ljubka TRAUDL STARK, dunajska Shirley Temple. Sodeluje: Wolf Albach-Retty, Rihard Romanowsky in naša kraljevska mornarica. — Film je posnet v biseru našega divnega Primorja v Dubrovniku. Matineja danes izjemoma že ob 10. uri! MALA ADMIRALKA in kot dopolnilo najbolj dresirani ovčjak, novi Rintintin, v filmu senzacij: V VOLČJIH KREMPLJIH ZNIŽANE CENE!	KINO SLOGA, tel. 27-30
INSERIRAJTE V „ JUTRU" J
Tragična smrt dveh Zagorjanov
Težak voz ga je pregazil — Po nesreči obstreljen
Zagorje, 14. oktobra
Zadnje dni razpravlja prebivalstvo zagorske doline o tragični smrti posestnikov Josipa Brodarja iz Mhnš in Josipa Mrnu-ha iz Toplic pri Zagorju. Brodar je bil nekaj časa za kruhom v Ameriki in se je z nekaterimi prihranki vrnil domov. Da bi laže preživljal družino, je dobil službo cestarja in je službo do lani zvesto vršil. Bil je skrben in varčen oče sicer bi ne bil mogel kupiti na dražbi prodanega Kovače vega posestva z žago in m''nom Celotne kupnine pa le ni zmogel in se je zadolžil Bil je pač prepričan da bo z zaslužkom lahko odplačeval. Pa se je zmotiL Litijski cestni odbor je glede na to, da je njegov služitelj postal lastnik posestva, lan' odpo veda! Brodarju službo. Brodar se je nato bolj poprijel dela na žagi, da bi lahko izpolnjeval svoje obveznost' Ko so te dm on in njegova dva sina naložili na više le žečem kraju nad hišo voz žaganic in za peljali nizdol kar sami, je Brodarja. ki je obenem s kolcem zadrževal prehitro drče-či voz, vrglo pod kolesa Sinova sta očeta spravila v posteljo in hotela oditi po zdrav-
nika, kar pa je oče zavrnil, češ: »Z mano je pri kraju, nobena pomoč mi ne more več koristiti.« Naročil je še nekaj gospodarskih reči in dal očetovske nasvete, potem je po 20 minutah izd-hnil. Malokateri je mogel verjeti, da je delavni mož, ki je bil vedno čil in zdrav, moral končati tako tragične smrti. Pokopali so ga ob veliki udeležbi pogrebcev na farnem pokopališču na Sv Gori.
Pretekli petek pa so na zagorskem pokopališču zagrebli komaj 35 let starega brivskega mojstra Josipa Mrnuha iz znane narodne družine Tudi Mrnuh je v življenju doživel marsikaj. Očeta ki je bil odšel v Ameriko in je pred leti tam umrl, sploh ni poznal Brivske obrti se ie izučil v Ljubljani. nato je vodil svojo obrt na Lokah in Zagorju Usoda je hotela, da ga je nekdo po nesreči obstrelil v glavo in od takrat ni bil več zdrav marveč vedno zamišljen in potrt Edina uteha mu je bila mati, medtem ko sta oba brata skrbela za njegov obstanek V sredo so ga našli nezavestnega in je takoj nato izdihnil Naj bo pokojnima lahka zemlja, žalujočim naše iskreno soža-ijel
Pet tatvin v eni noči
Plen: čebele, konjska oprema in kokoSji rod
Bučka, 14. oktobra
Pretekli teden je bila v noči od srede na četrtek v naši bližnji okolici kar pet tatvin. Tatovi so se sedaj spravili na čebeie. kokoši in konjsko opremo. Janezu Punger-čiču na Slemenu sta bila ukradena dva panja čebel. Tat se je ponoč5 sp!az'l v čebelnjak in izbral pač najtežja panja Lepo iih je odnesel, vendar mu je na strmi poti spodrsnilo, vratca kranjčiča so se odprla in so čebele gotovo začele tatu pikati da ie nanj odložil in pobegnil, kakor Turki na MuljavL
Posestniku Jožetu Žibertu na Slemenu je bilo v isti noči ukradeno troje konjskih oprem. Ko je zjutraj hotel napreči konje, je zaman iskal komate. Al slil je, da mu jih je kdo skril za šalo. Povsod so jih iskali, po gozdovih in drugod, a zaman. Tat je pač moral vse tri komate težko nositi, a jih bo tudi težko prodal, ker je tatvina žc povsod razglašena Komati so vredni nad 2000 din
Dalje je bilo ukradeno Francu Znidarši-ču, posestniku z Jermanvrha troje panjev čebel in je tudi tu tat izbral najtežje pa nje. Bil pa je previden pri prenosu in se mu ni nikjer zgodila nesreča Škoda znaša kakih 700 din Tudi Janezu Zelezniku po sestniku z Jermanvrha, sta bila odnesena dva panja čebel. Šel je daleč za sledom,
a na križišču je sled izgubil. Ima škode kakih tri sto dinarjev.
Najboljše so se pa preskrbeli tatovi pri Jožetu Udovču z Jarčvrha Njemu so odnesli kokoši in nekaj rac vsega skupaj 17 komadov Čudno je le. da tudi teh tatov ni nihče slišal, saj kokoši se navadno ne dajo kar na lepem ujeti Tu se je vse naredilo povsem tiho brez glasu in tudi sledu ni bilo posebnega, ker ie hiša pač tik ceste in sled hitro izgine Škode je kakih tri sto dinarjev Orožniki sc pridno na delu. Znamenja kažejo da so bili tatovi eni in isti in da ukradene reči tudi odnašajo v isti kraj Ker iz našega kraja često vozijo razne stvari naprodaj v kraje ob Savi, zla sti Trbovlje Zagorie in Hrastnik, bi bilo tam pač umestno pregledati prodajalcem, če imajo lastno blago, pošteno kupljeno ali ukradeno.
Pred nekai dnevi so «kocijanski orožniki zasledili tatvino kolesa last Cvelbarjevega Janeza iz Grmulj Kolo mu je bilo ukradeno že pred šestimi tedni, vendar ga ni bilo moči vkljub skrbni preiskavi orožnikov najti. Čisto slučajno je vse to prišlo na dan. Ljudje so postali pozorni da se vozi s kolesom neki 14-letni hlapče. kadar je na paši V njegovi družb' so bili enaki fantiči in se lepo vozarili okrog. Hlapče je tatvino brž priznaL
Nadzorstvo nad prodaj® mesa in mesnih
izdelkov
V svojem prvem članku (v »Jutru« 27. septembra) je pisec g. dr. šime žibert, šef drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, razpravljal o pomenu nadzorstva nad prodajo mleka. V današnjem članku razpravlja o nadzorstvu nad prodajo mesa in mesnih proizvodov
Nič manj važen od pregleda mleka in m ečnih pridelkov je pregled mesa .mesnih pridelkov in masti. Živali, ki so namenjene za zakol v klavnicah ali kmetih za domačo porabo, morajo biti proste nevarnih kužnih in nalezljivih bolezni Pri odraslem govedu se mora posebno paziti, da ne bo ujcjo na vramčnem ali šumečem prisadu, steklim, splošni tuberkulozi in vročinskih bolezni po porodu, pri teletih pa posebno na vnetje zglobov in gnojno vnetje popka. Po prepisati se morajo v javnih klavnicah vse živali, namenjene v zakol, pregledati v živem stanju, da se pri pregledu notranjih organov in mesa lažje ugotovi pravi vzrok bolehanja in ne;ko-<11 j i vos t za človeško zdravje. Pri svinjah so posebno rdečica in kuga važne kužne bolezni, ki sicer za ljudi niso posebno nevarne. pač pa se lahko raznese jo v okoliške svinjake in povzročijo občutno gospodarsko Škodo. Pri ovcah je paziti na vranični prisad in ovčje ošpice, pri perutnini na kokošjo kolero in tifusi in pri zajcih na tularemijo in pseudotuberikulozo.
Pregled živih živali pred zakolom je važen zato, da se izključi možnost prenosa ljudem in živalim nevarnih bakterij v klavniške prostore, kjer bi se lahko one-čistile tudi meso od zdravih živali Konjsko meso se v naših krajih skoro da ne porablja, v kolikor pa se, morajo biti v to svrho posebne vidno označene konjske mesnice in stojnice.
Pregled zaklanih živali se izvaja na ta način, da se dobro pregleda drobovje in meso na eventuelne spremembe in živalske zajedalce ali parazite. Prav posebno je potrebno paziti na spremembe v jetrih, vmanici, ledvicah, pljučih in bezgavkah. gjd
živalskih zajedalcev sta ljudem nevarni predvsem ikričavcust goved in svinj ter erihinoza prašičev, zato je potrebno vsakokrat pregledati pri teh živalih mišičevje jezika, srca, pleč in stegna, kar se da dognati potom rahlega zareza v meso. Iikri-čavo in trihinozno meso je v kuhanem stanju neškodliivo za ljudi, zato ae smatra za pogojno sposobno, ker se mora pred prodajo prekuhati ali sterilizirati. Isto ve ja tudi za prašiče, bolne na rdečici ali kugi.
Živinorejcem se često dogodi, da jim nenadoma oboli živina ali svinje, pa jih potem v strahu, da ne bi naglo poginile, v sili zakol je jo. Tu velja pravilo, da je potreben pregled tudi v sili zaklanih živali po ždvinozdravnžku. ker je takšno meso v največji meri sumljivo in tudi v kuhanem stanju lahko škodljivo. Izjema je samo
Eri prelomu kosti ali težki zunanji poš-odbi živali, če je bila žival kmalu po nezgodi predpisno izkrvavljena. Prodaja neogledanega mesa je sploh prepovedana, ne glede na to, ali je v svežem, kuhanem ali prakajerneim stanju. Mesogledstvo v mestih m večjih krajih je poverjeno živino-zdravnnkom, v manjših vaseh pa zapriseženim mesopreglednikom-kikom.
Za osebe, zaposlene v javnih klavnicah in mesnicah, se mora iz higienskih razlogov zahtevati, da so proste nalezlivih bolezni, ki bi lahko okužile meso in mesne pridelke. Še prav posebno je treba paziti na tifus in paraftitus.
V prostorih, namenjenih za Mamje žiiva-li in prodaje mesa. morata vladati največja čistoča in red. Klavnice in mesnice naj imajo na razpolago hladi Ime naprave, kjer se meso preko dneva in noeš shrani,
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIfiKI — Telefon 41-79.
Duhovita komedija o človeku, ki se je izdajal za:
Sherlock Holmes
V	naslovni vlogi: HANS ALBERS
V	ostalih vlogah: Heinz Riihmann,
Hansi Knoteck Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri
ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
GLASBENI VELEFILM
MOZART
kolikor se ne proda. Posebno pažnjo je posvetiti onečiščenju mesa po muhah v vročih letnih mesecih. V večjih, pa tudi že manjših krajih je v tem oziru danes že mnogo boljše kot nekdaj, potreba časa zahteva povsod higiensko opremljene in vzdrževane klavnice, mesnice, delikatesne trgovine in gostilne.
Kar velja za meso, velja tudi za mast in mesne pridelke, še posebno za razne vrste klobas. Vsi obrati, ki se bavijo t mesno trgovino, stoje pod nadzorom oblasti in je zato v njihovem kakor tudi interesu odjemalcev, da se drže točno vseh higienskih predpisov.
Zastrupljenja oseb po uživanju okuženega ali pokvarjenega mesa niiso redka, posebno v deželah, kjer se uživa surovo sekljano ali samo lahko praženo meso. V dnevnih časopisih čitamo večkrat, da je obolelo v tem in tem kraju več oseb vsled uživanja slabega mesa aLi klobas sHčno kakor po uživanju strupenih gob. Takšna obolenja imajo redko za posledico smrt, ali pa vsaj dolgotrajna pobolevanja Najnevarnejše 90 takozvane paratifusove o-kužbe, povzročene po bakterijah, sHčnih trebušnemu legarju. Te klice vsebujejo strupe, ki jih niti kuhanje popolnom ne uniči, zaradi tega je največja previdnost pri pregledu mesa in mesnih izdelkov več ko umestna.
Velika opreznost je potrebna pri uživanju vseh vrat rib. rakov in školk. Poraba rib v mestih raste vsako leto, a ravno ribe se hitro kvarijo in lahko postanejo škodljive za človeško zdravje. Celo zajci in druga divjačina, so včasih neuporabni za prehrano, posebno če so okuženi s tularemijo ali pseudotuberkulozo, ki lahko okužita osebe pri odiranju kože, predelavi mesa in kož ali pa pri uživanju. Tudi pri teh živalih živalskega izvora bo treba prej ali slej predpisati obvezen pregled na neškodljivost in uporabljivost.
Vsestranski pregled in nadzor nad pridobivanjem in trgovanjem raznih vrst žival je danes strogo predpisan v vseh državah in tako tudi pri nas v Jugoslaviji. Nevarnost uživanja nekontro'iranih živil, bilo živalskega bilo rastlinskega izvora, je prevelika, posebno še v mestih in krajih z velikim številom prebivalstva, ki mora ta živila kupovati.
Iz življenja na delci?
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal, danes ob 4. in 8. zvečer sijajni pevski velefilm »Vivere«. Vse ljubitelje lepega petja Vljudno vabi! (—)
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 17. in v ponedeljek ob 20. zvočni velefilm »Flaš Gordon« (Vojna planetov). V nedeljo ob 15. in 20. predvajamo krasno filmsko zgodbo »V zarji slave«. V glavni vlogi La Jana, Gustav Frohlich in Willv Forst (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in ob 20. uri veličastno filmsko delo po znamenitem romanu Andrč Hugoja »Heroji z Mame«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. Umrla je v petek po dolgi mučni bolezni ga. Marija Koritni-kova, rojena Dolančeva, žena posestnika p. d. Jerine v Podkraju. Pogreb bo danes v nedeljo ob 16. na pokopališču pri podružnici Sv. Miklavža na Savi. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
h— Spremembe na železniški postaji. Včeraj, v soboto, je oddal posle postaje-načelnika g. Stanko Rutar novemu načelniku g. Josipu Majhenu. ki je prišel iz Ponikve. G. Rutar ju kot pomočniku prometnega kontrolorja v Zidanem mostu čestitamo k napredovanju, g. Majhnu pa želimo, da se čim prej uživi v naše razmere!
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. prekrasno dramo iz burnega kozaškega življenja »Danski ko-zaki«. (—)
Postani In ostani član Vodnikove dražbe!
Med dolenjskimi polharji
Lov na polhe dandanes ni več donosen
Podgrad, v oktobru
Če pride človek na Dolenjsko, si mora od blizu ogledati tudi nekaj tako tipičnega, kakor je lov na polhe in vse, kar je s tem zvezano. Pravi užitek je, priti med polharje in z njimi zaživeti vsaj eno noč.
Letos so dolenjske bukve prav rodne in je zato dovolj hrane za »polšjo zverjad«. Polhi so se močno zaredili, v nemajhno veselje polharjev, ki so pridno na delu.
To letošnje veselje je čisto razumljivo, kajti redke so takšne letine. Minili so namreč časi, ko je bilo polhov kolikor listja. Polh ne more živeti brez bukovega žira, bukov les pa je v velikem obsegu padal že
ra-ed vojno in še bolj po vojni pod neusmiljeno pesmijo sekir. Cele komplekse bukovih gozdov so skrčili nedolenjski podjetniki in razni nekmetski posestniki, tako da danes ponekod ni drugega kakor samo grmovje.
Tako se je zgodilo, da so v nekaterih predelih polhi zaradi sečnje že skoraj izginili, dočim se je drugod njihovo število silno skrčilo. Danes mora biti polhar prav priden, če hoče naloviti nekaj več teh ži-valc. V premnogih hišah, kjer ie bilo včasih v prometu po 40 ali še več pasti, uporabljajo komaj še kakšnih 10 ali 20. No, letošnja dobra letina pa je namazala tudi »počivajoče« škatle, tako da veselo pokajo na vseh koncih in krajih, ko jih požrešni polhi sprožijo.
Kljub letošnji malo večji živahnosti med polharji pa vendar ni več tistega zanimanja in navdušenja, kakršnega je bilo opaziti še pred nekaj leti. Lov na polhe je postal nedonosen, kajti cena za polšje kožice se je znižala od deset na dva dinarja. Tisti, ki je
80 let gospe Jezovnihove
V petek je praznovala osemdesetletnico gospa Terezija Ježovnikova, ugledna in daleč po Sloveniji znana posestnica in gostil-ničarka v Velenju. Kot mlado dekle se je poročila s pokojnim Vinkom Ježovnikom, t katerim je živela do njegove prerane smrti leta 1910 v najsrečnejšem zakonu. S svojo možitvijo je prišla v središče šaleškega narodnega življenja. Njen mož je bil voditelj slovenskega življa v Šaleški dolini Bil je mnogo let župan v Velenju, načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa m c>d leta 1907 do 1910 državni poslanec v dunajskem parlamentu. Vinko Ježovnik je
bil vse svoje življenje zaveden narodnjak m odločen naprednjak in takšna je bila tudi njegova zvesta družica, takšna je bila vsa Ježovnikova hiša.
V letih pred vojno so se zbirali v njej odlični pristaši jugoslovenske orientacije, in takratni narodni nasprotniki so imenovali Ježovnikov dom asrbsko gnezdo«. Seveda jim je bil trn v peti in so mu skušali škodovati, kjer so le mogli. Toda gospa Ježovnikova je bila žilava in ni klonila kljub mnogim udarcem usode. Imela je vedno odprto roko za reveže in čuteče srce za nesrečne. Najbolj je ljubila dijaško mladino, ki je imela pri Ježovnikovih svoj drugi dom. Zlasti predvojni dijaški rod. čigar člani so danes raztreseni sirom Jugoslavije ter zavzemajo v javnem življen ju važna mesta, se je zbiral tam in našel pri gospe Je-žovnikovi v svojih stremljenjih vedno prijazen sprejem, polno razumevanje in tudi vso podporo, ako je bilo potrebno. Zaradi odkritega in vedrega značaja pa dobrega srca jubilantka menda nikoli m imela sovražnikov (ako izvzamemo narodne nasprotnike), pač pa daleč naokrog vse polno prijateljev, ki ji ob njeni osemdesetletnici želijo še mnogo srečnih -n zdravih let v naši svobodni državi, po kateri je v težkih časih tako hrepenela.
prej nalovil 100 polhov in jih prodal za 1000 dinarjev, mora danes zgrabiti okrog 500 polhov, če hoče zaslužiti prav toliko kakor pred leti. Za takšno »lovsko srečo« pa je treba najmanj mesec dni trdega nočnega dela sredi gozdov, pod vedrim nebom, trideset noči brez pravega spanja. Uspeh pa je zajamčen pri kakšnih dvajsetih pasteh le, če so dani vremenski pogoji za »dobro srečo«.
Ob največjem naporu lahko zasluži danes polhar le deseti del tega, kar mu je prinesel polšji lov pred leti, ko so bili tod lepi bukovi gozdovi in ko je bila prodaja kožic dobra. Prej si je lahko postavil res podjeten in vztrajen polhar z zaslužkom ene jeseni celo skromen kozolec, danes pa mora biti zadovoljen, če more blago sploh prodati.
Tako nam postane popolnoma razumljivo, zakaj pada zanimanje za polšji lov. Danes vleče polharje v gozdove še najbolj izredno veselje, ki jim ga prinaša ta ceneni lov, saj si lova na divjačino kmetiški človek ne more privoščiti. V splošni puščobi, ki jo nosijo v sebi razrvane razmere, je lov na polhe za kmetiške ljudi okrog Gorjan-
cev razvedrilo, čeprav zahteva od njih marsikatero prečuto noč. Toda, te ljudi, zgara-ne od težaškega dela in trpljenja, vleče v nočno tišino, k polharskemu ognju. Tam se jhn sprostijo srca tesnih okovov, prijatelj spregovori prijatelju. Ljudje potožijo v nočnih pogovorih odkrito, zaupajo se drug drugemu.
Tam izveš, da jim že dve leti jemlje suša živež in da jim ga je vzela predlanskim toča. Tam čuješ, da ne moreio zmagovati davkov, da jih tlačijo dolgov-, da jim propadajo domovi, ker jih ni s čim podpreti. V nočni tišini razodenejo polharji, da jim poginja živina, pa ji ne morejo pomagati, da na njivah in travnikih vedno manj zraste, ker ie zemlja izčrpana. Pa še povedo, kako jih tarejo vedno bolj bolezni in ni sredstev, da bi jih temeljito pregnali iz svojih domov. Tako se odpirajo polharjem srca v tihih nočeh, ko jim daje vsaj ogenj malo toplote, ki jo sicer tako zelo pogrešajo. Mladim in starim se sprosti duša in niso redki vzdihi, kakršen je ta:
»Predlani toča, lani in letos suša. Niti krompirja ne bo dovolj. Prava sreča je. da imamo letos dovolj suhih sliv, žganja in mošta. Tako bomo le preganjali lačni dolg čas.«
O, te noči med polharji! Koliko lahko čuje človek pri toplem ognju! Tam ni cenzure za razgovore, tam ni natančno, kako je postavljena beseda.
Ko je donosnost polšjega lova padla, je ostala kmetiškim ljudem še vedno zabava, čeprav težko prislužena. Polharski ognji ne bodo ugasnili, čeprav bo lov na polhe ne-donosen in čeravno bo ljudem še težje.
S. D.
Sprememba v vodstvu naše gluhonemnice
Naslednik ravnatelja Grma je Mirko Dermelj
Ljubljana, 14. oktobra
Mnogo je še Slovencev, tudi Ljubljančanov, ki ne vedo, da imamo v našem mestu na Zaloški cesti gluhanemico, zavod za pouk in vzgojo gluhoneme mladine v dravski banovini. In vendar stoji ta zavod že izza leta 1900, ter bo slavil prihodnje leto štiridesetletni«). Od zunaj na-pravlja poslopje vtis »mrtvega doma«, zakaj redko prodre v javnost kak glas o delu in življenju njegove notranjosti. Kakor vsako resnično človekoljubno delo, sveti tudi to najbolj požrtvovalno vzgojno udejstvovanje kakor »luč pod mernikom« ali kakor sveča, ki izčrpa sebe, da »veti okolici. Kdorkoli vstopi v ta navidezni mrtvi dom, vsak se lahko prepriča o živahnem, a nad vse napornem in potrpežljivem delu strokovnega učiteljstva, ki nudi gluhonemim gojencem živega besednega govora in z njim vsega znanja, kakršno podaja normalno razvitemu otroka javna šola. Tako dobe ti najbednejši vsaj delno nadomestilo za zaklade, za katere sta jih oropali narava in usoda.
Nedavno je odšel iz ljubljanske gluhonemnice in stopil v trdo zasluženi pokoj vzoren mož, vzgojitelj, njen ravnatelj g. Fran Grm, ki je žrtvoval gluhonemi deci skoraj štirideset let svojega življenja. Njegova zasluga ni le ta, da je z odlično strokovno sposobnostjo držal zavod na evropski višini, temveč je bil tudi ne-utrudljiv voditelj in učitelj domačemu učiteljskemu naraščaju, ki ga je požrtvovalno in nesebično uvajal v ta najtežji pedagoški poklic.
Iz tega učiteljskega pokolenja je izšel novoimenovani ravnatelj gluhonemnice g. Mirko Dermelj. Rojen je bil 11. julija 1887 v Cerknici pri Rakeku v učiteljski rodbini Dermeljev in Likarjev, ki so dali našemu narodu odlične pedagoge, narodne gospodarje in čebelarske strokovnjake, dobro znane in spoštovane daleč naokrog po slovenski domovini, pa tud; preko njenih mej. Kakor je čebela vzornica tega rodu. tako je postal tudi g. Mirko Dermelj odličen narodni vzgojitelj in prosvetni delavec. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1906 je nastopil svoje prvo službeno mesto v Višnji gori, kjer je uspešno
deloval štirinajst let, več let kot šolski upravitelj. Leta 1920 je vstopil v službovanje na ljubljanski gluhonemnici, kjer je leta 1923. dosegel strokovno usposobljenost za pouk gluhoneme dece. Z izredno marljivostjo in redko predanostjo se je mladi pedagog posvetil težavnemu, a nad vse hvaležnemu samaritanskemu poklicu. Gluhonemi gojenci pa so z vso otroško zaupljivostjo srčno vzljubili svojega nesebičnega vzgojitelja, ki ni štedil ne časa ne truda, samo da je lajšal njihovo bedno usoda
Novoimenovani ravnatelj g. Mirko Dermelj se je posvetil tudi gospodarski vzgoji svojih gojencev, katere je uvajal v lcme-tijsko in vrtnarsko delo na šolskem vrtu ter v čebelarstvo, kjer je on sam odličen strokovnjak. V svojem poklicnem udej-stvovanju se je izpopolnjeval z nadaljnjim študijem in naučnimi potovanji v inozemstvo, na Dunaj, v Prago in Budimpešto, kjer je proučil novo dr. Barezijevo metodo za pouk gluhoneme mladine ter jo uspešno uvedel tudi na ljubljanskem zavodu. Novega g. ravnatelja čakajo še težke naloge, pred vsem nujno razširjenje zavoda, ki je stopilo baš v poslednjem času že vendar enkrat v aktualni stadij, da
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH EV ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
ne bo ostajalo na stotine gluhoneme dcce brez pouka in vzgoje ter na ta način v neznosno breme domačim družinam in jav-n;m oblastveni. Prepričani smo. da jc prosvetna uprava s srečno roko in dobro od-
ločitvijo izbrala naslednika na zavodu, novega ravnatelja g. Mirka Dermelja. ki bo po svojih odličnih sposobnostih kos težki, toda nad vse hvaležni nalogi.
Pionir male živinoreje
Uspešno delo in bridke izkušnje idealista
Rejci malih živali, zbrani danes na zborovanju v Ljubljani, se oddolžijo spominu prvega rejskega organizatorja, pokojnega Antona Lehrmana.
Reja malih živali je pri nas doma, odkar se peča naš kmet s poljedelstvom. Poleg velike živine je gotovo v vseh ča-časih držal pri hiši perutnino, v hlevu kunce, na strehi golobe, pa tudi ovce in koze so bile cenjene pri njegovi kmetiji. Da bi se kaj posebno zanimal za razne pasme in vrste, za to naš kmet ni imel časa, Gojil je pač, kar je imel ter tudi izboljševal z naravnim odbiranjem najbolj-šil živali v plemenske svrhe. Med tem, ko so se v ostalih deželah že zgodaj pričeli ljudje zanimati za razne vrste reje malih živali, predvsem perutnine, se je v naših slovenskih krajih pričelo večje zanimanje za to gospodarsko panogo malega gospodarstva v letih od 1900, dalje.
V tistem času je živel med nami mož, ki se je vneto zanimal predvsem za perut-ninarstvo. Bil je to pokojni Lehrman Anton, prvi pionir na polju rejskega pokre-ta pri nas. Rodil se je leta 1876 kot sin železničarskega inženjerja. Obiskoval je Mahrovo trgovsko in obrtno šolo, kjer se je izučil rezbarstva. Prvo službo je nastopil kot zasebni uradnik. Leta 1900 pa se je preselil v Tržič kot uradnik v predilnici. Ves svoj prosti čas je posvečal socialnim študijem ter prišel na misel, da bi s poukom in vzgledom navajal revno ljudstvo k uspešni »mali živinoreji«, kakor je sam imenoval to panogo. Povod temu so bila njegova potovanja po tujih deželah, kjer je lahko opazoval velik napredek v reji malih živali. Pričel je hoditi okoli kmetov in delavcev, ki so imeli kake živali, jih poučeval ter jim navajal zglede iz tujine. Da bi bilo njegovo delo uspešnejše, si je tudi sam nabavil razne vrste perutnine, predvsem plimetke in or-pingtonke, race in gosi, ruske kunce in sanske koze. Doma je vzgajal živali ter jih dajal ljudem za pleme. Navajal je ljudi, naj opuste mešanico vseh barv kokoši in naj se oprimejo čistokrvnih in težjih pasem. V letu 1904 je ustanovil v Tržiču I. kranjski perutninarski zavod, ki ga je že takrat opremil z najmodernejšimi aparati za valenje, vzornimi kokošnjaki tn drugimi napravami. Iz Nemčije je dobil več vrst perutnine, od katere je oddajal valllna jajca naprej raznim interesentom. Imel je tudi po bližnji in daljni okolici Tržiča predavanja iz perutninarstva, reje kuncev in koz ter golobarstva. Znanja si ni pridobil samo teoretično, temveč tudi praktično.
Da bi mogel še bolj koristiti delavcem in malim kmetom, je začel maja 1906 izdajati slovenski mesečnik »Perotninar«. Naročniki so se oglašali iz vseh krajev, celo iz daljne Bosne in Dalmacije, tako da jih je bilo okoli 600. Pridobil al je tudi nekaj sotrudnikov, med njimi posebno vnetega g. Miklavčiča, veterinarja v škofji Loki. Lehrmanova zvesta žena Marjeta, ki še živi, mu je ves čas zvesto pomagala s tem, da mu je vsak mesec spisala okoli 600 naslovov in odpremila »Pe-rotninarja« naročnikom. Dve leti in sedem mesecev je list redno izhajal, potem je utihnil, ker ni bilo od nikoder pomoči, stroški tiska so stalno rasli, naročniki pa niso točno plačevali, kakor se godi dandanes še tudi pri našem »Rejcu«. Lehrman je med tem šel še dalje in ustanovil v Tržiču 11. novembra 1906 prvo slovensko društvo perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Občni zbor je bil številno obiskan. Kmetijsko družbo v Ljubljani je zastopal ravnatelj Gustav Pire. Društvo je štelo že tedaj 40 rednih članov. Za predsednika je bil izvoljen Lehrman. V posebnem prostoru je bila mala razstava živali, katere so po srečkah, ki so se prodajale med zborovanjem, razdelili med srečne dobitnike. Prodaja srečk
Gobe in gobarp
V zadnjem času smo imeli priliko čita-ti mnogo zanimivega in poučnega o gobah, toda o rasti gob in o praktičnim izvajanju gobarstva, kakor je pri nas na deželi v navadi, ni bilo še ničesar. Go-barstvo na Gorenjskem je staro. Spominjam pa se iz mladih let, da so naši stari gobarji poznali in uživail več vrst gob kakor jih uživamo danes. Stari gobarji pred kakimi štiridesetimi leti. ko ljudje še niso gob nabirali za proda jo, nego za uživanje in obenem za zabavo, so poznali in visoko cenili poleg jurčkov, ki jim Gorenjci pravijo gobani, tudi zelenč-ne, golobeke, srofke, ki so jih uživali sirove ali malo opečene kar pri pa s trškem ognju, lisičke, krempeljce in smrčke, na-zvane mavrohi. Za strupene so smatrali mušnice in kravice. ostale gobe pa za slabo užitne. Odkar pa ljudje nabirajo gobe za prodajo, pozna mladina edino le gobane in lisičke. Gobane razdelujejo v dve vrsti: oni z belimi klobuki so pšenični. tistim s temnimi klobuki, ki rastejo po gozdovih posebno jeseni, pa pravijo ajdovi gobani. Poleg nabiralcev gob za kupčijo imamo še druge gobarje, ki imajo nabiranje gob, skoraj bi lahko trdili, več ali manj za šport. Med temi so celo taki ki jim ni niti za to, da gobe jedo nego so srečni -kadar jih nabirajo. In vprav U, športni nabiralci gob so posebno navdušeni.
Poleg gospodarskih dobrin, ki jih nudijo gobe kot tečna in zdrava hrana, nabiralec gob uživa krasne ure v prirodi, posebno če jih nabira sam, ali v družbi prijateljev v pozno poletnih ali jesenskih dnelv dokler še ni ostra slana zatrla rasti gob.
Nabiralec gob pa ima tudi priliko opazovati izredno zanimive pojave v prirodi. Že rast gob je nekaj zanim vega in zagonetnega. Vzemimo za primer letošnje leto. čeprav je dež poleti in tudi v prvih jesenskih dne v. h močno zmočil tla gozdov in travnikov, gobe niso rastle. Mnogi so se šalil', da zaradi tega ne rastejo, ker • je v Ljubljani razstava gob in se boje : konkurence v lepoti. Splošno je prevladovalo mnenje, da letos ne bo gob. Takoj v pričetku jeseni je padla zelo ostra slana in sicer dve noči zapored. To je uničiio zadnje nade gobarjev. In že se je bilo zgodilo nekaj izrednega, nekaj, kar je zavrnilo staro gobarsko pravilo, češ da po hudi slani ne rastejo več gobani. V prvih dneh oktobra je postalo toplejše. V zemljo je prišla odjuga. kakor nazivajo ljudje tisti pojav, ko so n:č ne suši, marveč traja mokrina kljub toploti.
In vprav odjuga- ki jo ni blo v tekočem letu c'o jeseni, čeprav je nekajkrat močno deževalo, je privabila iz zemlje izredno veliko gob. največ lepih, črnih gobanov, ZnaMni znaki za odjugo so pomladi poleti in jeseni tudi ti. da prilezejo na dan močeradi in deževniki. Kakor po dežju, če ni od.iuge. ne rastejo gobe. tudi močeradov ni videti. Večkrat pa je še jasno, toplo in suho, in že pričnejo lesti izpod listja črnožolti močeradi. To je naj-gotovejši znak, da v zemljo stopa odjuga in da bo v kratkem nastopilo dolgotrajno deževje. Pa tudi pozimi se zgodi, da nastopi odjuga. Zgodilo se je že. daje bila. sredi zime tako močna odjuga, daje zbudila močerad'; in jih privabila iz zemlje. Odjuga zbudi tudi jazbece n medvede, poznajo jo dobro tudi ribiči. Prav ta-
ko, kakor na rast gob. vpliva odjuga izredno močno na ribe. k i so pri takih pri-rodnih jx>javih izredno živahne in požrešne. Odjuga močno vpliva tudi na mrčes-je in celo ruševca zmede, da prične gru-liti in pihati v pozni jeseni ali celo sredi zme veselo pomladansko pesem. To pa je zopet znak. da bo v kratkem izredno hudo snežilo. Morda bi kdo od učenih meteorologov znal pojasniti ta zanimivi pojav tudi s stališča znanosti? Ni izključeno, da je to celo v zvezi z elektriko, živali in rastline pač boljše čutijo kakor mi, zakrknjenci.
Tako zvani športni gobarji se zanimajo za rast gob. Nerazumljivo je, kako hitro rastejo gobe. Prav zato je že marsi-kak gobar zaznamoval male gobice pod listjem. Upal je. da mu bo vendar uspelo ugotoviti rast gob. Toda žal. taki poizkusi" so ostali brez uspeha. Skrbno je zakril gobar gobice s listjem. Ko je prihodnje jutro gobice odkrili, so bile prav take kakor prejšnji dan. In že zopet novo vprašanje: zakaj neki gobe niso rastle dalje, zakaj so zaostale? Taki pojavi so zbudili med ljudimi vraže: da goba neha rasti, če jo pogleda človeško oko ... Gobar pa si zastavi tudi to vprašanje: zakaj zrastejo nekatere gobe izredno velike, dočim večina gob doseže le srednjo velikost? Alt je to odvisno od tal kjer goba dobiva hrano, ali pa od prekratkega, za razvoj ugodnega vremena? Prav tako kakor rast sama, so zanimive tudi oblike gob. Zgodi se, da na klobuku večje gobe izraste popolnoma razvita mala gobica.
Vsak človek nima oči za gobe. Ne zadostuje. če veš kje rastejo gobe. Kdor ni za to in ne išče posebno pazljivo, ne bo našel gob. posebno ne v listnatem gozdu, kjer so rjave glavice gob take kakor listje. šele če gobe odtavaš ali odreže^ vi-
je tedaj vrgla 78 kron. Iz sejnega zapisnika prvega slovenskega društva perutninarjev je razvidno, da je društvo poslalo že istega leta svojega zastopnika v osebi pokojnega Lehrmana na kmetijski kongres na Dunaju. Priredilo je tudi po-kušnjo kunčjega mesa v propagandne namene. Dne 27. oktobra je društvo sklicalo I. vseslovanski shod perutninarjev in rejcev malih živali v Ljubljani v Mestnem domu, kjer je dalo županstvo dvorano brezplačno na razpolago. Društvo samo je tudi pristopilo kot član k Zvezi avstrijskih perutninarskih društev v letu 1907. V letu 1908 je društvo prejelo podporo 1000 K od vlade. Pomoč je bila povsem nepričakovana in je podprla usp>ešno delovanje. Na vabilo Kmetijske družbe je bilo sklenjeno pomladi 1908, da se preseli društvo v Ljubljano. O nadaljnji usodi društva zapisnik molči.
že leta 1907 se je Lehrman preselil s svojo družino v Bistrico pri Tržiču, kjer pa ni imel prilike za praktično udejstvovanje, pač pa je še naprej rapidno pisal in urejeval »Perotninarja«. Iskal je, kje bi dobil kako večje posestvo v najem, da bi obnovil perutninarski zavod. Ponujali so mu grad umetnika Vesela v Radohovi vasi na Dolenjskem, dalje Verbičevo posestvo v Logatcu. Po posredovanju ravna*-telja Pirca in živinozdravnika Miklavčiča je prejel ponudbo od dr. žerjava, naj pride v Ljubljano, kjer bi mu nudili vso pomoč za ustanovitev perutninarskega zavoda in zadruge. Istočasno ga je vabil pre-lat Kalan, da bi v Marijanišču upoljal kaj podobnega. Ker ni mogel vsem ustreči, se je prelatu Kalanu zahvalil. Nato se je preselil v Ljubljano m je v Zgornji šiški ustanovil moderen perutninarski zavod. Denarno pomoč sta nudila kavarnar Kra-pež in zet Ditrich, strokovno vodstvo pa je imel Lehrman sam. Navzlic raznim oviram je bil zavod kmalu urejen. Prvotno je bilo določeno, da bodo vsi trije enaki soudeleženci podjetja. Ker pa niso takoj v začetku napravili pogodbe, je zavod polagoma propadeL
Lehrman sam ni prejel dva meseca nobene plače, nakar se je izselil in nastopil službo kot korespondent pri tvrdki Mayer, kjer je bil komaj dobrih 5 mesecev, ko ga je razočaranje in stalno premišljevanje o trpki usodi idealista trpina priklenilo na posteljo. 11. aprila je zbolel, 29. avgusta 1910. pa umrl. Ko je umiral, je prispela na njegov naslov rešitev deželne vlade na njegovo prošnjo, da mu je podeljena služba učitelja za malo živinorejo z 200 K mesečne plače. Bila je to bridka ironija za moža, ki je vse svoje življenje posvetil edino svojemu narodu, želeč mu na ta način čim bolje in čim več koristiti.
Najbolje ilustriramo njega samega, ako navedemo notico iz Kmetovalca, letnik XXVII., kjer piše sledeče: Gospod Anton Lehrman ,prej strokovni vodja L kranjskega perutninskega zavoda v šiški pri Ljubljani, sedaj zasebni uradnik je umrl star šele 34 let. Pokojnik je teoretično in praktično razumel perutninarstvo, bil je pravzaprav edini slovenski resničen strokovnjak v perutninarstvu. Znanje si je pridobil s pridnostjo iz knjig, iz dolgoletnih praktičnih izkušenj in s potovanji. Ogledal si je najbolj sloveče nemške p>e-rutninarske zavode. Lehrman je bil ustanovitelj in predsednik I. kranjskega društva perutninarjev in ostalih rejcev malih žival! ter izdajatelj in urednik strokovnega lista: Perotninar. Umrli je bil ves zavzet za svojo stroko, žrtvoval je zanjo v prid splošnemu blagru več, kakor so mu dopmščale njegove razmere in, kakor se vedno godi v takih okoliščinah, skusil je grenko na sebi resnico prislovice: »Nehvaležnost je plačilo sveta!« Naj v miru počiva blagi mož, ki je znal samo dajati, a ničesar v svoj prid vzeti!
__ i (
---- i
diš p*ri gobanu debelo, belo stebla Pravi gobar najde košaro gob tam, kjer so iska^ li drugi gobarji in našli morda le dve alii tri gobe. Ljudje na deželi ae šalijo, da jQr pravi gobar tisti, ki najde gobe tam, kjer jih za druge ni. Gobarji so zelo nezaupv* Ijivi in navihani. Nihče noče izdati kraje,, kjer jih je dobil, niti najboljšim prijateljem ne. Med gobarji je prav taka zavist kakor med lovci, če je prostor splošno znan, preobrne gobar nekaj strupenih ali slabih gob, ali pa razreze slabo gobo ob poti zato, da bi odvrnil druge gobarje, češ je ta okolica itak že preiskana in sa gobe že pobrane.
Več gob kakor ljudje použijejo živali in sicer vse, od ličinke hroščka. ki ga komaj vidiš, do naših največjih gozdnih prebivalcev. Vse, prav vse gre za gobami. Za ličinko, ki je bila zaležena v gobo. prileze na gobo poiž. Gobo obgloda miška. Veverica odtrga gobico in smukne ž njo na deblo. Na drevesu natakne gobico na vejico. Tako nate kn jene gobice se posuše in so veverici za hrano v slabih časih. Gobe jč tudi zajec in bržčas tudi lisica n kuna, ki se jeseni največ hranita z gozdnimi sadeži. Jazbecu in medvedu gobe posebno dobro teknejo. O srnjadi je znano, da prebrska listje za gobami in si poišče celo take vrste, ki rastejo le v zemlji. Divji in domači prašiči posebno radi rijejo za gobami. O gamzih pripovedujejo planinski lovci, da gredo jeseni »gobati. S tem menijo, da se s pečevja preselijo v gozdove cele črede zato, da uživajo gobe. Divjad uživa razne vrste gob. toda kakor se vidi po Obgrizeniih ostankih, so ji najljubši debelostebli juički. Da bi pa ptice jedle gobe, menda ni znano. Kokoši in race jih nočejo in bržčas tudi druge ptice ne.
»JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
F. T. — M. — Za leto 1939 ste radi odmere pridobnine svojčas uveljavili vse zakonske pogoje, po katerih bi vam morala biti zato leto kot malemu obrtniku pridebnina pavšali rana. Davčna uprava pa na pavšalizacijo pridobnine ni pristala ter je ocenil davčni odbor čisti dohodek vaše obrti na 7.500 din. Vprašujete nas, kdo ima pravzaprav pravico za pavšalizacijo pridobnine, in kaj naj storite, da bo Vaši zahtevi ugodeno. — v svojem pismu navajate med drugim tudi, da zaposlujete v svojem obratu »dvoje delovnih moči«. Ne omenjate pa, ako uporabljate pogonske stroje in ako delate samo z ročno močjo. Finačni zakon za leto 1937/38 je čl. 59 zak. o neposr. davkih smiselno dopolnil. Med male obrtnike (pavšaliste) je namreč prištevati samo tiste obrtnike, ki delajo z ročno močjo, brez uporabe pogonskih strojev in z največ dvema pomočnikoma. Da-li pa je oseba, ki jo zaposluje mali obrtnik, pomočnik, se presoja po dotičnih določbah zakona o obrtih. Učenci (vajenci) se nikoli ne smatrajo za pomočnike. Ako torej ustrezate vsem pravkar navedenim pogojem, bi Vas morala davčna uprava kot malega obrtnika pavšalirati z letno pridobnino 240.— din, poleg tega pa še za vsakega pomočnika z zneskom po 120.— din, ker šteje vaš kraj nad 10.000, a ne presega 20.000 prebivalcev, če pritožbenega roka (30 dni od prejema plačilnega naloga) še niste zamudili, vložite potom pristojne davčne uprave proti odmeri pridobnine na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani priziv, ki ga taksirajte s 30 din! —
»Družba«. — Na vaše ponovno vprašanje vas opozarjamo, da se odmerja začasni minimalni davek po vloženi glavnici s stop njami, določenimi v tretjem stavku drugega odstavka v t. I. čl. 86. zak. o neposr. davkih, če pa ni vložene glavnice, se odmeri začasni minimalni davek po določbi tretjega odstavka v isti točki I. čl. 86. zak. od čiste imovine, in sicer s stalno stopnjo 2 pro mille. čista imovina je presežek celotne imovine in terjatev proti celotnim dolgovom. Opozarjamo pa pri tem, da minimalni davek ne sme nikdar biti manjši »d davka, izračunanega po vloženi glavnici v smislu poslednjega stavka drugega odstavka v t. L čl. zak. Ker v svojem pismu zakonske določbe sami navajate, smo oe omejili samo na splošno pojasnilo.
»Svinjska trgovina«. — Na vaše obširno pismo Vam sporočamo, da se dele kmetovalci, ki se bavijo s pitanjem in prodajo svinj v dve kategoriji: a) v kmetovalce, ki svoje svinje redijo na svojem posestvu in jih krmijo izključno s pridelkom svojega posestva, kupujejo pa samo dopolnilno krmo kakor sol, različne odpadke in slično. Ti kmetovalci niso zavezani plačilu pridobnine, če prodajajo na ta način pitane svinje; b) v kmetovalce, ki poleg svinj lastnega priredka tudi še kupujejo nepi-tane svinje in jih redijo, pa jim krma z njihovega posestva zanje ne zadostuje, marveč jo morajo nabavljati od drugih proizvajalcev. Ti kmetovalci so zavezani plačila pridobnine na dohodek s pitanjem in prodajo teh svinj. To pojasnilo je izdalo fin. ministrstvo k čl. 42. zak. o neposr. davkih že leta 1936. Nadejamo se, da boste sedaj razumeli, zakaj Vas je davčna uprava obdavčila s pridobnino.
M. C. — T. — Davčna uprava Vas je radi davčnih zaostankov eksekvirala ter Vam je zarubila kravo in nekaj dragih predmetov. Zaostanka pa pri najboljši volji ne morete poravnati, ker razun poljskih pridelkov, ki jih še niste mogli vnov-čiti, nimate na razpolago nobenih dragih sredstev. Vprašujete nas, kaj bi ukrenili, da ustavite dražbo zarobljenih predmetov. — Kakor smo informirani, je novi g. fin. minister izdal vsem davčnim obla-stvom nalog, da radi nizkih cen poljskih proizvodov ne nadaljujejo izvržb radi neplačanih davkov. Po našem mnenju torej davčna uprava izvršilnega postopka ne bo nadaljevala in dražbe zarubljenih predmetov ne bo razpisala. Radi sigurnosti pa Vam nujno svetujemo, da se pri pristojni davčni upravi osebno informirate.
»Dobrodelnost«. Na Vaše vprašanje Vam sporočamo, da se prostovoljni prispevki podjetij v obče koristne namene v smislu razpisa min. financ z dne 20. I. 1938 št. 88.672/37 ne morejo smatrati za odbitne jflostavke, ker bi bila taka oprostitev nasprotna temeljnim načelom zakona o neposr. davkih.
Pravna
E. A. L. V službi dobavite nagrado kot dnevničar, pa bi radi vedeli, kaj se vam isme zaseči z izvršbo. — Ker niste aktiven državni uslužbenec, se vam sme od vaše-pa zaslužka, ki ga prejmete na podstavi službe, zaseči z izvršbo le % vaših čistih prejemkov, toda z omejitvijo, da vam mota ostati vendarle din 20.— na dan čistih, r— Odgovor na drugo vprašanje boste dobili pismeno.
»Radovednež«. V Vaši okolici, ki je narodno nezavedna, si npajo gotove osebe tako Izzivati, da njih postopanje žali narodni čut v okolici. — Naznanite izzivača orožniški postaji ali pa naravnost sreske-mu načelstvu. Dne 28. IX. 1939 je izšla banova uredba o ohranitvi javnega miru in reda, posebno radi varovanja popolne nevtralnosti. Po tej naredbi je prepovedana uporaba znamenj in slik, kot tudi prepevanj pesmi in igranje godb, ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne za propagando, v korist ali škodo katerekoli vojskujoče se države. Prekrški proti tej naredbi so kaznjivi z denarno globo od din 10.— do din 1.000.— v primeru neplačila v roku, ki ga odredi oblastvo ali pa z zaporom od 1—20 dni. Naredba je stopila v veljavo dne 4. X. 1939.
»Zavarovanje«. Ker nimate nikakega zaslužka in sredstva za plačevanje premije za zavarovanje Vaše osebe, menite, da Vas zavarovalnica na plačilo sploh ne more tožiti. — Vaše mnenje je popolnoma napačno, ker zavarovalnica more vtožiti premije, ki so že zapadle po zavarovalni pogodbi in jih še niste plačali. Ker obvez-nos do plačila priznavate, boste v primeru tožbe obsojeni tudi na plačilo stroškov, ki so na^li zavarovalnici zaradi vložene tožbe. Na kakšen način bo pa po pravomočni sodbi zavarovalnica prišla do plačila, je odvisno od tega, kdaj bo zoper Vas predlagala izvršilno (rubežno) postopanje. To se zavarovalnici gotovo ne bo izplačalo storiti prej, preden ne poizve za kako Vašo primerno imovino. ,
C. G. B. M. Kaj in koliko zahteva 15-letna deklica od svojega nezakonskega očeta. — Od svojega nezakonskega očeta ima otrok pravico zahtevati oskrbo, vzgojo in preskrbo, primerno njegovi imovini. Ako je oče državni uslužbenec, bo mogla deklica po dovršitvi osnovne šole zahtevati, da prispeva oče k njenemu šolanju ali pa k učenju kake obrti. Najbolje je, da izrazi svoje želje kakemu varstvenemu sodniku, ki bo o njenih predlogih zaslišal nezakonskega očeta in mu nato naložil vse, kar je z otrokovo preskrbo v tem primeru najbolj primerno.
B. F. Lj. Po kolikem času nimate več pravice tožiti nasprotnika, ki vas je raz-žalil. — Kazensko postopanje se glede razžalitve more začeti samo, če je vložil raz-žaljenec — zasebni tožitelj tožbo v treh mesecih od dne, ko je zvedel za storjeno kaznivo dejanje ln za storilca.
»Obubožana notarska vdova«. Ali morete dobivati rodbinsko pokojnino poleg matere, ki je vdova državnega uradnika.
—	Ako Vaš oče, ki je bil državni uradnik umrl po 31. m. 1931., ko je bil uveljavljen novi zakon o uradnikih, morete v primeru, da ste ostali po smrti Vašega moža notarja siromašni, poleg matere dobivati rodbinsko pokojnino po Vašem očetu. Bivati morate z materjo v skupnem gospodinjstvu. Napravite prošnjo na dotični urad, pri katerem je služboval Vaš oče pred smrtjo in jo opremite s potrebnimi dokazili .
K. A. Domžale. Pek vam je pokvaril pri sušenju večjo količino hrušk in jabolk, pa vam noče plačati zahtevane odškodnine.
—	Tudi za znesek din 37.50, kolikor imate po vašem zatrdilu škode radi sežganih krh-ljev, morate vložiti proti dotičnemu peku tožbo, ako Vam ne plača zlepa. Kot ve-ščak je odgovoren, če dela ne izvrši tako, kakor mu je naročeno. Zapretite peku s tožbo in če še ne plača, ga povabite na uradni dan k pristojnemu sodišču radi poravnave, če bi se pa ne zglasil. vložite tožbo. Tudi potom odvetnika ga morete tožiti.
»Rado«. Občinski tajnik je ponaredil podpis v službenem spisu. Kakšne posledice ga morejo zadeti. — Vsak državni uslužbenec, za katerega se smatra, pa tudi oseba, ki je v službi pri samoupravnem oblastvu je kaznjiv s strogim zaporom ali z navadnim zaporom, ki more biti celo višji od enega leta, ako postavi v službeni spis ali v službeno listino karkoli neresničnega. Kaznivo dejanje mu ne more odpustiti predsednik občine, ker se preganja po službeni dolžnosti. Ker dotičnik še ni bil kaznovan, bo morda kaznovan pogojno, ako bo razsojajoče sodišče smatralo, da je vreden te milosti, kar Vam pa ne moremo v naprej zagotoviti. Od občinske uprave bo odvisno, ali bo obdržala takega uslužbenca še nadalje v službi, sama obsodba radi tega dejanja mu pa še ne onemogoča navedenega službovanja.
V. Ravnihar. Pošljite točen naslov, da vam odgovorimo pismeno.
Kmetijska
Molža krave pred kotitvo
J. š. O. Naša krava molze do zadnjega dne pred porodom. Nekateri pravijo, da ni dobro molzti do zadnjega, drugi mi zopet svetujejo, da je to potrebno, ker se sicer vime vname.
Svetujemo Vam, da opustite molžo vsaj 6 tednov pred porodom. Čeprav ima krava še veliko mleka do zadnjega, kakor pravite, se ni treba bati, da bi se vnelo vime. Vse mleko, ki ga jemljete kravi v tako visoki brejosti. je last mladiča. V tem času je tele že tako razvito, da uporabi samo veliko hrane. Poleg vsega pa morate prizanašati kravi sami, da si pred kotitvo nekoliko opomore.
Sadne tropine kot krma
P. E., Gor. M. Kako bi se najboljše izkoristile sadne tropine? Ali imajo kakšno hranilno vrednost za polaganje govedu in svinjam?
Sadne tropine izkoristite lahko na več načinov, n pr. za žganjekuho, kakor Vam je že znano Dalje služijo tropine tudi kot hrana govedu in za pripravo kisa Sadne tropine vsebujejo nekaj beljakovin, sladkorja in surovih vlaken. Krmite jih lahko govedu, in sicer dnevno nekrat v obroku mesto ostale krme. Prašičem jih ne polagajte, ker so surova vlakna za svinje ne-prebavna.
Tropine za polaganje govedu morajo biti sveže, torej ne plesnive ali nagnite. Kar ne morete sproti pokrmiti, naložite v jamo ali pripravno posodo, ki se dobro zapre. Po nakrmljenju osnažite jasli vseh odpadkov tropin.
Cešpljeve tropine pa ne priporočamo ne za govedo in ne za prašiče. Cešpljeve koščice so zelo nevarne za govedo, ker lahko ranijo prebavila. Poleg tega pa je v ko-ščicah neke vrste strup, ki tudi škoduje živini.
L. K. L. D. Pripravili ste si nov hrastov ' sod, samo pomotoma ste vzeli mesto žve-plene solno kislino. Kako bi zdaj to popravili?
Ker se vam je to pripetilo takoj pri prvi prekuhi in ste potem sod še večkrat . izprali z vodo in ga imeli celo par dni z j njo napolnjenega, je skoro gotovo da v j sodu ni ostala nobena sled po solni kislini. Učinek solne ali žveplene kisline na čreslovino pa je tako rekoč isti. Priporočamo vam za vsak slučaj, da sod še par-krat izperete in poskusite vodo, ki jo iz-lijete, kak okus ima.
Shranjevanje grozdja preko zime.
L S. O. Kako naj hranite grozdje, da bo ostalo sveže preko zime?
Grozdje za konzerviranje mora biti popolnoma zrelo in zdravo in se mora shraniti v suhih shrambah, kjer vlada po' možnosti čim enakomernejša temperatura. Postopate tako: Grozd odrežete s trte tako, da se drži na njem še pedenj dolg kos trsa. Oba konca trsa pomočite v vosek ali parafin in obesite gozd na vrvico. Lahko odrežete mesto enega grozda celo prevez, vendar pa se grozdi ne smejo dotikati. Od začetka morate shrambo kake 3 tedne dobro zračiti, pozneje pa morate prepih preprečiti in grozdje varovati pred naglimi spremembami temperature, ki seveda ne sme pasti izpod 0° C, da grozdje ne zmrzne. Drugi način shranjevanja grozdja pa je, da pustite grozdje čim dalj na trti in ga odrežete pred nastopom mraza. Na obeh straneh naj bo za 1—2 pedna od grozda trs. Godnji konec trsa pomočite v
vosek ali parafin (s tem preprečite izhlapevanje vode), spodnji konec trsa pa vtaknete skozi preluknjan zamašek v steklenico, v katero ste dali nekaj zdrobljenega oglja. To oglje hrani vodo pred gnilobo. Odprtino na zamašku okrog trte dobro zaparafinirajte. Gnile jagode oberite in pazite, da se grozdi med sabo ne dotikajo.
Predelava gnilega grozdja.
K. V. č. Po tem deževju vam je začelo grozdje precej gniti. Vprašujete, če se da tudi iz takega grozdja napraviti kaj prida vino in kako naj to napravite.
Pripravite to na sledeči način: Ob trgatvi takoj sortirate zdravo grozdje od gnilega, med katerega spada tudi plesnivo in od peronospore napadeno grozdje. To grozdje predelate v vino tako: Prešate ga na posebni stiskalnici če pa te nimate, pa izza prešanja gnilega grozdja stiskalnico dobro operite z vročo in mrzlo vodo. Mošt nato prelij ete v sod, ki ste ga prej temeljito zažveplali tik pred prelivanjem mošta. Na sodček 100 1 daste najprej dve ploščici žvepla, ko sta zgoreli, vlijete takoj. še v žvepleni dim, kakih 20—30 1 mošta, sodček zaprete in dobro povaljate, da žveplo uniči glivice plesni in gnilobe. Na to vlijete novo količino mošta in zažvep-late z dvema ploščicama. To ponavljate, dokler ni sodček poln. Cim bolj zažveplate tem bolj gotovo je. da bodo povzročitelji gnilobe in plesnobe uničeni in da bo vino zdravo. Tako steriliziran mošt morate v dveh dneh pretočiti ali k zdravemu moštu, ali pa v poseben sod. če ga imate veliko. V tem slučaju morate v sterilizirani mošt vliti nekaj litrov kipečega zdravega mošta.
Lada: 17 let ste stari. Perila dosedaj še niste dobili. Vzrok temu nedostatku so lahko bolezni splošnega značaja n. pr. je-tika, krvne bolezni i. t. d. Poleg tega Je tudi lahko vzrok nezadosten razvoj Jajčnikov. V vašem pismu ne najdem opore ne za eno, ne za drugo domnevo. V ostalem to tudi ni važno, ker morate itak k zdravniku zaradi natančnega pregleda in zdravljenja.
K. K.: Po moji sodbi ste zanosili. To domnevam zlasti, ker opisujete, da so vam nabrekla prsa in da imate neke čudne slabosti. Ako vaši datumi držijo, boste čez 14 dni že čutili prve gibe otroka.
M. D. P.: V glavnem je sedaj kopališka sezona že pri kraju. Letos torej zdravljenje v kopališču odpade. Začasno vam priporočam tople obklaake in kopeli. Spomladi pa pojdite v Dolenjske ali čatežke toplice!
K. P. L.: Po poklicu ste krojaški pomočnik. Prebavo imate slabo, jezik je obložen. Včasih kašljate. — Mislim, da so vse težave v zvezi z vašim poklicem, v katerem nimate nobene prilike, da se dodobra pregibate in globoko dihate. To morate pač nadomestiti izven delovnih ur. Svetujem, da pričnete telovaditi. Nedelje m praznike pa porabite za izlete. Na ta način mislim, se boste kmalu popravili.
Rado: Ker mesečni ciklus ni povsem reden, ni mogoče brez dalnjega aplicirati poznane metode. Obširneje vam na tem mestu ne morem razlagati. Svetujem, da si nabavite tozadevno brošuro, kjer dobite pobližje podatke, tudi za vaš primer.
Nesrečna: Vzrok izpuščajev po obrazu je lahko neredna prebava in malokrvnost. V vašem primeru se zdi, da je oboje Priporočam. da najprej uredite svojo prebavo. Hranite se mesec dni samo vegetarijansko t. j. brez mesa in mesnih juh. Poleg tega pijte železnato vino. Za umivanje obraza uporabljajte žvepleno milo!
Pritisk krvi 1883: Mislim, da se vam je ponovno nabralo maslo v sluhovodu In da morate ponovno k zdravniku, da vam iz-pere uho. Proti krvnemu pritisku priporočam malo slano, brezmesno hrano. Enkrat tedensko imejte tkzv. kompotni dan, ko ne vžijete drugega kot 1 liter kompota dnevno.
šipek: O poapnenju žil sem že večkrat pisal, zato ne bom ponavljal. Kar se načina življenja tiče, preberite gornji odgovor.
Maribor I. V.: 65 let ste stari. Vedno ste imeli neredno prebavo Sedaj se sploh ne upate večerjati, ker imate vsled pritiska plinov težave s srcem. — Izgleda, da v vašem primeru nedostaje prebavnih sokov, ki bi prebavljali ogljikove hidrate. Med te štejemo predvsem kruh, močnate jedi, sadje" posebno pa stročnice (fižol). Teh stvari se morate v bodoče ogibati. Uživajte torej bolj mesno hrano. Jejte izdatneje samo zjutraj in opoldne! Zvečer pa popijte samo mai^ — Sitosti, ki bi jih even-► lno imeli, so samo provizorične. Orgf nizem se kmalu navadi na nov način prehrane in počutili se boste bolje.
Pričakujem: Po mojem mnenju je vašemu stanju krivo vnetje, na katerem trpite. To je najpogostejši vzrok takih pojavov. So pa tudi še drugi momenti. V stanju v kakršnem ste, vam domača zdravila ne bodo pomagala. Obrniti se morate na zdravnika!
Radikalno zdravilo: če odgovarjajo vaše navedbe istini, potem spada dotična oseba v roke psihijatra, ki bo odločil o nadalnji usodi.
Kakor poroča oficielni organ nemške šahovske zveze, bo nemška reprezentanca na olimpiadi v Buenos Airesu ostala radi vojne nedoločen čas v Južni Ameriki. Tudi druge reprezentance iz Evrope se menda še ne vračajo, kakor je bilo predvideno po prvotnem programu. V Evropi je vojna seveda popolnoma ustavila šahovsko življenje. Velemojstri so se večinoma zatekli v nevtralne države. Tako poročajo, da sta Flohr in Spielmann sedaj v Stock-holmu. Flohr se baje vrača v Rusijo. Vrsta pariških mojstrov, ki so bili preje nemški in avstrijski državljani (med njimi Honlinger in Orbach), se je zatekla v Švico.
Z olimpijade v Buenos Airesu je še naslednja partija.
GRttNFELDOVA OBRAMBA Bell: Grao (Argentini**).
Črni: Mikeaas (Litva).
1.	d 2—d4
2.	c2—c4
3.	Sbl—c3
4.	Lcl—f4
5.	e2—e3
6.	Ddl—b3
Sg8—f6 g7—g6 d7—d5 Lf8—g7 0—0 c7—c5
Vse to je dobro znana varianta, med drugim iz partije dr. Vidmar - Kostič v Zagreba
7.	c4:d5	c5:d4
8.	e3:d4	e7—e6!?
Navadno so doslej igrali tu Sbd7 in nato Sb6. Poteza v partiji, ki žrtvuje več kmetov za razvoj, je nova. Ce je korektna. ni popolnoma sigurno.
9.	Sgl—f3?
To je prav gotovo preveč bojazljivo. V poštev prihaja 9. d6, še bolj pa 9. de6:t Le6:. 10. Db7:, Sbd7, saj dami na b7 ne preti nobena nevarnost. Res je črni za dva kmeta manj zelo dobro razvit.
9. —	Sf6:d5
10.	Lf4—e5	Sb8—c6
V	poštev prihaja tudi f6. Črni pa ima prav. da se ne boji zamenjave kraljevega lovca, ker bo beli tu komaj kdaj prišel do napada.
11.	Le5:g7	Kg8:g7
12.	Lfl—b5
Zamenjava na d5 ni bila več možna, ker bi s Te8 črni potem preprečil rohado.
12.	—	Sc6—a5
13.	Db3—c2	b7—b6
14.	0—0	Lc8—b7
15.	Dc2—d2	Sd5:c3
16.	Dd2:c3?
Beli je stal vsekakor že slabše. S 16. bc3: pa bi si bil vsaj kril izoliranega kmeta d4, ko že razbitja kraljevega krila ni bilo mogoče več prav preprečiti.
16.	—	Ta8—c8
17.	Dc3—d3	Lb7:f3
18.	g2:£3	Dd8—g5+
19.	Kgl—hI	Tf8—d8
20.	Lb5—a6	Tc8—c7
21.	Dd3—e3	Dg5—f6
22.	Tfl—dl	Tc7—d7
23.	Tal—cl
Proti kombiniranemu napadu na oslabljeno kraljevo krilo in točko d4 ima beli samo še taktična protisredstva. Sedaj bi na Td4: sledili 24. Td4:, Td4:, 25. Tc7 in beli bi še dobil kmeta nazaj.
23.	—	Sa5—b7!
Skakač na a5 ni stal dobro.
24.	b2—b4	Sb7—d6
25.	La6—d3	Sd6—f5
26.	Ld3:f5	Df6:f5
V	sedaj nastali poziciji je beli, kakor se kmalu pokaže, brez pomoči.
27.	Tdl—d2	Df5—f6
28.	Tel—dl	Td7—d5
V	trenutku, ko so vse bele figure vezane na obrambo točke d4, odloči črni z napadom trdnjav na kraljevem krilu.
29.	De3—e4	Td5—f5
30.	Td2—d3	Td8—d5!
31.	Kgl—g2	• Tf5—f4
32.	De4—e3	Df6—h4
33.	Td3—a3	a7—a5
34.	b4:a5	b6:a5
35.	De3—c3	e€—e5
Končno pade točka d4.
36.	Ta3:a5?
Se težka napaka
36 —	e5:d4
Beli se vda
Na poteze z damo sledi seveda Dg5+ in nato Ta5:.
Vasja Pire.
I
Dne 7. t. m. je umrl v Mar.boru sodnik okrožnega sodišča g. Emil Kramer, star 53 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let ena najmarkantnejših osebnosti v našem šahovskem življenju. Zadnja leta se radi bolezni ni več šahovsko udejstvoval. Kot praktični šahist je dosegel svoj največji uspeh na nac. amaterskem turnirju v Novem Sadu 1. 1923, kjer je delil I,—III. mesto z gg. St. Ciričem in Furlanijem. Dolgo časa je bil tudi prvak Maribora, pred tem je štel med najboljše graške šahiste. Bil je igralec izrazito kombinacijskega tipa ter je spadal nedvomno med naše najboljše amaterje, z mojstrsko močjo. Se bolj se je udejstvoval kot šahovski organizator. Bil je več let predsednik Mariborskega š. k.-a, nekaj časa tudi podpredsednik J. š. saveza. Organiziral in vodil je naš prvi mojstrski turnir v Rogaški Slatini 1. 1929 ter mnogo drugih manjših, tudi med- i narodnih prireditev. N. v m. pJ	I
Nedelja, 15. oktobra
Ljubljana 8.15: Duet kitar. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.15: Verski govor. — 10: Skladbe za violino in klavir. — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra.— 12: Kvartet sester Stritarjevih, na harmoniki spremlja g. Stanko Avgust. — 13: Napovedi. objave. — 13.20: Operni trio. — 17: Kmetijska ura: Kmetska navodila in tržna poročila. — 17.30: Domači zvoki.
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: O seniskih uskokih. — 19.40: Objave. — 20: Revni sorodniki, zabavna zgodba v v4 slikah. — 20.30: Pevski kvartet »Fantje na vasi«. — 21.15: Klavirske skladbe. — 22: Napovedi, poročala. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra.
Beograd 18: Radijski orkester. — 19.40: Ljudska godba. — 20: Iz Kalmanorve operete »Knežnja čardaša«. — 21.40: Lahka godba. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Recitacije. — 21: Zabaven spored. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 17.05: Lahka godba orkestra. — 20.30: Koncert orkestra. — 21: Prenos Pizettijeve opere »Fedora«. — Dunaj 15: Pester spored. — 17.50: Klavirski trio. — 20.15: Popularne melodije.
—	22.50: Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.20: Koncert velikega orkestra. — 23.15: Koncert solistov. — 24.15: Nočni koncert. — Miinchen 20.20: Kakor Berlin.
—	Pariz 19.30: Koncert velikega orkestra. — 20.10: Operna glasba. — 21.50: Plošče. — Rim 19.40: Lahka godba. — 20.10: Gledališki večer. — 22.10: Plošče.
—	23: češka glasba.
Ponedeljek 16. oktobre
Ljubljana 7: Plošče. — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Plošče. — 12: Lahka glasba. — 12.30: Poročila, napovedi. — 13.12: Odlomki iz slovanskih oper (plošče). — 14: Poročila, napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Zdravstvo mladostne dobe (dr. A. Brecelj).
—	18.20: Poskočnice (plošče). — 18.40: Cedadski rokopis. — 19: Napovedi, poro- i čila. — 19.20: Nac ura: Razvoj slovenske- I
ga športa. — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Napovedi Haydnovega
oratorija »Stvarjenje«. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar jeva, gg. Alojzij Gostiša in Anton Orel ter Radijski orkester.
Beograd 18.20: Koncert orkestra. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Večer hrvatskih skladateljev. — 20.40: Flavta. — 21: Petje.
—	21.40: Komorna glasba. — 22.10: Plesi s plošč. — Zagreb 17.15: Bosanske sevda-linke. — 17.45: Klavirske skladbe. — 20: Lahka glasba. — 20.30: Kompozicijski večer. — 21.30: Koncert solistov. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Lahka godba s plošč. — 20J10: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Vesele skladbe.
—	23.15: Češki skladatelji. — Dunaj 17: Komorni koncert. — 20.15: Ura vesele glasbe. — 21.30: Virtuozne skladbe. — 22.50: Lahka godba. — 24.15: Kakor Berlin. — Berlin 20.10: Drobne melodije. — 21: Simfonična glasba. — 22.20: Koncert velikega orkestra. — 24.15: Nočni koncert.
—	Miinchen 20.15: Kakor Berlin. — Pariz 19.10: Koncert orkestra. — 20: Revijski večer. — 21.40: Lahka godba. — 22.10: Plošče.
Novi orehi
Posetnica
R. PROPIS
Niš — V. Kikinda
Kaj je ta gospod po poklicu?
Izločilnica
SVAT - KRAK - SLAVA - PERUT « SANJE - STAVA - PILAT - KRANJ -SVILA - KORAK - ADRIJA - VANDA -ITALIJA - SKLAD
Iz vsake besede vzemi eno črko, da nastane nova beseda. Izločene črke ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika.
Ponudba
Gospodična Ocvirkova je sestavila ponudbo za službo strojepiske v veliki trgovini. Ko jo hoče prepisati na pisalnem stroju, pa s strahom ugotovi, da je črka »n« na pisalnem stroju odlomi j ena. Ker nima nobenega drugega pisalnega stroja na razpolago, ji ne ostane nič drugega, kakor da izpremeni svojo ponudbo tako, da ni v njej nobene črke »n«. Poskusite ji vi pri tem pomagati in sestavite kakšno zmiselno prošnjo za službo, ki ne vsebuje nobene črke »n«.
Skrivalnica
STUDENEC - SENATOR - RADMIRJE • PESNIK - SVETILNIK - TALIJA -
PAVLINA - ZADREGA - SARDINIJA
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor.
Rešitve, napisane na dopisnici, je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stri« Matic spet razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strt! orehi
Posetnica: Tovarniški ravnatelj.
Prem tkalnica: Korotan, Aravija. Pala-van.
Skrivalnica: Šiba novo mašo poje.
Izpremenilnica: Ksaver Meško.
Med reševalce je stric Matic razdelil osem knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji:
Franc Sedlar, Nožice 17, Radomlje pri Kamniku, Božiča Štibler, Velike Lašče, Josip Zidanik, Slap pri Vipavi 40 in Milica Breže, Juršinci pri Ptuju dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«.
Peter Šinkovec, Ljubljana, Verstovško-va 6. Slavka Dakskobler, učiteljica. Mon-tichiari, prov. Brescia, Konrad Simnic, Cankarjev trg 1 Vrhnika in Fran Pervanje, Polje 3 pri Idriji pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
Zlogovnica št« 105
Sestavi iz naslednjih 74 zlogov: A, AL, AN, BIJ, BLI, BO, BRL BRO, CA, ČEN, DAM, DE, DER, DLJ, DO, E, EL, ER, EU, FU, GIZ, GLAS, GNED, I, IB, IR, JA, JEK, KE, KI, KER, KOP, KUT, LI, LJA, LO, LOV, ME, MEV, MRAV, MU, NE, NEČ, NI, NO, NON, NOS, O, OD, ON, OV, PI RA, RAZ, RE, RO, RU, SA SED, SEN, SKER, SO, TAJ, TE, TEV, TI, TRI, TU, VI, WE, ZA, ZUM, 2E, ŽIČ 37 besed pomena: 1. Kle-mentova opera; 2. prvina; 3. človek v nežni dobi; 4. praznik; 5. domača žival; 6. objektivni prirastek; 7. reka v Rusiji; 8. Svenssonova povest; 9. ena Izmed besed umirajočega Kristusa; 10. norveški pesnik-dramatik (* 1828., t 1906.); 1L bojno skrivališče; 12. kuhinjška posoda; 13. padavina; 14. vrnjen glas; 15. krajevni bli-žnjik; 16. svetovni šahovski mojster — Nizozemec; 17. žlahtni plin; 18. zadružno živeča živalca; 19. bistveni del gledališča;
20.	orožje nekaterih žuželk; 21. drevo; 22. ptič; 23. vrsta noja v Novi Zelandiji, tudi: finski pesnik (• 1834., t 1872.); 24. planina nad Boko Kotorsko; 25. redka zemlja; 26. čistilna priprava; 27. pripadnik turško-tatarskega nomadskega naroda v Rusiji; 28. izumrlo slovansko pleme, 29. vrsta jelena; 30. otočje zapadno od Nove Gvineje; 3L obnarodovanje; 32. toaletni pribor; 33. kost; 34. rusko-mongolsko mejno gorstvo; 35. mesto na Aljaski; 36. no-votnica človeškega duhd; 37. kitajski lirik (* 712., t 770) — da bodo dale začetne in končne črke od zgoraj navzdol Jurčičevo misel — vodnico.
Rešitev križanke št. I04
Vodoravno: 1. svečanost; 9. potek; 10. bar (Bar); 11. oder; 12. Loti; 13. mar; 14. rojak; 15. ir (Ir = iridij); 16. kes; 17. No; 18. Ormož; 20. ep; 22. Ibsen; 24. kor; 26. pik; 28. lopar; 31. ta (Ta = tantal): 33. brnja; 34. as (As = arzen); 36. oda; 37. he (He = helij); 38. plast; 40. kov; 41. sito; 42. Lika; 43. oko; 44. Ravel; 45. Dalmacija.
Navpično: 1. spominek; 2. vodar; 3. eter; 4. čer; 5. ak; 6. oboj; 7. satan; 8. trikot; 12. losos; 14. Rembrandt; 16. kri; 19. žep;
21.	pol; 23. nit; 25. rob (Rob); 27. Kale-vala; 29. proso; 30. rja; 32. rapsod; 35. slika; 37. hokej; 39. atol; 40. kivi (Kivi); 42. lac; 44. Ra (2. = radij).
Postani in ostani Član Vodnikove Aruibel
•Vasa ženska stran
žene o naši severni meji
Na nedavnem občnem zboru slovenskega dela Jugoslovenske ženske zveze, ld smo o njem v »Jutru« že obširneje poročali, je obravnavala ga. Jela Levstikova razmere in potrebe naše severne meje. Po njenem poročilu posnemamo naslednje misli:
Naše meje bi se niti ob dvajsetletnici ce spomnili tako temeljito, če bi nas k temu ne bili prisilili mednarodni dogodki. Prvi greh, ki smo ga zagrešili nad našimi obmejnimi kraji že od vsega početka, je bil ta, da smo prepustili vse narodno delo v njih času in redkim posameznikom, ki pa sami niso imeli ne dovolj moči, ne dovolj sredstev, a tudi ne zadostne moralne in tvorne podpore iz zaledja. Vseh dvajset let se za mnoge teh krajev gospodarsko in socialno ni nihče brigal. Za dvig vasi na gospodarskem, kulturnem, moralnem in zdravstvenem polju ni bilo storjeno skoraj ničesar. Koliko je bilo bnge za modernizacijo in racionalizacijo sadjarstva, vrtnarstva, travništva, živinoreje posebej ob meji? Prevelik del naše inteligence ne najde nič več skupnega s preprostim človekom, najmanj še z onim ob meji, ki mu je zlasti v zadnjih letih gospodarska kriza do skrajnosti utesnila življenjske možnosti. Čista resnica je, da mnoge, premnoge rodbine tam gladujejo, gladujejo v najhujšem pomenu besede. Naša bitna narodna vprašanja bi se morala reševati vsepovsod z veliko kretnjo, z največjimi dotacijami, ne pa zgolj s članarino in malenkostnimi podporami. Nujno pa naj bi se izvršili naslednji ukrepi:
Čim bolj velikopotezno naj se začno in izvajajo javna dela. Vsako večje obmejno naselje naj dobi pošto s telefonom in telegrafom. Čim prej naj se uresniči načrt železnice Maribor—Ljutomer preko Slovenskih goric.
Našim zadolženim obmejnim posestnikom naj se nudijo brezobrestna posojila. Obmejna posestva naj se zaščitijo, da ne bodo prehajala v tuje roke; odpravi naj
se gospodarska odvisnost od tujcev. Uvedejo naj se izjemne obmejne olajšave davč nih in sploh javnih dajatev; nudijo naj se brezplačne ali cenene gospodarske naprave in potrebščine, cenena dobava umetnih gnojil, semenja, sadik, plemenske živine. Po vaseh in mestih naj se prirejajo gospodinjski, higienski in drugi tečaji, ustanavljajo naj se javne knjižnice. Nuditi se mora brezplačna ali cenena zdravniška in živinozdravniška pomoč. Uredi naj se pod državno kontrolo zadružno nakupavanje vseh potrebščin in vnovčevanje pridelkov.
Po šolah naj se odpre čim več šolskih kuhinj; deca naj se preskrbi z obleko in obuvalom. Vsa, a posebno pa revna deca, naj se preskrbi z vsemi šolskimi potrebščinami. Prepreči naj se pogosto menjavanje šolskih knjig. Za revno deco naj se predpišejo štipendije, da se bo lahko šolala, če je nadarjena. Po šolah naj se uvede ena sama mladinska organizacija, ki bo opravljala delo vseh dosedaj običajnih.
Učiteljstvo mora biti na narodnoobramb-no delo pripravljeno. Obmejna službena mesta ne smejo biti nikdar kazenska! Postopno je. v vsakem srezu vsako leto zgraditi vsaj po eno novo solo in je zato potrebno votirati v banovinski proračun letno 500.000 dinarjev.
Glede na zdravstveno skrbstvo naj se vrše povsod po obmejnih krajih predavanja, razstave, ustanavljajo naj se zdravstveni domovi, nujno je potrebna obmejna bolnica in hiralnica, obmejni dom za zapuščeno deco; matere, deca in mladina naj se zaščitijo. Potrebne so izkušene babice.
Vse to so ukrepi, katerih uresničenja ne bi smeli odlašati na jutri, marveč začeti z .njimi takoj danes.
Otrok je shodil
Otrok je napravil prve samostojne korake. Njegove majhne nožice so še nesi-gurne, le s težavo držijo telo v ravnotežju. V teh dneh je treba posvetiti vso pažnjo pravilnemu razvijanju otrokovih nožic. Napake, ki jih zagrešiš sedaj, se bodo maščevale skozi vse otrokovo življenje. Statistike dokazujejo, kako ogromno je število otrok, ki imajo ravne podplate — napaka, ki jo največkrat povzroči malobriž-nost in nevednost staršev.
Kosti stopal ustvarijo nekakšen svod, zato, ker le takšna oblika stopala lahko nosi težo telesa in istočasno balansira in daje odpor. Le takšna oblika stopala omogoča, da človek lahko teka, skače in se mu pri tem telo ne trese, če pa ta svod popusti in se spusti, vezi noge izgubijo svoj odpornost in stopalo postane ravno. Ravna stopala dobe tudi slabi, nežni otroci, ki predolgo hodijo ali stoje. Otroku, ki je dalje časa bolehal in ležal, ne smeš dati takoj ko vstane in začne hoditi po sobi, mehkih, ravnih copat, marveč visoke čevlje na trakove, čvrsto izdelane, da mu bodo podpirali in ščitili nogo.
Ne pozabi, da je moč in zdravje otrokovih nog v veliki meri odvisno od hrane. Za jačanje kosti sta neobhodno potrebni dve snovi: apno in fosfor. Otroci, ki se slabo hranijo, dobe običajno ravna stopala, tem prej, če naglo rastejo. V tem primeru je otroku nujno potrebno ribje olje ali kaj drugega, kar vsebuje vitamin B, in mnogo sonca.
Otroku, ki ima slabe noge, daj napraviti čevlje točno po navodilih ortopeda. Zdravnik se bo potrudil, da s pravilno obutvijo popravi otrokovo hojo, da se svod stopal učvrsti in se teža telesa pravilno razpodeli. Otroku pa noge masiraj in kopaj in za v čevlje mu kupi posebne vložke.
že pri prvih korakih, ki jih napravi otrok, ga uči pravilne hoje. Noge naj drži paralelno, veliki prst raje navznoter nego navzven. Spuščanje stopala od pete k prstom mora biti gibko, lahko. Otrok naj hodi bos le po mehkem tlu, po travi ali pesku.
Važno je tudi, da otroku pravočasno nabaviš nove čevlje. Napačno je misliti, da naj otroci »iznosijo« čevlje z izgovorom, da so še dobri. Tudi ne kupuj za številko večjih čevljev, češ, otrok hitro raste. Ne-
sigurna hoja male dece, često padanje in hitro utrujanje so le prepogosto posledica prevelikih ali premajhnih čevljev.
Zdrave noge so velik pogoj za zdravje celega telesa. Od njih je odvisna človekova gibčnost, lepota hoje in drže ter harmonija pokretov. Zdravje otrokovih nog pa je v rokah matere in očeta.
Nemške delavke
Po najnovejših podatkih je v nemški tekstilni industriji zaposlenih 450 tisoč delavk, kar znaša 57 odst. vsega delavstva nemške tekstilne industrije. Kar se tiče delavk zaposlenih v tovarnah za oboroževanje, se bo število nemških delavk se znatno povečalo.
Tedenski jedilni list
Kako bi kuhata, če • • •
PONEDELJEK. Obed: Praška juha. Zavita bržola v omaki s kaparamL žemljev cmok, kuhan v prtiču. Maskirana jabolka. — Večerja: špinačne omlete z gnjatjo. Solata.
TOREK. Obed: Kumina juha (precejena prežganka) z ocvrtimi žemljevimi rezanci. Telečji ptički. Rezančni venec. Kom-pot. — Večerja: Biftki. Pečen krompirček.
Solata.
SREDA. Obed: Na goveji juhi jetrni
žličniki. Govedina, garnirana s sladkornim korenjem. Pražen krompir, čebulna omaka. Riževe bombice. — Večerja: Vampi s parmezanom. Kompot.
ČETRTEK. Obed: Na juhi fritatne krpice. Faširana pečenka zavita v mrežico, garnirana z maslenim krompirjem. Gor-čična omaka. Jabolka v snegu. — Večerja: Segedinski golaž, češpljevec.
PETEK. Obed: Vinska juha z ocvrtimi žemljevimi rezanci. Spinačni narastek s smetanino omako. Rozinovi štrukljL — Večerja: Pečene ali ocvrte ribe. Solata. Ali: Paradižnikova jajčna jed s polento.
SOBOTA. Obed: Telečja obara. Ajdovi žganci. Jabolčni zavitek iz vlečenega testa. — Večerja: Nadevana paprika v omaki. Parjen riž.
NEDELJA. Obed: Na juhi mozgovi cmočki. Pretaknjena pljučna pečenka, gar-
nirana s krompirjevimi krogijicami. Brusnice. Orehova rulada. — Večerja: Perutninski paprik aš. Krompirjeva polenta.
Kako moram kuhati, ker. •.
PONEDELJEK. Obed: Flžolova juha.
Ajdovi žganci. čežana. — Večerja: Fižo-lova in krompirjeva solata. Trda jajca.
TOREK. Obed: Kumna juha z opečenimi žemljivimi rezinami. Makaronovo meso. — Večerja: Leča v omaki. Krompirjevi žličniki.
SREDA. Obed: Na juhi rti. Govedina obložena s presnim zeljem ln praženim krompirjem. — Večerja: Krompirjeva polenta, zabeljena z nastrganim sirom in pre-praženimi drobtinicami.
ČETRTEK. Obed: Na juhi ječmenček. Kisla repa s svežimi svinjskimi par ki Ji. Zmečkan krompir. — Večerja: Prepraže-na polenta. Radič.
PETEK. Obed: Kislo zelje. Krušni cmoki. Jabolčni zavitek iz vlečenega testa. — Večerja: Prepražen močnik.
SOBOTA. Obed: Golafteva juha. Sirovi grebenčkl. — Večerja: Teeteni poUOd B govejo sekani co. Solata.
NEDELJA. Obed: Na juhi rezanci. Nadevana telečja prša. Pražen krompir. Solata, Pehtranova potica. — Večerja: Omlete z ocvirki. Solata.
Recepti
(Količina računana za 4—5 oseb) Krompirjeva polenta
Pol kilograma krompirja skuhaj, olupi in vročega pretlači na desko. Primešaj 30 dkg moke, eno jajce, sol in dve žlici olja ali malo masti m naredi gladko testo. Oblikuj ne predebelo štruco, jo zavij v moker, z drobtinicami potresen prtič in kuhaj v slanem kropu dobre pol ure. Kuhano od-vij, zreži na lepe rezine, zloži na gorak ovalni krožnik, potresi z nastrganim sirom in zabeli z prepraženimi drobtinicami.
Gorčična omaka
Naredi na maslu ali olju svetlo prežga-nje, zalij ga z juho ali kropom in pokuhaj. Dodaj zelenega, sesekljanega petršilja, eno žlico gorčice, pol žličice sladkorja ln malo citronovega soka.
Iz starega novo
Ženske so lahko prave umetnice v varčevanju. Včasih je videti, da znajo čarati: z malimi, koristnimi domisleki ustvarijo iz starih, že zavrženih reči nekaj povsem novega, modernega. Dostikrat jim zadostuje že najpreprostejša malenkost, da predrugačijo lanski obleki videz in ji vtisnejo ono zanimivo, modno aktualno noto, ki daje novi obleki njeno mikavnost Za uspešno predelavo starih oblek je treba veselja in ljubezni. Treba je s pravim modnim instinktom pogoditi barvo in obliko podrobnosti, ki bodo izpremenile obrabljeno zunanjost obleke v nekaj svežega. Uspeh ne izostane — s skrbno popravljeno, staro obleko imamo dostikrat mnogo več veselja, kakor z novo. vsekakor pa mnogo manj stroškov!
Včasih je barva naše ponošene obleke že obledela. Pomagamo si tako, da obleko temeljito prečistimo s ščetko, ki smo jo namočile v kis in vodo ali v salmijak, primešan vodi. Mnogokrat zadostuje že ta preprosta metoda, da osvežimo barvo in tvorivo obleke. Pri starejših oblačilih pa ni samo barva izgubila 'svojega bleska, temveč je tudi blago samo oguljeno in obrabljeno. Tu je najboljše, če vsej obleki skrbno razparamo šive in obleko potem obrnemo. Večinoma je blago na drugI strani še prav dobro, dasi nekoliko drugače tkano.
Pri oblekah, ki so jih na različnih mestih poškodovali molji, lahko zakrijemo pregrizena mesta z našivi iz sutaša ali z vrvičastimi motivi, ki so letos zopet Jako moderni. Tako našite ornamente potem v
enakomernih presledkih ponovimo na odgovarjajočih straneh obleke, da učinkujejo našivi povsem naravno. Pri večjih poškodovanih partijah si pomagamo s celimi vložki iz žameta ali iz svile. Tako popravljena obleka je kakor nova, saj so letos sestave različnih tvoriv prav posebno v modi.
Preprosto volneno obleko, ki je poškodovana po životu, prekrijemo z dvema poševnima. dokaj širokima progama žameta v isti barvi, ki se pod vratom strneta skupaj v ljubko zavezano pentljo. Obleko lahko osvežimo z belim pralnim ovratnikom, da se nam lepše poda k obrazu (1 skica).
Staro, volneno obleko lahko sestavimo z žametom v lepi, kontrastni barvi. Originalno učinkuje, če všijemo žamet v oble-
Varujte svoje rfravje • tem, da skrbite za
redno stolico.
Jemljite dnevno p« jedi 1 do 8 Leo-pilule, ld Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglas reg. pod 8p. br. 909 od 28. X. 1988
Leo-pilule
—pse
Hočemo otroke
Ločili smo spalnice moških in žensk, stika čez dan pa jim nismo prepovedali. Nekateri ljudje, ki so se zelo zanimali za bolnike in so mislili le dobro z njimi, so se zgražali. Zastavili so svoj vpliv pri vladi in generalni guverner je izdal odlok, naj se med obema deloma otoka potegne žica in postavi visok plot. Ko pa sem si prišel Ogledat otok, sem takoj opazil, da ženske niso ločene od moških tako, kakor je bilo določeno. Vprašal sem vodilnega zdravnika, čemu se ni to zgodilo.
»Ne marajo oditi«, je odvrnil. »Ge nam ne prideta na pomoč vsaj dva polka vojakov ali policije, ne bomo opravili z njimi.«
»Prav, pa skličimo shod«, sem predlagal. In ko so se ženske zbrale, sem zlezel na zaboj in stal sem pod žgočim soncem in gledal na valujoče morje črnih sončni-kov, izpod katerih so me gledali razjarjeni obrazi. Pojasnil sem jim odredbo vlade. ..
Filipinke so boljši govorniki kakor moški. Ena izmed žensk je vstala in s strastnim govorom obdolžila svet... Druga upornica je nastopila še bolj ogorčeno in pričela vpiti: »Ubijte ga!«
Naglo so se dežniki zaprli in ostre železne konice so se namerile proti moji trebušni preponi. Iztegnil sem roki in vpil, kolikor so mi dopuščala pljuča: »Stojte!
Počakajte!«
Dežniki so negibno zaštrleli v zrak, železne konice pa so bile še zmerom naperjene vame.
»No, vam pa obljubljam, da vas ne bodo ločili od mož, dokler se ne pogovorim o tem z državnim guvernerjem.«
Dežniki so se povesili in ženske so se razšle. In ostalo je pri starem: žene so živele kakor prej, za dekleta pa so uredili posebne domove. Zanje so skrbele sestre
in pazile, da so bila ponoči vsa vrata dobro zaprta. Vendar so mi povedali, da so zasnovali in izvedli neke vrste ugrabljenje Sabink.
Zakonskih zvez nismo dovoljevali, ker bi lahko privedle do tragedij, če bi eden izmed zakoncev ozdravel in bil odpuščen z Culiona (otok gobavcev).
Ko pa je prišlo potomstvo brez duhovnikovega žegna, so moralni razlogi premagali zdravniške ugovore: cerkev je zahtevala zakon.
Da pri prenašanju bolezni dednost nima nobene vloge, je bilo že dokazano na Malokai (največjem otoku gobavcev), kjer takoj po porodu odvzamejo materam otroke in jih pošljejo v krasna zavetišča v Ho-nolulu, kjer ostanejo do dovršenega enaindvajsetega leta.
Pregovoriti sem moral matere na Cu-lionu, naj nam izroče otroke, čeprav jim zakon tega ni nalagal. Po cele ure sem jim govoril, se skliceval na njihovo materinsko ljubezen in jim pojasnjeval, da jim bodo otroci prav gotovo oboleli, če jih,takoj ne odpeljejo.
Dolgo je bilo moje prigovarjanje kakor bi govoril gluhim ušesom. Nekega dne pa mi je šest in dvajset mater z velikim zatajevanjem ponudilo svoje otroke ...
še pred osmo uro so bili otroci na obrežju. Vse, kar je stalo tam, je Jokalo: jokali so otroci, jokale so matere, očetje so jadikovali in prijatelji so jokali iz simpatije ...
Komaj smo prišli lz ožine, je postalo morje nemirno. Najprej Je dobila morsko bolezen ena sestra in se tiho odstranila, čez hip je odšla druga in za njo kmalu vse ostale, dokler nisem ostal na palubi sam, stari samec, s šestindvajsetimi otroki. Ladja se je zibala in burja je naraščala. Ko se je nagnila na bok, smo se otroci, voda in
jaz zakotallli do odtočnega žleba. Bal sem se, da moji varovanci ne padejo čez palubo. Lovil sem jih, kakor se je pač dalo, vendar je bilo nemogoče, da bi zajel vse hkratu v svoje naročje.
Končno se je odnekod prikazal mornar. Filipinci so prav tako dobre pestunje kakor njihove žene. Poklical sem ga:
»Danes še ničesar nisem jedel in rad bi se za trenutek spočil. Popazite za hip na otroke!«
Ko sem prišel spet na palubo, se mi je nudil kaj zabaven prizor: Mornar je sedel na palubi, imel enega otroka pod levo pazduho in drugega na roki, enega pod desno pazduho in drugega na roki. enega pod desnim kolenom, drugega pod levim, eden mu je visel na desnem ušesu in drugi na levem. Tistemu, ki se je pravkar najbolj drl, je mašil v usta steklenico mleka. Ker ni prenehal, mu je pustil steklenico v ustih in na isti način miril drugega kri-čača...
•
Zazvonil je telefon.
»Halo!« sem se odzval, ne da bi slutil kaj hudega.
»Tu bolnica. Prosim, da bi takoj prišli.«
»Zakaj? Kaj pa se je zgodilo?«
»Vaših otrok ne moremo sprejeti, dokler niso identificirani. Ne vemo niti, kako se imenujejo«.
»čisto preprosto«, sem zagotavljal višji sestri. »Vsak otrok ima na vratu trakec z listkom, kjer je napisano njegovo ime, starost in podatki o njegovih starših.«
»Morda so Jih imeli, ko so odšli z otoka. So pa tako sestradani, da so listke najbrže pojedli.«
Rezlgnirano sem vzdlhnll in odhltel v bolnico.
Dvignil sem prvo det«, ga obračal na vse strani in s gotovostjo izjavil: »To je Pe-pina de la Crusc Odložil sem Jo la vsel
drugega otroka: »To je Juan Carbone-gro«.
Ko sem jih tako poimenoval že kakih pet, so me začele sestre sumničiti, da uganjam hokus pokus.
»Gospod doktor, vi si imena izmišljate!«
Trdil sem, da ne in k sreči sem to tudi lahko dokazal. Med potjo sem imel dovolj časa, da sem se lahko dodobra seznanil z otroki. Imel sem s številkami opremljen seznamek in kar tako iz previdnosti sem vpraskal vsakemu otroku njegovo številko na noht na palcu. In še preden smo prišli v Manilo, so se mi njihova imena dobro vtisnila v spomin...
Nekega dne je prišel reporter »Bulletl-na« po snov za feljton.
»Zal mi je, sem rekel, toda danes nimam nič za vas.«
Nenadoma pa me je obšla dobra misel. Filipinci imajo radi otroke. Morda bi Jih pripravili do tega, da bi adoptlrali moje varovance.
»Prav, dobite snov, če mi obljubite, da jo boste porabili za uvodnik na prvi strani, z debelimi napisi«. Privolil je in pripovedoval sem mu o brezdomlh otrocih, ki jih ne morem oddati v sirotišnico, ker bi tam ogrožali zdrave. Opozoril sem ga, naj v vsakem odstavku ponovi, da so to otroci bolnih staršev, da bi nihče ne bil v zmoti.
»Povejte v svojem članku, da bodo otroci pripravljeni pri nas ob osmi uri. Prliel bo tudi notar, da lahko takoj podpišejo reverz o adoptadjl ln vzamejo otroke s sabo.«
žurnallst je napisal članek naravnost mpjstrsko. Večerni ki ao ga ponatisnili ln dodali Se lz svojega...
Po deseti url me je prišel iskat pisarni Ski sluga.
»Morali bi tja, gospod doktor.«
»Zakaj? Ali se je kaj zgodilo?«
»Vsi otroci so ie oddani.«
»No* In ppkaj naj potem hodim tjal«,
KRZNENE IZDELKE
OVRATNIKE PALETOJE PLAŠČE itd.
nudi
L. ROT,
LJUBLJANA MESTNI TRG 5» Posebna izložba krzna
tudi
v pasaži nebotičnika
ko v dokaj širokih, vodoravnih progah, ld tvorijo skupno s tvorivom obleke nekakšen progast, precej dolg životek. Iz enakega žameta izdelamo gumbe in majhen dečji ovratnik. Enako široko progo pri-šijemo tudi po zgornjem delu rokava, kjer tvori žamet nekakšno nadaljevanje najvišje proge na životu (2. skica).
Preprost jesenski ali pomladni kostum izpremenimo v rimskega, če ga okrasimo s krznenim obrobkom. V ta namen lahko uporabimo ceneno imitacijo astrahana, ki je tako zelo v modi. Z ozkimi progami astrahana obrobimo jopico ob ramenih, ob ovratniku in ob desni stranski polL Kostimi se zdi posebno eleganten, če ga izpopolnimo z visoko kučmo iz enakega krzna in z ličnim, krznenim mufom Seveda moramo jopico podložiti z vatelinom, da jo storimo dovolj toplo (3. in 4. skica).
Enostavno svileno obleko lahko okusno izpopolnimo s čipkami ali z drobnim svilenim volančkom v beli ali nežni pastelni barvi, ki ga prišijemo ob vratni izrez in po sredi kratkega životka. Lani ono morda nosile obleko brez pasu, 4etos pa se nam lepše poda ozek. svilen pasek, ki ga spredaj zapnemo pod ljubko, malo pentljo. Enaka pentlja zaključuje nabrani ob-robek na životku (zadnja skica).
ELITNA KONFEKCIJA
\Vjcv
MAR/BOR
P O INASA VEDNO NAJNOVEJŠE
Kratka, ohlapna jopica
nam pride prav jeseni in pozimi. Izdelamo jo iz toplega, mehkega blaga in jo toplo vatiramo. Če si jo omislimo v svetli, nevtralni barvi, jo lahko nosimo k vsaki športni in dopoldanski obleki. Takšna jopica je jako elegantna videti, če jo okrasimo z okusnim okrasjem iz kratkodlakega krzna. Jopica na naši skici ima lepe krznene žepe in štirikoten krznen priS-vek z ovratnikom V ramenih je jako široko krojena, kakor vsa ohlapna oblačila te vrste.
»Ampak ljudje še čakajo. Hočejo otroke.«
Moral sem iti. In komaj sem odpri vrata, sem že zaslišal krik: »Hočemo otroke! Hočemo otroke!«
»Dobri ljudje«, sem jih ogovoril, »pri najboljši volji vam jih ne morem takoj priskrbeti«.
»Hočemo otroke! ObljubfM ste nam jfc, dajte nam jih!«
Nisem vedel, kaj naj napravim. Potom pa sem se spomnil (odgovoren sem bil tudi za sirote): »Prav, dobili Jih boste, če jih tako zelo želite. Jutri ob isti od bodo tu.«
Adoptivnim staršem Je bilo prav vseeno, kakšni so bili otroci. Običajno so si jih izbirali brez oklevanja. Le enkrat ae je vrnila ena sama ženska s svojim otrokom.
»Nočem tega«, je rekla nejevoljna
»čemu ne? Saj je prav ljubka Kaj vam ni všeč na nJem?«
»Mislim, da ima v sebi japonsko kil Me maram Japoncev«.
»Kakor hočete. Pa ga vzamem nasade Položil sem otroka v pre grajo, vaei dragega in ji ga daL Ni trajalo dolga ko se je žena vrnila tudi s njim In prosila aa drugega. Pričelo me je jeziti.
»Ne morem vam dajati vsakih pek minut drugega. Kaj pa vam na tam ne ugaja?«
»Prvemu sem kupila vso opremo perila ln obleke. Ta pa je večji ln zdaj m Je iae premajhno.«
Vrnil sem ee k pregrajam, ke, jih pregledoval hi JI fccnSno tretjega.
»Bo tole So v oblekee?« sen »Da«, je soglašala, »tema bodo spokojno je odila.
Koncem koncev Jb Tnwfl moj uspeh, Ul pa j« le izhod aa sila Tega po nisem mogel več v drugič ponovttL
23482323235323232348234823532348235389234823482323
Dva obrambna sistema
Prva ovira: Ren — Vloga letalstva in pionirskih čet - Bodeče žice, nabite z elektriko - Pasti za tanke - Minirana polja - Odločilna zmaga bo zelo težka in si je danes sploh ne utegnemo predstavljati
pppiii
Debela črta kaže potek Maginotove linije, cikcasta pa črto Siegfriedovih utrdb
V	zadnjem času smo objavili več člankov, ki so opisovali mogočna obrambna sistema Maginotove in Siegfriedove črte, ki sta ju zgradila Francija in Nemčija, da preprečita druga drugi
prodor v lastno deželo.
Da bi naši čitatelji dobili majhen pojem o tem, kaj pomenijo poskusi tega ali onega izmed obeh nasprotnikov, da bi se prebil skozi obrambni zid na drugi strani, in da bi tudi bolje razumeli skopa poročila armadnih poveljstev, ki niso v vsem času. od kar traja vojna, naznanila še nobenega odločilnega uspeha ali nobene velike bitke, kakršne si predstavljamo po dosedanjih vojnah, hočemo podati majhno razlago napada proti enemu izmed obeh trd-njavskih sistemov.
Prva napadalčeva naloga obstoji v tem,
<*a
premaga ovire,
ki se mu postavljajo na pot do samega jedra utrdb. Kjer predstavlja takšno začetno oviro širok veletok, kakršen je Ren. je treba poslati čez njo najprvo čolne s četami, ki nai bi stopile na nasprotni breg in prevzele nalogo, da zaščitijo prehod nadaljnjih čet. Pod to zaščito je treba urediti prevoz z brodovi. Postaviti je treba nato pontonske mostove in šele nato, če napadalcu uspe. da
obdrži te mostove proste
za dovoz novih čet in vojnega materiala, lahko nadaljuje svojo akcijo.
Za takšen prehod preko reke je predvsem potrebno, da ima napadalec premoč v zraku, kajti drugače mu bodo nasprotnikovi letalci vedno znova razdirali zasilne mostove in prerezali tako četam, ki bi dospele na nasprotni breg, življenjski živec. Se pred prehodom pa mora napadalec uničiti nasprotnikove ovire ob bregovih in njegove strojnice, kajti drugače se njegove prve čete
ne morejo ustaliti
na sovražnikovem bregu. Končno je potrebno, da drži sovražnikovo lažjo in težko artiljerijo stalno v šahu, drugače bi pristajajoče čete postale vedno znova njena žrtev. Izpolniti vse te pogoje je tako silno težko, da doslej nobena izmed obeh strank niti v sanjah ni poskusila napada preko Rena. Sredi vojne vihre vlada na tem odseku fronte zato že od vsega početka skoraj neprekinjen.
idiličen mir.
V	predelu, kjer ni tako mogočne naravne ovire, kakršna je Ren. poskusi napadalec lahko neposreden prodor na ozemlje pred utrjeno črto. Najprvo mora tam uničiti umetne ovire. Žične pregrade je mogoče z lahko in srednje težko artilerijo in ž veliko porabo streliva sesekati. Ozemlje se spremeni tedaj v same lijake, polne klobčičev raztrgane bodeče žice, ki še vedno otežuje napredovanje. Treba je pomisliti, da segajo ograje iz bodeče žice, v katere je mogoče spustiti
tudi električni tok,
nekoliko sto metrov v globino m na vsak kvadratni meter tega ozemlja so naperjeni
topovi in strojnice iz glavne črte. Za bodečo žico se vleče pas iz zemlje molečih tračnic ali betonskih stebričev ter dobro zakritih jam in jarkov, ki predstavljajo ovire za tanke. Tu je treba bobnečega ognja težkega topništva in velikanske porabe streliva, šele potem si lahko odredi tankov in napadalni pehotni oddelki za njimi utrejo dovolj težavno pot preko razdejanih tal. granatnih lijakov in zvitega železja ter zdrobljenega betona.
Nato je treba premagati
polja min.
Ce naj opravi to delo topništvo, tedaj ie treba skoraj za vsak štirijaški meter eno granato. Uničiti je treba mine na površini mnogo štirijaških kilometrov in tako si lahko izračunamo, da zahtevajo pravih astronomskih številk, kar se tiče porabe izstrelkov. Francozi so pri svojem napredovanju preko minskih polj poskusili zato nov način: v minska polja naženeio črede prašičev, ki rijejo po zemlji in spravljajo
z dotikom kontaktov
mine v razpok. Prašiče seveda pri tem raztrga, a to je še najcenejši način, da dosežeš svoj namen.
Tudi potem, ko so odstranjene vse ovire. dostop na ozemlje pred jedrom utrjenega pasu ni brez nadaljnjega mogoč. Uničiti je treba najprvo strojnice, pehotne topove in metalce min iz utrdb, ki sipljejo lahko na vsak košček zemlje ogenj in smrt. Čeprav je to obrambno orožje v be-toniranih sprednjih zaklonih, ga je vsaj teoretično mogoče onesposobiti za delo s trajnim ognjem iz težkih topov. Pravega nasprotnikovega topništva v trdnjavski črti in za njo pa
ni mogoče popolnoma streti
ker njegovi položaji vsaj v začetku niso znani. Napadalec napreduje torej lahko samo korak za korakom in pri tem si mora postavljati neprestano kritja zoper sovražni topniški ogenj. Neko ozemlje si je osvojil šele tedaj popolnoma, če ga je utrdil tako. da ga nasprotnik s protivnim napadom ne more vreči nazaj.
Iz vsega tega je torej popolnoma umevno. da so rabile francoske čete cel mesec, preden so se za silo uredile v ozemlju pred Saaro. Sele sedaj bodo na tem odseku lah-
ko mislile na to. da se lotijo glavne naloge: napada
na jedro Siegfriedove črte
Za to bo treba spet ogromnih priprav. V pripravne položaje morajo spraviti najtežje topništvo, ki ga je mogoče prevažati samo z železnico, oskrbeti ga je treba s potrebnim strelivom Srednje in težko topništvo bo morali dati vse iz sebe. da si dobi nadmoč nad sovražnim topništvom Morda bo Francozom uspelo, da poedine utrdbe onesposobijo za boj. Malo ie verjetno. da iih bodo v tem primeru s topovi popolnoma razdejali, lažie pojde na ta način, da bodo njihove granate
zadele naravnost v odprtine.
skozi katere streljajo nemški topovi iz utrdb, kar bi topove uničilo, morda jim tudi uspe, da kakšno trdnjavo obidejo in prodrejo do njenega vhoda. Takšni prodori pa bi imeli uspeh šele tedaj, če bi se primerili na najmanj 10 km široki fronti, kajti drugače bi obramba napadalca z bočnim ognjem tik ob cilju zmlela.
A tudi če bi napadalec prodrl na tako široki fronti, bi ga
najtežje delo šele čakalo.
Obramba bi ogenj svojih baterij usmerila na ta odsek, vsa letala bi stopila tu v akcijo, po strašnem bombardiranju z zemlje in iz zraka bi sledili navali pehote in tankov. skratka napadalec bi se mogel obdržati v zavzetih položajih samo tedaj, če bi razpolagal s popolno premočjo svojega topništva in v zraku. Ko bi prvo črto zavzel dokončno, bi moral začeti z vsemi ogromnimi pripravami, ki smo jih zgoraj opisali, da zavzame drugo črto. za drugo črto bi moral premagati tretjo in četrto, obramba pa bi imela med tem časa dovolj. da
zgradi nove položaje.
Na kakšen način naj bi se v boju za Magi-notovo ali Siegfriedovo črto dosegla odločilna zmaga, je tedaj popolna uganka. Po vsej človeški pameti bi moral napadalec izkrvaveti. preden bi dosegel kakšen pomembni uspeh. Iz vseh teh razlogov ie zato popolnoma umevno, da se zaveznikoma s prodiranjem v Siegfriedovo črto ne mudi, saj ne čutita nobene želje, da bi
izvršila samomor.
Omejitev potrošnje
zaradi vojne
Prizadete so skoro vse evropske države
Pobelite sadna drevesa!
Delo v sadovnjaku med oktobrom in
Najugodnejši čas za pobeljenje sadnih dreves je v drugi polovici oktobra in v začetku novembra. Tega beljenja ne bi smeli opustiti, ker spada k negi dreves kakor gnojenje, obrezovanje in strdkovnja-ško uničevanje drevesnih škodljivcev. Li-šaji in mahovi ter cela vrsta škodljivih gliv, žuželk in jajčec ter ličnih postane žrtev beljenja. Stari, razpokani kosi skorje odpadejo, deblo postane gladko in zdravo na pogled. Pred vsem pa so pobeljena drevesa zaščitena pred nenadnimi vremenskimi spremembami. Spomladi ne poženejo tako zgodaj in jim spomladanska slana torej ne more škoditi.
Preden drevo pobelimo, osnažimo deblo z drevesnim strgalom in žično krtačo zelo temeljito, da odpade vsa stara skorja, mahovi in lišaji. 2ive skorje pri tem seveda ne smemo raniti. Belež si izdelamo iz dveh tretiin apna in tretjine kravjega gnoja. Tekočina mora biti gosta. V vsak liter be-leža damo desetinko kilograma lizola, ki uničuje žuželke, njih jajčeca in ličinke,
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA O. 1
kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
katere iščejo zavetje posebno rade v razpokah na deblu in vejah. Z močnim čopičem prevlečemo deblo in močnejše veje na debelo do krošnje. Beljenje dreves nas seveda oprašča drugih ukrepov za uničevanje škodljivcev.
Skoraj v vsej Evropi so stopili glede oskrbe z živili v veljavo strogi ukrepi. V vojnih časih so civilnemu prebivalstvu tako v vojujočih se. kakor v nevtralnih državah vsakdanje potrebščine seveda v manjši meri na razpolago. Tudi v številnih nevtralnih državah nabav s kartami. Takšen sistem so porabe bencina uvedli skoraj v vseh deželah.
.Na Norveškem prodajajo moko. sladkor in kavo samo na karte, enako je za določena živla tudi na Danskem, na Islandiji, na Finskem, v Estonski in 3vici. V več deželah so porabo mesa znižali z uvedbo brezmesnih dni. Tako :majo v Bolgariji p>o dva. na Grškem štiri, v Italiji tri brezmesne dni na teden. Na Finskem dovoljujejo preskrbo s toplo vodo v hišah s centralno kurjavo samo enkrat na teden, v Italiji pa smejo uporabljati plin za raz-
svetljavo in kurjavo le ob strogo določeni urah.
V nekaterih deželah so izvedli že povišanje davkov da se omeji potrošnja. Na Angleškem so povišali vse davke, v Nemčiji so povijali dohooninski davek za 50 so uvedli sistem ! odstotkov in uvedli še posebno vojno do-lede klado na davke. Tudi v Italiji so uvedli dva nova davka, m s cer na imetje in na zaslužek. Na Holandskem so povečali davek na dohodke za letošnje leto za 15 odstotkov. za prihodnje leto pa za 45 odstotkov. V Nemčiji se je zvišala cena za tobak. pivo. likerje Sn šampanjec. Danska in Estonska skušata z bistvenim po viškom cene omejiti porabo bencina, na Ru-munskem hočejo z znatnim povišanjem prevoznin razbremeniti železniški promet in Anglija je precej povišala ceno na maslo ter jajca. Isto tako skuša Madžarska z znatnim zvišanjem cen za kavo in čaj /nižati potrošnjo obeh teh živil.
Neenakomerni človek
»Harmonični ljudje" so v manjšini
Ameriški antropolog prof. van Dušen je malo podrobneje preiskal znano dejstvo, da je človek na svojih obeh straneh, levi in desni, neenakomerno zgrajen, Znano je že oddavna. da sta obe polovici človeškega obraza večinoma različno razviti, da stoji nos pogostoma poševno i. t. d.
Po ameriškem raziskovalcu pa sta sploh obe polovici telesa le v zelo redkih pri-
merih enakomerni. Udje desne strani so večji in močnejši nego udje leve strani. Samo med 13 izmed 1700 dijakov, ki jih je prof. van Dušen pregledal, je našel, da je bila desna roka enako velika kakor teva. »Harmonični« ljudje predstavljajo tedaj le neznatno manjšino. Desna roka ni samo večja in bolj mišičasta nego leva, temveč je obsežnejša tudi desna dlan.
Lov na morsko mino
Stikanje za minami je življenjsko nevarno početje
Ranjenemu vodniku in nekemu častniku nemške vojne mornarice so te dni podelili častna križca. Zaslužila sta si ga z izredno pogumnim dejanjem.
Oba moža sta bila na krovu nekega nemškega iskalca min, ki je v gdanskem zalivu stikal za poljskimi minami. Več dni je prešlo brez vsakega dogodka, nekega dne pa je lovilna priprava nenadno ujela mino. Z veliko težavo so potegnili črno pošast iz vode, ko se je nepričakovano pretrgala veriga, na kateri je visela. Mina je padla spet v vodo. zaplesala na njej, zdaj izginila pod površino, zdaj se je spet pojavila na njej, čedalje bližje pa jo le metalo proti steni malega broda. Njene občutljive, grozotne kapice so pretile s pogubo... Nobeno, še tako hitro povelje ne bi moglo spraviti ladje pravočasno iz nevarne bližine, odločale so sekunde. In odločila sta oba moža, ki sta stala v tem trenutku ob robni steni.
S hitrim skokom se je vodnik pognal čez rob. obstal na "ozkem izbočenem pasu ob vodni črti, z roko se je držal roba in poročnik na ladji ga je podprl.
Mina je priplavala tako blizu, da se je je vodnik lahko dotaknil z nogo. Ce bi se dotaknil njenih dolgih črnih kapic, bi se
Vojskovodje nekoč in danes
Od Miltiada preko Aleksandra Velikega in Cezarja do Napoleona — Spremenjeno vojevanje v moderni vojni
Prva pomoč pri napadih iz zraka
V	starih časih vojskovodja nI bil samo voditelj svoje armade, temveč je moral biti tudi v boju prvi Stopati je moral pred svojimi vojaki, kakor n. pr. Miltia-des. Tudi Aleksander Veliki ni bil slaven samo kot vojskovodja, temveč tudi kot bojevnik. Isto bi lahko rekli o Cezarju ali Gustavu Adolfu. Ta je v ostalem v bitki pri Lutzenu padel na delu svojih čet.
V	starih časih so bae armade pač bolj ali manj majhne. Vojaki so poznali svoje voditelje osebno. Ti so živeli med njimi in so lahko neposredno vplivali nanje. Ni čudno, da so se Okrog takšnih vojskovodij pletle cele legende. V poznejših časih, ko so postajale vojske večje, pa se je moral vojskovodja zadovoljiti z vodstvom v temeljnih stvareh. Kvečjemu v odločilnem trenutku je zastavil svojo osebnost, da je povedel zadnje rezerve v boj. Tako je bflo n, pr. v bitki pri Aspernu, ko je nadvojvoda Karel sam zagrabil zastavo nekega polka in povedel čete v napad.
Napoleon Je bitke vodil le z daljnogledom v roid z vzvišenega mesta, le v odločilnem trenutku, kakor v bitki pri Ar-coteju, je nastopil s svojo osebo.
Med velikimi bitkami 19. stoletja vojskovodje svojih čet niso mogli več pregle-
dati. z enim pogledom, menjavati so morali svoje mesto, po vojnah 1. 1866 in L 1871. je poleg ordonančnih in generalštab-nih častnikov za vodstvo vojne prihajal vpoštev že brzojav. V svetovni vojni so generali, poveljniki armad, vodili bitke samo še na kartah, večinoma po več in včasih tudi mnogo kilometrov za fronto. Pomagali so jim telefoni in radio. Vojskovodja je moral svoje mesto izbirati tako, da ga je bilo na dobrih poteh lahko doseči. Samo ob zelo velikih bitkah je vojskovodja odšel v bližino glavne točke borb, da bi mogel vsaj delno zasledovati vedenje svojih čet. A tudi od tu je poveljeval telefomično.
Najnovejša vojna je v tem pogledu spet marsikaj slpremenila. Poveljnik brze oklo-pne divizije mora ostati pri svojih četah, biti jim mora spet na čelu. Poveljnikova osebnost se tako spet približuje vojskovodji 17. stoletja, seveda v moderni pblt-ki. Tudi poveljnik zračnih vojnih sil mora svoja krdela voditi sam, če je cel mož. Zavoljo obsežnih ozemelj, ki jih zavzema moderna vojska, mora novodobni vojskovodja često stopiti v letalo, da ustvari pravo podobo. Tako pretijo tudi njegovemu življenju nevarnosti, kakor pred mnogimi stoletji, in to ga spet približuje vojakom.
nekoliko stotov težka pošast razpočila, ladja bi z vsem, kar je bilo na njej, z vodnikom in poročnikom vred zletela v zrak. Možu pa je uspelo, da se je z nogo dotaknil gladke površine mine. Z vso silo se je oprl nanjo, s skrajnim naporom mu je tudi uspelo, da jo je odrinil od ladje. Prvi napad je bil odbit, toda v naslednjem trenutku se je ponovil. Sedaj si je moral drzni mož pomagati tudi s prosto roko. Spet mu je uspelo, da je mino odrinil. Zopet je zaplesala proti ladji. Tako sta moža nekoljkokrat, v grozni nevarnosti, rešila ladjo pogube, dokler se ni mogla ladja sama s svojo silo umakniti. Kratko nato so spustili z broda majhen čoln. Mornarji v njem so mogli mino spet privezati. Nevarnosti je bilo potem konec. Toda vodnik, ki je s svojim drznim dejanjem rešil svoje tovariše najstrašnejše smrti, je odnesel za spomin pošteno odrgnino.
Slepi čuvaji
Neki angleški zavod za slepce je poskusil nastaviti svoje gojence kot čuvaje in je z njimi dosegel velike uspehe. Izkazalo se je, da so slepi za takšno delo izredno uporabni. Pojasnilo za to je v dejstvu, da imajo slepi posebno dobro razvit sluh. Najmanjši sumljivi šum jim ne uide. Slepci pa imajo tudi izredno sposobnost, da razlikujejo nedolžne šume od plazečih se korakov zločincev, ker jim je nagon namesto vida zelo dobro razvit.
Grška Maginotova linija
Titfnjavska črta vzdolž grško-bolgarske meje
V Nem?5i" se morajo dekle«* udeležiti tečajev za pomoč pri napadih iz zraka. Učijo jpit ka£@ £ X tekih firiiaertti ravnati z ranjenci in ponesrečenci
Atenski Hst »Nea Hellast priobčuje s posnetki ilustriran članek o tako zvani grški Maginotovi liniji, ki se vleče vadojž grško-bolgafl"ske meje.
Ust pravo, da je vredno največje pozornosti, kar je Grška v zadnjih treh letih dosegla na področju svojega vojaškega napredka. Z vztrajnim in temeljitim delom je reorganizirala svojo kopno, morsko in zračno armado, istočasno ji je priskrbela dovolj vojnega materiala, tako da more grško ljudstvo z večjim mirom opazovati dramatične dogodke, ki pretresajo Evropo. Razlika med današnjim položajem in nekdanjim je najbolje razvidna iz tega, da ai je morate, grška vlada pred štirimi leti ki pol, da bi potlačila notranji upor. za zračno orožje bombe izposoditi od nekega svojega soseda. Metaksaa je pričel z reorganizacijo armade čim je do^tel na krmilo.
V okviru tega cfcnovitvenega dela je tudi trdnjavska črta, ki naj brani večji del grške severne meje. Ta črta sestoji v
skladu z ozemljem, ki je delno gorato in *
prav ter fe izoliranih oporišč. Ta črta poudarja list, nima ofenzivnega namena, temveč naj rabi samo obrambi. Trdnjav-ske naprave so podzemeljske in med seboj zvezane. Vsaka naprava sliči podzemeljskemu mestu, ki daje 300 do 1000 možem varen in udoben zaklon. V največjih napravah je prostora za več nego tisoč mož in zanje so zgradili vse potrebne prostore, spalnice, bivalnice, lazarete itd.
Vlada je dala izdelati o tej grški Maginotovi liniji film, ki ga bodo v bližnjih dneh javno predvajali. »Nea Hellas« zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da bo Grčijo svoje zaščitne ukrepe za kopno mejo izpopolnila z utrditvijo pomorskih mej.
ANEKDOTE
Raztreseni grof N. je obiskal ruskega državega kancelarja Rumjanceva. Rum-jancev je bil skoraj gluh, toda naključje je hotelo, da je na prve besede svojega obiskovalca pravilno odgovoril.
»Opažam s posebnim zadovoljstvom,« je dejal grof N.. »da, ekscelenca, bolje slišite «
Kancelar: »Kako prosim?«
Grof N.: »Opažam s posebnim zadovoljstvom. da, ekscelenca. bolje slišite.«
Kancelar ni razumel, končno je pokazal na tablico, ji jo je imel na mizi. in prosil obiskovalca, naj nanjo zapiše svoje besede.
Grof N. je zapisal z nepremakljivim mirom:
»Opažam s posebnim zadovoljstvom, da, ekscelenca. bolje slišite!«
Igralec Doring je trpel za prebavnimi motnjami, a vedno se je branil, da bi vzel kakšno zdravilo. Njegov domači zdravnik pa si je vedel pomagati. Doring je nastopal nekoč, ko njegova prebava spet ni bila v redu. v igri, ki je moral ob njenem koncu izpiti kozarec strupa. Ta »strup«- je bil prijeten Doring je bil dal inspicientu navodilo, naj kozarec napolni s portskim vinom. Tako je igralec občinstvu lahko z užitkom demonstriral, kako srkaš s hladnokrvnostjo in prenagljenostjo smrt.
Nekega večera je bilo občinstvo še posebno navdušeno nad drastičnim :;n popolnoma pristn:m izrazom, s katerim je Doring izpil svojo kupo. Nagradilo ga je z aplavzom. Občinstvo seveda ni vedelo, da je bilo ■; strupu c tokrat primešano — rl-cinovo olje ...
VSAK DAN ENA
Vse je navada
Navada, da imaš plinsko masko neprestano pri sebi, se je na Angleškem že tako udomačila, da se je niti bežeči kaznjenci nočejo odreči. Tako se je zgodilo te dni vsaj z nekim Benjaminom Cooperom. ki j* pobegnil is Weadswortbske kaznilnice s
Bfiojo sSasta ffltffcA Brska Duaei _____
»Glej mati, tista živa! tam ima ošpice...«
4>Judge«|
Finska, država tisočerih jezer
Republika Finska, ki zaradi zahtev Moskve stoji trenutno v ospredju svetovne pozornosti, meri 388.000 km2 in '.ma okoli 4 milijone prebivalcev. Med slednjimi je 10% Švedov, ki tvorijo ostanek nekdanjega vladajočega naroda, nekoliko tisoč Rusov in Nemcev ter na skrajnem severu manjše število Laponcev, praprebivalcev te dežele. Po veri je nekaj nad 40.000 pravoslavnih, vsi ostali pa so evangeliki. Finska je bila globoko v novi vek pod oblastjo mogočne Švedske, ki ji je zadal prvi od'očilni udarec Peter Veliki ko je pred 200 leti Rusiji prebijal okno v širni svet in dohod k odprtemu morju. Petrograd je nastal na osvojenem finskem ozemlju in poslej niso prenehali boji med Rusi in Švedi za posest Finske. Ruska sila je trgala kos za kosom finskih tal iz območja Švedske, dokler ni bila 1. 1809 po stoletni borbi Švedska iztisnjena z vzhodnega brega Baltiškega morja in Botviškega zaliva. Osvojevalec car Aleksander je dal Fincem obsežno avtonomijo, ki pa se je zaradi rastoče reakcije v Rusiji in zaradi finskega odpora polagoma tako skrčila, da je ostala samo senca nekdanje samouprave.
V takem položaju je zajela Finsko bolj-ševiška revolucija. Finci so si želeli neodvisnosti od Rusije, pa bi je nedvomno ne bili dosegli, da jim ni Nemčija v začetku 1. 1918. poslala na pomoč grofa v. d. Gol-tza z močno vojsko, ki je pregnala ruske čete s finskih tal. Pod nemško zasedbo so Finci tudi izvolili za kralja Friderika He-senskega, ki pa ni zasedel prestola, ker se je moč hohenzollernske Nemčije medtem zrušila. Deželo so zopet zasedle ruske čete, ki pa so bile premagane od čet bivšega carskega generala Mannerheima. Ob sklepu miru 1. 1920 je dosegla Finska popolno samostojnost za vse ozemlje in je od boijše-vikov izsilila odstop ozemlja ob reki Pe-čergi z luko Borisogljebskom. Tako je Finska dosegla dohod do Murmanske obale, kjer morje nikoli ne zamrzne.
Rusija je biLi potisnjena nazaj na konec Finskega zaliva, ob katerem leži tudi Leningrad, nekdanja ruska prestolnica Petrograd. Izhod iz zaliva sta stražili Estonska in Finska; slednja je postala zaradi svoje členo-vite obale kaj nevarno zatočišče za podmornice kake velesile in Finci so tudi vodili politiko ki boljševiški Rusiji ni bila prijazna. Močno razumljivo je, da hočejo Rusi izrabiti sedanjo zmedo za to, da bi si priborili zopet prost izhod iz Leningrada in svoje vojne luke Kronštata. Na jugu Finskega zaliva se jim je to že posrečilo s tem,


LETOW4 i
N E M 119 A >
da so prisilili pod svojo oblast Estonsko. Zdaj so svoj pritisk prenesli na severno stran, na Fins&o ki pa se močno upira.
Finska, dežela 35.000 jezer in neizmernih gozdov, preživlja težke trenutke negotovosti in skrbi za obstanek. Silni sosed z vzhoda steguje svojo močno roko po njej, obnavlja se igra, ki jo zgodovina pozna že izpred sto let ..
Zaradi tesnih, iz zgodovine izvira jo ."-ih zvez. ki vežejo K nce na Švede, pa tudi zaradi zemljepisnega položaja Finske, ki je jasno razviden iz naše kai te, sta po ru skem
eSeller — Center
Najmodernejši in najzanimivejši del New Yorka
Obiskovalci New Yorka, pa naj pridejo iz prekmorskih dežel ali ,,iz notranjosti Amerike, nikakor ne zamudijo, da si ogledajo Rockefeller Center, najmodernejši in najbolj zanimivi del te čudovite metropole.
še pred dobrimi sto leti je prostor, ki se razteza med 48 in 51. cesto in Peto in šesto avenijo, na katerem sedaj stoji Rockefeller Center, bil daleč izven mesta ria deželi. Tu je pozneje dr. David Hosack nasadil svoj slavni botanični vrt. Semkaj so hodili v tistih lepih, mirnih starih časih newyorški meščani s svojimi rodbinami ob nedeljah in praznikih na izlete in ponosno tujcem razkazovali lepe nasade najrazličnejših rastlin, cvetlic in dreves.
Toda mesto je naglo rastlo in slednjič je dospelo do tega ozemlja. Vrtovi so izginili, na njih mesto so prišle ulice in hiše. Konec prošlega veka so se tu naselile najbogatejše rodbine metropole, ki so si na tem mestu zgradile čudovite palače in stanovanjske hiše. Za četrt stoletja je slovela Peta avenija kot ulica milijonarjev. Toda vse to je bilo zidano na ozemlju, ko-jega lastnica je univerza Columbija.
Ko je pred leti Rockefeller zgradil tukaj svojo znamenito Radio City, je napra-
vil z univerzo pogodbo, po kateri je ta zadržala še naprej svoje pravo na to zemljišče za 125 let. Univerza dobiva od njega letno najemnino več kakor tri milijone dolarjev ali po sedanjem tečaju okoli 180 milijonov dinarjev, kar znaša večino dohodkov te zasebne newyorške univerze. Ko sedanji najem poteče in z njim opcija za njegovo obnovitev, kar bo menda L 2015., preide ozemlje in vse. kar je na njem se zidanega, brez vsakega plačila v posest Columbijske univerze.
Rockefeller Center ali, kakor se tudi imenuje, Radio City, je skupina enajstih poslopij, od katerih je najvišje 70-nad-stropni stolp R. C. A. (Radio Corporation of Amerika). Ta nebotičnik je visok 280 metrov. Temelje zanj so začeli kopati julija 1931., graditi so ga začeli januarja 1932 in dokončali so ga maja 1933. V enajstih poslopjih, ki so jih dosedaj zgradili (tri bodo še gradili) se nahajajo:
Pisarne nad tisoč tvrdk in društev. Dve gledališči, od katerih je eno največje na svetu. Osemnajst restavracij, med njimi znameniti Rainbow Room (Mavrična dvorana), najvišje (na 65. nadstr.), a tudi najdražje nočno shajališče Newyorčanov. Eden prvih muzejev Amerike. Na vrhu sedmih poslopij široki vrtovi z grmovji, drevesi, travniki, ribniki in nebrojem najlepših cvetlic. To je sedem izvirnih narodnih parkov in sicer: amerikanski, španski, francoski, angleški, nizozemski, italijanski in japonski. To je res čudo. ki je enako vredno slavnim »visečim vrtovom« asirske kraljice Semiramide na strehi njene palače v Babilonu. Pri gradnji teh narodnih parkov so porabili več kot 3000 ton zemlje, 100 ton naravnih skal in nad 500 ton opeke, betona in malte. Pomisliti je, da je bilo vse to treba z dvigali spraviti v višino.
Oglejmo si najprej osrednji stolp tega radijskega mesta, slavni RCA Building. Preko dneva biva v njem nad 11.000 ljudi v pisarnah in poetjih. Izračunali so, da gre poleg tega dnevno skozi njegova vrata
pritisku na Finsko močno vznemirjeni tudi ostali dve skandinavski čržavi, Š/e'.ska in Norveška. Finci sr rasen tega do svojem športu in svoji telovadbi zasloveli po vsem svetu. Povrh veljajo za narod, ki je po civilizaciji in urejenosti eden prvih na sveta. Zate vzbuja borba med n:imi in Rusijo povsod neprimeno večjo pozornost, kakor pa jo je vzbujal ruski pritisk na baltiške države. Tako moremo razumeti tudi ooroč la, da je v prilog Finske posiedoval v Moskvi celo predsednik mogočnih Zedinjenih držav Roosevelt.
nad 50.000 ljudi radi trgovskih poslov ali pa so obiskovalci.
Dvigala v tem poslopju so najhitrejša na svetu: hite navzgor z brzino 6 do 7 metrov na sekundo. Dnevno prepeljejo 90.000 ljudi gor in dol. Devet restavracij je v poslopju, od najcenejše mlekarne (Milk Bar) do bajno drage Mavrične dvorane. Dve nadstropji (bolje rečeno podstropji) se nahajate pod zemljo, tu je stan služinčadi, nosačev, dvigalnikov in drugih.
Za pol dolarja vas povedejo po vsem poslopju. Popnete se na vrh in uživate lepi razgled na vse strani 90 km daleč preko milijonskega sveta, nato vas med drugim vodijo tudi v radijski studio, kjer se upoznate z vsemi potankostmi radijske oddaje. Tu namreč ima svoj dom slavna NBC (National Broadcasting Company), največja svetovna radijska družba. V skupinah po 15 oseb vodijo uniformirani in za to službo posebno izučeni vodniki občinstvo po poslopju. Moram priznati, da so dobro navajeni na svoj posel, kajti tudi na najbolj nemogoča vprašanja so dajali prav inteligentne odgovore.
Radio Ctty je prav za prav le en del Rockefellerjevega Centra, kajti samo pet poslopij od enajst je zavzetih od radia, to se pravi od NBC. Njen studio se nahaja v RCA Buildingu, toda studio je prav za prav poslopje v poslopju ali škatla v škatli. Ta studio namreč nima oken, zato da ne more noben glas prodreti v notranjost in motiti oddajo. Vendar je v teh popolno-
ma izoliranih prostorih vedno pravilna
temperatura in svež zrak s primernim odstotkom vlage. Za to skrbi posebna zra-kočistilna naprava, ki piha očiščeni, sveži zrak v vse prostore. Na 8. nadstropju je mamutski Auditorium Studio, tri nadstropja visok, s sedeži za 1300 poslušalcev, največji radijski studio na svetu. Na polkrožnem vrtljivem odru ima prostora 300 godbenikov. Obiskovalce poslopja in študija vodijo za oder ter jim pokažejo različne stroje in naprave, ki se uporabljajo pri radijski oddaji. Pokažejo jim glavno kontrolno dvorano radijski muzej, način ustvarjanja raznih zvokov (na pr. j topotanja konj. počasnega odpiranja vrat, praženja v masti itd., kar se vse naprav-j lja na prav enostaven način s škrtanjem lažnega papirja in udarjanjem na majhne bobne).
Radio City Music Hali je največje gledališče na svetu, kajti ima 6200 sedežev. Poleg tega ima pa Rockefellerjevo mesto še drugo gledališče, imenovano Center Theater s 3700 sedeži, ki je, kar se tiče lepote in notranje opreme še lepše kakor prvo. V Music Hali pridete po predorih, sestoječih iz samih ogledal. Platno, na katerem predvajajo kinematografske slike (amerikanski Slovenci pravijo »premikajoče se slike«, prevod od mowing pietures) je največje na svetu, meri 13 krat 23 metrov. Zaradi jajčaste konstrukcije auaitori ja se slike jasno vidijo z vseh sedežev, in tako je ustvarjena izredna optična iluzija. Na odru je mogoče doseči najneverjetnej-še učinke, saj je po mnenju tehničnih izvedencev ta oder eden od najbolje opremljenih na svetu. Dolg je 47.5 m širok pa 20.5 m. Sestoji iz treh delov in vsakega izmed njih se da s posebnimi napravami dvigniti do višine 4.5 m nad inormalo. Sprednji del, ki se da vrteti, ima premer 15.5 m. S takimi napravami je seveda vsak trenutek mogoče doseči najrazličnejše učinke. Tudi Center Theater ima svojo posebnost: s stropa mu visi največji lestenec na svetu, njegov premer ima osem metrov, tehta pa šest ton. Lahko si predstavljamo, da mora biti strop precej krepak, da drži takšno težo.
Mavrična dvorana, nočni rendez-vous bogatašev, je dvonadstropna. Ima 24 širokih oken. skozi katera je po noči videti mirijade luči velemesta. Ti prostori se odprejo zvečer ob pol sedmih. V tem dancin. gu so angažirani najboljši plesalci in plesalke sveta. Kdor ljubi manjše prostore, ima na razpolago Rainbow Grill. Tu dobi kosilo in večerjo in se lahko napleše do sitega. Ob nedeljah se prostori odprejo opol-
dne za zajtrk in kosilo, večerjo pa serri-rajo šele od pol desetih zvečer naprej. V sosednih barih pa vam že po pol četrti uri popoldan postrežejo s koktejli — seveda, če imate primerno podlago za takšne stvari v svoji denarnici.
V Rockefellerjevem Centru se zaporedoma vršijo najrazličnejše razstave. Trajajo teden ali mesec dni, ali pa še dalje. Ena najzanimivejših v prošlosti je bil knjižni sejem velikega dnevnika New York Times. Tu so občinstvu pokazali, kako se delajo knjige od časa, ko pisec zamisli svojo idejo, pa do trenutka, ko kupec kupi knjigo v knjigarni. Od drugih glavnih razstav omenim samo: prvo narodno razstavo amerikanske umetnosti, v kateri so bila razstavljena dela iz vseh držav in otokov Zedinjenih držav; Florida Exhibit, državna razstava floridskih pri rodnih lepot in njenih različnih industrij; National Snapshots Avvards, to je bila narodna fotografska razstava, kjer so razstavili nagrajene fotografije s tekmovanja, ki ga je razpisalo enaindevetdeset amerikanskih dnevnikov med amaterskimi fotografi.
Razen tega je tam cela vrsta stalnih razstav, kakor na primer newyorški muzej za znanost in industrijo. Ta muzej, kl ima namen najširše popularizacije, je tako urejen, da obiskovalec sam stavi v po-kret na stotine mehanizmov, na ta način, da pritiska na gumbe ali pa povleče za ročice. Tako mu je nazorno prikazano delovanje modernih strojev v najrazličnejših tovarnah.
Toda med enajstimi poslopji niso vsa amerikanska, tu imate La Maison Fran-gaise, poleg nje The British Empire Building, obedve primeroma nizki stavbi, saj imata »samo« sedem nadstropij. Posvečeni sta trgovini, industriji in umetnosti svojih dežel. Francozi in Angleži imajo tu prekrasne prodajalne. Njih izložbena okna so že razstava zase. Malo naprej sta International Building in pa Palazzo dTtalia, šest nadstropij visoka. Ce še tate tu mimo, imate vtis, da ste na nekem evropskem velemestnem bulvaru, a ne v Ameriki, oh Peti Aveniji. Pred Mednarodno palačo stoji masiven bronast kip Atlasa. 14 m visok. Na ramah nosi ogromen globus, ki
Sredi med poslopji pa je velik trg Rocke-ima 6 m v premeru.
feller Plaza, poln zelenja. Na njem je restavracija. seveda samo poleti, in tu je na steni velika skulptura Prorneteja Ekako nosi svojcem ogenj z Olimpa, ki ga je ukradel bogovom, simbol drznega napredka človeštva.
Dr. Pavel Brežnik
Vesti iz Slovaške
Msgr. Tiso o junaštvu slovaške vojske in nerazdražni zvezi z Nemčijo — Volitve državnega predsednika —
Hlinkova garda
Slovaški ministrski predsednik msgr. Josef Tiso je naslovil na slovaško vojsko naslednje dnevno povelje:
»Naše čete so na severni meji izpolnile svojo zgodovinsko nalogo s tem, da so zavarovale ozemlje Slovaške pred sovražnim napadom in spet vrnile materi domovini krivično ugrabljena ozemlja. Ta prvi nastop slovaške vojske je vzbudil spoštovanje naše hrabrosti in organizacije, pa tudi hvaležnost nemške vojske za junaštva slovaške vojske ter priznanje velikega voditelja nemškega naroda Adolfa Hitlerja. Naša zveza z nemškim rajhom je bila s tem ne le utrjena in svečano potrjena, temveč se je preko tega spremenila v ne-
razdružno in v krvi posvečeno bratstvo.« ★
»Volkischer Beobachter« posveča svoj uvodnik prvi obletnici samostojne slovaške republike, ki jo kot tako šteje od federali-zacije Češkoslovaške v lanskem oktobru. List poudarja zlasti sodelovanje Slovakov v poljsko-nemški vojni in med drugim pravi:
»Slovaška vojska je skupaj z nemško oboroženo silo vrgla nazaj poljske napadalce in zopet pripojila Slovaški Javorino, Oravo in dolino reke Dunajec v Beskidih. Odslej na prej bodo Slovaki zopet lahko posvetili vse svoje moči notranji konsolidaciji svoje dr-žive in Slovakom se po dolgih borbah odpira nova doba. To so dosegli in zaslužili, ker so se odločili za realno politiko in pokazali razumevanje za težnje novih sil v Evropi.«
Dalje poroča »Volkischer Beobachter«, da je ustanovila slovaška vlada poseben urad za urejevanje vojnega gospodarstva. Glavna naloga urada bo skrb za pravilno poslovanje vojnega gospodarstva na Slovaškem, ki je dobro založena z živili. Primanjkuje samo masti in soli. Ukrenjeno je bilo vse potrebno za urejeno trgovino z živili in življenjskimi potrebščinami. Slovaška industrija se trenutno bori s težavami zaradi pomanjkanja premoga, ki pa ga bodo v kratkem pričeli dovažati iz Šlezije.
★
Predsednik slovaškega parlamenta je dal te dni nekaj podrobnosti o volitvah državnega predsednika na Slovaškem, ki bodo
izvedene še ta mesec. Predsednik slovaške republike mora na dan svoje izvolitve biti star najmanj 40 let. Za njegovo izvolitev je potrebna tripetinska večina navzočih poslancev. Volitve bodo v avli bratislavskega vseučilišča. Čim bo izvoljen predsednik republike, bo na poslopju vseučilišča razpeta državna zastava, vojaška godba pa bo zaigrala državno himno, a z bratislavskega gradu bo oddanih 21 topovskih strelov. Predsednik bo takoj nato prisegel pred parlamentom. Od tam se bo podal v svojo palačo, kjer ga bo sprejela vlada.
*
Nemški listi poročajo iz Bratislave, da pripravlja slovaška vlada temeljito reorganizacijo Hlinkove garde, ki bo izgubila značaj polvojaške oborožene organizacije. Zato bodo v gardi odpravljene vse oficirske stopnje, da se ji s tem odvzame značaj vojaške organizacije. Hlinkova garda bo v bodoče le nekako varnostno dopolnilo stranke v obliki politične milice. Obdržala pa bo pravico, da njeni člani nosijo posebne uniforme.
' i smfnniH iHnititmMtn <: mifmtHit»<»i f <; i r in mn (KimminifmnimTTRraKffifKifTfianKffHMnnBiimfiiinRHMB.
ANEKDOTE
Ko je veliki dirigent Nikisch vodil še orkester v lipskem Gewandhausu, so se pri neki skušnji nekatere dame iz zbora še glasno pomenkovale, čeprav je bil Nikisch že začel s svojimi razlagami. Ves besen je udaril končno s pestjo po pulta in zavpil: »Gotovo je to hvalevredno, dame. da se ravnate po klasičnih vzgledih, toda — Kapitol je že rešen!«
Ko se je nekdanji ravnatelj dunajskega Burgtheatra Hešnrich Laube zaročil, je nekemu prijatelju ponosno izjavil, da je svoji zaročenki napravil izpoved o svojem prejšnjem življenju.
•»Nu,« se je začudil prijatelj, »tega me»v-da ne boš trdil, da si ji povedal vse?«
»Vse«, je ponovil Laube in po kratkem molčanju je dodal: »Vsaj vse dobro ...«
črnogorske zgodbice
Dne 30. novembra poteče 60 let, odkar se je rodil v Črni gori najplodnejši pisec južnih Slovanov in mogoče najplodnejši zgodbičar na svetu. Obenem obhaja Mičun M. Pavičevič 401etnico svojega pisateljevanja. »Črnogorci u pričama i anegdota-ma« prinašajo sončne in senčne strani krš-ne domovine. Zaradi senčnih plati si je zbiralec nakopal obilo zamer. A to ga ne ovira, da ne bi nadaljeval svojih snopičev, ki letijo v svet kakor na tekočem traku. Neutrudljivi folklorist je samouk, kakor je bil samouk Vuk Karadžič. Ako bo »Ka radžič črnogorske anekdote« nadaljeval svoje publikacije še malo let v današnjem tempu, bo skoraj sto del v seznamu njegovih spisov. Evo nekaj vzorcev iz 22. knjige v omenjeni skupini.
Najbolj mu je žal...
Gajo Matov Drljevič iz Donje Morače, velik junak in pameten človek, leži na smrtni postelji. Najstarejši sin, Milinko, ga vpraša, kaj mu je najtežje ostaviti na tem svetu.
»Najhuje mi je, sinko, ker ne vem, kaj bo s to siromašno občino (misli na usodo male črne gore).«
»A te mar še to skrbi?«
»Skrbi, sinko, pa še kako! Ako se bogme ne združimo s Srbijo in ostalimi našimi brati, bodo tudi naši prapravnuki pihali y prazne dlani.«
Električna svetilka
Čiro Stanišič, vojak iz spuškega bataljona je bil med svetovno vojno postavljen za sprednjo stražo na Glasincu. Mimo se pritihotapijo trije avstrijski vojaki, on pa klikne na ves glas »Stoj!« Dva pobegneta, tretji pa se je toliko zmedel, da ga Čiro ujame in razoroži. Z njega pobere vse do gole kože. Najde električno svetilnico, kakršne še nikoli ni videL Brskati jame okoli nje, dokler ne zadene na gumb in luč se prižge. Pihal je vanjo na vsa pljuča, da bi jo ugasnil. Ker se mu ni posrečilo, sede na svetilko, da ga ne bi sovražniki zapazili. Avstrijski vojak pograbi priliko ter uide. Čiro zavpije:
»Beži, Svaba, beži! Bog ti je pomogel, ko se ne smem dvigniti s tega čuda. Drugače bi ti vedel, kdo so krvavi Spužani!«
Markova beseda
O božiču 1918 se je vnela krvava bitka med črnogorsko mladino in privrženci kralja Nikole. Francoski maršal se podi z avtomobilom med neprijateljskimi četami in dospe na Cetinje. V imenu antante zahteva od Marka Dakoviča, da se preneha prelivanje krvi
»Prenehali bomo šele takrat .kadar pristaši kralja Nikole in italijanski najemniki polože orožje. Ne vi, ne antanta nimate pravic^, da se mgšate v naše notranje
stvari. To govorim v imenu svobodnega naroda Črne gore in Velike narodne skupščine, ki je kralja Nikolo kaznovala in vrgla s prestola.«
»Povejte mi, doklej bo trajal boj?«
»Kvečjemu dva, tri dni, pa bomo zmagali.«
»Ali mi morete dati besedo, da ne bo dlje trpelo?«
»Morem. In ne pozabite: čeprav nisem francoski državljan, moja beseda ni manjša od vaše.«
In res, tretji dan je bila borba končana s porazom ljudi kralja Nikole.
Vzemimo še kak primer iz 23. knjige.
Vimerova raca
Franjo Vimer je uvedel v Črno goro sanske koze, da oplemeni slabotno pasmi -no tamkajšnjih planinskih koza. često je najel sanskega prča za prirejo seljakom okoli Cetinja. Se dandanes, kadar kdo vpraša kmeta iz Katunske nahije, odkod ima v čedi tudi kako močno kozo, mu do-tičnl po navadi takole odgoovori:
»To so koze od Vimerove race.«
Predpasniki
»Vojvoda Peter, tudi pri nas Ljuboti-njanih imamo plašljivce in kukavice.«
»Vem, a dolgo jih ne bomo imeli.«
Kmalu potem se je vnela vojna s Turki. Po boju je vojvoda Peter zbral Ljubotinj, poklical najboljše junake in jim podelil odlikovanja. Najslabšim pa je velel opasati predpasnike vpričo vseh vojakov in
noben Ljubotinjan jim ne sme dati hčera ali sestre za ženo, dokler sramote ne operejo s sebe. Ta pa se da oprati samo s tem da posekajo živega Turka in prinesejo glavo, ali pa poginejo.
Nastal je drugi boj. Vsi, ki so jim biH privezani predpasi, so ali prepadli ali prinesli turško glavo.
Denar naprej
Ivo Vrbica je imel han na Njeguših. Poleg vina in žganja je pozimi narodu prodajal tudi seno. Ljudje so jemali, a slabo plačevali. Ivo je bil dober človek, zato so ga klicali »striko Ivo«. Toda nazadnje se je naveličal. Pride k njemu pošten sosed in popraša, ali prodaja seno.
»Prodajam, brate, ali nesramno}«
»Kako nesramno, stric Ivo!«
»I no, takole, denar zahtevam naprej?«
Ob nosilnici poje
Ko mu je umrl oče Tomo, je Mitar Pe-rovič s Cetinja (po rodu Hercegovec) v sprevodu proti Vlaški cerkvi drobolel veselo pesem, kolikor mu je grlo služilo.
»Si pri sebi? Kako moreš peti, ko pokopavaš očeta?«
»Tudi on je pel, ko sem se roda in sem bil še majhen. Zdaj se mu oddolžujem.«
Zvesta straža
Djuza Djuraškovič, komandir dvorske straže, videč, da je kralj Nikola odšei spat, je po navadi zapustil dvorec in ukazal dežurnemu perjaniku, naj prisluškuje in zapisuje čas, kdaj kralj kašlja. Drugo
To ln ono iz časopisnih poročil o vojni
Nemška zračna vojska — Ali je mogoče s plinom zasuti ves Pariz? — Nemška dekleta na naborih — Francoski vojni križec — Nova orožja in nove obrambe
Razna znamenja kažejo, da bo v vojni med zapadni ma velesilama in Nemčijo igralo posebno veliko vlogo letalstvo. Zlasti nemško vrhovno vojno. vodstvo polaga na letalstvo največje nade. Točni podatki o trenutnem stanju nemške letalske sile seveda niso znani. Po uradnih nemških podatkih je imela nemška zračna vojska konec preteklega leta 280 eskadrilj po 9 letal v službi in 3 v rezervi. To da 3160 letal. K temu je treba prišteti še 500 policijskih letal, ki jih je mogoče tudi uporabiti za borbena letala. Poleg tega je imela Nemčija L 1938. okoli 500 transportnih letal in 700 enosedežnih letal za šolanje pilotov lovcev. To je skupaj 3860 letal prvovrstne kakovosti.
K temu je treba prišteti rezerve, ki seveda niso znane. Vsekakor pa računajo strokovnjaki, da je razpolagalo vodstvo nemške vojske v začetku vojne z najmanj 5000 letali, med njimi kakih 2500 bombnikov. Mesečna produkcija letal v Nemčiji je znašala pred vojno 600 do 800 letal in je sedaj gotovo povišana na dvojno mero.
Nemčija razpolaga z 900 letališči, od katerih je 180 stalnih vojaških letališč. Osebje nemške zračne vojske šteje nad 150.000 mož. Pilotskih diplom je bilo izdanih v Nemčiji okoli 60.000. Za pogon svoje zračne vojske potrebuje Nemčija 100.000 vagonov bencina na leto, za ostalo motorizirano vojsko pa še mnogo večje količine.
Ob izbruhu vojne je imela Nemčija 51 tovarn za letala. V njih je bilo takrat zaposlenih okoli 170.000 delavcev, od tega dobra tretjina žensk.
Podatki o francosko-angleškem vojnem letalstvu so manj znani, ker so zlasti v Angliji začeli zračno oboroževanje v večjem obsegu šele pred letom dni. Po zatrjevanju angleškega letalskega ministra pa imata Anglija in Francija danes že vsaj toliko letal kakor Nemčija. Poleg tega lahko izdelata vsak mesec za tisoč letal več od Nemčije. Zato pravijo v Parizu in Londonu, da bodo v zraku kmalu mnogo močnejši od Nemcev.
Francoski letalski strokovnjak Bellot je objavil v pariških listih razpravo o možnosti letalskega napada s plinskimi bombami, ki naj ib zaplinil za 24 ur ves Pariz. Po Bellotovih podatkih bi same plinske bombe za tak napad veljale 280 milijonov frankov, drusi stroški pa bi bili še mnogo večji. Vendar pa je Bellot mnenja. da je sličen načrt sploh neizvedljiv. To svojo sodbo utemeljuje takole:
Za zaplinitev vsega Pariza bi bilo potrebnih 170 milijonov kilogramov plinskih bomb. Eno letalo lahko prinese v enem poletu nad Pariz do 2000 kg bomb: zato bi moralo napraviti 85.000 poletov nad Pariz, da bi zmetalo nanj potrebno množino bomb. Ce bi letelo naenkrat s plinskimi bombami	bombnikov, bi morali na-
praviti 17 poletov. V taktičnem pogledu pomeni to popolno uničenje teh bombnikov. ker se računa, da protiletalska obramba zbije na tla pri vsakem napadu najmanj 20 odstotkov bombardirajočih letal. Zaradi tega po mnenju Bellota ni računati na kak sličen podvig, in se Parizu ni treba bati takega »totalnega« napada iz zraka.
V nemških mestih se začenja te dni nabor deklet, rojenih v letih 1920 in 1921. To je prvi primer nabora za ženske v Nemčiji. Potrjena dekleta bodo uvrščena v bataljone ženske obvezne delovne službe. Bataljoni bodo zaenkrat nastanjeni v bivših taboriščih moške delovne službe, ki so zaradi vpoklica mladeničev v vojaško službo izpraznjena, pozneje pa bodo za dekleta zgrajena posebna taborišča.
Obvezne delovne službe so oproščena dekleta, ki so že v službah, učenke v raznih obrtih in učenke javnih šol. V bodoče ne bo moglo nobeno nemško dekle pričeti z visokošolskim študijem, udkler ne bo odslužilo obveznega leta delovne službe. Nastop obvezne delovne službe je mogoče odložiti največ za leto dni. nikakor pa se ni mogoče trajno oprostiti. Obvezna delovna služba za ženske ni uvedena le za vojno dobo, temveč je uvedena kot trajna institucija.
Francoski ministrski svet je ustanovil nov vojni križec, vlit iz brona. Križec je visok in širok 27 milimetrov in ima v sredini dva prekrižana meča. Na eni strani je grb Francije z lovorjevim vencem, na drugi strani pa letnica 1939. S križcem bodo odlikovani posamezni vojaki in tudi celi oddelki, ki bodo pohvaljeni med vojno
z armijsko. divizijsko, brigadno ali polkov-no pohvalo. Z njimi pa bodo lahko odlikovani tudi nevojaki, ki bodo za svoje ravnanje prejeli katero od navedenih pohval.
Vojni poročevalci nevtralnih držav poročajo. da so Nemci uvedli na zapadnem bojišču nekaj vrst novih obrambnih sredstev in obrambnega orožja, ki dosedaj ni-
so bila znana. Tako so n. pr. nemški napadalni oddelki opremljeni s posebnimi 12 milimetrov debelimi ščiti iz lahke kovine. Ščit oklepa in varuje prsi in trebuh pred kroglami iz pušk Vsak vojak, ki je opremljen s takim ščitom, ima za orožje revolver tipa Mauser, ki lahko odda brez presledka 45 strelov do daljave 300 m. Dalje so uvedli Nemci posebne oklopne motocikle oborožene z dvema strojnima puškama.
Francozi so na drugi strani nastopili s težkimi stotonskimi tanki, ki baje predstavljajo pravo čudo moderne oboroževalne tehnike. Francoski napadalni oddelki so opremljeni s težkimi strojnicami na gumijevih kolesih, ki so se izkazale kot zelo opasno in okretno orožje. Posebno senzacijo pa so vzbudili francoski metalci težkih bomb, ki mečejo do 2000 kg težke bombe m prizadevajo zato nemškim poveljstvom mnogo skrbi.
Papež Pij XII. in zlom poljske države
Znana italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazaonali«, ki stalno beleži vse, kar je v zvezi z vatikansko politiko, se v zadnji svoji številki dotika tudi vatikanskega stališča v poljskem vpraša-
nju. Revija najprej ugotavlja, da je »govor Pija XII. v Castelgandolfu med av-dienco, ki jo je dovolil poljskemu kardinalu Hlondu ter v Rimu prebivajočim Po-
ljakom pobil več ali manj prikrite očitke dete. inozemskega tiska v pogledu vatikanskega zadržanja v poljskem vprašanju.
V vatikanskih krogih poudarjajo, pravi revija dalje, da Vatikan ne more v položaju, ki je nastal na Poljskem, zavzeti stališča protesta ali odobravanja. Papež se ni nikdar mešal v politične zadeve, kajti njegova svetovna avtoriteta in njegova verska misija ga dvigata nad zgodovinsko dogajanje, da more na izrazito duhovnem področju objeti vse narode. To seveda ne pomeni da ne bi cerkev tudi v političnih zadevah dvignila svoje besede v dobro verskih in moralnih načel. Zato je v svojem govoru pokazal vso vznemirjenost glede katoličanstva poljskega naroda. Druga osnova nota njegovega govora pa je bilo jasno izraženo zaupanje v vzpostavitev miru.
Kako velik vtis je naredil na papeža zlom Poljske, je nazorno opisal v svojem poročilu iz Rima redni vatikanski poročevalec angleškega lista »Daily Telegraph«, čigar navedbe posnemamo po francoski reviji »L'Europe Nouvelle«. Poročevalec pravi, da so vsi, ki so v zadnjem času imeli priliko govoriti s papežem, zlasti vsi diplomati, oipazili njegovo izredno potrtost in njegovo bledo lice. Papež, pravi poročevalec, ki je bil zelo vzdržen v jedi, je sedaj samo enkrat na dan, pa še tedaj zelo malo. Razen tega je dal odstraniti posteljo v svoji spalnici in jo zamejnati s skromno žimnico na parketu.
Oh grobu Steve Stojanoviča
Kakor smo že poročali, je bil v četrtek popoldne v Zagrebu pogreb zaslužnega novinarja, člana centralne uprave Jugoslo-venskega novinarskega udruženja Steve Stojanoviča. Na pogrebu so bili zastopani vsi sloji, največ pa je bilo intelektualcev. Iz Beograda se je pripeljal na pogreb tudi pokojnikov osebni prijatelj, minister no-trajnih zadev dr. Stanoje Mihaldžič. Razen odbora zagrebške sekcije JNU je prispelo na pogreb tudi zastopništvo centralne uprave JNU, iz Ljubljane zastopnik ljubljanske sekcije JNU, sekciji Novi Sad in Sarajevo pa sta brzojavno izrazili švo-ja sožalje. Veliko število udeležencev pogreba dokazuje, da je imel Stevo Stojanovič ne samo v Zagrebu, temveč po vsej državi mnogo prijateljev in spoštovalcev.
Pred mrtvašnico se je poslovil od njega v imenu zagrebške sekcije JNU njen tajnik Branimir Grškovič. Izrazil je globoko hvaležnost za pokojnikovo požrtvovalno in plemenito delovanje v korist stanovske novinarske organizacije, v kateri delujejo v idealni slogi srbski, hrvatski in slovenski novinarji. Najlepši vzornik te sloge je bil vedno Stevo Stojanovič. Vsi novinarji obljubljajo svojemu pokojnemu vzorniku, da bodo vedno delovali za uresničenje vseh idealov novinarjev — delavcev. Iskren tovariš in dober človek Stevo Stojanovič bo ostal v trajnem častnem spominu.
Pred grobom na pravoslavnem pokopališču je počastil pokojnikov spomin v imenu centralne uprave JNU Maksim Mrzljak, ki je naglašal: Poslavljamo se od prijatelja, ki je bil prijatelj v klasičnem pojmovanju in tolmačenju pojma prijateljstva. Na tem žalostnem mestu je nemogoče s kratkimi besedami podati karakteristike človeka, ocene socialnega delavca ter velike vrednosti borca za načela pravice, morale in resnice. V tem je bilo vse življenjsko delo tovariša Steve, nad čigar grobom stojimo danes tako žalostni. S peresom in živo besedo, s svojimi organizacijskimi sposobnostmi ter s svojo prirojeno marljivostjo se je boril vedno za pomoč slabotnim, za resnico, za poštenost v javnem življenju ter za uničenje nemoralnih pojavov v družbi, v narodu in državi. Ko obžalujemo Tebe, obžalujemo novinarji do neke mere tudi sami sebe. Naše uso-
de so podobne. Vsi smo neznani vojaki v borbi za lepše in boljše življenje naroda in vsega človeštva, v borbi za resnico, za moralo in pravico. So časi, ko je taka borba videti utopija, a kakor si ti to borbo vedno iskreno in požrtvovalno vodil, tako jo bomo vodili tudi mi in s tem častili Tvoj spomin. Samo v taki borbi ima življenje pomen in kakor Ti, hočemo tudi mi dočakati smrt v zavesti in prepričanju, da smo živeli plodno, koristno in pošteno življenje. Ti ne zapuščaš časti, premoženja in odlikovanj, ker novinarsko delo tega ne prinaša, zapuščaš pa spomin na človeka, ki jc bil življenja vreden in čigar življenje je bilo bolj koristno za skupnost in za narod, kakor pa je življenje mnogih razkri-čanih veličin. Ti nam zapuščaš zgled, kako mora živeti in se boriti novinar. Ne za slavo, ne za čast, ne za koristi, marveč zaradi ideala, kateremu vsak pravi novinar vsak dan sebe žrtvuje, dokler s svetim plamenom ne zgori njegovo življenje, kakor je zgorelo Tvoje ...
V	imenu slovenskih novinarjev jc počastil spomin Steve Stojanoviča pisec teh vrstic, ki je naglasil, da bodo v enaki meri častile spomin Steve Stojanoviča tudi nove gcneracijc slovenskih novinarjev, ker bodo njegovi slovenski tovariši in prijate-iji vedno povzdigovali prelepe vzore njegove odločnosti v borbi za pravico in resnico ter njegovo najčistejše jugosloven-stvo. ki se ni nikdar ravnalo po konceptih kakršnekoli sebičnosti. Kakor srbski in hrvatski tako je bil Stevo tudi najboljši slovenski brat in prijatelj.
V	imenu kmetov — zadružnikov jc zadnji govoril Ivan Okovič, ki je slavil pokojnika kot velikega prijatelja kmetov. Opozarjal jc, kako je ta visoki intelektualec s svojimi blagimi očmi opazoval težko življenje kmetov in kako je vse svoje sile posvečal izobrazbi in povzdigu kmečkega življa. Velika množica, ki je obdajala grob Steve Stojanoviča, je večkrat poudarke govornikov odobravala s klici: Tako je! — S tem se je žalostno dejanje pretvarjalo v iskreno, pretresljivo manifestacijo idealov, katerim je Stevo Stojanovič tako zvesto služil. Tudi oni, ki so ga poznali samo po delu in imenu, so solznih oči metaH zemljo na njegovo krsto.
—tg-
jutro mu perjanik predloži poročilo, Dju-za pa gre k vladarju in se mu globoko klanja, češ:
»Gospodar, težko ste spali! Okoli tretje nre ste dvakrat kašljali. potem okoli štirih pa trikrat. Nekje okrog petih vas je spanje prevarilo.«
»Tako je, Djuza. Vem, da ti noč in dan paziš na slednji moj dih.«
Gospodarjeva razsodba.
Nikola Mitrov in Mara Stanojeva, soseda, sta prišla na Cetinje, da bi se prav-dala.
»Nikolov konj je napadal mojo kobilo, la se je branila in konja ubila. Kapetan me je obsodil, da mu ga plačam.«
»No, pripoveduj Nikola, kako je bilo.«
»Takole, gospodar. Ti da si konj, jaz pa kobila. Ti me vohaš, a jaz ne puščam vode. Udarim te z nogo po glavi, in po tebi je.«
Kralj se nasmeje in reče:
»Pojdita domov, opravila sta Moški mola biti vselej močnejši od žene. pa tudi tvoj konj bi moral biti krepkejši od kobile.«
Pop
Pop se vrti okoli mlade sosede. Mož to vidi pa se dogovorita, da ga neko noč obrije. Mož na videz odpotuje, a žena povabi popa v hišo.
Toliko, da je pop legel, je že mož tu! 2ena ga skrije pod koš za žito in pospe po bradi s pepelom, da ga mož ne spozna. fipaTj ga in popraša ženo, kdo je
to. Žena odvrne, da je neki tujec, sirom?k.
»Ne bi bilo napak, da ga obriješ. Poglej, kako je okosmatel ko puščavnik!«
Mož dotiplje britev in ob brljivki obrije črnega gosta. Pop trpi, toda si ne upa črh-niti. Zjutraj popa nikjer, obrit se ni smel smel pokazati.
Moreš ?
Kralj Peter, dokler je kot emigrant in pretendent živel na Cetinju, je govoril čisto srbijanski, bodisi da ni mogel ali ni maral drugače. Vendar je — četudi nehote — prevzel neke črnogorske izraze.
Tako na primer, ko je postal kralj in pohitel v Topolo, je vprašal kmeta, svojega vrstnika:
»Ali moreš, Jovo?«
»Slabo, Boga mi, samo mesečarim!« je bil odgovor.
Ker ni razumel odgovora, je v zadregi prosil kralj adjutanta za pojasnitev. Ko mu je ta povedal, da v Šumadiji pomeni »mesečariti« enkrat na mesec se približati ženi, je kralj nekako sramežljivo mahnil z roko in rekel, da ga ni za to vprašal, ampak kako se mu godi.
Danilova zabava
Najstarejši sin knjaza Nikole, Danilo, je bil odličen strelec. Imel je navado, da je meril cigareto, ki jo je perjanik držal v zobeh na 20 korakov razdalje.
»Ako zgrešite?« vpraša tuji poslanik, ki je bil priča temu prizoru.
»Ne zgrešim. A tudi če mu izbijem dva zoba, od tega ne bo umrl!«
Pravilo
Mil utin Tomič, Črnogorec, novinar, je postal narodni poslanec. Prijatelj ga vpraša. ali je bila agitacija naporna in kako se mu je posrečilo pridobiti črnogorske
glasove.
»Držal sem se edinega pravila in to mi je zagotovilo uspeh: z vsemi lepo. z nikomer iskreno!«
Kako žive
Prišlo je precejšnje število Črnogorcev, da pristopijo h knjazu Nikoli: nekdo za pritožbo, drugi ga želi videti, a nobeden 5 brez računa.
»Pomagaj vam Bog. Črnogorci! Kako vam gre, kako živite?« prične knjaz običajni pozdrav in zaustavi pogled na Novici Ivanovu iz Kučev.
Na to se oglasi Novica:
-Živimo kakor po navadi, gospodar! Meščani zavidajo kmetom, a mi kmetje meščanom, vsi skupaj pa zavidamo cetinj-skim glavarjem.«
Tudi Kristus je plakal
Dr. Svetislav Simonovič je bil poleg svoje zdravniške prakse še hišni zdravnik knjaza Nikole. Neki dan pošlje knjeginja Milena po dr. Simonoviea
»Kaj se je pripetilo?« vpraša perjanika.
»Knjaz, Pero joka!« Bilo mu je eno leto!
»Naj joka. tudi Kristus je jokal!« o&v\ ne doktor in odide k svojim bolnikom.
A. Debeljak
Praznik Aleksandra Wisiaka
Ljubljana, 14. oktobra V krogu družine in svojih dobrih prijateljev je te dni praznoval 60letnico g. Aleksander Wisiak, zastopnik tovarne za milo »Hubertus«• v Celju, tvrdke Kulpin d. d. iz Novega Sada in drugih večjih trgovskih podjetij. Je pristna ljubljanska korenina, poznajo ga pa trgovski krogi po vsej Sloveniji in drugod po državi.
Ko se je izučil v stari renomirani trgovini Soss na Mestnem trgu, je dovršil še Ma-hrovo trgovsko šolo, nakar je nastopil službo korespondenta pri tvrdki Henrika Kende v Ljubljani. Kasneje je dobil mesto v tovarni Franck in sinovi v Linzu, kjer je preživel več let. Polnih 25 let je zastopal tvrdko Schicht, a zdaj je že nekaj let zastopnik naše največje domače tovarne za milo »Hubertus«. Pripada stari gardi solidnih slovenskih zastopnikov, ki so venomer pridno po opravkih. Delo ga ohranja svežega, vedno podjetnega. Poleg trgovine pa je vedno razgledan v domačem kulturnem življenju in v dogodkih, ki oblikujejo nov svet.
V srečnem zakonu, ki ga je sklenil z gospo Ani leta 1905, sta se mu rodili hčerki Lidija in Učka ter sin Sandi, ki je bil znan med našimi mlajšimi planinci in plezalci, in ki je tragično končal v maju 1933 na Planjavi. Gdč. Lidija je naša ugledna plesalka, za katere strokovno naobrazbo je dobri oče veliko žrtvoval in ki je kasneje v Franciji, Španiji in drugod žela velike uspehe ter pridobila s svojo umetnostjo časten sloves.
Vrlemu jubilantu, ki je naj prikupne jši družabnik, vedno vnet za vse dobro, zraven pa zaveden narodnjak, veljajo ob 60-lenici najiskrenejše čestitke!
Zanimiva razstava Zveze rejcev malih živali
Ljubljana, 14. oktobra
Danes ob 8. je bila v prostorih pri »še-stici« otvorjena zanimiva razstava krzna, volne in kož domačih in angorskih kuncev. Angorska volna si v zadnjih letih osvaja ves svet. Snežno beli angorski kunci imajo čudovito dlako, ki je napravila v kraljestvu volne pravi prevrat. S smotrno propagando in poukom se lahko omogoči vsaki kmečki hiši, pa naj bo še tako revna, gojenje angorskih kuncev. Angorska volna je še zmerom tako draga, da je tisto malo skrbi, ki jo imamo z negovanjem kuncev, desetkrat poplačano. Zveza društev rejcev malih živali, ki ima pred očmi dalekosežne koristi, zlasti med kmečkimi sloji, jc hotela prav s to razstavo pokazati pomen negovanja kuncev.
V skromnih prostorih, ki so premajhni, da bi Zveza lahko pokazala vse, kar ima, je razstavljena velika količina kožuhovine vseh vrst domačih kuncev ter usnje, deloma barvano, deloma pa v naravnih barvah. Razstavljena je tudi angorska preja ter izdelki iz nje — puloverji, nogavice, rokavice . . . Napis nad izdelki pouči obiskovalce, da angorska volna zdravi revmati-zem in išias. Obiskovalke, ki so v teku dopoldneva z radovednostjo stopale v razstavi jalni prostor, so si prav zaljubljeno ogledovale zlasti kožuhovino angorskih kuncev ter angorsko prejo.
Iz statistične razpredelnice čitamo. da ima konec preko 40% hranilnih snovi, dočim imata govedina in teletina le okoli 24% in kuretina komaj 31%. Kupci so se oglašali že v prvih urah po otvoritvi. Razstava zasluži vso pozornost, saj je njen glavni namen, opozoriti ljudi na odlično domačo blago, ki ima tudi to lepo lastnost, da je razmeroma zelo po ceni.
Koroški drobiž
Letos je bila po vsej Nemčiji in seveda tudi na Koroškem uvedena obvezna delovna služba za dekleta. S 1. novembrom bodo vpoklicana vsa dekleta, rojena v letih 1914 do 1922. Izvzeta so dekleta, ki so v poklicih vsaj že od 22. septembra 1939 in imajo v dokaz zaposlitve svojo delovno knjižico, dalje dekleta, ki se poklicno šolajo kot učenke, praktikantinje in volon-terke ali pa se nahajajo v strokovni šoli, dalje vsa dekleta, ki obiskujejo kakšno javno šolo in končno dekleta kmečkih in podeželskih delavskih družin, ki so za delo doma nujno potrebna.
S. 1. oktobrom so bile uvedene nakaznice tudi za abonente in goste v gostilnah. Jedila v gostilnah se bodo v bodoče dobivala samo na nakaznice. Poleg navadnih izkaznic obstojajo še tako imenovane »potovalne nakaznice«, ki jih izdajajo občinski uradi v zameno za navadne. Le v izjemnih primerih se lahko dobi po ena jed tudi brez nakaznice.
V zadnjih dneh je bila ustavljena prodaja čaja, popra, cimeta in še nekaterih drugih kolonialnih proizvodov. Tudi kava in kakao se ne smeta več prodajati, prodaja čokalade pa je ustavljena le začasno.
Meso se sme v bodoče prodajati samo s kostmi vred. Teža kosti lahko doseže pri svinjskem mesu 20%, pri govejem 25% in pri telečjem 30%. Ovčje meso se sme prodajati izključno samo z vraščenimi kostmi. Od svinjskih glav, pljuč in jezikov se vračuna 50%. na nakaznici predvidene količine, od govejih, telečjih in ovčjih glav pa 25%.
Mesto Velikovec je imenovalo kancelarja Hitlerja za svojega častnega občana. Kancelar se je za imenovanje zahvalil pismeno.
Koroška dobi od Osojskem jezeru državno šolo za šport. To bo peta tovrstna šola v Nemčiji.
Prezgodnja slana je podjunskim kmetom napravila veliko škodo. Zlasti ajda je bila ponekod popolnoma uničena.
Novice iz Planine
Planina pri Rakeku, 14. oktobra
Sokolsko društvo je z gasilsko četo na svečan način priredilo v nedeljo 8. t. m, v Sokolskem domu komemoracijo za kraljem Aleksandrom I. Dvorana je bila nabita polna, kar priča v teh težkih časih
0	izredno živi narodni in državljanski zavesti na naši skrajni zapadni meji. Pri tej priliki se je javno manifestirala volja obeh društev delati z združenimi močmi in roko v roki, kar mora imeti ob naši meji le najboljše učinke.
Nova stavba carinarnice je v glavnem končana in se bodo uiradi najbrž že letos vselili. Precej razsežno enonadstropno poslopje. ki je stalo preko enega milijona dinarjev. bo poleg carinskega urada nudilo prostore tudi ekspozituri obmejnega ko-misaiiata in Putniku. V prvem nadstropju bodo stanovanja za uradnike.
Letošnjo pomlad je voda dvakrat preplavila dolino in so bile prizadete posebno vasi Laze, Jakovica in Grčarevec. Banska uprava je naklonila poplavljencem 6.000 din. ki so se razdelili v obliki koruze med oškodovance. V poštev so prišli le oni, Ki so imeli škodo na njivah, ker za tiste, ki jim je voda uničila po travnikih z naplav-
1	jen jem blata, prvo košnjo, ni moglo seveda od gornje vsote ostati ničesar. Ker je poplava doline skoraj redna, pomoč pa le minimalna, bi bilo prav. če bi oblast izvršila preklasifikacijo zemljišča tako, da bi vsa dolina prišla v zadnji ustrezajoči raz-red.
Ob priliki lanske elektrifikacije Laz ter žage na Ravniku je bila storjena velika napaka, da se ni speljal skoraj ob enakih stroških električni vod po poti na postajo. namesto da se je napeljal ob koncu vasi kar skozi gozd. Pot na postajo bi bila tako lahko razsvetljena. Ta način de lov a^-nja. mislimo, nikakor ne priča o kakšni gospodarski premišijenosti. čudno se nam zdi. da ni pri tej priliki smatrala železniška uprava za potrebno, da bi v železniško poslopje in stanovanjske objekte napeljala elektriko. Ob rastočem pomenu prometa na tej postaji in tudi že iz prestižnih razlogov nasproti tujcem, da ne omenimo nezadostne današnje petrolejske razsvetlja ve, bi bilo vsekakor nujno potrebno, da se železniška uprava vendar odloči za elektrifikacijo, saj ima, kolikor je nam znano, v take namene zadostne kredite na razpolago. Prosimo zato, da vzame upra^ va ta naš apel in prošnjo v resno razmo-trivanje. To zaradi elektrifikacije v Lazah že drugič omenjamo v časopisu: potrebna je našim in tujim potnikom razsvetljava v nočni dobi s postaje skozi gozd v vaa Laze.
Anton Hace in Jože Bradeško
Dva potepuha, ki ju iščejo policija in orožniki
Ljubljana, 14. oktobra O Antonu Hacetu je bilo zadnji čas mnogo besede v dnevnem tisku in vse kaže, da se v resnici razvija v razbojnika velikega stila. Naprošeni smo. da objavi-
Pri tej priliki ne bo odveč, če oživimo še spomin na Jožeta Bradeška, čigar ime so poročila s kriminalnega oddelka svoj čas neprestano ponavljala, dokler ni njegove slave zatemnil Hace. Bradeško se je klatil po vaseh polhograjske okolice in poljanske doline, od časa do časa pa je krenil tudi dalje na notranjsko ali oa gorenjsko stran. Zadnje tedne ga je manj na spregled, ker so mu orožniki neprestano za petami. Bradeško je za dobrih 20 let starejši od Haceta. Rodil se je 3. marca 1896 v Praprečah pri Polhovem Gradcu. V mladih letih se je preživljal kot pastir in poljski delavec, pozneje pa je zašel med tatove, čeprav na tem področju ni izpričal večjih, drznejših dejanj. Podoba pa je, da
mo tudi sliko moža. ki daje policiji in orožnikom toliko opravka iz dneva v dan. hkratu pa prinašamo še nekaj točnih osebnih podatkov o njem Ko smo brali o njegovih drznih vlomilskih in roparskih dejanjih, si pod storilcem pač nihče ne bi bil mogel predstavljati komaj doraslega fanta, ki je šele pred kratkim dosegel polnoletnost. Anton Hace se je rodil 17. aprila 1917 v Podcerkvi pri Starem trgu v logaškem okraju. Preživljal se je kot hlapec in kmečki delavec, dokler ni kraje in vloma izbral za svoj poklic. Je precej vitke postave, 175 cm visok, gostih, nazaj počesanih las, obrit. Spodnjo ustnico ima za dobršno spoznanje debelejšo, da so mu usta nekako našobljena. Na kazalcu leve roke ima brazgotino. Slika, ki jo prinašamo, ie iz leta 1935,
ima po samotnih hribovskih naseljih precej skrivnih zaveznikov, ki mu omogočajo beg pred zasledovalci Bradeško je nizke, šibke postave, komaj 164 cm visok, temno-rjavih, redkih las in pristriženih brkov. Nad desno ličnico ima na obrazu brazgotino. Slika, ki jo prinašamo, je iz leta 1922.
M. BRAN D
Nest zlatih an«reSo%
Roman
63
»Vi ste torej gostitelj nocojšnje družbe?« je rekel. »A zakaj mi ni nihče sporočil, da je gospod Ravenna med vašimi gosti?«
»To je moja krivda«, se je oglasil Ravenna, »ker nisem hotel, da bi izbrali jedilnik samo po mojem okusu.«
»Sicer imam pa presenečenje za vas«, je menil Francesco.
»Upam, da na področju kuhinje«, je odvrnil Ravenna.
»Ne, na odru.«
»Oh, kar se godi na deskah, mi je malo mar — poglavitni so mi užitki za mizo.«
»Nu — nocoj vas bo tudi oder zanimal«, se je hihital Francesco.
»Kaj, vraga, pa bo tam?«
»Prav v tem je presenečenje... Torej mnogo zabave in lahko noč!«
S temi besedami je odklobuštral — tisti mah, ko sta vstopila Claussen in njegova žena. Ryder je segel Elizabeti v roko ter pozdravil njenega moža z nekaj brezpomembnimi besedami.
»Precej truda je bilo, preden sem ga spravila semkaj«, je šepnila gospa Elizabeta Ryderju, h ka-
teremu je bila prisedla, »toda od vas je zelo ljubeznivo, da ste povabili tudi njega.«
»Tako zadovoljen je videti nocoj«, je Ryder odvrnil.
»Kaj ne bi bil — ali še niste slišali?«
»Niti besedice ne.«
»Včeraj je imel pri dirki pravljično srečo, na očitnega outsiderja je zadel skoraj sedemstokratni znesek — tako da sva danes bogata.«
»Gotovo si je dober s kakšnim konjarjem, ki je njem na ljubo zavdal favoritu.«
»Odkod veste?« je zavzeto vprašala. »Mislila sem, da nimate pojma o konjih.«
»Saj ga tudi nimam — le toliko vem, da so stave vašega moža stoodstotno zanesljive.«
»Zelo okrutni ste«, je dejala. »A glejte, ostali že prihajajo. — O, koga vidim?!«
Planila je Marleni Sutherland naproti.
»Marlena, dušica — kje si bila ves ta čas?«
Marlena se je bila mojstrsko naličila in na-pudrala, a po očeh ji je bilo vendar videti, da je bila veliko pretrpela. Medlo se je nasmehnila Ry-derju in se komaj dotaknila roke, ki ji jo je podal.
»Ali mi nocoj poveste?« ji je šepnil.
Glasno je odgovorila:
»Malce miru sem potrebovala — zdaj mi je spet povsem dobro.«
Pri tem ga je ošinila z očmi polnimi sovraštva in strahu — Charles je izprevidel, da ne zve od nje ničesar, za nič na svetu ne.
Zdaj je pristopil k njemu Jimmy Hickey. .
»Nu, torej vas imamo spet med seboj, mož mno-1
gih senc!« je vzkliknil. »Ali veš, Elizabeta, da se smem upravičeno nadejati slave?«
»Kako to? Mislila sem, da ti zadostuje, če si na slabem glasu?« je odvrnila.
»Naš nadarjeni mladi prijatelj me je dal tako bistro nadzorovati, da natanko ve, kdaj legam spat in kdaj vstajam, kdaj hodim na izprehod in kdaj odhajam iz uredništva, kje popivam in kdo me vozi domov — če vse to objavi, moram na vsak način zasloveti.«
»Le kako neki?« je vprašala Elizabeta.
»Tako, ker pijančujem s slavnimi ljudmi«, je smeje se odvrnil.
Ko je krenil dalj«, se je prerila do Ryderja Syd-ney Galloway in tiho vprašala:
»Ste uredili tisto zadevo?«
»Nebo in zemljo sem postavil na glavo, a zbrati nisem mogel več kakor pet tisoč dolarjev.«
»O joj — samo pet tisoč?« je razočarano vzdih-mla. »Nu prav, dajte mi jih.«
»Kaj mislite, da vlačim toliko denarja s seboj po veselih družbah?«
»A jutri, še pred deseto uro, ga moram brezpogojno imeti«, je odvrnila vidno razdražena. »Ce ne pride kaj vmes, ga dotlej dobite.« Zdaj se je spet nasmehnila. »Saj sem vedela, da se lahko zanesem na vas«, je sladko zagostolela. »Sicer pa kaže, da bo nocoj kar čedno...«
Sli so k mizi, ki je bila naročena za družbo. Črnska godba je že igrala jazz, da je šlo človeku skozi ušesa. Charles Ryder se je oziral in iskal z očmi, dokler ni odkril komornega sluge, ki se je bil kaj
spretno usedel, tako da je mogel vse opazovati, ne da bi ga družba videla Na odru je neki žongler zaman izkušal zbuditi pozornost občinstva — šele po dolgem času je udarec na gong omogočil nesrečnemu umetniku, da je izginil za kulise.
»Kaj vam je prav za prav bilo. da ste to naredili?« je Elizabeta vprašala Ryderja, ki je sedel med njo in med grofico Lalo. »Povabili ste pse in mačke hkratu.«
»Kako to? Onkrat sem imel vtis, da morate biti najboljši prijatelji med seboj.«
»Oh, kje — prijateljstvo do vašega strica in Luigija Ravenne je edino, kar spaja te ljudi... Sicer pa škoda, da ni Leslieje tu.«
»Kako sodite o gospodični Carton?« je vprašal Berger.
»Po pravici vam povem, da se mi zdi malce zagonetna.«
Zdaj je jel Luigi Ravenna pripovedovati zelo smešno zgodbo iz svoje mladosti; ker je bil dober pripovednik, so se vse oči uprel vanj, in samo Ry-der je opazil naslednjega umetnika, ki je stopil na oder.
Bila je prav za prav umetnica, zalo, mlado dekle; visoko vzbočene obrvi so ji dajale ganljivo otroški izraz, s katerim se je povsem ujemala kostanjeva kodrasta glavica. Orkester je zavzdignil divji foks-trot, in v tem, ko je pela. je jela plesati, kakor da bi predstavljala zdaj preganjano lisico, zdaj pse, ki jo gonijo, zdaj jezdeca, ki se drzno poganja čez seči. Vse to je delal s takšno veselo, razposajeno predajo, da je vse občinstvo molče spremljalo njeno predvajanje in je bilo slišati samo še Ravennov bučni bas.
ORT
Jugoslavija—Nemčija
Našo izbrano enajstorico čaka danes v Zagrebu težka naloga — Dve spremembi v nemškem moštvu
Danes bo jugoslovenska nogometna reprezentanca odigrala izredno važno tekmo z državo, ki si je v zadnjih letih pridobila sloves ene najmočnejših na kontinentu. Nemški nogomet se je v poslednjih letih povzpel na izredno višino, o čemer priča izredno ugodna bilanca tekem, ki jih je Nemčija odigrala z raznimi državami v Evropi. Iz države, ki nekdaj kljub obsežnemu razmahu nogometnega športa ni dosti pomenila v mednarodnem svetu, je po sistematičnem delu postala zadnja leta nogometna velesila. Danes prištevamo lahko Nemčijo v skoraj isti razred, kakor Anglijo in Italijo, ki sta najmočnejši predstavnici evropskega nogometa.
Tekma v Zagrebu ne bo pomembna samo zaradi renomiranega nasprotnika, ampak ima tudi velik zgodovinski značaj za jugoslovenski nogomet, kajti to srečanje bo prvo meddržavno po pomirjenju v našem nogometu, ko so spet nastopile urejene prilike in lahko nastopi Jugoslavija v resnici z moštvom, ki predstavlja elito ju-goslovenskih nogometašev. Po dolgem presledku so dali izvedbo te tekme Zagrebu, ki je tudi dal večino igralcev v našo enaj-
storico in ki se je za srečanje dobro pripravil. Po splošni sodbi je naše moštvo najmočnejše, kar smo jih postavili v zadnjih letih in zato vsi z zaupanjem pričakujejo izid današnjega srečanja.
Moštvi bosta z malimi spremembami nastopili v že objavljenih postavah. Naša enajstorica ne bo spremenjena, pač pa so Nemci v zadnjem trenotku javili dve spremembi: namesto branilca Moga bo igral Slelmann, namesto vodje napada Szepana pa bo nastopil znani internacionalec Co-nen. Postavi moštev sta torej naslednji:
Nemčija: Klodt, Janes, Bielmann, Ku-pfer, Sold, Kitzinger, Lehner, Schon, Conen, Urban Gellesch.
Jugoslavija: Glaser, BeloSevič, Matošič, Manola, Jazbinšek, Lechner, Medarlč, Hitrec, Lešnik, Antolkovlč, Perlič.
Tekmo bo vodil italijanski sodnik Bar-lasina.
O posameznikih ne bomo govorili podrobno, ker so vsi do poslednjega znani večkratni internacionalci, prekaljeni v neštetih mednarodnih borbah. Tekma bo na igrišču Concordije in se bo pričela ob 15.
Dirka na Večni poti odložena
Motosekcija Avtomobilskega kluba javlja, da je bila primorana zaradi slabega vremena dirko na Večni poti odložiti na nedeljo 22. t. m.
Za pokal LNP
Današnja nedelja je namenjena tekmam za podsaveznl pokal. Na sporedu je pet pokalnih tekem v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Spored je naslednji:
V Ljubljani: na igrišču Ljubljane ob 14.
Hermes—Svoboda, ob 15.30 Mars—Moste, v Celju: na igrišču Celja ob 15. Celje—
Olimp,
v Mariboru: na igrišču železničarja ob 15. železničar—Maribor,
v Murski Soboti: ob 15. Mura—ČSK.
I
VI. srednješolski atletski miting v Mariboru
Organizirala ga je pod pokroviteljstvom ravnatelja Mastnaka Jadranska straža državne klasične gimnazije v Mariboru. Zmagala je državna klasična gimnazija s 105 in pol točke, nato realna gimnazija 80 in pol, trgovska akademija 46, mešana realna gimnazija 37, učiteljišče 33, želez-ničarska šola 15 točk. Prvih 9 plasiranih dobi lepa, praktična darila, ki so jih poklonile mariborske tvrdke. Vrstni red — dijaki: Lončarič (klasična gimnazija) 30 točk, Gregorovič (klasična gimn.) 28 točk, Zernec (ki. gimn.) 13 točk, šurkalovič (učiteljišče) 13 točk, Gala (mešana) 11 točk, Metelko (trgovska) 11 točk. Dijakinje: Brandstatter (realna gimn.) 17 točk, Sentjurc (trgovska) 16 točk, Lavrenčič (mešana realn.) 10 točk. Pri štafeti 4X60 so zmagale dijakinje realne gimnazije, sledita trgovska akademija in mešana realna gimnazija. Pri štafeti 4X100 m pa je zmagala klasična gimnazija, sledita realna in mešana realna, dočim so bili tekmovalci učiteljišča in železničarske šole diskvalificirani.
Seunigov memorial
Razpis
V. medklubske gorske hitrostne dirke na Ljubljanski grad dne 22. oktobra t. 1. ob 14. Prireditelj: Moto »Hermes« v Ljubljani. Proga: 850 m. Start je stoječ v intervalu ene minute z motorjem v pogonu. Začetek dirke bo ob 14. Pravico startati imajo vsi člani klubov verificirani v M.S.K.J. kot gostje verificirani člani inozemskih klubov včlanjenih v FICM.
Tekmuje se po internacionalnem športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku S.M.K.J.
Kategorije: I. Ljudski motorji do 100 ccm, 6. Turni motorji do 200 ccm, C. Turni motorji do 500 ccm, E. Turni motorji do 1000 ccm, B. Športni motorji do 350 ccm, C. Športni motorji do 500 ccm, E. Športni motorji do 1000 ccm.
Kategorija, za katero se prijavijo manj kot 3 vozači odpade. Start šibkejših strojev v naslednji višji kategoriji je dovoljen samo enkrat. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kategori-iah Prijave se sprejemajo v tajništvu kluba »Hermes«, Dvoržakova ulica 3. Tel. 24-07.
Darila: Prvi vsake kategorije prejme (lastno darilo, drugi ln tretji plpketo
Najboljši čas dneva prejme prehodi! pokal »Sevnikov memorial«.
Pregled motornih vozil se vrši po športni komisiji na dan dirke točno ob 14. uri.
Prireditelj dirke moto Hermes v Ljubljani odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb ali imetja, ki bi se med dirko pripetile, tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za event. poškodbe lastne ali tretje osebe imetja, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijavnice. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoravati odredbam vodstvu dirke. Pritožbe se morajo predložiti tekom 20 minut po izvršitvi dotične točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva dirke in razsodišča ni priziva čas treninga se bo pravočasno objavil prijavljenim tekmovalcem.
Zavarovanje: Tekmovalci so obvezni za trening in dirko Izvršiti primerno nezgodno zavarovanje. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe razpisa. V slučaju slabega vremena se dirka preloži na 29. oktober t. i. Razdelitev nagrad bo v restavraciji »šestica« na Tyrševl cesti ob 9 uri zvečer. Motoklub »Hermes« v Ljubljani.
Ij Trbovelj: V nedeljo 15. t. m. se bo med nogometnimi klubi Trbovelj vršilo zanimivo pokalno tekmovanje za krasen pokal, ki ga je trboveljskim nogometnim športnikom poklonil znani športni delavec g. Ivo Rovšnik. Tekmovanja se bodo udeležila vsa tukajšnja nogometna društva, ki se bodo gotovo potrudila z vsemi močmi, da si priborijo lepo darilo. Trboveljsko športno občinstvo vabimo, da se tekme, ki se bo pričela ob 13, udeleži čim številnejše.
Boks-sekcija SK Slovana začne v ponedeljek 16. t. m. v telovadnici na gimnaziji na Poljanah z rednimi treningi. Prijave bo sekcija sprejemala samo omenjeni dan in pa še 23. t. m.
Jugoslovenski zimsko športni savez obvešča vse gg. odbornike, da bo seja tehničnega odbora v torek 17. t. m. ob 20.15, upravnega odbora pa v četrtek 19. t. m. ob-20.15. Na upravno sejo so vljudno vabljeni tudi vsi delegati podsavezov.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri Nedeljo, 15.: ob 15 uri Upniki na plan! Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Kozarec vode. Izven. Znižane cene. ponedeljek, 16.: Kacijanar. Red A. Torek, 17.: zaprto. Sreda, 18.: Hudičev učenec. Red B. Četrtek. 19.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene.
Petek, 20.: ob 15. uri Kacijanar. Dijaška
predstava.
Sobota. 21.: Antigona. Premiera. Premierski abonma Danes popoldne bodo igrali prikupno piskorevo veseloigro »Upniki, na plan«. Zamotani zapleti ja j i, komične situacije in zanimivi dialogi dajejo delu aktualnost. V glavnih vlogah: Kralj, Skrbinšek, Grego-rin. Cene znižane.
Vzroki in posledice je podnaslov Scribe-jeve komedije »Kozarec vode«. Vzroki: spletke, politične i" ljubavne. n-sledice ženitev in politične izpremembe. Ženske
sučejo državne posle na dvoru angleške kraljice Ane, moški in ženske spletkarijo. kar je znal Scribe pokazati na duhovit in malce zasmehljiv, predvsem pa izredno zabaven način. Repriza bo danes zvečer. Cene znižane.
OPERA
Začetek ob 20. url Nedelja, 15. ob 20.: Kjer škrjanček žvr-
goli. Izven. Ponedeljek, 16.: Plesni večer Maksa Ktlr-
bosa in Irene Litvinove. Torek, 17.: Glumač Matere božje Red B. Sreda, 18.: Sabska kraljica. Red sreda. Četrtek, 19.: Kjer škrjanček žvrgoli. Red
četrtek. Petek 20. zaprto.
Nocoj se bo prvič ponovila uspela Le-harjeva opereta »Kje škrjanček žvrgoli«,
ki bo gotovo še dolgo privabljala v gledališče številno občinstvo, ki je željno neprisiljene zabave, lepe pevne glasbe in laž-
jih odrskih del. Zasedba je premierska z Igličevo k. g.. Vidalijevo, Barbičevo, San-cinom, Jankom, Pečkom in Zupanom v glavnih vlogah. Režiser: Zupan. Dirigent: Zebre. Inscenator: ing. arch. Franz.
Ruski balet, njegovo visoko kulturo, ki se je razvijala na stari tradiciji, bomo imeli priliko spoznati v interpretaciji Maksa Kiirbosa in Irene Litvinove na njunem »velikem umetniškem plesnem večeru« jutri v ponedeljek v Operi. Koreografije, ki jih bosta podala, so po zamislih velikih plesnih mojstrov Nižinskega. Fokina in Mjasina edinstvene umetnine, kot iih doslej še nismo imeli prilike videti. Pred-
prodaja vstopnic je pri operni blagajni ★
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 15., ob 20. uri: »Pygmalion«. Ponedeljek. 16.: Zaprto. Torek. 17.. ob 20 uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red C.
Nameščensko bolniško zavarovanje
Iz nameščenskih krogov nam pišejo:
V	času, ko se za novo banovino Hrvatsko določajo njene kompetence na polju gospodarskega in socialnega življenja, postajajo tudi za naše privatne nameščence ponovno aktualna nekatera socialno-politična vprašanja. Med prvimi je treba omeniti novo teritorialno razdelitev delokroga med obstoječimi tremi privatno-dru-štvenimi bolniškimi blagajnami, od katerih delujeta Trgovsko bolniško in podporno društvo (TBPD) v Ljubljani in Trgo-vačka omladina v Beogradu na omejenem pod ročju (TBPD samo na področju dravske banovine), medtem ko uživa bolniška blagajna društva Merkur v Zagrebu, privilegij, da sme delovati na področju vse države.
V	zadnjih letih so naše nameščenske socialne ustanove, podprte po nameščenskih in gospodarskih organizacijah, posvetile veliko pozornost rešitvi tega perečega vprašanja. že nekajkrat je bilo v finančnem zakonu za ministra socialne politike pooblastilo, da sme izvesti teritorialno razmejitev, vsa zadevna prezadevanja pa so zaradi močnega odpora Merkurja v Zagrebu ostala brezuspešna.
Na kratko rečeno je težnja našega zasebnega nameščenstva ta, da se za vsako izmed obstoječih privatno-društvenih blagajn striktno določi teritorij, na katerem more delovati. Bolniški blagajni TBPD naj bi pripadla izključna pravica Izvajanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja za trgovske in druge privatne nameščence na vsem teritoriju Slovenije. Naše name-ščenstvo je pri tem poudarjalo, da bi bilo s teritorialno razmejitvijo na end strani zadoščeno načelu pravičnosti (saj morejo tudi OUZD poslovati le na določenem področju), na dirugi strani pa bi z njo prenehali nepotrebni spori in interesom socialnega zavarovanja škodljivi pojavi, ki nujno izvirajo iz konkurence med raznimi vršilci nameščenskega zavarovanja na istem področju.
Vprašanje teritorialne razmejitve je ponovno oživelo, ko je pred nekako tremi tedni novi komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzor) v Zagrebu g. Gašparac sklenil predlagati ministru socialne politike, naj čim prej izvede teritorialno razdelitev delokroga med imeno-
vanimi tremi privatno-društvenimi bolniškimi blagajnami. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani naj bi bila poleg OUZD edini nosilec zavarovanja na področju dravske banovine, število njenih zavarovancev, ki znaša sedaj že okoli 10.000 bi se s tem povečalo na 11.000.
Razumljivo je, da so predstavniki naših soc. ustanov, čim so zvedeli za ta predlog, takoj podvzeli vse, da pripomorejo k njegovi čimprejšnji realizaciji. Prožili teden sta se predsednik bolniške blagajne TBPD in obenem podpredsednik TBPD g. Ivan Martelanc in predsednik TBPD g Erle Gombač mudila v Beogradu in skupno z ravnateljem bolniške blagajne Trgovačke omladine g. Radanom obiskala ministra za socialno politiko g. dr. Budisavljeviča. G. minister jim je obljubil, da bo zadevo temeljito preučil ter jo v mejah zakona upošteval. Omenil pa je tudi, da je rešitev tega vprašanja naletela na močen odpor Merkurja v Zagrebu.
O reševanju tega perečega vprašanja so bile obveščene tudi vse naše nameščenske ter zainteresirane gospodarske ter poelo-davske organizacije, ki so takoj močno podprle prizadevanja predstavnikov socialnih ustanov z brzojavnimi in s pismenimi predstavkami. Da bo tem željam v najkrajšem času ugodeno, je pričakovati s tem večjo gotovostjo, ker bi bila edino taka rešitev v skladu z načeli, po katerih je bila ustvarjena samostojna banovina Hrvatska.
Poleg zahteve po točni razmejitvi teritorialnega delokroga pa je prav tako uva-ževanja vredna zahteva nameščenstva. da postane zavarovanje pri privatno-društvenih bolniških blagajnah obvezno za vse trgovske In druge privatne nameščence, ki redno vrše v glavnem duševne posle. Z uresničenjem te zahteve bi bilo od-pravljeno škodljivo valovanje članstva od enega k drugemu krajevnemu zavarovalnemu organu na istem področju.
Čim bosta uresničeni ti dve temeljni zahtevi privatnega nameščenstva v Sloveniji, bodo ustvarjeni temeljni pogoji, da bodo mogle samouprave nameščenskih bolniških blagajn in drugi prizadeti činitelji pristopiti k sporazumnemu delu za nujno reformo vsega nameščenskega socialnega zavarovanja.
Sodnik si je mnogo prizadeval, da bi priče pripravil do resn.čnih izpovedb, toda nobena nl hotela odstopiti od svojih izjav, ki so si toliko nasprotovale. Prav jasno je bilo, da ena ali druga ni govorila resnice. Kljub temu pa so tako Kose-Ijeva s Pretnarjevo kakor tudi sprevodnik bili pripravljeni priseči na svoje iz-povedbe. In sodnik je zaprisegel Koselje-vo in sprevodnika Vavpotiča. V isti sapi sta prisegala vsak na svoje. Za tem je sodnik zaradi odsotnega obtoženca voznika Franca Rupreta razpravo prekinil in jo preložil za nedoločen čas. O izidu razprave, ki bo zanimiva s posebnim ozirom na omenjeni prisegi na bistveno nasprotujoči se izpovedi, bomo poročali.
Samomor na zagrebškem kolodvoru
Zagreb, 14. okt. o. Dopoldne sc je vrgel na glavnem kolodvoru pod lokomotivo Bruno Mihovilovic, elektrotehnik v kurilnici državnih železnic, star 26 let in po rodu iz Premanture v Istri Kolesa lokomotive so mu odtrgala glavo. Domnevajo, da je vzrok samomora živčni razkroj.
Razprava o tramvajski nesreči na Viču
VI. št. 64845/39.
Javen natečaj za izdelavo idejnih osnutkov za novo kopališče v Kolezifi
Mestna občina ljubljanska razpisuje javen natečaj za napravo idejnih osnutkov novega ljudskega kopališča. Udeležiti se ga smejo vsi strokovnjaki, državljani kraljevine Jugoslavije.
Rok se prične z dnem objave in se zaključi 30. decembra 1939. opoldne.
Razsodišče gg.:
1. dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane; namestnik univ. prof. dr. France Štele, načelnik gradbenega odbora ljubljanskega; 2. prof. Karel Dermastia, načelnik finančnega odbora ljubljanskega; namestnik Avgust Novak, član mestnega sveta; 3. ing. arh. France Tomažič, poobl. inženir za arhitekturo v Ljubljani; 4. ing. arh. Milan Sever, pooblaščeni inženir za arhitekturo v Ljubljani; 5. ing. arh. Maks Strenar, poobl. inženir za arhitekturo v Ljubljani; 6. ing. Matko Miklič, mestni višji gradbeni svetnik; 7. ing. arh. Boris Kobe, mestni arhitekt; namestnik ing. arh. Vinko Lenarčič, mestni arhitekt; 8. dr. Franta Mis, mestni višji zdravstveni svetnik; 9. prof. Marijan Dobovšek, mestni referent za telesno vzgojo. Poročevalec mestni arhitekt Ivo Spinčič.
Za natečaj so določene tri nagrade:
I. nagrada z zneskom 7.000 din, II. nagrada z zneskom 4.000 din, in. nagrada z zneskom 2.500 din in trije odkupi po 1.500 din, skupaj torej 18.000 din.
Za natečaj veljajo določbe pravilnika o javnih natečajih, objavljene v »Službenih novinah« štev. 233/LXX dne 13. oktobra 1938. in v »Službenem listu« štev. 15/89 dne 22. H. 1939.
Vsi pripomočki in podatki o natečaju so na razpolago pri mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, soba št. 6, brezplačno.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1939.
župan mesta Ljubljane: dr. JURO ADLESIČ 1. r.
Ljubljana, 14. oktobra.
Pred sodnikom dr. Tominškom je bila danes razprava glede tramvajske nesreče, ki se je v začetku maja pripetila pred milarno na Viču. žrtev nesreče je postala posestnikova žena Marija Koseljeva, Id je dobila hude poškodbe na levi nogi in še danes, ko je že poteklo blizu pol leta, zaradi posledic prizadejanih poškodb ni za nobeno delo. Zdravniki, h katerim se še vedno zateka, ji obetajo dolgotrajno zdravljenje.
Dasi z veliko težavo, je danes vendarle osebno prišla na sodišče k zaslišanju na glavni razpravi, nl pa še dočakala sodnikove sodbe. Zaradi vpoklica v vojsko je namreč izostal voznik cestne železnice Franc Rupret, ki je obtožen, daje nezgodo zagrešil s tem, da je brez signala prezgodaj potegnil tramvajski voz, še preden so vsi potniki izstopili. Po pripovedovanju poškodovane Marije in njene glavne priče Katarine Pretnarjeve, ki se je Isti čas z njo vozila in z njo tudi Izstopila, se je namreč nezgoda pripetila na ta način, da je voznik potegnil voz že medtem, ko je Koseljeva še izstopala, pa je Koseljeva zaradi sunka izgubila ravnovesje in padla z voza.
Ker obtoženega voznika ni bilo k razpravi, je imel sodnik veliko težavo z nar sprotujočimi si izpovedbami prič, ki jih Je bdi za razčiščenje zadeve povabil. Izjave, danes zaslišanih prič utegnejo imeti še kakšne posledice izven te razprave same. Vse priče bi lahko porazdelili v tri tabore in sicer ene, ki so govorile v prid po-
škodovanki. druge, ki so prikazale poio- 1 neka ženska.
žaj tako, da je bil v prid vozniku, a tretji tabor je predstavljal kijučavnčar cestne železnice Ivan Kovač, ki je s svojimi negotovimi izpovedbami dopustil eno in drugo možnost. Vse priče, zlasti tiste za poškodovanko in voznika, pa so pogumno vztrajale pri svojih izpovedbah, ki so si bistveno nasprotovale.
Katarina Pretnarjeva Je na primer precej drastično opisala dogodek in vztrajala pri lzpovedbi, da je sprevodnik Alojz Vavpotič že kar na licu mesta ozmerjal voznika Franca Rupreta, češ, kaj pač vozi naprej, ne da bi prej dobil od njega signal. Pretnarjeva je tudi izpovedala, da je poškodovana Koseljeva še tisti čas. ko so čakali na rešilni voz, takoj tarnala, zakaj da niso počakali vsaj trenotek, da bi izstopila, pa bi do nezgode ne bilo prišlo.
Prav nasprotno je izpovedal sprevodnik Alojz Vavpotič, ki je predvsem odločno 7ff»T)iifA.i, da bi bil voznika kaj oštel, češ, zakaj potegne preden dobi signal. Kar Je razen tega zpevedal, ne le da ni bilo v popolnem nasprotju z izpovedbami Pretnarjeve. temveč je bila njegova današnja Izpoved tudi bistveno drugačna od prve, ki jo je podal v preiskavi Povedal je predvsem, da Koseljeva sploh ni padla z voza zaradi kakšnega sunka, temveč da Je padla že sredi ceste od voza vstran, ker Ji Je morda spodrsnilo. Prvič Je tudi izpovedal v nasprotju z Pretnarjevo, ki je vseskozi trdila, da je Koseljeva izstopila zadnja, da je za njo izstopil še neki moški, danes pa je trdil, da je izstopila
zastopniku Ivano, Za-Ksptol 17. — Zastonj t pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. C.S. br. 27870-1936 Ra $487
OGLAS!
Uprava zavoda »ČACAK« potrebuje večje število prvovrstnih kvalificiranih delavcev: orodničarjev, strugar-jev, varilcev, zakovičarjev, sedlarjev, nrarjev in avtome-hanikov. — Pogoje je lahko vpogledati pri oorzah dela, obrtniških zbornicah in pri upravi zavoda »čačak«. — Iz uprave zavoda »čačak«. T. br. 7339-39 »
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td tečejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dto 3.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5-— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 30.-—*. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno oS)Jw» oglasa Dto 17^—<.
Ponudbam na Sitn ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od
Din J.- ▼ anamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek ttJntra", Ljubljana.
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Vsako nedeljo koncert! Plesna dvorana! Manjše sobe za družbe! Sladki mošt! Domače krvavice!
27874-18
Gostilna pri Panju
Vegova ul. 10 nudi fine domače krvavice in pečenke, toči se sladki vinski mošt, izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina, danes in vsak večer igranie klavirja, petje itd. Zato p elit« še danes in Zab.ajaiate vedno in ob vsaki priliki samo v Vegovo ul. k Panju, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Se toplo priporoča in Vas vljudno vabi gostilničar.
27959-18
Pozor!
Vsako nedeljo koncert s plesom, pristne domače krvavice in pečenice ter pristna domača vina kakor: mošt, cvičck, štajersko in dalmatinska vina. Gostilna Lloyd, Sv. Petra cesta št. 7. — Rezi Velkavrh.
28036-18
V gostilni Putrich
danes ples. Vljudno vabljeni.
28032 18
Šoferja
izučentga mehanika ali ključavničarja iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vsa oskrba v hiši.«	27873-1
Zelo ugodno
za samoetojnega pleskar Ja. Mizarsko podjetje nu di pleskarsko delavnico s stanovanjem ln stalnim delom. Ponudbe na po-druž. Jutra na Jesenicah pod »Fieskar začetnik«.	27842-1
Trgovsko
pomočnico
ze]o dobro prodajalko v gaanterljski stroki z večletnim spričevalom, takoj sprejmem. Panud be na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 676«
24837-1
Dva mizarska
pomočnika
dobita takoj stalno službo pri Kurniku na Jesenicah. Kralja Petra ce. sta 4.	27835-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za šivana in zbita dela takoj sprejme Martin Omrzel j, Trbovlje.
27833-1
Krojaškega
pomočnika
za boljša dela sprejme v stalno službo. Skober-ne Anton, Trbovlje.
27832-1
Čevljarskega
pomočnika
za zbita in šivana de]a takoj sprejmel v stalno službo. Marine Pr., Trbovlje.
27831-1
Natakarico
pridno in pošteno išče restavracija Mežek v Žirovnici na Gorenjskem.
27836-1
Kuharico
Iprejmem. V poštev pride samo prvovrstna moč. Po-Budbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«,
27956-1
Raznašalka
mlada, pridna in poštena dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Kolesarka«.
27957-1
Slugo ali hlapca
iščem. Rožna dolina, c. V., št. 26.
27878-1 Blagajničarko
sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. Ponudbe z vse...! podatki in zahtevki na cgl odd. Julta pod »Kranj 676«.
27837-1
Brivski pomočnik
mlajši dobi takoj službo pri Vili Franchetti, Št. Vid n. Ljubljano	27904-1
Služkinja
dobi službo. Predstaviti se od 1—J. ure, Ljubljana, Ciglerjeva 18, dr. Krisper.
27930-1
Zidarje in druge delavce tvrdke
Tornagc
zadnjič pozivam, da se ogla se zaradi izplačila priznane mezde. Steč. upravitelj dr. Ivo Benkovič, Ljubljana, Beethovnova 14.
27908-1
Krojaškega
pomočnika
za fino veliko moško in damsko delo takoj sprejme Jože Lopan, Trbovlje.
27733-1
Mesarskega
pomočnika
in dobrega sekača mla. dega išče Hudnik Prane mesar na Ježici 15.
27968-1
Gospodična
mlada, muzikalna,, ki igra nekoliko violino ali kakšen drug instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljšem damskem orkestru. Prednost imajo z dobrim glasom za petje. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Relic, Park hotel. Niš.
27680-1
Pletiljo
za nogavice iščem. Strojno pletenje, Nunska ulica 3.
27784-1
Nudim osebi
ki bi vodila obstoječo pekarno v Ljubljani lepo eksistenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben mali kapital«.
27783-1
Šiviljo pomočnico
prvovrstno moč sprej. me takoj v modni sa lan. Naslov v vseh posl. Jutra.	27890-1
Več voznikov
za odvoz materiala rabi Pečar Viktor, Kodeljevo.
27898-1
Čevljarskega
pomočnika
za zbita dela takoj sprejme Janko Drnovšek, čevljarstvo, Zagorje ob Savi.
27700-1
Dve natakarici
dve lepi Slovenki in eno blagajničarko proti odst. od likerja potrebuje novo otvo-rjeni lokal gostilna »Pariz«. Nastop 20. X. 1939- Ponudbe na gostilno »Pariz« Sid, Srem.
27804-1
Izkušenega mojstra
za našo predilnico, čistilnico, karde, streeke, flajerje, iščemo. Nastop takoj. Po-Pismene ponud. s prepisom izpričeval na Prvo podunav-sko predionico pamučnog prediva i konca a. d. Pan-čtrvo.	27798-1
Mlajši uradnik
spediterski dobi mesto. Ponudbe pod »Trgovina« na ogl. odd. Jutra.
27774-1
Frizerko
dobro moč išče za takoj ali za 1. november Kreutz, — Krško 39. Plača dobra, mesto stalno.	27810-1
Ujetnika v deželi lam
Gospodično
ali natakarico, lepe zunanjosti sprejmem za buffet. Zaslužek dober. Ponudbe s sliko na naslov: Buffet Jadran, Sibenik.
27803-1
Natakarica
zmožna nemščine, poštena, pridna, s kavcijo, dobi takoj službo v kavarni. Naslov v vseh posloval. Jutra 27915-1
Plačilna natakarica
prvovrstna moč, kavcije zmožna dobi takoj stalno službo. Ponudbe s sliko na hotel »Stara pošta«, Kranj.
27799-1
Krojaškega
pomočnika
izkušenega sprejmem v stalno službo takoj. Alojz lic, Sodražica.
27779-1
Brezposelna
učiteljica
dobi mesto vzgojiteljice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27931-1
Dva mizarska
pomočnika
sprejmem takoj. Lazar Filip, Jesenice, Savsko nabrežje 8.
27765-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, zdrav in močan, z dobrim spričevalom, po možnosti s šoferskim izpitom, dobi mesto v večji trgovini z mešanim blagom. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
28012 1
Krojaškega
pomočnika
in vajenca takoj sprej mem. Marjan Cankar, Gosposka 3.
27969-1
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Rešetič, Masarykova 14-IL
27943-1
Šivilja in vajenec
za moška in damska dela dobi mesto. Cotman Franc, Ježica 98, Ljubljana .	27937.1
Mlada kuharica
prišla lz sezone, išče službe kot pomočnica ali druga kuharica, najrajši v hotelu ali večji restavraciji. Gre tudi k boljši družini. Ponudbe na podr. Jutra v Trbov ljah pod »Slovenija«.
27834-2
Trgovski praktikant
z znanjem nemščine, vo jaščine prost, nekadilec s triletno pomočniško dobo išeč mesto v galanterijski, železninski ali lesni stroki proti hra ni in stanovanju. Ponu. dbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«.
27849-2
Trgovski
pomočnik
vojaščine prost, mešane stroke, zanes]jlv, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pošten ln agilen«.
27852-2
Pošteno dekle
snažno, sprejmem k družini odraslih oseb za gospodinjstvo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27972-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj. Predstaviti se je še danes v Rožni dolini, Cesta VIII., 27.
27966-1
Trg. pomočnico
zelo dobro prodajalko v galanterijski stroki, z večletnim spričevalom, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko 676«.
27838-1
V ordinacijo
sanatorij, lekarno ali slično bi se šla vadit 17 letna deklica, sprva brezplačno. Z osnovno šolo. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Sposobna 999«.	27692-2
Gospodinja
do 35 let, stara, dobi mesto. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod »Ločenec 35«.
28102-1
Restavracijsko
kuharico
mlajšo moč, iščem. Samo one, ki reflektirajo na letno namestitev, naj pošljejo ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Druga kuharica«.
28116-1
Po velezanimivem in znanstveno rodovitnem potovanju je bila tibetska odprava dr. Madigana dospela na visoko planoto severne dežele. Ta _ čas, ko so se kitajski nosači urno lotili postavljanja šotorov, je doktor s svojim sinom Johnom pazljivo pregledal zaloge in zdravila karavane. Tedajci je John začul očetov presenečeni vzklik: »Kaj pa je to?! Vem, da je bilo v temle zaboju še precej krnina, ko smo odrinili iz zadnjega taborišča! In zdaj ni nikjer ničesar več!« Fant je mahoma zapopadel vso resnost položaja; spričo posebnosti tibetskega podnebja je namreč kinin evropskemu potniku neogibno potreben.
Samostojno
natakarico
pridno, sprejmem proti dobri plači za Celje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28093-1
Mizarskega
pomočnika
za pohištvo sprejmem za takoj. Bitenc, Gosposka ulica 10.
28107-1
Začetnico
za pisarno sprejmem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in agilna«.
28079-1
Strojnega
ključavničarja
ki zna avtogensko vare-nje in strugati sprejmem takoj v službo. Pla ča po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo spričeval na ogl. oddel. Jutra v Ljubljani pod »Ključavničar«.
28051-1
Dekle
vajeno kuhinjskega dela dobi takoj mesto v gostilni »Vitez« na Bre gu št. 18.
28055-1
Izvežbane pletilje
sprejmem takoj. Zaslužek zelo dober. Drenikova 22, Ljubljana.
28043-1
Postrežnico
sprejmem za čas od 13. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28046-1
Službe išče
šivilja perila
išče delo v kateremkoli kra ju. Naslov v vseh posloval iutta.	27815.-2
Postrežnica
pridna ln poštena išče službo za dopoldanske ure. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Urna«.
27888-2
501etna gospa
vajena gospodinjstva ln trgovine sprejme primerno zanoslitev. Ponudbe na <«1. odd. Jutra.
27889-2
Gospodično
poštenih staršev išče slu žbo v trafiki, mlekarni ali sUčno. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27901-2
Trgovska
pomočnica
stara 18 let, pridna to poštena, toda revna, — išče zaposlitve kjerkoli. Naslov v vseh posloval. Jutra.	27854-2
Mlad trgovski
pomočnik
priden in pošten, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko verziran«.
27590-2
Absolventka
mešč. šole in trg. tečaja z znanjem stenografije, stroje pisja in vseh pisarniških del išče službo v pisarni ali za blagajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z Koroške«.	27691-2
Mlad gospod
z enoletnim trgovskim tečajem, z znanjem klavirja, vajen vseh poljskih, vrtnarskih in gozdnih del, verziran v lesni stroki želi dobiti kakršnokoli mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27731-2
Postrežnica
išče zaposlitve po 8. uri zjutraj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Delam, hitro«.	27809-2
Brivski pomočnik
mlad, ki dela tudi v dam-ski stroki išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.
27791-2
Gospodična
iz dobre družine išče mesto vzgojiteljice. Perfektno znanje nemščine. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na ogl. odd. Jutra.
27788-2
Uradnica
s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine, vešča vseh pisarniških poslov išče popold. zaposlitve. Delo sprejme tudi na dom. — Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vestna in natančna«.
21782-2
Fant
»šankpurš«išče službo, kjer bi se še malo izvežbal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sank«.
27777-2
Mesarski pomočnik
t mojstrskim izpitom išče službe in odda mesarsko o-brt s 1. novembrom. Naslov v vseh posloval. Juto 27780-2
Upokojenec
državni uradnik, vešč knjigovodstva in nemščine, želi kakršnekoli namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem mestu pod »Priden in vesten«.
27914-2
Popoldansko
zaposlitev
išče boljie dekle k otrokom ali kot postrežnica izurjena vsepovsod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Regjag«.
27919-2
Trgovski pomočnik
za trgovino z usnjem želi spremeniti slnlbo. Vinkovič Etnesu tvrdka Krali, Ormož 50.	27752 2
Koncipient
z enoletno sodno prakso želi zaposlitve pri odvetniku ali notarju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten in točen«.	27743-2
Dekle z dežele
išče službe. Pismene ponudbe pod »Pridno in pošteno dekle «na ogl. odd. Jutra. _27768'2
Postrežnica
mlada želi zaposlitve. Poizve se v Vošnjakovi ulid4 ,v mlekarni.
27974-2
Gospodična
srednjih let, dobra gospodinja, išče mesto blagajni-čarke ali gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in vestna 46« 27639-2
Sobarica
s spričevali išče mesto. Na stop po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27816-2
Natakar
srednjih let, soliden, zna več jezikov, po potrebi tudi kavcija, išče zaposlitev. Gre tudi na deželo. P. Cer-le, Maribor, Vošnjakova 19 [. nadstr.
27818-2
Prodajalka
modne in manufakturne stroke, vešča nemščine, išče namestitve v katerikoli trgovini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra v Mariboru pod »Mlajša moč«.
27820-2
Spretna računarka
stara 21 let, izučena papirne stroke išče mesto bla-gajničarke ali prodajalke, tudi izven Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.______27929-2
Postrežnica
išče celodnevno zaposlitev. Naslov t vseh posl. Jutra.
27g22-2
Pekovski pomočnik
zmožen vsega dela, star 30 let, želi službe. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
27702-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec, z znanjem nemščine, Išče nameščenja za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec 33«.
27941-2
Gospodična
pridna in zanesljiva želi trajne pisarniške službe Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ve6tna in vztrajna.«
27946-2
Absolventka
trgovskega tečaja
želi službe v pisarni kot začetnica v LJubljani ali v Kranju. Cenjene ponudbe na og>. odd. Jutra pod »Marljiva«.
27945-2
Absolvent
trgovske šole
išče kakršno koli službo v pisarni ali trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka plača«.
27965-2
Pošteno dekle
išče zaposlitve za popoldan. Zna pospravljati boljše sobe ali pisarne, lepo pere in lika. Stari trg 28, II. nadstr.
28127-2
Uradnik
vojaščine prost, zmožen knjigovodja in korespon-dent išče službo za takoj. Ponudbe na o$l. odd. Jutra pod »Verziran«.
28426-2
Uradnica
z dveletno pisarniško prakso, želi kakršnekoli namestitve. Gre tudi za blagajničarko. Dara Storž, Celje poštno ležeče.
28094-2
Plačilna
natakarica
zmožna nemščine, servira-nja, popolnoma samostojna kavcije zmožna, želi službo v boljšem lokalu, najraje izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra .pod šifro »Dobra moč«.
28066-2
Brivski pomočnik
išče službo, dober delavec, star 24 let, vojaščine prost in orož. vaj, nastop takoj. Ponudbe na Ladislav Horvat, Trenkova ul. št. 8, Čakovec.
28117-2
Prodajalka
išče nameščenje kjerkoli. Gre tudi k podružnici. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna moč« 28114-2
Oskrbnik
brez otrok, zmožen vsakega dela, išče mesta. Re-bršak Kari, Pristava, Zi-bika.	28095-2
Natakarica -
začetnica
išče mesta na deželi. — Grmek L., Pristava - Zi-bika.	28094-2
Plačilna natakarica
pridna, poštena, bi rada premenila mesto. V poštev pridejo samo boljši lokali. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Kavcije zmožna«.
28104-2
Šivilja
vešča privatnega šivanja gre šivat kamorkoli po zmerni ceni, gre tudi krpat perilo ali v primemo službo. Zeli ai stalnega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in zadovoljna«.
38034-2
SERIRAJ V »JUTRU
Vajenci (ke)
Vajenec
za fotograis-o obrt se takoj sprejme, tisti kateri so se zg.^sUl 9. oktobra, naj se šg enkrat zglase. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
27869.44
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda, Emonska 2.
27883-44
Učenca
za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem Pogoji: 14 do 15 let star močan, zdrav, prikupne zunanjosti, pošten, z najmanj 6 razred, ljudsko šolo to z dokaj dobrim spričevalom. Ponudbe na M. Lapuh, Do bova.
27857-44
Krojaški vajenec
dobi mesto. Faganel, Gosposvetska cesta 8-IL
27955-44
Učenko
za kuhinjo sprejme gostilna »Pri Levu«.	27913-44
Učenko
za strojno pletenje s tedensko plačo sprejme Acetto, Trnovski pristan 14.	27996-44
Vajenca
krepkega, za precizno mehaniko, sprejmem. Ponudbe pod »Brihten vajenec« na ogl. odd. Jutra.
28080-44
L
Generalno
zastopstvo
nemških tovarn išče pod zastopnike, ki so dobro uvedeni v tehnični, strojni ln metalni stroki. Ponudbe na »Kredi-tinform«, Beograd pošt. pretlnac 167. 27840-5
Generalno
zastopstvo
nemških tovarn išče pod zastopnike ki so dobro uvedeni v tekstilni in galanterijski stroki (svilene nogavice). Ponudbe na »Kredlt-lnform«. Beo grad, poštni pret. 167.
27841-5
Potnik
dobro uveden v tovarni čevljev in trgovini z usnjem. Prevzamem še manjšo kolekcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dravska banovina«.
27759-5
Potnika
agllnega ln dobro vpeljanega za obisk pri vat. strank sprejmem. Velik zaslužek. Oglasite se od 12. do 14. ure Gajeva 6, IV. nadstr. vrata 11.
27966-5
Zastopnika
za usnjeno galanterijo, dobro vpeljanega, iščemo proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inozemstvo«.
28084-5
Francoščino
in nemščino
poučuje doktor filozofije privatnike in dijake vseh razredov. (Jspeh siguren, honorar zmeren. Lahko tudi v manjših skupinah. Po potrebi gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27653-4
Filatelija
Znamke
raznih držav, večjo količino Slovenije ln žigov skupno ali posamezno prodam. Hoje, Tavčarjeva ul. 3-TTT, levo.
27884-38
		
m		m
OKAMA
mazilo a zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (vol ku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kož-nem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, 5u Vid nad Ljub liano.	187-40
m
rmiL
/j
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne intikviteie kupuje po najviiji ceni
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska S.
310-36
Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir, jjubljana — Wolfova
Radio
Na obroke
pod ugodnim pogoji dobite najboljši radio aparat pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20.
27750-9
Radio
4-cevni,	ugodno naprodaj, pri hišniku, Miklošičeva cesta 15.
28041-9
Seibt - Super radio
za razvajenega poslušalca,
5-cevni,	7 okrožij, 3 valovne dolžine, din 3.800 pri Ludvik Ileršič, Ljubljana Rimska cesta 13.
28110-9
Radio aparat
moderen v najboljšem stanju ln kovčeg g ramo fon z ploščami proda: ABC Ljubljana, Medve dova 8, poleg kolodvora Šiške.	28021 9
Francoščino
in nemščino
poučuje dijake in dijakinje vseh šol in priva-tiste strokovno diplom, učiteljica. Groharjeva c. 2, vhod s Tržaške ceste št. lJ., nadstr, vrata 5.
27876-4
Mlad doktor
tujec poučuje po ceni angleško ln nemško. Na slov v vseh posl Jutra.
27880-4
Tečaji nemščine
začetniški, nadaljevalni ln konverzacijskl. Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. Tavčarjeva 4-n.
27859-4
Nemško govoriti
in teorije se naučf hitro vsi in ceno po moji najboljši metodi. Informacne vsak dan od 3. do 4 Tvečer v Selenburgovi 4-II-, K. Lju-tova.	26714-4
Absolventka
poučuje uspešno ltall janščino, francoščino. — Hodi na dom. Naslov v v vseh posloval. Jutra.
28001-4
Reven študent
poučuje razne predmete. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instrukcija«.
27745-4
Dipl- učiteljica
poučuje nemščino fran coščino klavir. Honorar je zmeren. Informacije popoldne. Dollar. Mestni trg 5-II.	27977-4
Mlad inženjer
trenotno brez posla, poučuje uspešno nemščino in francoščino, kakor tudi vse predmete srednje šole. Ura po 6 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27734-4
V Kamnik,
Škofjo Loko
ali drugam v bližino LJubljane gre poučevat klavir absolventka kon-servatorija. Ljubljana. Princ Antonija. Kodeljevo, Gortanova 3.
28000-4
Harmoniko
kromatično z 80 basi in črno zimsko moško suknjo ugodno prodam. Vprašajte pri Zlokasu, Maribor Stritarjeva 9.
27814-26
Diatonično
harmoniki.
kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Harmonika«.
27923-26
Amerikanski
harmonij
z 9 registri, zamenjam s harmonijem evropskega sistema ali pianinom. Prodim tudi star čelo Maček, Me-stinje p. Podplat.
27767-26
Saksofon Es alt
Kohler, na prodaj. Rea-litetna pisarna, Gosposvetska 3.	28007-26
Klavirje
politira, specialist strokovno in. ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Politura«.
28083-26

i-*:
Damski plašč
za večjo postavo, črn, dobro ohranjen po ceni prodam. Nasov v vgeh po6loval. Jutra.
27871-13
Dve moški suknji
skoraj novi, zimski, prodam Naslov v vseh posloval. Jutra.	27707-13
Zimska suknja
črna, srednievelika, ugod no naprodaj. Stari trg 28, III. levo.
28067-13
Partijo
oca 60 m moških boljših štofov poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nizka cena« 28052-13
Damski plašč
krznen, dobro ohranjen srednje velikosti kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Plašč.«
28026-13
Zimska jabolka
Izbrana za shranjevanje čez zimo, prima štajer-
Slive
prečna in namizna ja-bo]ka, vagonske pa tudi manjše količine dobavlja Barbič Anton, Videm ob Savi.
27839-34
Jabolka
lepa, kisla za prezimovanje nudim po 1.50 do 2 za 1 kg. Dobi se tudi lep beli krompir. Gosp. železničarji poslužite se uputnic in ugodnega nakupa pri Adolfu Remicu, Mirna peč.
27758-34
Razpošiljam
lepe tunje, kostanje in lu-šene orehe itd. I. Noušak, Bos. Dubica.
27801-33
Kislo zelje, repo
in sarmo prvovrstno ln vsako množino po kon kurenčni ceni dobavlja Homan, Ljubljana Sv. Petra c. 81 tel. 3539.
299-33
Kislo zelje, repo
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetovm nI. 47. Telefon 25-91.	230-33
Vsakovrstne
poljske pridelke
večje množine, ugodno prodam. Celje, Zavodna 29 28099-33
Prodami
Otroško posteljico
proda Drešar, Čopova c. št. 21.	27856-6
Prodam
2 kompletne konjske o-preme, 1 z opremo in 1 s komatom. Poizve se v ogl. odd. Jutra.
27882 6
ska, kakor: Ananas, Be-llefleur, Ripeon peping, Boskopskl kosmač, Šampanjska reneta, Kanada, Bobovec Itd. Ima na zalogi po zmernih cenah Kmetijska družba, Novi trg 3.
27835.34
Nov gramofon
kovčeg. 20 najnovejših plošč prodam. Ogled od 13. do 14. ure. Stari trg 22-1.	27887-6
Lekarniških
steklenic
rabljenih, večjo množino, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«.
27770-6
Ljubiteljice
ročnega dela
dobe pri Ženskem svetu (Tavčarjeva 12) 10 prilog za din 5., 20 prilog za din 8. Interesentke naj se po-žurijo, ker zaloga ni velika.
27926-6
Divan
dobro ohranjen, miza in po stelja so na prodaj. Cerne, Rimska cesta 10-1.
27912-6
Prodam
dobro prst po ugodni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.	27903-6
Novo železno
omaro
z 2 tresorjema, velikosti 1970 /1850/ 500 mm, hrastove barve kakor tudi prvovrsten koncertni klavir globoko pod ceno oddamo. Pojasnila pri: Ravnikar, Linhartova 25. telef. 24-15.
27789-
Otroško posteljco
lepo, prodam. Cesta v Rožno dolino 10-n .
27979 6
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.
249-6
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
27751-6
Trgovsko firmo
družbo z o. z., registrirano v Ljubljani, z obširnim delokrogom, prodamo najbolj šemu ponudniku. Ponudbe pod šifro »Brez aktiv in pasiv« na ogl. odd. Jutra.
26705-6
Suhe gobe
nudite povzorčeno z na ved bo količine tv. Artur Nachbar, Radeče.
26650 6
Črno hrastovo
jedilnico
11 komadov, prvovrstno izdelano in ohranjeno, srebrno lisico, stekleno sadno garnituro, svilene zastore prodam. Koce-nova 6-1.	28014-6
Zaradi selitve
poceni prodam: otroški športni voziček, čevljarski šivalni stroj Singer to razno pohištvo. Naslov v vseh posloval. Ju tra.	28003-6
Transmisijsko os
ležaje ln druge transml. sljske sestavne dele, rabljene, ceno prodam. Re al Jeva 30.	27948-«
Stiskalnico m mlin
za sadje, sode in kadi, proda, kupi pa sadje za prešanje Kirbiš, Celje.
280g8-$
Lep otroški voziček
v najboljšem stanju ugodno prodamo. Levstikova ul. 14, vis. pritličje.
28087-6
Železno blagajno
srednje velikosti, dobro ohranjeno, proda Šetinc, gostilna »Balkan«, Maribor.
28115-6
Stara opeka
Se ta teden razprodaj amo poceni staro, rabljeno opeko velikega formata. Javna skladišta, družba z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 33.
28045-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen poceni prodam. Drenikova 22 Ljubljana.
28044-6
Volneno blago
modno, kompletno za damski plašč zamenjam za kolo. Scopolijeva 8, vis. pritličje, desno.
28016-8
Rabljeno peč
srednje veliko, Lutz, Zarja, Zephir ali 6l. kupi Vldemšek, frizer, Zaloška cesta 27.
27877-7
Kupim
Kodak Retina I, dObro ohranjen. Ponudbe na: dr. Bleiweis, Trdinova 5 27899.7
Klubsko opremo
manjšo pisalno mizo in omaro kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Društvo.«
27853.7
Polnoajrmenik
(Vollgater) z valjčnimi le-žaji, 650 do 700 mm premera, dobro ohranjen, kupim. Majetič, Zagreb, — Ozaljska 127.
27294-7
Kupim peči
rabljene, Zephir, Lutz, Rex ali slično. Ponudbe na Flis Rudolf, Domžale.
27712-7
Vinske sode
dobro ohranjene od 2 do 3 tisoč litrske kupi Ant. Ster-gar, Kamnik.
27694-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo kupujem. Tudi zimsko. Pridem po gledat na dom. Pišite na Maro Andlovic, Gallusovo nabrežje 27.
27988 7
Strešno opeko
rabljeno kupi Niko, St. Vid nad Ljubljano.
27938 7
Ponošene
moške obleke
čevlje, perilo, modroce, odeje itd., kupujem. Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
28068-7
Zamenjam avto
dvosedežen športen, dobro ohranjen, za deželne pridelke, ozir slivovko. Kocbek, Emorska cesta 25. Cenjen na 18.000 din.
»77 >6-10
DKW Meistercabrio
skoraj v novem stanju, 30 odst. popusta na prodajno ceno in dva skoraj nova DKW motorja 100 ccm, prodam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo.«
27790-10
Motor
(bicikel), kupim samo dobro ohranjen. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod značko »Tip, top«.
27936-10
Motor
Ziindapp 250 ccm, malo vo žen naprodaj. Tržaška 90.
27911-10
DKW avto
dobro ohranjen kupim, v račun dam poltovorni Wip-pet luksus. I. Stanter, Sv. Peter, Savinjska dolina.
27761-10
Dvosedežni
DKW avto
v najboljšem stanju na prodaj pri zastopstvu znanih čeških motorjev in avtombilov »Sawa«, Celovška 28.
27T995-1C
Osebni avto
Steyer 55 prodam. Garaža Kopač, Ljubljana, Pranko-panska 21.
28073-10
BMW limuzina
najnovejša tipa, skoro nova, ugodno naprodaj. Pojasnila pri: Ing. G. Ton-nies, Ljubljana, Tyrševa c 33, telefon 27-62.
28078-10
Avto prilika!
Fiat Topolino, Fiat športni, 6 cilindrska Fiat limuzina in dobavni avto zelo poceni naprodaj. — Aero, Kolodvorska 18.
28077-10
4—5 sedežna
limuzina
Mercedes Benz in Sachs motor 98 ccm v prvovrstnem stanju, poceni naprodaj. Jugopromet, Golob Ivan, Celje. Krekova
ftev.	28030-10
Velika razprodaja starih avtomobilov
Opel »Kapitaen« limuzini, model 1939, Opel »01ym-pia« Cabriolet model 1937, Opel »Kadett« limuzina model 1937, Fiat »Salilla« limuzina, Hanomag, limuzina model Sturm, Ford poltovorni model A 1930, Opel »Blitz« model 1938, 4.65 mtr., Chevrolet avtobus, odprt izletniški, motorno kolo NSU 350 ccm, motorno kolo »Puch« 250 ccm. Vsi avtomobili so v najboljšem stanju. Informacije daje tt. »Avto - Šol-man«, družba z o. z., Celje 28091-10
Avto
Opel »Blitz« tovorni, vozen 20.000 km naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28089-10
Krupp
Junkers Diesel, 4 in pol ton čiste nosilnosti, 90 ks, skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blitz 3 in Chevrolet 2 tonski. O. Žužek, Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
2805310
DKW kabrio
dvosedežni
kabrio, Wanderer, kabri olet, najnovejši model, Wanderer limuzino, pripravno za taksi, Harley motocikel s prikolico — proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo J. Lovše, — Tyreeva cesta 35.
28054-10
DKW motor
350 ccm, vožen 10.000 km ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28129-10
■f/J Moško kolo
z novim okvirjem poGgr ni proda Urbane, Tyr-ševa 51.
27844-11
Malo motorno kolo
Wanderer v dobrem stanju prodam za 1900 din. Naslov v vseh posi. Jutra.	28018-11
Turbino
rabljeno 800 do 1000 ks padec 3 m, kupim, Ležeča os Ponudbe na odd. Jutra pod »Turbina«.	27872-29
Pozor tapetniki!
Prodam ceneno dobro ohranjen stroj, kateri odvija in istočasno češe afrik ali žimo. Fran Novak, Maribor, Jurčičeva 6.
27704-29
»Anker«
šivalne stroje
vseh vrst, si nabav: te najugodneje z 20 letno garancijo — »Triglav«, Rcsljeva cesta 16.
27934-29
Več šivalnih strojev
po 300 din, moško kolo in nekaj delov za kolesa prodam.. ber,čeva 48
Črpalko
prevozno, dvostransko ročno, (brizgalno) prodam. Po nudbe na ogl. odd. Jutia pod »Ugodno«.
27917-29 Šivalni stroj
Singer (s čolničkom) naprodaj. Breg št. 2, I. nad. desno.	27776-29.
Stružnice
pisalni stroj (kovček) in Sachs motorno kolo zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18.
28076-29
Pisalni stroj
»Ideal«
skoraj nov, res ugodno na prodaj pri Torpedo Miklošičeva 18.
28025-29
Parno pekarno
oddam na periferiji Ljub-lvjane s prodajnim lokalom v mestu. Perssone, poštni predal 307.
27785-JO
Pozor pletilje
in šivilje
Izdelujemo gumbe, tambo-riramo in kosmatimo raznovrstno blago, po najnižjih cenah. »Mela«, Ljubljana, Tyršev» 20.
28106-30
Moderno pohištvo
obstoječe iz jedilnioe, kombinirane knjižnice e pisalno mizo ter kau-čom, hrastov les prevlečen s šleif lakom ugodno naprodaj. Ogled: LJu bljana VIL, Cernetova 28.	2782812
Spalnico
dobro ohranjeno, za samca ln eno majhno xe gis trimo blagajno kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra. _
27892-13
Jedilna soba
kompletna, lepa za ceno cca 1500 din prodam. Gosposvetska 6-II., levo. De-beljak.	27606-12
zimske s u k n i e
kamgarni, športni ševioti za fine obleke
LW
PRI JROFr
LJUSL JAiiA
LITI G A& J EVA ULICA
Pred škofijo
Solidna postrežba!
Lepa spalnica
in kredenca, kuhinjska se ugodno proda. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27921-12
Malo rabljene
trgovske cpremt
jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo pr zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Ma.thian. Ljubljana Tyr-ševa 12, dvorišče.
17-I1-1S
POHIŠTVO
tudi na obroke za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje in v največji :<.aiogi pohištva Spalnice že od . . 1600
Omare .......400
Postelje ......160
kuhinjske opreme . 750 tuhinjske kredence 450
rn'Xlroci ...... 190
mreže ...... 85
otomane.......500
različni kauči Sprejemamo naročila po predloženih načrtih
SAVA
MIZARSTVO Predjamska ulica 32 ln 35. — Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (nasproti sodišča).
27525 12
Spalnico
masivno, orehovo, novo prodam. Vprašajte Ljubljana Vič, TržaAka cesta 66, v trgovini.
27993-12
Lepe moderne
spalnice
orehova imitacija in nekaj kuhinj, vse prvovrsten izdelek poceni proda Vidmar, Vodnikova 31.
28081-12
Orehovo jedilnico
izpod lastne cene proda mizar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28122-12
Dve spalnici
lepi .orehova korenina, izredno poceni proda mizarstvo Rozman, Dravlje, Celovška cesta 273-
28128-12
Posojila
na, vknjižbo, hiša v mestih, kmečka posestva po 6 odst. obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hiše, posestva, gostilne itd sRealitet«, Zagreb, Vla-ška 2.	27847-16
Podjetje
industrijsko, solidno in zdravo, kupim ali finančno podpiram. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod: »Denar«.
27863-16
Mizarja
ali pomočnika poštenega, agilnega sprejmem kot dru žabnika k stroinem bratu. Ivan Čibej, Košaki 31. Maribor — Pesnica.
27817-16
Kdo mi posodi
10.000 din. Vrnem v enem leta. Jamčim s posestvom in obrtjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naloženo«.	27681-16
Varno naložen
denar
ima, kdor kupi večje stavbno zemljišče ob Tyrševi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27935-16
Posojilo
cca. 20.000 iščem. Vknjižba Da prvo mesto. Ponudb? na podruž. Jutra v Celju pod »Dobre obresti«.
27746-16
Kompanjona
sprejme veha restavracija, z 200 do 250.000 din na I. mesto ali na polovico lastništva restavracije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 5if ro »Restavracijski obrat«.
27763-16
Ilanč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača raj bolje:
hranilne knjižice; bank ln hranilnic: vrednostne papirje: 3 odst obveznice, bone, srečke, delnice itd valute vseh držav. Prodaja srečk državno razredne loterije.
302-16
Za jam -
gotov novac
dobiju odmah svi državni gradski nameštenici, pen-zioneri, učitelji, oficiri, žan dar, financi i dr. Dugoroč-no event. bez jamca do pet tisoč din. Upute daje AD-RIA, Zagreb, Jurišičeva 8. Priložite marku.
27757-16
Ureditev
premoženja
'oravnave. konkurzne za leve. odkup in inkaso tei atev (tudi kmečkih) oa iavo posoui in družbenikov lobičkanosno in rarno oa ožitev kapitala, ured te» jprave in kn,:-o vodstva, iilance, Kalkulacije, upravi lepremičnin, nadzorovana •oudeležb. sploh vse trgot iko. obrtne zadeve poverit« zaupno strokovni pisarni
Lojze Zaje
-lubliana. Gledališka al. ).
16-16
Družabnik
Pristopim kot sodelujoči družabnik k zelo renta bilnemu podjetju z gotovino 60 do 100.000 din Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družab nik 100«.
27987-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
italno po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
28028-16
Iščem družabnika
dobro idoči eksistenci in dober zaslužek. Potreben ka pital 25.000 do 30.000 din. Pismene ponudbe na oglas, ni odd. Jutra pod značko »Družabnik«.
28105-16
Pozor!
Kupim knjižico
Kmetske hranilnice ljubljanske za 85.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 7687«.
28109-16
Kateri gospod
trgovsko naobražen ali drž. uradnik od 36 do 50 let, pošten in trezen bi hotel pomagati mladi vdovi z 60.000 din za trgovino. Denar lahko vknjiži na posestvo ali trgovino. Ponudbe poš-.jite na ogl. odid. Jutra pod »Mirni lep dom«.
27989-16
175.000 din
posojila iščem na novo trgovsko hišo proti vknji žbi na prvo mesto in o-bresti in vračilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo 175«.
28033-16
Posojilo
na knjižice Kmetske po sojilnice ljubljanske ali Kreditne banke ljubljan sek preskrbim hitro. Ru doli Zore, Ljubljana, — Gledališka 12.
28030 16
Knjižice
Mestne Radovljica, Mest ne Kamnik, Posojilnice Ribnice, Jadransko po-iunavske kupimo. Ponu dite: Rudolf Zore, Gledališka 12.
28029-16
Brivnico
oddam takoj v najein, V gostilni Zupan, Žirovnica na Gorenj. Prometna točka ob glavni cesti.
27897-17
Trgovino in gostilno
skupaj ali posamezno, vzamem takoj v najem event. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra na Jesenicah pod »Agijen trgovec«.	27851-17
Vinsko trgovino
dobro idoča, z vsem inven tarjem, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27711-17
Kmetski mlin
vzamem v najem v Ljubljan ski okolici. Vložim kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod »Miinar«.
27778-17
Pekarno ali gostilno
vzamem v najem z novim letom, dobro vpeljano na prometnem kraju Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Dobra točka«.
27813-17
Vinotoč
vzamem v najem, kjerkoli Naslov: Toni Mačukat, — Vodice, Dalmacija.
26960-17
Dobroidočo
pekarno
v industrijskem in letovi-ščarskem kraju se odda v najem. Peče se večji del drobno pecivo z desetimi procenti. Potrebno nekaj kavcije in prevzem malenkostnega inventarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«.
27701-17
Gostilno
vzamem na račun ali prevzamem dobro vpeljano mlekarno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna kavcije«.
27961-17
Mlin
na vodno moč za mletje raznih materialov vzamem v najem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mlin 707«.
27925-17
Lokal
za skladišče, lahko dvorišč no. vzamem v najem. Ponudbe pod »Skladišče« na ogl. odd. Jutra.
28022 17
Pekarijo I
v Ljubljani, dobro vpeljano oddam z vsem inventarjem takoj v najem proti odkupnini. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«.
27991-17
Trafiko
dobro idoco oddam. — Prednost imajo vojne žrtve. Poizve se na 2ab-jaku št. 1.
27861-19
Radi bolezni
prodam zajtrkovalnico, dobro idočo trgovino s firmo, na Gorenjskem za 25.000 din. Polovico takoj ostalo na obrokc. Promet velik, najemnina nizka. Lepa prometna točka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zla ta jama.«	27867-19
Dobro idoča
trgovina
z lepim stanovanjem in vglikim vrtom v industrijskem kraju takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagotovljena eksistenca«.
27858.19
Inteligentna gospa
išče dobro idočo gostilno ali restavracijo v najem. Najraje v Ljubljani ali na Jesenicah. Eventuelno gre tudi kot oskrbnica na večje posestvo. Vešča kmetije in živinoreje ter dobra ku harica. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Samostojna 999« 27690-19
Restavracijo
dobro vpeljano oddam takoj v večjem trgu na Dolenjskem. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
27910-19
Soba za posPovni
loka)
v strogem centru Ljubljane s telefonom, se odda. Vpra šati Vamberger, Ljubljana 1. poštni predal 219.
27907-19
Frizerski salon
dobro vpeljan, lepo opremljen, prodam. Resne ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ljubljana 87«.
27795-19
Lokal s
stanovanjem
pripraven za mesarijo, brez konkurence oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	27984-19
Krčmo ali buffet
na najprometnejšl zagrebški poziciji, bližina tramvajske postaje in tržnice, dobro idočo, s celokupnim inventarjem takoj prodamo za 12.000 din. Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 144 27845-JS
Izvrstnoidočo
mlekarno
(ali mlečna restavraci ja) na najprometnejši zagrebški poziciji pri ve likih državnih uradih prodamo z velikim inventarjem za 15.000 din Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Buffet s trafiko
dobro idoč, bližina zagrebškega kolodvora, je naprodaj s celokupnim inventarom ln zalogo za 25.000 din. Nizka najem nina. Poslovnica PavlP kovič, Zagreb, Biča 144 27855.19
Lokal
takoj oddam. Poizve se: Gosposka ul. 16 (krojač).
27973-19
Gostilniški lokal
oddam brezplačno onemu, ki posodi 3-500. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
28113-19
Lokal
in eno stanovanje z dvema sobama in pritikline, oddam. Kirbiš, Celje.
28097-19
Trgovino
z mešanim blagom, na prometnem kraju, tik farne cerkve prodam. Potreben kapital din 25.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28112-19
Gostilno
oddam 1. i. 1940 v najem. Odkupnina 15.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28103-19
Za trgovino
lokal ali slično na prometnem kraju oddam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »S stanovanjem ali brez«.
28063-19
Mlekarno
na prometnem kraju takoj po ceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.	28035-19
Enodružinska
vila v Celju
8 minut od kolodvora, z lepim trgom in sadnim drevjem na najlepši legi, zelo Ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
* 27812-20
Lepa stavbisca
blizu kolodvora št. Vid Vižmarje ob državni in banovinski cesti, gramoz elektrika, vodovod na parceli, sadno drevje od din 14 naprej naprodaj. Pojasnila Vižmarje^
Krasna nova vila
najfinejša izdelava, dvosta-novaniska, centralna kurjava, plin, tri terase, hali, garaža, telefon in drugo, cca 1800 kv. m vrta, prima sadje, skalnjak z bazenom etc. prodam. Plačilne ugodnosti Tri min. od tramvaja, 14. min. od glavne pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 1939«.
27405-20
Hišo z vrtom
prodam. Stanovanje takoj razpoložljivo. M. Kranjc, Spodnje Radvanje 6, poleg pekarne pri Mariboru.
27819-20
Novo hišo
dvostanovanjsko, z vrtom, prodam v Črnučah 122.
27659-20
Parcela
okrog 1000 kv. m, ograjena z lepo urejenim vrtom, sa-donosnikom in gospodarskim poslopjem, četrt ure iz mesta Celja, je naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27666-20
V Novem mestu
je ugodno naprodaj novo zgrajena dvostanovanjska, visokopritlična hiša, vsa podkletena, z vrtom. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Prilika«.	27933-20
Hišo
enonadstropno, v surovem stanju na periferiji Ljubljane ugodno prodam. —-Poizve se v gostilni pri Panju, Vegova ul. 10.
27960-20
Hišo v Celju
od 50 do 70.000 din kupim. Ponudbe na podruž. lutra v Celju pod »Gotovina«.	27747-20
Če kupite
ali prodaste hišo. parce lo. posestvo, obrnite se na priznano, solidno ln kuiantno realltetno pisarno Franjo Pristavec. Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a Vse informacije =o brezplačne.
248-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel goz dov, trgovskih u> slano sanjskih hiš ln vil ima naprodaj gradbeno stro kov izobražen posredovalec
KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6- Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
125-36
Hiše, posestva
parcele, šlrom Slovenije, najugodnije kupite ali prodate: Stanovanja, lokale, najugodneje najamete ali oddate: Realitetna pi sarna Ljubljana, Gospo-svetska 3.
28006-20
Lepa hiša
v lepi sončni- legi, samo 2 min izven mestne meje pod gozdičem z večjim vrtom, pet sob z vse mi pritiklinami. Solidno zidana, ugodna cena. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Miren kraj«.
28004-20
Naprodaj imam
več trgovskih in stano vanjskih hiš, vil, parcel, gostiln, kmečkih posestvo, graščina po nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Kdor hoče dobro prodati ali kupiti, naj se takoj obrne na posredovalnico Jančar, Sv. Petra c. 27.
27992 20
Trgovska hiša
tr centru, zelo rentabilna, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milijon«.
28088-20
Naprodaj
HIŠA novozidana, pet-stanovanjska, netodonoe 24 000 din. Cena 315.000 (hipoteka 100.000 din). Bežigrad.
HIŠA, novozidana, trl-stanovanjska, 600 kvdr. m vrta. Cena 190.000.— Hipoteka 110.000, Bežigrad.
HISA stanovanjska, gospodarsko poslopje, primerna za trgovino in skladišče, industrijo itd. Cena 470.000 din, hipoteka 400.000 pri Kmečki hranilnici. Mesto. Razne druge hiše, parcele in posestva. Brezplačne informacije da je realitetna pisarna A. Adamič, LJubljana. Go sposvetska 7 vis-a-vis Slamlča.	__ „„
28031 20
Kupim hišo
do remize, za gotovino do 200 tisoč dinarjev. — Ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod »Hiša.«___
28027-20
Lična hiša
Z vrtom v Ljubljani, v Funtkovi ulici 27 prav ugodno na prodaj.
27868-20
Stanovanjska
kuhinja
velika, s sobo in malo sobico, pripravno tudi za pisarno oddam s 1. novembrom. Informacije v pisarni gradbenega podjetja arch. Ivan Ledi Gospoevetska 4.
27870-21
Dvoje stanovanj
stirisobnih, lepih, v neposredni bližini banske uprave oddam s 1. novembrom. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27891-21
Prodam hišo
z dobro vpeljano gostilno ln majhno stavbno parcelo ter 7cevni radio Naslov v vseh posloval. Jutra.	27990-20
Dvostanovanjsko
hišo
v bližini tramvajske postaje prodam. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
27944-20
Dve ugodni priliki!
1.	Stavbišče z obsežnim sadnim vrtom v Ljubljani na prometnem kraju blizu električne žielezneice naprodaj. Ob. sega 3227 kv. m, pripravno za novo stanovanjsko stavbo, tovarniško podjetje, skladišče.
2.	Posestvo arondirano, 9173 kv. m, pripravno za tovarniško podjetje. 3 zid. objekti v dobrem stanju, montirana turbina cca 55 kw, dva vzi dana kotla, pripravljena predvsem za kuho fir-neža ali paste, obsežni magacinl v posebnem objektu. V sredini ograjenega posestva teče v celi dolžini močan žeg. potok. Oddaljeno cca 8 km od Ljubljane, 1 km od frekventne želez, postaje.
Brez hipotek, plača se lahko oboje tudi s hranilnimi knjižicami. Pis mene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »73« nakar ogled na licu mesta
27928-20
Mlin — zago
ali malo posestvo vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi *raj<. ^^
Gozd
Pekarno	k0m.pieks, mlado
,scem takoi v najem v pro-	* kipim. Ponud-
metnem kra.u Ponudbe na ^ražčen^ P^ Jutn
podružnico Jutra v Trbov- oe ljah pod »Promet"	POd
28048-12 1
na ogl. odd. Jutra »GO"K 27862-20
Enodružinsko hišo
pritlično, 2 sobi, kabinet pritikline, vrt, blizu cest ne železnice, takoj ugodno oddam ali prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	28038-20
Hišo
s trgovino in gostilno v Studencih pri Mariboru — prodam ali dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28111-20
Vilo ali hišo
novozidano, v Ljubljani kupim, do 120.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutr^ pod šifro »Z vrtom«.
28106-20
Dvosob. stanovanje
lepo, s pritik.inami takoj oddam. Glince, Tr žaška 109.	27893-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom takoj oddam v Beogradski 18
27900-21
Stanovanje
(garsoniera) dveh sončnih sob s kopalnico, kamrico, s plinskim priključkom za re-šo in vzidano jedil, omaro ter ostalimi pritiklinami od dam. Najemnina 650 din. Langusova lla, telefonska štev 4905.
27771-21
Dvosob. stanovanje
pritlično s kuhinjo, v Črnučah, Tyrševa c. 68, pri avtobusni in železniški postaji takoj prodam. Poizve se v I. nadstr.	. —
27440-21
Lepo štirisobno
stanovanje
s kopalnico oddam. Informacije: Tavčarjeva 12, II. levo.	27927-21
Sobo s kuhinjo
oddam. Stožice. Poizve se v gostilni Ramovž.
27951-21
V Kranju
oddam sobo in kuhinjo. — Stara c. 16.	27721-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, kabinet, kopalnica in pritikline, v novi stavbi takoj oddam Predovldeva 33, Moste.
27975-21
Trisobno stanovanje
prvo nadstropje poceni oddam. Šmartinska cesta 64, poleg mitnice.
27786-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami, krasna solnčna lega, oddam v vili 1. novembra. Ažbetova nI. štev. 28.	27696-21
Dvosob. stanovanje
v Zg. Slški 262, I. nad. mesečno 350 oddam z 1. novembrom. Prelovec, — Dalmatinova 13.
27963-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. decembrom v Knezovi ulici 35. Informacije v Zvona rskl 11 I. nadstr.
28011-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, solnčno, v novi hiši v mestu, oddam 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27967-21
Lepo dvosobno
stanovanje s kopalnico oddam za november v Staretovi 27-a. Trnovo.
28008-21
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, 7 minut od sv. Križa oddam. Na Jaršah 41.
27985-21
Prostor
za mirno obrt, stanovanje ali skladišče se odda takoj. Kolodvorska 11 27982-21
Enosob. stanovanje
lepo, s pritiklinami oddam s 1. novembrom v Rožni dolini cesta V, št. 24.	27981-21
" Hišo ali vrt
dobro ohranjeno, v mestu event. v okolici ku. pim brez posredovalca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam*.	28019-20
Dvosob. stanovanje
oddam mirni stranki s 1. decembrom, na Res-ljevi cesti 30.
27949-21
Dvosob. stanovanje
z vsem komfortom in pritiklinami, event. tudi garažo za osebni avto, ob Celovški cesti (blizu remize), tik tramvajske postaje, oddam za 1. november. Naslov v vseh poslo-
valnicah Jutra.
28124-y
Dvoje stanovanje
oddam za november. — Eno trosobno in eno 2-sobno, ena soba prazna. Poizve se Linhartova 16 pri G j ura.
__27009 21
2-sobno stanovanje
solnčno s kopalnico, v strogem centru takoj oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin«.
28065-21
Enosob. stanovanje
350,- za takoj Bežigrad in več drugih odda Realitetna pisarna, Gosposvetska 3-28069-21
Dve veliki
stanovanji
pripravni tudi za pisarno v strogem centru, oddamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zvezda«.
28082-21
4-sobno stanovanje
moderno s kopalnico takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«.
28064-21
Stanovanje
2 svetli sobi, kuhinje po ceni oddam takoj ali 1. XI. Pripravno tudi za pletilstvo itd. Naslov v vseh posloval. Jutra.
28058-21
Trisobno stanovanje
z vsem komfortom oddam 1. novembra. Gajeva ul. 6, pri hišniku.
28042-31
Trisobno stanovanje
komfortno, lepo oddam s 1. novembrom mirni stranki Streliška 26.
28037-21
Za november
oddam enosobno stano vanje mirni stranki brez otrok. Podmilščakova 41.
28049 21
Stanovanje
s sobo kabinetom, kuhinje v I. nad ln pritikline oddam. Informacije da Krablca, Tyrševa 47-13
28023-21
§
tanovanja
Enosob. stanovanje
čisto ln suho iščeta zakonca brez otrok za november ali pozneje. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Državni uslužbenec.«	27881-21a
Stanovanje
dvo ali trosobno s pritiklinami iščem za 1. december od sodišča do Tabora. Plačam do 900 din. Ponudbe na oglas^ odd. Jutra pod »Red« 27860-21a
Enosob. stanovanje
ne v prizemlju, išče državna uradnica za. decembcr ali pozneje. Natančne ponudb' na ogl. odd. Jutra pod 5ii ro »Ena oseba«.
2*725-218
Dvosob. stanovanje
z večjim vrtom v okolici Ljubljane, iščeva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ornis«.
27971-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali malo dvosobno, solnčno, blizu centra, iščem za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen reden plač-nik«._ 28119-21»
Enosob. stanovanje
center, najrajši s centralno kurjavo, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kom-fort 39«.
28118-21a
Iščem stanovanje
eno ali dvosobno, brez komforta, tudi v pritličju. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Večja soba.«	28062 21a
Stanovanje
2-sobno	s kabinetom ali
3-sobno,	s komfortom, v novejši hiši ali vili v mirni in solnčni legi za januar ali feberuar iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Št. 30«.
28047-21a
Opremljeno sobo
takoj oddam v Prisojni ulici 3-H., desno. Tabor 27866-23
Sobo
s posebnim vhodom, v kateri se lahko kuha, o premij eno ali prazno takoj oddam. Centrum. — Sprejmem sostanovalca. Naslov v vseh posloval. Jutra.	27875-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vho dom oddam. Erjavčeva c. 4, pritličje desno.
27879-23
Prazno lepo sobo
s posebnim vhodom oddam. Kolodvorska 13, — pritličje. Ogled od 1. do 2.	27827-23
Dve sobi
s posebnim vhodom, pri merni za pisarno takoj oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V centru 2852.«
27865-23
Sobo
ev. za pisarno oddam na Kralja Petra trgu 8-1.
27894-23
Prazno sobo
oddam solidnemu gospodu, ali za pisarno ali zastopstvo. Sv. Petra c. 27-1.
27769-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno, oddam stalnemu gospodu za takoj ali 1. november. Tarter, Cesta 29. okt. št. 23, dvorišče, priti desno.
2Z240-23
Prazno sobo
veliko, solnčno, separirano v lepi mirni hiši, oddam uradnici. Kriievniška 14.
27952-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam gospodični. Vožarski pot 8.
27958-23
Prijazno sobico
oddam pri gorenjskem kolodvoru. Seiko, Franko-panska 27. od 11.—14.
27954-23
Veliko sobo
lepo, sončno, s posebnim vhodom v centrumu, v vili oddam 1 ali 2 gospodoma za 1. november. Oglej med 11. in 12. uro. Polak. Sv. Petra c. 68.
27905-23
Sostanovalko
mlajšo sprejmem v strogem centru čez popoldanske ure. Naslov v vseh posloval. Jutra.	27909-23
Prazno sobico
takoj oddam na Dolenjski cesti 28.
27976-23
Opremljeno sobo
lepo, čisto, s posebnim vhodom oddam takoj in poceni stalni osebi. Cesta na Rožnik 47.
27978-23
Prazno sobo
veliko sončno, parketi-rano oddam. Križevni-ška 8.	28013 23
Lepo sobo
za dve osebi s kopalnico oddam. Borštnikov trg 1-n., desno.
28010-28
Prazno sobo
veliko, sončno priprav no za manjšo pisarno, oddam z novembrom v Beethovnovi ulici. Na slov v vseh posl. Jutra.
27997-23
50 letna gospa
bi delila udobno trosobno stanovanje, event gospodinjstvo z dobro situtranlm tudi boleh-nlm starejšim gospodom ali damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri banovini«.
27983 22
Lepo solnčno sobo
za eno ali dve osebi, s posebnim vhodom, cen tralno kurjavo, balkonom, s souporabo kopalnice ln telefona, tri minute od tramvaja za To bačno tovarno oddam. KKocenova 6-1.
28015-23
Z novembrom
oddam dve svetli prazni sobi s štedilnikom na Vidovdanskl c. 1-1. nad.
27980 23
Prazno sobo
? souporabo kopalnice -•ddam Ogled od 3. ure Idalje. Naslov v vseh po .sloval. Jutra. I	27942-23
Veliko sobo
za 2 osebi, s strogo sepa-riranim vhodom, oddam. Stari trg 19. I. nadstr.
27970-23
Kabinet
opremljen, strogo separi-ran, oddam, lahko takoi za din 140 pri Taboru. Naslov v vseh ooslovalnicah Jutra.	" 27962-23
Prazno sobo
veliko, s posebnim vhodom oddam. Podjunska 12.
28125-23
Prazno sobo
separirano, pri sodniji, oddam novembra. Informacije Celovška 28, II. nadstr., desno.	28070-23
Dve lepi
prazni sobi
v prvem nadstropju, oddam takoi ali eno opremljeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28075-23
Udobno garsoniero
v novi stavbi v sredi mesta ugodno oddam za 1. november. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
28086-23
Prazno sobo
lepo .solnčno, s posebnim vhodom, oddam. Tyrševa 15-1., »Evropa«.
28040-23
3 sobe in kabinet
primerne za pisarno ali kako ordinacijo oddam za 1. november. Prešernova ulica 54-1. nadstr. Vprašajte pri vratarju hotela Slona.
28057-23
Opremljeno sobico
oddam takoj s hrano. Krojaška 5-LL
28061-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom od. dam s 1. nov. Janševa 7 Šiška.	28060-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice oddam solidnemu stalnemu gospodu na Prulah 27.
28039-23
Sobo s štedilnikom
oddam ženski osebi Gi silska 10. Šiška.
28017-23
Prazno sobo
neopremljeno, parketira-no, s posebnim vhodom lz ' stopnišča takoj od-dam ali s 1. novembrom i po dogovoru cca din. Predjamska 2, 2itnikovi c. 5, Ce-v Rožno dolino.)
28020-23
Cena
200
(Ob
sta
gjj
Prazno sobo
iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Solidna«.
27250-2»
Opremljeno sobo
separirano, v centru, za 1. november iJčc.n. -»onudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradrik«.
27800-lja
Prazno sobo
strogo separirano. event. s predsobo ali stranskim prostorom, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prazna«.
27920-23a
Maturantka
išče sobo z vso oskrbo blizu banske uprave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. november«.
27805-23.1
Učiteljica
išče stalno prenočišče za 1—2 kratno tedensko uporabo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prenočišče«.
27939-23a
Sobo
čisto, suho, zračno, išče mlajši gospod. Lahko za takoi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno R«.
27807-23a
Sobo
s klavirjem ali tudi brez, separirano. iščem za takoj ali za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«.
27706-23a
Malo sobico
s posebnim vhodom, — prazno Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Poseben vhod.«
28005-23a
Sobo
suho in sončno išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«.
28002 23a
Sobo s štedilnikom
opremljeno ali sobo in kuhinjo, z dvema postelj ana iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«.
17994-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«.
27947-23a
Gospodična
išče mirno sobo v bližini sodnije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno 77« 28120-23»
Dijaške sobe
Kot sostanovalca
sprejmem dijaka v lepo čisto sobo v centru, z dobro hrano. Da se tudi samo hrana. Plačilo lahko delno v živilih. Naslov v vseh po6l. Jutra.	27826-22
V lepo zračno sobo
svetlo, vzamem dve dijakinji na stanovanje in hrano. Rožna dolina X, štev. 23.	27896-22
Za dijakinjo
četrtošolko iščem stano-novanje s klavirjem ln pomoč pri učenju. Ponudbe pod »November« na ogl. odd. Jutra.
28059-22a
Upokojenka!
Srednjih let, osamljena, sprejme boljšega gospoda upokojenca v skupno gospodinjstvo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27964-14
Zapestna ura
se je našla v petek dne 13-t. m. v kinu Unionu. Prevzame se jo lahko v pisarni kinematografa.
28121-28
Avtomobilsko
dvigalo
in še eno manjše dvigalo (vinta) je bilo izgubljeno na poti Zagradac Stična proti Ljubljani. Najditelj naj proti nagradi sporoči tvrdki Sla-mič Ljubljana.
28050-28
Potujem v Beograd
Ako ima kdo opravilo v Beogradu mu prihranim pot izvršim vse posle za male stroške. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj v torek 17«.
27918-31
Obvestilo
Prosim cenj. odjemalce ki imajo dežnike pri M. Hostnik preje (pri Zmaj skem mostu, da jih dvignejo v Kopitarjevi ul. 1. nasproti Nlčmana. Se priporočam. 27999-31
WSSBSB
Ilirski ovčarji
5 mesecev stari, čistokrvni, krasne živali proda dr. S lian, Vitanje.
27830.27
Jazbečarje
pritlikavce, čistokrvne, 4 mesece stare mladiče, ugodno prodam. Naslov v vseh poeL Jutra.
27902 27
Foksterierje
čistokrvne gladke, 3 mesece stare ln mater pro da gostilna pri Dolgem mo6tu, Vič. Ljubljana.
28056-27
Tj
Ur
Fant
dobro sltulran, v dobri poziciji 36 let star teli resnega znanja z gospodično lz dobre hiše, sta. ro do 24 let. Ponudbe s sliko na og]. odd. Ju-'ra pod rFant«.
27864-24
Tovariša
inteligentnega gospoda od 45 do 50 let išče go. spodična srednjih let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Tovariš«.
27843-24
Kateri
starejši situiran inteli-gcnt bi pomagal mladi dami z 3000 din lz nujne zadrege. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oktober«.
27850-24
Gospod 33 let
želi poznanstvo z gospo, v zakonu nesrečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi dežela«.
28085-24
Ločenec
po ženini krivdi, obrtnik in posestnik brez otrok, želi znanja z gospodično ali gospo. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »39«.
28101-24
Simpatičen gospod
dobro situiran išče poznanstva z mlajšo gospodično živahnega značaja Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Skupni ideal«.
27998-24
Čedno dekle
kuharica, mlada, pošte, na, želi radi pomanjkanja znanja spoznati o-samljenega poštenega go spoda ali vdovca v namen ženitve. Samo resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod Prijeten dom 101.	27885-25
Gospodična
izobražena, dobra gospodinja s primerno doto in posestvom na Dolenjskem želi poročiti državnega uradnika najraje železniškega. Tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«.
27688-25
Vdovee
star 50 let v dobri stalni službi, želi poročiti žensko primerne starosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajnost častna zadeva« 27715-25
Gospodična
v starosti 24 let želi poročiti vdovca ali upokojenca z držav, službo v starosti od 40 do 60 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna ženitev«.	277'7-75
Gospodična
staro od 24—34 let želi poročiti državni uslužbenec. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«.
27953-25
47 let star vdovec
posestnik in trgovec v Banja Luki, želi poročiti preprosto, inteligentno gospodično ali vdovo, staro od 30 — 40 let. Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 77« 27932-25
Vdovec
s 100.000 din, bi poročil starejšo osebo, samsko ali vdovo brez otrok, z dobrim posestvom, gostilno, trgovino ali hišo blizu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo življenje«.
27916-25
Poznanstvo
z inteligentnim, event. dis-tingviranim gospodom v boljši poziciji do 58 leta išče v svrho zveze gospodična višje izobrazbe s sigurno eksistenco dobra gospodinja. Neanonim. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Jesenski akord«.
27762-25
Vdovec
star 33 let, obrtnik s no službo želi poročiti do 30 let staro gospodično, po možnosti šiviljo z nekaj gotovine. Ponudbe na pod-. Jutra na Jesenicah pod šifro »Srečen zakon«.
27766-25
Gospodična
srednjih let, z lastno hišo na deželi, želi spoznanstva v svrho ženitve s starejšim gospodom do 60 let. miroljubnega značaja. Biti mora v drž. službi ali upokojenec. Vdovci niso izključeni. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno življenje«.
27760-25
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo vestno in uspešno. Prvovrstne rodbinske zveze v meščanskih, trgovskih, uradniških, posestniških in oficirskih krogih. Informacije razpošilja proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno: »REZOR«, Zagreb, Pošta 3.
27846 25
Obrtnik
Seli gospodično, vdovo z gotovino radi povečanja obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«.
28071-25
Poročila
bi se rada z držav, uradnikom, starim do 35 let. Mlada, lepa, izobražena, dober značaj. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izobražena«.
28092-25
Katera
dobročuteča, skromna in
čedna, 22—28 let, bi hotela enakega značajnega fanta za življenjskega tovariša. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 31«.
28072-25
Rokodelec
želi poznanstva do tridesetletnega dekleta, zmožnega nemščine, ki poseduje nekaj denarja. Dopise poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mizar«._28100-25
INSERIRAJ / „ JUTRU"!
VELIKA IZBIRA BLAGA ZA
ti amske p ašče in kostume

I!
U
PR! JKOFD"
L J U B L JA H A
uira BLO
Pred škofijo Ugodne cene
Vata
</ tablah tn za odeje, /edno na zalogL —» Zahtevajte vzorce in nenik.
Arbeiter — Maribor.
Sveže najfinejše
norveško
ribje ©Ife
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Kupujemo
posušeno cvetje arnike, Korenine preohjede,
bezgovo cvetje, oaldrianove korenine
tn svišCeve (encianove) korenine. Ponudbe naj se pošljejo na APEF, Via Oeciani 15 — Udine.
Od Vas je
odvisno, da ima obleko vedno kot novi zato jo pustite kemično čistiti barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
>2 Inka — Svedolikalnka
Bretp/acen pouk " tgranju!
lahfeva/te brezp/ačen renti*
MEIMEROLD
d.z&.z. za/- tforfce g/asbtl
MARIBOR st 101
Hubertus
plašči a din 250.-vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
n s p e b o v
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GEITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EMc FISCHER, ZAGREB, Palmctieeva 82
Veletrgovina dvokoies, motociklov in šivalnih strojev
0HIŠTV0
moderno in v slogu
Stalna zaloga pohištva za vsako stanovanje. Najstarejša tovarna pohištva
ZALOKAR ANTON
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
KOLESA
NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI T R 1 C I K L I ŠIV. STROJI
IGRAČN1 VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR	CENIKI FRANKO!
glavno zastopstvo za dravsko banovino
T. BREMEC
nL«A/ CELJE, Miklošičeva 2 — tel. 202
r> A, f f~S \ Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite '	znaten popust.
# PO H-PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA

VIŠEK TEHNIKE
je novi model ARDIE S 125 ccm motorno kolo, ki je pravkar dospelo na glavno zastopstvo ARDIE in HOREX motorjev, tvrdko
IAPROTNHC
DOMŽALE
kjer se dobijo tudi 200 in 250 ccm ARDIE in 350 ccm HOREX motorji modela 1940. Tudi ima tvrdka veliko zalogo najrazličnejših malo rabljenih in dobro ohranjenih motornih koles od 98 do 500
ccm po jako nizkih cenah proti takojšnjemu plačilu. V zimskih mesecih izvršuje tvrdka v lastni delavnici po najugodnejših cenah generalne preglede in reparature vseh vrst motornih vozil. Na zalogi so vsi rezervni deli za ARDIE in HOREX motorje
vseh tip.
CONTiNENTAi
.rtAJPOP.ptNEJŠE HARMONIKE SVETA 1	
m	i®] jiijj
	5CHHEIDER ZAGBEB. NiKOLIČEVA tO
K
izbran po 85 para — pri odjemu najmanj 50 kg Vam nudi dokler traja zaloga špecerija B. GUŠTIN, LJUBLJANA, Vodnikov trg 2 — tel. 37-80.
na ugodne meseci, obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulico
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo	^
STERILIZIRANO	"

ZADRUZNA TOVARNA
ŽIME
STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115» C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker ie slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje "fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
m mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našega ljubega očeta, gospoda
JAKOBA TRČKA
na njegovi zadnji poti.
TRČKOVI
DELO
»2V68805	^T«**«

D£t|fi

TSSsSt

Urt	__
^^^^	fflca,	*
drobe®"
gggggggBS	_«nltnl pod-
****
i
gy /
s
—I	"	, . bo*	S
nicMU»i »o«5™




«01-** rtoike -
deii« '
idoie '
i Cf*®
__ m a***"-
»s* ^
5<N

pouebo-
itaL

tudi
si are
tott«-
Tojfc
«0*«

7258« tflca *
,tt. Nco*-


fcodoo


fT' i—'
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule
„H ORMO-SEKS"
Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte samo prave in originalne »H O R M O-S E K S« pilule! Po pošti diskretno razpošilja
LEKARNA BAHOVEC — Ljubljana
jlavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT« — Zagreb — Langov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 5846-39
S-' V
Tovarna nogavic „BISER" Bfelovar
lice perSektisega mojstra
ki se popolnoma razume na »K O M E T«-stroje in vse druge stroje za izdelavo nogavic. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plačilnin zahtev poslati nujno na zgornji naslov.
i ZAHTEVAJTE BRESPLAČNI PODUČNI
CENIK
T C k.I
2 9 5 1

šžemo plan stražnice in radialne vrtalne stroje
dobro ohranjene. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Industrija«.
ČEMU Z
ko Vam pa BURGIT obfiž odstrani brez OPERACIJE in brez bolečin KURJA OČESA in trdo kožo na podplatih temslpto. MILIJONSKI do sedaj doseženi uspehi naj Vam jamčijo, da bo tudi Vas rešil te nadloge in bolečin če v lekarni in drogeriji zahtevate BURGIT obliž za Din —, dvojni Din T.—, za podplate se priporoča večji za Din 5.—. Razpošilja: BURGIT G. — Novo mesto, Dravska banovina.
Zak. zašt.
S1GMA SIGMA
raznih velikosti
gospodinjstvo
90, 120, 180 litrov vsebine in večje za	111 goeti^
ter vse električne stroje in aparate prodaja ta dobavila la tevršaje vsa popravite
Novi naslon (Trančiškanaka oL 8.
Jngoslov. elektr. d. d. BR0WN BO VERI
podnišntea: LJUBLJANA, IWWA OB8S& 12 — BUTON 2>M*-
Oglasi v „Jntru" imajo vedu© uspeh;
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — 2a inseraUa det je	&M& Nova*. — j L^aUjaa.
Deinaie westi
• Od pravočasnega in pravilnega zdravljenja bolezni je v pretežni večini primerov odvisno ozdravljenje. Le redke so bolezni. ki bd jim moderna medicina ne mogla do živega. Med bolezni, ki se jih človeku nI treba bati, če se pravočasno zateče k zdravniku, spadajo tudi bolezni ušesa, nosa in grla. A prav o teh boleznih, tako pogostih in navadno tudi zelo nevarnih. je naše ljudstvo mnogo premalo poučeno. Zlasti po deželi ljudje z redkimi izjemami sploh ne vedo, kakšni so znaki teh bolezni in kako težke, naravnost usodne so Lahko njihove posledice. Zavedajoč ge tega je Vodnikova družba pripravila letos svojim članom poljudno pisano in bogato ilustrirano knjigo »O boleznih ušesa, nosa in grla« izpod peresa zdravnika-specialista za te bolezni dr. Janka Hafnerja. Vodnikova družba prav vljudno vabi vse čitatelje »Jutra« v krog Vodnikov-cev. Prijave sprejemajo poverjeniki in pisarna Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafijeva 5. Članarina znaša 20 din; za ta mali denar dobite štiri lepe knjige, med njimi Vodnikovo pratiko s pestro in zanimivo vsebino.
Dopisna trgovska šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
• Odlikovani železničarji: Z redom jugoslovenske krone 3. razreda sta bila odlikovana višji svetnik Franc Podbregar in inšpektor Friderik Perme; z redom jugoslovenske krone 4. razreda inšpektor Matevž Eerce, višji kontrolor Frančišek Se-dej, višji kontrolor Ivan Lavrin, višji kon-troior Hugo Mešiček in svetnik inž. Stanko šubic; z redom sv. Save 3. razreda: višji svetnik dr. željko Jeglič, z redom sv. Save 4. razreda inšpektor Ivan Bregant, z redom sv. Save 5. razreda: kontrolor Boris Gregorka, uradnika S. skupine Rudolf Pešl in Ivan Napokoj; z zlato svetinjo so bili odlikovani- uradniki 9. skupine: Anton Zupan. Milan Zlatar, Leopold Mede, Anton škof in Jožef Melcej, nadzornik Jo-sin čehovin, uradnik 9. skupine Matija Ivanuša ter uradnik 10. slkupine Alojz Kremžar. Vsi so bili oproščeni plačanja takse.
* Jože Rotar je podlegel poškodbam.
Nedavno smo poročali o nesreči, ki se je bila pripetila 25-letnemu delavcu Jožetu Rotar ju iz Zgornje Besnlce, zaposlenemu pri Jugobruni v Kranju. Ko je šel zvečer proti domu, ga je pod Sv. Joštom ustavil neznanec in zahteval od njega denar. Rotar se je branil in ropar ga je v resnici z revolverjem ustrelil v glavo, da je nevarno ranjen obležal v nezavesti. Napadalec mu je odvzel ves denar v znesku okrog 150 din in izginil brez sledu. Ranjenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, orožniki pa so uvedli preiskavo. A od kraja so prišli do presenetljivih rezultatov — po njihovih ugotovitvah je kazalo, da si je Rotar roparski napad izmislil in da si je rano na čelu sam prizadejal. Preden je preiskava mogla kaj konkretnega ugotoviti, pa je Rotar rani podlegel.
» Smrt zglednega sokolskega deiavea. Sokolsko društvo Zagreb 2, je izgubilo enega izmed svojih najpožrtvovalnejšah članov. Umrl je major Pero Mrvoš, ki je bil po svojem vedrem značaju in požrtvovalnem delu duša agilne sokolske edinice. Dolga leta je Pero Mrvoš deloval v društvu kot blagajnik in kot član gospodarskega, nadzornega, prireditvenega, socialnega in še raznih drugih odsekov. Kjerkoli je bila potrebna dobra delovna moč, povsod se je on sam uvrstil ter vse, še tako težke naloge odlično izvedel. Sokolski ideji je služil zvesto in požrtvovalno ter bo ostal v sokolskih vrstah v častnem spominu.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zsragi. povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-love« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno za- j Rešljivo sredstvo z;a čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 50474/35.
*	V vard&rsko banovino so nastavljeni Sledeči učiteljski abiturienti: Arko L. Bori«, Krušje (porečki arez), Docajer F. Josip, Breznica (porečki srez), S03IČ A. Anton, Krap (poperčki), Aleš A. Erik, Zašije (kruševski), Dobnikar F. Vincenc, Velika Hina (kruševski), Koren A. Bruno, Stragovo (kavadarski), Kunaver F. Raj-ko, Gradsko )kavadarski), Kenk J. Jožef, Gornikcvo (kavadarski), Klemene F. Franc, Maio Crsko (kičeveki), Pfundner V. Karol, Veliko Crsko (kičevski), Perko L Anton, Karbunica (kičevski), Borko F. tMlan, Radovnica (Kriva Palanka), Kek J. Drago, Karamnci (Kriva Palanka), Dpmšar F. Miroslav, Črna Reka (Kriva Palanka), Kavšek A. Dušan, Lesnica (Kriva Palanka), Ošabnik A. Edvard, Gornji Sta-jevac (Kriva Palanka), Kranjc A. Vladimir, Celopek (kičevski), Bergant J. Janko, Grijan. (Kočane), Vidmar F. Viktor, Kozičino (Kičevo).
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
•	Diploma. Na arhltektnem oddelku — gola g. prof. Vurnika — tehniške falpiltete
v Ljubljani je bil diplomiran inž- arh. Stane Lovše, sin ravnatelja pensionata Učiteljskega doma v Mariboru.
*	Začetek ramazans^ega posta. Seriat-
ska sodišča in ustanove islamske verske zveze, so včeraj v soboto razglasile začetek velikega ramazanskega posta. Rama-zansiki post traja mesec dni ki je zapovedano muslimanskim vernikom, da se v tem času še prav posebno posvetijo dobrodelnosti ter da po svojih močeh podpirajo vse reveže aeglede na veroizpoved. Muslimanska prosvetna in dobrodelna društva bodo med postom prirejala razne prireditve, ki bodo dale dosti sredstev v dobrodelne namene.
•Revščina v zapadni Hercegovini. Prehrana prebivalstva Dalmatinske Zagore in Hercegovine povzroča letos velike skrbL Trimesečna suša je uničila večino pridelka v nekaterih okrajih pa je pridelke pustošila tudi toča. Celo koruza, katero so zaradi vremenskih nezgod v nekaterih okrajih pozno sejali, je propadla, ker je hercegovska polja zalotila jesenska poplava, preden je pridelek dozorel. Zapadna Hercegovina z okraji Ljubušld, Mostar in Stolac. ki so zdaj pod hrvatsko banovino, spada med naše najrevnejše pokrajine. V hercegovskem delu hrvatske banovine živi okrog 170.000 prebivalcev, ki potrošijo na leto okrog 5000 vagonov žita. Pridelali pa so letos komaj okrog tisoč vagonov. Revščina in stiska bi bila odpravljena, če bi izsušili hercegovska polja. Stroški bi bili sicer veliki a bogat pridelek rodovitnih izsušenih zemljišč bd že po dveh žetvah vse stroške poplačal.
*	Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi v sredo 18. t. m. članski sestanek z zanimivim predavanjem. na katerega vljudno vabimo.
*	Recept izkušene gospodinje. Zoper H-šaj, rane, odrgnine, opekline, hraste in vse pokvaritve in nesnage kože pri deci in odraslih se uspešno uporablja znana Babymira-krema, ki naglo učinkuje. Poleg tega tudi hitro osuši od moja ali mo-krenja vneto in načeto kožo. Babymira krema v originalnih škatlah se dobi v vseh lekarnah in drogerijah po ceni 10 din za škatlo. (—)
marjev
Sokolsko društvo Slovenjgradec priredi 29. oktobra 1959 prvo veliko efektno loterijo
katere glavni dobitki so: avto (štirisedežna DKW limuzina), tovarniško novo, motorno kolo, šivalni stroj, moderna spalnica, kuhinjska oprema, moško ln žensko kolo, plug, foto aparat, fino volneno blago za moško obleko. Razen tega še veliko število krasnih
dobitkov. Cena srečki je samo 5 dinarjev. Srečke se dobijo pri sokolskih društvih ln v vseh trafikah dravske banovine. Na željo posameznikov pošlje Sokolsko društvo Slovenjgradec srečke tudi po pošti. Ker je srečk le še malo na zalogi, Vas vabimo, da pridno sežete po njih.
• Razpis književne nagrade Mladinske
matice. Mladinska matica razpisuje za J svoje redne publikacije, nagrado v višini 3000 din za mladinsko povest, ki bi bila primerna za otroke od 10. do 14. leta. Snov je lahko poljubna, mora biti pa umetnina z zdravim jedrom Obseg povesti naj ne presega 6 tiskovnih pol male osmerke, t j. 96 strani formata rednih Izdaj Mladinske matice. Za nagrado pridejo v poštev samo izvirna, še neobjavljena dela. Nagrajeno delo prejme tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti, šele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen ▼ »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni ln naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izr dali na kateri koli način svoja Imena članom literarnega odseka, ali odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1940. leta-Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladta-fike matice v Ljubljana,, Frančlčkap^kg 6»
•	Strašen naliv v Vsn. Kakor srno že poročali, se je nad otokom Visom utrgal oblak in nastala je povodenj, kakršne ne pomnijo niti najstarejši domačini. Naliv je trajal blizu tri ure ter je voda nanosila po ulicah ogromne sklade peska, kamenja in izruvanega drevja. V nekaterih ulicah je voda zalila vse kleti, pritličja, vdirala pa je tudi v prva nadstropja. Iz kleti je povodenj odnašala velike sode novega vina, ki niso bili močno zabiti in se je vino že po prvih stresljajih izlivalo. Nekateri vinogradniki so tako izgubili po 20 do 70 hI vina. Najhujša je bila poplava v onem delu Visa, ki mu pravijo »Kut« in so se morali lz nekaterih hiš prebivalci reševati s plavanjem. Viško polje, kjer so bogati vinogradi, je bilo vae pod vodo. škoda je milijonska.
•	Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti cen^k šele potem, ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiš4 Ster-mecki, Celje, po novi cenik tn vzorce. (—)
•	Speeijalist — balneojog dr. L. Trao-ner ordlnira za revmatična obolenja, Zagreb, lete&tev trg (I&lftc 2-4. £—l
•	T Sanka »Kjer je tiskarski škrat v prvem odstavku zagrešil smiselno napako. Citaj takole: »Prav te lastnosti pa določujejo (ne ločujejo) šlager vseh dob od poerv^tne popevke itd...
*	Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev »Continental«. Glej male oglase! (—)
Iz Ljubljane
n— Narodno obrambno deio preporo-dovcev. V petek zvečer je imela starešinska organizacija »Preporoda« 13. redni občni zbor, ki je pokazal, da je bilo tudi
v	preteklem letu glavr?o delo društva osredotočeno v narodnoobrambnem delu. Občni zbor, ki je bil lepo obiskan, je vodil predsednik g. Dušan Vargazo-n. Naglasil je, da se delovanje v društvu zaradi bistveno nespremenjenih prilik ni moglo posebno razmahniti. Društvo je v teku leta priredilo nekaj uspelih predavanj. Ko je maja umri veliki pobornik preporodovske Ideje dr. Ivan Lah, mu je društvo kupilo lep venec, Plovdavskim pevcem, la so prišli v Ljubljano in ki so svoječasno tako prisrčno počastili člane društva v Plovdi-vu, je bila izročena jubilejna plaketa. Podrobneje se je predsednik dotaknil julijske turneje po Prekmurju, kjer so ustanovili tri knjižnice. Mimogrede se je dotaknil problema prekmurskih sezonskih delavcev. Več razgibanosti je potem prinesla pomlad, ko so se člani pripravljali na drugo narodno obrambno turnejo po Kočevskem. Tajnik g. Alfonz Pipan je poročal o podrobnem delu društva in podal poročilo o turneji po Kočevskem Blagajnik g. Boris Kocjančič pa je poročal o stanju blagajne, ki ni bilo posebno rožnato , ko je on prevzel blagajno, ki pa »e je pozneje s podporami kolikor toliko uredilo. Prof. Ivan KoJar, ki je podal poročilo nadzornega odbora, je predlagal upra-
vi	razrešili co s pohvalo. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik Boris Kocjančič, podpredsednik Rajko Pavlin, tajnik Alfonz Pipan, blagajnik Pavle Kunstler in aa načelnika EndUherjevega dijaškega fonda Vlado Frauta.
"ČEVLJI"
športni — Jesenski — nepremočljlvi — močni fantovski ln visoki otroški, vseh vrst modernih damskih čevljev — dobite najugodneje pri
WTRIUMPH'S MIKLOŠIČEVA O. 12.
n— Za izobrazbo otroških negovalk ln spremljevalk priredi mestni odsek za zaščito dece po potrebi več tečajev. Po členu 20 pravilnika o obrambi pred zračnimi napadi vabimo k udeležbi žene, zlasti matere predšolskih in šoloobveznih otrok, in pa posebno žene, ki po pravilniku niso obveznice pasivne obrambe, t j. nad 40 let stare. Pričakujemo, da se bodo temu vabilu v velikem številu odzvale tudi žene iz delavskih krogov. Prvi tečaj se začne še ta mesec. Predavanja bodo trikrat na teden v večernih urah in bodo tečaji trajali približno 4 do 5 tednov. Obisk tečaja se priporoča ne samo radi pripravljenosti za primer potrebe, temveč tudi zaradi splošne izobrazbe žena za nego otrok v vsakdanjem življenja Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami v sobi štev. 43 v L nadstropju desne hiše magistrata. Mestni trg št. 2.
Jaz Vam varu.em kožo!
Rdeča, hrapava in spo-kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
prodajalkam in prodajalcem saj vendar vsakdo rajši kupuje pri prodajalkah in prodajalcih, ki pazijo na red in snago, zato bo mestna občina odslej brez usmiljenja strogo kaznovala vse prekrške proti redu in snagi po ulicah in cestah Po vsem mestu smo pred kratkim dobili tudi koške za smeti in odpadke. Tudi ti koški so nekaterim na poti. Zlasti na Miklošičevi cesti jih razgrajači skoraj vsako noč obrnejo in zvijejo ter poškodujejo, da s svojim vandalizmom ti podivjani ljudje delajo sramoto vsemu mestnemu prebivalstvu in škodo vsej mestni občini ljubljanski Prosimo torej vse naše, za korist in ugled mesta vneto prebivalstvo, naj pazi na nemar-neže in na prekrševalce predpisov ter na razbijalce koškov in jih takoj naznani policiji ali mestnemu poglavarstvu. Kazni bodo pa tako stroge, da bodo obvarovale tudi najbolj skrite koške. Tako končuje dopis, ki smo ga včeraj prejeli z magistrata.
n— Na razstavi kluba Neodvisnih v
Jakopičevem paviljonu bo danes, v nedeljo ob 11. vodstvo po razstavnih prostorih. Razstava vzbuja splošno pozornost.
u— Mariborski železničar se je ponesrečil v Ljubljani. Včeraj zjutraj so bih mestni reševalci klicani na glavni kolodvor. da prepeljejo na kirurški oddelek 26-letnega železniškega zavirača Josipa Tekavčiča. ki Je dama iz Male Podove pri Mariboru. Ko Je z vlakom privozil na ljubljansko postajo, je tako nesrečno padel, da si je zlomil ključnico.
V ČEVELJ
zaprta noga ni zdrava ako Jo ne negujete. SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica 2.— din.
n— Zveza akademsko tzobraženlh ž®na vabi vse tiste ki bi se radi še vpisali v tečaje angleščine, italijanščine, nemščine ln ruščine, naj se zglasijo v ponedeljek, 16. oktobra 1939. od 18. do 19. ure na učiteljišču (Resijeva cesta).
VAŠE VINO
VARUJE POKVARJENJA »HAISERJEV BISULFATOR«
Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite ln to takoj novo konstruirani ta patentirani »Kaiserjev bisul-fator« aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo ln se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTNO VINO in goščo v sodu temeljito očistite ta se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV »ELKA« FILTER 250, 360, 520 dinarjev.
»BISULFATOR"
LJUDEVIT K Al SER
lastnik veletrgovine vina ln alkoholnih pijač
Zagreb, Kralja Petra L Zahtevajte takoj prospekte te navodila!
V mestnem zaščitnem uradu v L
nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 2., so vpeljane deljene uradne ure, da odslej ta urad posluje za stranke dopoldne od 7.30 do 13. in popoldne od 16. do 18. Ob nedeljah in praznikih in vse popoldneve pred njimi pa tudi ta urad ne posluje. Tako bo šlo hitreje od rok in strankam ne bo treba gubiti preveč časa s čakanjem.
LEPO DARILO
za dijak a ali vojaka:
1 aparat za britje, 1 čopič za britje 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ičetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolona ke vode,
stane samo Din 30.—.
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek pius Din 4,— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE $MUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Nemarnost na živilskem trgu je, kakor nam poročajo z magistrata, pri nekaterih prodajalkah in prodajalcih že kar pravilo, ker se snage ne morejo ali pa ne marajo privaditi. Čeprav so na trgu nabiti razglasi glede reda in snage na živilskem trgu in postavljeni tudi veliki nabiralniki za smeti in odpadke, vendar nekateri še vedno odlagajo odpadke zelenjave. sadja, papirja in tudi mesa ter celo čreva kar sredi trga. Ce jih tržni organ opazarja na red in snago, se norčujejo in uradne osebe obkladajo s surovostmi in smešnimi izgovori. Navadno se po takih opozorilih dogodi, da še nalašč razmečejo odpadke po trgu in po bližnjih cestah. Ker takih ljudi doslej ni bilo mogoče privaditi na snago in red z dobrimi besedami in prigovarjanjem, jih je bila mestna občina prisiljena pričeti kaznovati s precej občutnimi globami. Za plačilnimi nalogi teh glob je pa na magistratu prava povodenj raznih ugovorov in prošenj ter Intervencij, da se Bog usmili! Ker pa mora biti na živilskem trgu red in popolna snaga, kar je tako v korist konzumentom, kakor tudi
u— Za »Spominski kamen br. Bogomila Kajzelja« v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so namesto venca na krsto pokojnika darovali: br. Josip Mulaček din 100, sestri Ivanka in Minka Kalin din 50, br. dr. Ciril Cirman din 100, br. dr. Josip Ti-čar din 100, br dr. Franta Mis din 200 in br. Tuječ Evgen din 100, za kar jim izreka uprava svojo bratsko in toplo zahvalo.
u— Veliko ljudsko kopališče bo mestna občina uredila v Koleziji in je zato razpisala natečaj za osnutke z nagradami v skupnem znesku 18.000 din Arhitekte in sploh strokovnjake opozarjamo na razpis med današnjimi oglasi.
DR. IVAN HUBAD
ZOBOZDRAVNIK V ftKOFJI LOKI ne ordinlra od 16. do S8. oktobra
u— JNAD Jugoslavija. V ponedeljek 16. t m. bo v društveni čitalnici ob 18. sestanek ženske sekcije Sestanka 9e morajo brezpogojno udeležiti vse članice.
n_ Izvrstna matineja dane« v ldnn Slogi.
Uprava kina Sloge skuša svoje obiskovalce zadovoljiti tudi prt matinejskimi predstavah. Tako predvaja danes film »Mala admiral ka« z ljubko malo Traudl Stark v glavni vlogi Film je zelo zabaven ln se odlikuje poleg vsebine tudi po lepih posnetkih, ki so vsi napravljeni na naši jadranski obali. Poleg »Male admiralke« bo v dopolnilo predvajan film z nabolj dresi ranim ovčjakom, novim Rintintinom. Tako bo današnji matinejski spored navdušeno gledal vlakdo. bodisi odrasJi, še bolj pa naša mladina. Starši naj pošljejo svoje malčke k matineji, ki se zaradi doižine sporeda prične danes izjemoma že ob 10. uri. Vsi tedaj danes v kino Slogo I
u— Plesna šola na Taboru ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno Va are preje. (—)
Dolenjske Toplice
Radio terma 88° O.
Vsi, ki trpite na revmatlzmu vseh vrst, nevralgljah, išlasu, posledicah zlomljenln, rekonvalescenti Itd., obiščite že tz starega veka poznano kopališče, katero Je povrnilo izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo ta ko-
u_ Udružetije jugoslovens^ih inženjc«*-
jev ln arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Slavije« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo 18. t. m. »b 15. ari. Sestanek ob navedem url pred banko »Slavijo« naTy*-še vi cesti.	_
ČIK-BONBONI so različni po okusu vsi odlični.
Gljtua ^aioga JERAS MAKS v LJubljani, Miklošičeva c. 24
u— Esperantisti! Po tej poti vas vabimo na ustanovni občni zbor »Esperantskega društva v Ljubljani«, ki bo v torek 17. oktobra ob 20. v verandi restavracije »Se-stica«. Pridite polnoštevilno! Pripravljalni odbor. (—)
u— Prijavite se do torka opoldne za i»-let na Dunaj v obeh biljetarnah Putnika.
u— V gostilni pri Mescu na Viču dar nes sveže domače kol.ne.
u— Otvoritev plesnih vaj v nedeljo 15. t m. ob 15. ari v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Izredno dober ln sladek sadni mošt, liter 4.50. Fr. Kham. Kongresni trg 8. (—) u— Oglejte »i b»gato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. S os s. Mestni trg 18. (—)
u— MOntanisti naprošajo cenjena društva, da upoštevajo pri prireditvah, da bo »Skok čez kožo« 7. decembra. (—)
u— Dame in gospode, ki imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Lj. zvon«. Dobrodošli v ponedeljek, toreik in sredo med 18. in 20. uro, Mestni dom, desno L nad str. (—)
u— Uradnlštvo banske uprave je naklonilo društvu »Dom slepih« v Ljubljani v počastitev spomina gospodične Gabrijele šink din 150. Najiskrenejša zahvala. (—)
o— javna dražba zarobljenih pi edine-
t»v bo 18. t m. ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu St. i0/X nadstropje. Interesenti so vabljeni. (—)
peli od din 45.— do din 65.—. Zahtevajte	____ . ----- ------ --------
gro3gektel	UPRAVA | okraja, je bilo lepo zborovanje zaključeno^
Pouk slovenščine na učiteljskem zborovanja
LJubljana, 14. oktobra
Dopoldne so se zbrali k prvemu letošnjemu zborovanju učitelji lz litijskega okraja, številne udeležence iz obeh šolskih okrajev (zasavskega in doflenjskega) je pozdravil predsednik g. Župančič lz Litije. Učiteljsko društvo Je v znamenju treh jubilejev: 701etnice, odkar so slovenski učitelji položili temelje skupni organizaciji, 50letnice Zaveze, Mtijsko JUU pa stopa V zlasti jubilej. Sprejeti so blU novi tovariši in tovariSoe. Predsednik je sprožil prisrčno počastitev te dni umrlega učitelja Karla Goriška. Članstvo je naročilo Iskrene čestitke k 601etnid bivšega polšnlške-ga nadučitelja g. Vekoslava Lilije, zdaj upokojcnca v Novem mestu. Tovariši ci Sakotnikova Angela s Save pri Litij! ta tov. Minka Trajmtetova, šolska upravi-teljica na Vačah službujeta na dosedanjih mestih že polnih 25 let. K srebrnemu jubileju defla ln uspehov Jima je Izrekel žbor častno priznanje. Te dni po službeni potrebi premeščenemu učitelju Vladu Ambro-žiču, ki je služboval v Stični tn Je bil tudi društveni odbornik, so poslali tovariška pozxtrave v Sinji vrh v Beli krajini Govor je bil nato o dekretih, ki jih čakajo o aprilu napredovani, pa jih Se ni. Mnogo učiteljev čaka že več let na povišlce. Posetn no" Je skupščina ožigosala neredno nakar rrrvanje dotacij za šolske potrebščina. Vzrok je v počasnem polaganju obračunov s strani neikaterib šolskih upraviteljev. Sprejet je bil sklep, naj se take površne šole izločijo iz skupnega seznama.
Po toplem pozdravu Je razvU v poMra-gournem referatu prof. Ivo Kolar misli o pouku slovenščine, o raznih pravopisnih tn slovntških vprašanjih. Bolj" kakor kdaj prej nam narekuje ljubezen do rodnega jezika njegowo proučevanje. Na mnogih primerih iz prakse je predavatelj prikazoval, kako poučujmo v sodobnem smislu de-klamacijo, spisje ln ostale panoge materinščine. Izvajanja so sprožila živahno ta stvarno debato. Ob zaključku Je bila lzne-5ena želja lz vrst članstva, naj bi simpar tlčni predavatelj svoja izvajanja še nadar ljevaL
O notranjih društvenih zadevah sta poročala nato tajnik g. Trošt Franjo fcz Litije ln blagajnik g. Janez Kopriva lz Zagorja. Sledila je razprava o delitvi litijskega sreza v dve prosvetni edinici. Čeprav je srez deljen v dva prosvetna okraja, žele ostati vsi učitelji v enotnem društvu. Za delitev se ni Izrekel nihče, za skupno nar-daljnje društveno življenje pa prav vseh 60 navzočih članov. Zbor je nato razpravljal o mnogih drugih stanovskih in šolskih zadevah. Storjeni so bili potrebni sklepi, ki bodo dostavljeni merodajninS prosvetnim oblast vem. Predsednik g. Zupančič je dal nato pojasnila v zadevi prihodnjega občnega zbora in navodila za sestavo kandidatnih list. S pohvalo, ker se Je vse članstvo izreklo še za nadaljnje skupno delo v korist šolstva litijskega
Naša mroefla p© polnoči
einčija In stiska Finske
6vedi daiKcevajo, da je Nemčija ne samo v Baltiku, szspak tudi na severu pustila Rusiji popolnoma
svobodne roke
Berlin, 14. okt. z. V berlinskih krogih zasledujejo razvoj pogajanj med Finsko in Rusijo z veliko pozornostjo. Pričakovanja, da bo Rusija prej konzultirala Nemčijo, se niso uresničila. V berlinskih krogih zaradi tega izjavljajo, da se vsa stvar Nemčije nič ne tiče. Nemčija je imela s Finsko samo normalne gospodarske odnošaje, ni pa obstojalo nikako tesnejše politično sodelovanje.
Stockholm, 14. okt. z. Berlinski dopisniki švedskih listov naglašajo, da so posebno značilne izjave berlinskih krogov, da Nemčija nima povoda, da bi se vmešavala v zadeve nordijskih držav. Ker gre poleg tega še za Finsko, hoče ostati Nemčija popolnoma nevtralna in se strogo ravnati po sporazumu, ki ga je sklenila z Rusijo. Iz teh izjav sklepajo švedski 'i-sti, da je Nemčija prepustila Rusiji ne samo na vzhodu, marveč tudi na severu Evrope popolnoma svoliodne roke. Ta okolnost pa je povzročila v nemških vojaških krogih veliko vznemirjenje. V nemških vladnih krogih opravičujejo svoje stališče s tem, da so švedska, Norveška in Finska odklonile nemško ponudbo za sklenitev nenapadalnega pakta. V sedanjih časih se more tolmačiti to kot nepri-jateljski čin napram Nemčiji, zaradi česar ima Nemčija tem manj povoda, da bi se brigala za usodo nordijskih držav. Kljub temu pa kažejo tudi v merodajnih berlinskih krogih zaradi nepričakovanega prodiranja Rusije v dosedanje nemško interesno področje vse večjo nervoznost.
Topovski dvoboj
Pariz, 14. oktobra. AA. (Havas.) Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 14. oktobra zvečer pravi:
Sovražnikove predstraže razvijajo precejšnjo delavnost zapadno od Saare in južno od Zvveibriickna. Vsi napadi sovražnika so bili odbiti, živahen topovski dvoboj južno od Saarbriickna.
Pariz, 14. okt. s. Nemci imajo koncentriranega na sektorju med Renom in Mozelo toliko vojaštva in tankov, da lahko vsak čas prično z večjo ofenzivo.
Gamelin pri Daladiem
Pariz, 14. oktobra. AA. (Havas.) Ministrski predsednik Daladier je sprejel danes popoldne generala Gamelina in letalskega ministra Guy la Chambrea.
Vpoklic dveh Hlevih
letnikov v Angliji
London, 14. okt. br. Nocojšnji listi se podrobno bavijo s stanjem angleške vojske. še pred vojno je vojnemu ministru Hoare Belishi uspelo organizirati 32 divizij. Sedaj je v Angliji že 1,250.000 ljudi pod orožjem, a vlada ima pooblastilo, da lahko vpokliče k vojakom sploh vse zdrave moške od 18. do 41. leta starosti.
Dejansko bosta že prihodnji teden vpoklicana letnika 1916 in 1917. Angleška vo^ka se bo z njima povečala za 250.000 mož.
8oo žrtev HBoyal Oaka"
London, 14. okt. br. Britanska admira-liteta je zvečer objavila nove podatke o rešenih članih posadke potopljene angleške linijske ladje »Royal Oak« (Kraljevi hrast). Iz njih izhaja, da je katastrofa zahtevala preko 800 človeških žrtev. Med rešenimi člani posadke je tudi kapetan Benn.
Rim, 14. oktobra. AA. (Štefani.) Listi prinašajo na vidnem mestu vest o torpe-diranju britanske oklopnice »Royal Oak«, kakor tudi o potopitvi treh nemških podmornic. »Tribuna« poudarja, da je potopitev »Royal Oaka« občutno zadela številčno stanje britanskih linijskih ladij in da je izgubo nemogoče takoj nadomestiti, ker bodo nove angleške 35.000 tonske
oklopnice dovršene šele čez dve leti. ★
V sredo bodo Rusi
vkorakali na Estonsko
Reval, 14. okt. s. V govoru po radiu je sporočil šef estonskega generalnega štaba general Laydoner, da bo ruska vojska vkorakala na Estonsko dne 18. oktobra.
Rumunski poslanik
pri Kalininu
Moskva, 14. okt. s. Predsednik Sovjetske unije Kalinin je sprejel danes v nastopni avdienci novega rumunskega poslanika Davidesca.
Madžarska obnovila
odnošaje z Rusijo
Moskva, 14. okt. s. Včeraj je dospela v Moskvo madžarska diplomatska komisija pod vodstvom novega madžarskega poslanika Christoffyja. S tem je Madžarska obnovila diplomatske odnose z Rusijo, ki so bili po podpisu protikomunistič-nega pakta ukinjeni.
Poslanik Lipski
v vrstah poljske vojske
Pariz, 14. oktobra. AA. (Havas.) Jožet Lipski, bivši poljski veleposlanik v Berlinu, je zaprosil, da bi bil sprejet kot navaden vojak v vrste poljske vojske v Franciji, ker se hoče s puško v roki bo-friti za osvobojenje svoje domovine.
Izmenjani konzularni uradniki
London, 14. okt. s. Po posredovanju švicarskega poslaništva so bili izmenjani trije angleški konzularni uradniki, ki so po izbruhu vojne ostali v Nemčiji, za tri
nemške konzularne uradnike v Angliji. *
Kitajski letalski
napadi na Hankov
London, 14. okt. s. Po poročilih iz šang-haja so kitajska letala danes trikrat bombardirala Hankov. Japonci pravijo, da je bilo pri napadu ubitih 50 Kitajcev in da sta bila dva kitajska bombnika sestreljena. Po kitajskih poročilih pa je bilo uničeno japonsko letališče v Hankovu, kakor tudi več municijskih skladišč. Tri japonska lovska letala so bila sestreljena.
Nov japonski vojni minister
To^io, 14. okt. br. Snoči je vojni minister general Jamavako podal ostavko. Bil je takoj dodeljen japonskemu generalnemu štabu. Davi je mikado imenoval za novega vojnega ministra generala Nijuke-na
Kitajsko železo za Japonsko
Tokio, 14. okt. br. Japonski koncem železa in jekla je ustanovil novo rudniško družbo, ki bo eksploatirala železno rudo v severni Kitajski. Kakor zatrjujejo, bo Japonska že čez leto dni krila vse svoje potrebe po železu s produkcijo novih kitajskih rudnikov.

Most v Globokem je treba takoj popraviti
Z Brezij ali božje poti Marije Pomagaj je lep izlet čez Globoko na Dobravo, v Kamno gorico ali Kropo. Narava sama ponuja na tej poti človeku razne zanimivosti. V Globokem je lesen most čez Savo. Most, ki je precej dolg, je sedaj v razpadu in v najkrajšem času bo prehod čezenj nemogoč. Preperele blazine so na več mest.h upognjene, ograje Ln mostnic manjka ali so pa že do skrajnosti obrabljene.
Pred kratkim se je pripetila strašna nesreča prav zaradi slabega mostu v Bohinju in prav ista usoda čaka sedaj voznika s težkim vozom na globoškem mostu. Prepoved prevoza čez ta most bi bila umestna s strani oblastva, Ker ljudje so skrajno neprevidni in predrzni, sicer je nesreča neizogibna. Mostu že več let niso popravljali. Pravega gospodarja nima in je torej prepuščen samemu s-ebi.
Pot je občinska in popravilo mostu bi po tem sodeč pač morale prevzeti zainteresirane okoličanske občine. Ta most se .'dosti uporablja za vozove in hojo. Pri tem pridejo v poštev občine Ovsiše. Kamna gorica. Kropa, Mošnje in druge vasi še daleč naokrog v zaledju teh občin. Most je velikega pomena za tujski promet in za romarje. Naj se takoj zedinijo prizadeti in zadevo rešijo na željo m pričakovanje vseh in to čim prej, da ne poseže vmes nesreča.
f
^VMCIf A I?	IklfA Prekrasen film z izredno napeto
CiCtiialVn IUUill£JLlllVA in pretresljivo vsebino — film, ki Po znamenitem romanu »Prisons de femmes« ga boste pomnili še dolga leta!
VIVIANE ROMANCE, RENfiE SAINT CYR. — Predstave danes ob 10.30 dop. in ob 15., 17., 19. in 21. uri. — KINO UNION — TEL. 22-21
NAŠ m. VELIKI ŠLAGER ŽARAH LEANDER — HANS STLVVE — MARIKA RoKK
SIMFONIJA ŽIVLJENJA
ČAJKOVSKI
Življenje, ljubezen in ustvarjanje prvega slovanskega genija P. J. čajkovskega. V filmu se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra. Tako odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G duru. Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela. Noben nemški film do sedaj ni tako ugajal. — Nabavite vstopnice v predprodaji. — KINO MATICA, teL 21-24 — ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
Največja radost za deco in za odrasle je danes v KINU SLOGI zabavna veseloigra
lz p«™Sega MALA ADMIRALKA^
v katerem ima glavno vlogo mala in ljubka TRAUDL STARK, dunajska Shirley Tempie. Sodeluje: Wolf Albach-Retty, Rihard Romano\vsky in naša kraljevska mornarica. — Film je posnet v biseru našega divnega Primorja v Dubrovniku. Matineja danes izjemoma že ob 10. uri! MALA ADMIRALKA in kot dopolnilo najbolj dresirani ovčjak, novi Rintintin, v filmu senzacij: V VOLČJIH KREMPLJIH ZNIŽANE CENE!
!
KINO SLOGA, tel. 27-30
INSERIRAJTE V ..JUTRU
r"!
Tragična smrt dveh Zagorjanov
Težak voz ga je pregazil — Po nesreči obstreljen
i
Zagorje. 14 oktobra
Zadnje dni razpravlja prebivalstvo zagorske doline o tragični smrti posestnikov Josipa Brodarja iz Mlini in Josipa Mrnu-ha iz Toplic pri Zagorju. Brodar je bil ne-<aj časa za kruhom v Ameriki in se ie z nekaterimi prihranki vrnii domov Da bi •aže preživljal družino, ie dobil službo cestarja in je službo do lani zvesto vršil. Bil ie skrben in varčen oče sicer bi ne bil mogel kupiti na dražbi prodanega Kovače vega posestva z žago in m''nom. Celotne kupnine pa le ni zmogei in se je zadolžil Bil je pač prepričan da bo z zaslužkom lahko odplačeval Pa se je zmotiL Litijski cestni odbor je glede na to, da je njegov stužitelj postal lastnik posestva, lan' odpo veda! Brodarju službo Brodar se je nato bolj poprijel dela na žagi. da bi lahko izpolnjeval svoje obveznost' Ko so te dni on in njegova dva sina naložili na više ležečem kraju nad hišo voz žaganic in zapeljali nizdol kar sami. je Brodarja. ki je obenem s kolcem zadrževal prehitro drče-či voz, vrglo pod kolesa Sinova sta očeta spravila v posteljo in hotela oditi po zdrav-
nika. kar pa je oče zavrnil, češ: »Z mano je pri kraju, nobena pomoč mi ne more več koristiti.« Naročil je še nekaj gospodarskih reči in dal očetovske nasvete, potem je po 20 minutah izd-hnil. Malokateri je mogel verjeti da je delavni mož, ki je bil vedno čil in zdrav, moral končati tako tragične smrti. Pokopali so ga ob veliki udeležbi pogrebcev na farnem pokopališču n« Sv. Gori
Pretekli petek pa so na zagorskem pokopališču zagrebli komaj 35 let starega brivskega mojstra Josipa Mrnuha iz znane narodne družine Tudi Mrnuh je v življenju doživel marsikaj Očeta ki je bil odšel v Ameriko in je pred leti tam umrl. sploh ni poznal Brivske obrti se je izučil v Ljubljani, nato je vodil svojo obrt na Lokah in Zagorju Usoda je hotela, da ga je nekdo po nesreči obstrelil v gla*o in od takrat ni bil več zdrav, marveč vedno zamišljen in potrt. Edina uteha mu je bila mati. medtem ko sta oba brata skrbela za njegov obstanek V sredo ao ga našli nezavestnega in je takoj nato izdihnil Naj bo pokojnima lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje!
Pet tatvin v eni noči
Plen: čebele, konjska oprema in kokošji rod
Diplomatski slovar
Ko so nam znane meje odgovornosti nevtralnih držav v pogledu individualnih akcij njihovih državljanov v pomorski vojni ter smo na drugi strani ugotovili kompe-tence vojskujočih se strank v pogledu nadzorstva nad pomorsko trgovino nevtralnih držav, lahko obeležimo pojem vojnega tihotapstva.
Katero blago je tihotapstvo?
Točna označba vojnega tihotapstva je zelo težka, ker smo tu na področju vedno večje svojevoljnosti vojskujočih se strank. Nekoč je veljalo o tem zelo enostavno pravilo, po katerem se je za vojno tihotapsko ali kontrabandsko blago smatralo vse, kar lahko neposredno služi v vojne namene, medtem ko se je smatralo za predmet dovoljene trgovine v vojnem času vse, kar n e služi neposredno v vojne namene. To enostavno pravilo pa so vojskujoče se države spreminjale po svoji volji, kakor so jim to dopuščala sredstva, s katerimi so se v pomorski vojni borile.
Med obema naznačenima skrajnostima blaga (onega, ki služi, in onega, ki ne služi v vojne namene) je seveda vrsta predmetov z dvojno uporabo, predmetov, ki lahko prav tako služijo v mirovne kakor v vojne namene Prav tu pa je najtežje postaviti neko objektivno mejo, ki bi veljala za vse predmete brez razlike in za vse čase. Ob primerjavi nekdanjih določb o vojnem tihotapstvu z današnjimi svojevoljnimi določbami vojskujočih se strank, bom na to prožnost tolmačenja še posebej opozoril. V sedanji »gospodarski vojni«, kakor označujejo Angleži njih kabinetno blokado proti Nemčiji, je to pno izmed najbolj zanimivih poglavij, ki je že bilo in bo tudi v bodoče predmet najrazličnejših sporov.
Tihotapski seznami (bandi)
Ze dolgo je v navadi, da ob izbruhu vojne vojskujoče se stranke izdajo posebne tihotapske spiske ali bande s točnim seznamom blaga, ki ga nevtralci ne smejo svobodno prodajati ali dovažati nasprotni vojskujoči se stranki. Te sezname izdajo vojskujoče se stranke sicer v iz-ogib slehernemu dvoumnemu tolmačenju, vendar to seveda ne izključuje svojevolj-nosti v postopanju vojskujoče se stranke Tri vrste tihotapskega blaga
Izvor vseh pravil o vojnem tihotapstvu je načelo, da ne sme trgovina nevtralcev z eno izmed vojskujočih se strank v nobenem primeru oškodovati nasprotne vojne stranke. S tega vidika so bila že v londonsko deklaracijo iz leta 1909 sprejeta nekatera pravila o vojnem tihotapstvu, ki naj bi služila kot vodila v postopanju vojskujočih se strank v pomorski vojni. V drugem poglavju te deklaracije, ki razpravlja o vojnem tihotapstvu, so navedene tri vrste''tihotapskega blaga, za vsako izmed njih Je pa naznačenih nekaj primerov. Deklaracija razlikuje:
1.	blago absolutnega kontrabanda ali popolnega tihotapstva (čl. 22),
2.	blago relativnega (sovisne-ga) ali kondicionalnega (pogojnega) tiho-taostva (čl 24),
3.	blago svobodne trgovine (čl. 28).
Kaj spada v vsako Izmed teh treh kategorij tihotapskega blaga si bomo ogledali v naslednjih sestavkih.
K razlagi »belih«, »modrih« L dr. knjig
Na posebno vprašanje nekega čitatelja, ali je res, kakor je pisal neki slovenski dnevnik, da je razen Anglije in Nemčije tudi Francija že izdala posebno zbirko dokumentov o poslednjih usodnih dogodkih pred sedanjo vojno, odgovarjam, da je ta vest netočna, kakor je tudi netočno, da gre za »Rdečo knjigo«. Netočno je nadalje, da samo Nemčija izdaja »bele knjige«, Anglija »modre«, Francija pa »rdeče«. Nazivi teh zbirk dokumentov, kakor sem na tem mestu že pisal, izvirajo samo od slučajne barve platnic; pri tem pa ni nikjer rečeno, da bi na primer »belih« diplomatskih knjig ne izdajala nobena država razen Nemčije itd, Znano je, da je Anglija tik pred izdajo svoje sedanje »Modre knjige«, ki se tiče odgovornosti za sedanjo vojno, izdala tudi »Belo knjigo« o diplomatskih razgovorih in pogajanjih z Nemčijo v času od 22. do 30. avgusta tega leta. Razen te »Bele knjige« pa je Anglija izdala na primer še »belo knjigo« o Palestini, »belo knjigo« o svojem oboroževanju itd. Prav tako bi mogla na primer Nemčija poleg svoje »Bele knjige« o dogodkih pred izbruhom vojne s Poljsko izdati tudi še »zeleno«, »sivo« ali celo — »črno knjigo«.	'f-.
Scrutator
Bučka, 14. oktobra
Pretekli teden je bilo v noč« od srede na četrtek v naši bližnji okolici kar pet tatvin. Tatovi so se sedaj spravili na čebeie. kokoši in konjsko opremo. Janezu Punger-čiču na Slemenu sta bila ukradena dva panja čebel. Tat se je ponoči sp'az'1 v čebelnjak in izbral pač najtežja pania. Lepo iih je odnesel, vendar mu je na strmi poti spodrsnilo, vratca kranjčiča so se odprla in so čebele gotovo začele tatu pikati da je panj odložil in pobegnil, kakor Turki na Muljavi
Posestniku Jožetu Žibertu na Slemenu je bilo v isti noči ukradeno troje konjskih oprem. Ko je zjutraj hotel napreči konje, je zaman iskal komate. M slil je. da mu jih je kdo skril za šalo. Povsod so jih iskali, po gozdovih in drugod, a zaman. Tat je pač moral vse tri komate težko nositi, a jih bo tudi težko prodal, ker je tatvina že povsod razglašena. Komati so vredni nad 2000 din.
Dalje je bilo ukradeno Francu Žnidarši-ču, posestniku z Jermanvrha troje panjev čebel in je tudi tu tat izbral najtežje panje. Bil pa je previden pri prenosu in se mu ni nikjer zgodila nesreča Skoda znaša kakih 700 din Tudi Janezu Zelezniku. posestniku z Jermanvrha, sta bila odnesena dva panja čebel. Šel je daleč za sledom,
a sa križišču je sled izgubil. Ima škode kakih tri sto dinarjev.
Najboljše so se pa preskrbeli tatovi pri Jožetu Udovču z Jarčvrha. Njemu so odnesli kokoši in nekaj rac vsega skupaj 17 komadov Čudno je le, da tudi teh tatov nI nihče slišal, saj kokoši se navadno ne dajo kar na lepem ujeti Tu se je vse naredilo povsem tiho brez glasu in tud? sledu ni bilo posebnega, ker je hiša pač tik ceste in sled hitro izgine. Škode je kakih tri sto dinarjev. Orožniki so pridno na delu. Znamenja kažejo da so bih tatovi eni in isti in da ukradene reči tudi odnašajo v isti kraj. Ker iz našega kraja često vozijo razne stvari naprodaj v kraje ob Savi, zlasti Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, bi bilo tam pač umestno pregledati prodajalcem, če imajo lastno blago, pošteno kupljeno ali ukradeno.
Pred nekaj dnevi so škocijanski orožniki zasledili tatvino kolesa, last Cvelbarjevega Janeza iz Grmulj. Kolo mu je bilo ukradeno že pred šestimi tedni, vendar ga ni bilo moči vkljub skrbni preiskavi orožnikov najti. Čisto slučajno je vse to prišlo na dan. Ljudje so postali pozorni da se vozi s kolesom neki 14-letni hlapče, kadar je na paši V njegovi družbi so bili enaki fantiči in se lepo vozarili okrog. Hlapče je tatvino brž priznaL
Nič manj važen od pregleda mleka in mlečnih pridelkov je pregled mesa .mesnih pridelkov in masti. Živali, ki so namenjene za zakol v klavnicah ali kmetih za domačo porabo, morajo biti proste nevarnih kužnih in nalezljivih bolezni. Pri odraslem govedu se mora posebno paziti, da ne boiujejo na vraničnem ali šumečem prisadu, steklini, splošni tuberkulozi in vročinskih bolezni po porodu, pri teletih pa posebno na vnetje zglobov in gnojno vnetje popka. Po prepisih se morajo v javnih klavnicah vse živali, namenjene v zakol, pregledati v živem stanju, da se pri pregledu notranjih organov in mesa lažje ugotovi pravi vzrok bolehanja in neškodljivost za človeško zdravje. Pri svinjah so posebno rdečica in kuga važne kužne bolezni, ki sicer za ljudi niso posebno nevarne. pač pa se lahko raznese jo v okoliške sivinjake in povzročijo občutno gospodarsko škodo. Pri ovcah je paziti na vranični prisad in ovčje ošpice, pri perutnini na kokošjo kolero in tifus in pri zajcih na tularemijo in pseudotubenkulozo.
Pregled živih živali pred zakolom je važen zato, da se izključi možnost prenosa ljudem in živalim nevarnih bakterij v klavniške prostore, kjer bi se lahko one-čistile tudi meso od zdravih živali Konjsko meso se v naših krajih skoro da ne porablja, v kolikor pa se, morajo biti v to svrho posebne vidno označene konjske mesnice in stojnice.
Pregled zaklanih živali se izvaja na ta način, da se dobro pregleda drobovje in meso na eventuelne spremembe ki živalske zajedalce ali parazite. Prav posebno je potrebno paziti na spremembe v jetrih, vranici, ledvicah, pljučih in bezgavkah. Od
Nadzorstvo nad prodajo mesa in mesnih
izdelkov
V svojem prvem članku (v »Jutru« 27. septembra) je pisec g. dr. Sime žibert, šef drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, razpravljal o pomenu nadzorstva nad prodajo mleka. V današnjem članku razpravlja c nadzorstvu nad prodajo mesa in mesnih proizvodov
živalskih zajedalcev sta ljudem nevarni predvsem ikričavost goved Ln svinj ter trihinoza prašičev, zato je potrebno vsakokrat pregledati pri teh živalih mišičevje jezika, srca, pleč in stegna, kar se da dognati potom rahlega zareza v meso. Lkri-čavo in trihinozno meso je v kuhanem stanju neSkodluvo za ljudi, zato se smatra za pogojno sposobno, ker &e mora pred prodajo prekuhati ali sterilizirati. Isto velja tudi za prašiče, bolne na rdečici ali kugi.
Živinorejcem se često dogodi, da jim nenadoma oboli živina ali sivinje. pa jih potem v strahu, da ne bi naglo poginile, v sili zakoljejo. Tu velja pravilo, da je potreben pregled tudi v sili zaklanih živali po živinozdnavnJku, ker je takšno meso v največji meri sumljivo in tudi v kuhamem stanju lahko škodljivo. Izjema je samo pri prelomu kosti ali težki zunanji poškodbi živali, oe je bila žival kmalu po nezgodi predpisno izkrvavljena. Prodaja neogledanega mesa je sploh prepovedana, ne glede na to. ali je v svežem, kuhanem ali prekajenem stanju. Mesogledistvo v mestih in večjih krajih je poverjeno živino-zdra v trikom, v manjših vaseh pa zapriseženim mesopreglednikom-laikom.
Za osebe, zaposlene v javnih klavnicah in mesnicah, se mora iz higienskih razlogov zahtevati, da so proste aalezlivih bolezni, ka bi lahko okužile meso in mesne pridelke. Še prav posebno j« treba paziti na tifus in panatifua
V prostorih, namenjenih za klanje živali in prodaje mesa. morata vladati največja čistoča in red. Klavnice in mesnice • naj imajo na razpolago hladilne naprave, kjer se meso preko dneva ki noči shrani,

£VOCM KINO SOKOLSKI DOM V S1SKI — Telefon 41-79
Duhovita komedija o človeku, ki se je izdajal za:
Sherlock Hslmes
V	naslovni vlogi: HANS ALBERS
V	ostalih vlogah: Heinz Riihmann,
Hansi Knoteck Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
GLASBENI VELEFILM
MOZART
kolikor se ne proda. Posebno painjo je posvetiti onečiščenju mesa po muhah v vročih letnih mesecih. V večjih, pa tudi že manjših krajih je v tem oziru danes že mnogo boljše kot nekdaj, potreba časa zahteva povsod higiensko opremljene in vzdrževane klavnice, mesnice, delikatesne trgovine in gostilne.
KaT velja za meso. velja tudi za mast in mesne pridelke, še posebno za razne vrste klobas. Vsi obrati, ki se bavijo z mesno trgovino, stoje pod nadzorom oblasti in je zato v njihovem kakor tudi interesu odjemalcev, da se drže točno vseh higienskih predpisov.
Zastrupljenja oseb po uživanju okuženega ali pokvarjenega mesa niso redka, posebno v dežeiah, kjer se uživa surovo sekljano ali samo lahko praženo meso. V dnevnih časopisih čitamo večkrat, da je obolelo v tem in tem kraju več oseb vsled uživanja slabega mesa ah klobas slično kakor po uživanju strupenih gob. Tak-r.i obolenja imajo redko za posledico smrt, ali pa vsaj dolgotrajna pobolevanja Najnevarnejše so takozvane paratifusove o-kužbe, povzročene po bakterijah, sličnih trebušnemu legarju. Te klice vsebujejo strupe, ki jih niti kuham je popolnom ne uniči, zaradi tega je največja previdnost pri pregledu mesa in mesnih izdelkov več Ico umestna.
Velika opreznost je potrebna pri uživanju vseh vrst rib. rakov in školk. Poraba rib v mestih raste vsako leto, a ravno ribe se hitro kvarijo in lahko postanejo škodljive za človeško zdravje. Celo zajci in druga divjačina, so včasih neuporabni za prehrano, posebno če so okuženi s tularemijo ali pseudotuberkulozo, ki lahko okužita osebe pri odiranju kože, predelavi mesa in kož ali pa pri uživanju. Tudi pri teh živalih živalskega izvora bo treba prej ali slej predpisati obvezen pregled na neškodljivost in uporabljivost.
Vsestranski pregled in nadzor nad pridobivanjem in trgovanjem raznih vrst živil je danes strogo predpisan v vseh državah in tako tudi pri nas v Jugoslaviji. Nevarnost uživanja nekontro'iranih živil, bilo živalskega bilo rastlinskega izvora, je prevelika, posebno še v mestih in krajih z velikim številom prebivalstva, ki mora ta živila kupovati.
Iz življenja na deželi
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal, danes ob 4. in 8. zvečer sijajni pevski velefilm »Vivere«. Vse ljubitelje Slepega petja vljudno vabi! (—)
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 17. in v ponedeljek ob 20. zvočni velefilm »Flaš Gordon« (Vojna planetov). V nedeljo ob 15. in 20 predvajamo krasno filmsko zgodbo »V zarji slave« V glavni vlogi La Jana, Gustav Frohlich in Wil!v Forst. (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in ob 20. uri veličastno filmsko delo po znamenitem romanu An dre Hugoja »Heroji z Marne«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. Umrla je v petek po dolgi mučni bolezni ga. Marija Koritni-kova, rojena Dolančeva. žena posestnika p. d. Jerine v Podkraju. Pogreb bo danes v nedeljo ob 16. na pokopališču pri podružnici Sv. Miklavža na Savi. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
h— Spremembe na železniški postaji. Včeraj, v soboto, je oddal posle postaje-načelnika g. Stanko Rutar novemu načelniku g. Josipu Majhenu ki je prišel iz Ponikve. G. Rutarju kot pomočniku prometnega kontrolorja v Zidanem mostu čestitamo k napredovanju, g. Majhnu pa želimo, da se čim prej uživi v naš? razmere!
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. prekrasno dramo iz burnega kozaškega življenja »Donski ko-zaki«. (—)
Postani in ostani član Vodnikove družbo!