5!. številka.
Trst, v torek 4 marca 1902
Tečaj XXVII

.Edlant"
I'.3A?» •■krat lk 4an. rszun aedaij \m p '^Tcikov. ob 4. uri ivečer.
Sarošalaa tnait : ta celo leto ........ 34 krom
ta p A ieta.........iS „
la će trt leta ........ S „
ta • i mesec........ 3 kroni
R oinico ;e plačevati naprej. Na aa-• o i:j br« priir.iene nsrnčnme <ts oprava M osiri.	____
Po tobakarnah v Trstu ne prodajajo po-nm sie Številke po 6 stotink (3 arč.1; Urca Tnta pa po 8 utotink (4 btč. )
Telefon St¥. H70.
Oflaat
>• računajo po vrstah v petitu. Za reč-rratao naroČilo s primernim popui tom Poslana, osmrtnice in javne sahvaln do-aači ogla«i itd. se računajo po pogodba
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva 5iafrankovani dopisi ne ne sprejemajo Kokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
Y edinosti Je no«!
Saiočntno, reklamacije in ogla«« spre* ]«usa apravalštvo. Naročnino in ogJan« plačevati loro Trat.
treihlltT« In tlnkarua se uatiajata a alki Uarintia šiv. 12. I pravnlitvo, la •prejem a uje luseratov v ulici Moli* piccoio Stv. 3, 1!. na<i-ti.
Iadajatelj in odgovorili urednik Fran Qo d o i k.
Lutnik konaorcij lista Edinost"
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trst
Govor dri poslanca flr.a Feriančiča
povodom razprave o proračuna v seji zbornice poslancev dne 24. febr. 19<)2.
(Z vrše tek.) Pravosodje v Primorju.
Naravnost strahota je, v kakdi rokah se ntha/a prav ose d je v Primorju, specijalno pa v Trstu. Jaz hi lahko gospodom priobčil podrobnosti o jezikovni kvalifikaciji sodnikov, ali to bi me zavelo predaleč ter se hočem zadovoljiti z izgledi. Razprave na porotnih sodiščih v Trstu — to vera iz lastnega pre-
pričanja — se o zat zbali proti Slovencem in Hrvatom vrse brez izjeme s pomočjo tolma- ' da Pe m™arhiJa	V™* ekspanrijskimi
cev; na porotnih sodiščih, ko gre za svobodo ; Blrem,J«nJ' sosednjega kraljestva italijanskega, in življenje.
»Justična uprava, ki je sveta celo pri kurije. Primorje ima voliti še tri poslance, poluciviliziranih narodih in ki mora hiti vzvi- j ima torej sedaj 15 mandatov. In kako so isti šena nad vsaki dvom, stoji pri nas v službi ' razdeljeni sedaj ? Danes, ob številu 15 man-politike in se daje izkoriščati, da se zadovo- ' da tov, ima . večina v deželi tri mandate in ljuje vsemu, kar prihaja na misel par slo- j manjšina dvanajst mandatov. (Oujte ! Ćujte !) venskim in hrvatskim agitatorjem.«	j Iu kako je z zastopstvom v delegacijah ?
Da, justična uprava je v službi politike Manjšina v deželi je zastopana po treh de-ali ne v službi saše politike, ampak, legat'h, večina pa sploh ni zastopana (Mnogo vaše politike. (Pohvala. — Oporeka- mej-klicev).
nje). Dalje pravi rečeni gospod poslanec	Predsednik: Prosim, ne posezati
(Čita) :	govorniku v besedo.
»Hrvatski in slovenski poslanci ponav-	Posl. dr. F e r j a n č i č : Prosim, go-
ljajo o vsaki priliki poziv do vlade, da je apoda moja, ali ob takih okolnostih še mnogo italijanski element na jugu pobijati, uničiti, manjka, da se bo Primorje na zunaj dozde-
Ne, gospoda moja ! Mi ne zahtevamo od
z Jenkom, Mandicem itd. Tu so uničili enoglasno in brez pogreška izvršene volitve, le zato, ker ljudje niso bili po godu Italijanom. (Odobravanje. — Oporekanje).
In prosim, gospoda moja, svet ve tudi, da slovanski poslanci v deželnem zboru istrskem ne morejo izvrševati svojih mandatov, ker jih lokalna sodrga pod vašo patronanco z ek9oesi in osebnimi napadi ovira na izvrševanju mandata. In zakaj to? Ker se slovenski poslanci na razpravah hočejo paslu-ževati svojega materinega jezika (Oporekanje), svojega materinega jezika, ki je jezik večine
i prebivalstva v deželi. (Živahno pritrjevanje), valo izključno italijansko?	j Zato, gospoda moja, pravim torej, da o
Se li more videti tu res toli drzno, ako ■ takovi gtraokl) 0 ^em ljlK]3tVu se dozdeva, kraljestvo Ital jansko toli poželjivo steza | da nima volje živeti y mjru g Blovanskim ^
In kako }e na druzih kazenskih razpra- j vla',e' u»\ P°bij* iu uniči italijanski element; svojo roko po tej pokrajini? (Oporekanje in S€(W (Oporekanje.)
val
ni . - - „ - -	. i • • i .... mi jKizivliemo vlado, naj nas brani pred na-
Obtožni spisi so sestavljeni le v i tali- . .7	. .
padi Italijanov (Pritrjevanje), naj uam da pogoje kultu relnemu, narodnemu in gospodarskemu razvoju.
lanskem jeziku, in to celo v onih slučajih, ko je bila preiskava izvedena slovenski, ali kar se tudi dogaja — nemški. Državni
pravdnik pledira samo v italijanskem jeziku T° na^ Zahteva; In . te P0*0^ Živ,Je
in kakor v zasuieh pridodaja ob zaključku te-le slov. ali hrvatske besede : Predlagam,
da se obtožence obsodi radi zločina po tem iu tem >j.
Razsodba se razglaša samo v i tal. jeziku. In kako je 3 sodniki — kolegijem štirih sodni-
Dja privoščamo tudi Italijanom (Mnogo mej-klicev).
Predsednik (zvoni): Prosim za mir.
Posl. dr. F e r j a n č i č : Gospoda moja ! Vi nam očitate in menite, da spravimo to. ne da hi vam odgovorili ?! Kedaj še smo prišli mi s kakim predlogom, naj se odpravi kaka
kov — ki jih zahteva zakon ? Ali predsednik
,	i-	. ,	iv. šola in kateri zavod, ki služi vašim name
zna slovenski ali ne zna. Ako zna, tolmači	....
on votantom. Ako ne zna, potem mora kateri votantov tolmačiti predsedniki!, da le-ta ve. kaj te godi na razpravi. (Čujte ! Cujte !) \ajrla sodba t Trstu.
Nočem govoriti sedaj o zadnjih dogodkih v Trstu, saj bo skoro prilika za to, ali
no m v (Živahno pritrjevanje). Vam je bilo pridržano, da ste predlagali, naj se odpravi jedini hrvatski zavod v Pazinu ! (Poel. dr. Hortis: Pa ne proti hrvatskemu zavodu kakor takemu. Ako bi isti bil d. pr. v Kastvu, ne bi imeli nič proti njemu). Ali prosim vas, pustite me s tem praznim izgovorom !
nekaj hočem iztakniti. V Trstu je proglašena	Sadovi zatiranja slovenskega elementa,
nagla sodba in krvnik se je nastanil v Trstu.	In kake BadovPf gos^ola moja, dozoreva
Predsednik dotičnemu senatu, nagli sodbi, je	politika zatiranja slovenskega elementa v Pri-
gospod Petronio, in ta gospod ne znane slo-	Morju ? Tn BO Btatistični podatki zopet jako
mej-kliei. — Predsednik zvoni.)
In tu j odaje isti poslanec iz Istre izrek (čita):
»V Trstu in v takoimenovanem Pri-
Ura odrešenja mora priti!
Gospoda moja! Hočem zaključiti. Poskušal sem dati le kratko stisnjeno skico raz-
, , .	....	. , , mer» v katerih živi slovensko in hrvatsko
morju treba vladno politiko označiti kakor , ,.. . , ....
...... : ... , ,	pleme. Obkoljeni od vnanjih in notranrh sov-
in nnmnr« m	n/M/v	rn r^k* d
najpogubljivejo in najnezmiselnejo, kakor si jo je le možno predstavljati; ista gre pov-sodi, in izlasti v Istri, za tem, da dela koncesije hrvatski stranki na škodo italijanskega elementa in koristi dežele«.
Da, gospoda moja, vladna politika je
ražnikov bijemo obupen boj za svojo ekzi-stenco, a vlada zapostavlja raje državni interes, nego da bi bila pravična temu lojalnemu in požrtvovalnemu narodu. Ali mi se ne odpovedujemo nadi, d a pride ura odrešenj a. Odgovorni činitelji pa naj le
najnezmiselneja in naipogubneia, kakor Bi jo , ■, • , ,	.
.	.....	gledajo, <ia ne bo to prepozno, ne le za nas,
je možno le misliti, ampak ne za vas,
ampak tudi za Avstrijo. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku s j čestitali od mnogih strani.)
venski iu ne hrvatski, on ne zna tudi nemški. Slove ici, Hrvatje — in to je večina prebi
poučni. V letu 1851. je bivalo v Primorju 333000 Slovanov in 125000 Italijanov
valtva v Primorju — in tudi Nemci imajo se navajam je u, okroglo štev.lo. V letu 1890 mir s sosedom.
ampak za nas Slovane in za državo! (Pritrjevanje). Mir. kakor si ga misli gospod Bartoli.
Pa še jedno misel je izrekel gospod
poslanec iz Istre, in sicer je rekel: Mi mo-	TRST, dne 4. marca 1902.
remo skleniti mir z vsemi nasprotniki in	Na korist družbi SV. Cirila in
celo s Slovenci in Hrvati, ali pod jednim	Metodija za Istro je bil p red včeraj nji m t
pogojem: »Puščajo naj nas na miru v naših	Zagrebu velik koncert in komers, ki je pri-
deželah«. — Radi nas morete v miru živeti,	vabil toliko občinstva v »Sokolovo« dvorano,
ali dovolite, da tudi mi stavimo tak pogoj in	da so mnogi morali odhajati, ker niso dobili
sicer v prvi vrsti vam. Ali o narodu in	prostora. »Došli so — kakor pravi »Obzor«
stranki, ki ima tako minolost za seboj, kakor	— da izvrše svojo narodno dolžnost do
jo ima italijanska, zdi se, da nima zmisla za	onega dela naroda hrvatskega, ki kakor pred-
postavljati pred takega predsednika nagli _ najnoVeji podatki še niso na razpolago -sodbi in jih ima obsoditi tako sodišče, čegar je bilo pa 346OOO Slovanov in 294000 Ita-
straža na zapadu bije boj in odbija navale
Spominjali se boste, gospo la moja, da romanskega sveta na slovanski Bvet«. V ime je tržaški mestni svet pred par leti storil na- društev, ki so priredila koncert, je pozdravil
obešenjem.
Poarojer za življenje zahtevamo !
obsodbo je izvršiti nadalje v dveh urah z iijaaov. Število Slovanov je torej poraslo le j lavnost in fami jo, daje volitev mnogim v tej	občinstvo starosta »Sokola«, dr. Juraj Vrba-
za 13000, ono Italijanov pa za 109000. In zbornici poznanega poštenega značaja, kakor	nič, ki je rekel med drugim : »Ko čujemo
kar dokazujejo te številke, to dokazuje tudi tu | skala trdnega patrijota in od cesarja visoko	ta obupni klic istrskih rodoljubov, ko gle-
< Jospoda moja! Tako se dogaja tam doli moja bližina. D.j leta 1897, ko ni bilo š^ V. odlikovanega moža, bivšega poslanca Naber-	damo njihovo nesebično požrtvovalno delo za
ob Adriji, v pohujšanje svetu in v sramoto kurije, je odpošiljalo Primože 12 poslancev. 1 goja, jednostavno uničil le 7.ato, ker je mož	hrvatsko stvar, tedaj bi bilo... nenaravno,
Avstrije! (Mej-klici). A tu prihaja gospod Od teh jejmela tedaj slovanska večina v Slovan in visoko spoštovan voditelj sioven-	ako tem rodoljubom ne prihitimo na pomoč,
poslanec dr. Bartoli in pravi o j ustiču i upravi v deželi 5 iu italijanska manjšina 7 poslancev, skega naroda. In isto seje zgodilo v dežel-	ako imamo le količkaj hrvatskega ponosa v
(čita):	V letu 18i>7 so prišli poleg še poslanci V. nem zboru istrskem (Oporekanje in mej klici)	sebi«. Govorili so še drugi odličnjaki na polju
PODLISTEK
Vladimir.
41 sanjarijo, Jcakor je to navadno med mestnimi mode, ki se ne boji troškov ; tu treba polne hčeri, vedoča prav dobro, da bi s kakim deklicami. Umeva se, da ta »prvi ljubavni kase. Tako je računala tudi gospa Dobra- prigovorom le še bolj razdražila Lucijino roman« mora nehati, čim je prvi resen pro- nicxa,'ali poetična ljubezen, močneja nego čutstvo, in boječa se ob enem, da bi jej bi-silec potrkal na vrata. Zapuščeni mladenič navadno, jej je pokvarila račune. Poznala je stroumna devojka utegnila na vsaki prigovor jodpeva nekoliko obupnih pesmic o hinavstvu tudi predobro svojo hčer.	odgovoriti: Pa ti si vse to videla na svoje
sveta, o izdajstvu — pa si potem išče drug	Vedela je, da je v deklici kruta, ne- \ oči, ti si dopuščala to občevanje z Vladimir-
idejal. A deklica? Preliva nekoliko solz, zlomljiva volja, živa strast. Lucija ni nič ta-1 jem, celd veselila si S3 ga; ti si morala ve-vzdiha po dva- trikrat in — gre za drugim, jile, izpovedala je vse jasno in glasno, brez ! deti, da iz tega navetane ljubezen. Zato je Tako je vsaj gospa Dobranićka smatrala te- okolišev, brez izgovorov; govorila je toli gospa molčala, rekši samo: daj »prvo ljubezen«. Želela je iz vse duše, krepko in odločno, da je mati po naglašanju	»Pustive to za sedaj. Bove že govorili
da se Lucija omoži čim prej, saj je to na- Lucijinem čutila vso resnost njenih besed, ravna želja vseh mater, katerim začenja le da, o teh besedah se je spominjala tudi svoje pota veneti, dočim se krasota hčere razvija mladosti, svojih muh, popustljivosti svojega lepše in lepše; iz kratka: hči je materi na očeta, ter je rekla na tiho: »Da, taka sem poti. Za Repušica ni bila gospa Dobranićka bila tudi jaz, da, Lucija je Klarina hči.« ni najmanje navdušena, ker je vedela, kakov Ali Klara je mogla, je smela tako govoriti, svat je to, da ni druzega neg-o Don QuL\otte, Klara je bila bogatašica ; bogatstvo nam doki gre samo za denarjem, dočim je tudi go- voljuje več muh, več svobode. Nu, Lucija, spa Dobranićka iskala denarja za syojo hčer. uboga Lucija! Deklica ni slutila, da jej ni Vedno je govorila, da hoče Lucijo možiti po usojena gosposka svoboda, da potreba zastanu in vzgoji — imetja ni nikdar omenjala, hteva od njenega srca žrtve; vedela je samo a bržkone je imela tudi razloga za to. A to, da jej je bila izpolnjena do sedaj vsaka kaj pomenja vzgoja v ustih večine gospod- otroška želja ; mislila je: Ako morem imeti skih mater? Pri tem imata srca in duh kaj krilo, kakoršnje si srce poželi, si bom mogla malo posla. To ni druzega, nego gotova menda tudi ljubimca izbirati po svoji volji Gospa Dobranicka ni mislila, daje to j svota vnanjih družbinih form, prilična spo- — a Vladimir jej je bil močno po volji. Lucijino čutstvo toli resno; ona je vse to sobnost v brbljariji in gosposka potratnost. ! Gospa Dobranicka je bila v očitni za-ematrala za mladinsko ljubkovanje, pesniško Tu se hoče seveda moža, ki se ne plaši muh dregi. V ta hip se niti ni smela protiviti
Hrvatski spisal Avgust Senca, predel M. C-t-6.
J V.
»Nisem, nisem ! Ja,: sem vee resno premislila.«
»Re^r.o? Ti?«
»Seveda. Drugače ne bi Vam govorila toli mirno.«
»Ali prosim te. kaj hočeš s tem mladičem ?«
»Eh! Omožiti se žnjim.«
»Ali je še mlad.«
»Tudi jaz sem mlada. Pred ste mi sami rekli, da sem dete.«
»Ali ta človek nima poklica.«
Pa ga l>o imel. Pameten je, dober je in marljiv.«
»In ti ga hočeš '*akati !<
»Seveda.«
»Ali ti ne l>o predolgo to čakanje?«
»Kako bi bilo, jaz gra ljubim.«
več o tem.«
»Dobro, mamka«, je prikimala hči, »drago mi bo, ali jaz ti bom vsikdar odgovarjala samo edno, jaz hočem ponavljati brez kraja, da ljubim samo Vladimirja, da drugega nočem.«
Gospa je odšla k svojemu možu. Do-branič se je začudil nemalo, ko mu je žena. ta toli redki gost, stopila v sobo.
»Dobranićc, je rekla Klara, prišla* sem k tebi, da te vprašam za svet.«
»Mene za svet?«
»Da, gre za srečo najine hčere. V takem slučaju se morajo stariši vsakako dogovoriti. Tudi ti gotovo želiš, da bo srečna.«
(Pride še.)
politike in literature naroda hrvatskega. Jako lepo je ravnatelj »Slavije« v Zagrebu, gosp. Hanuš, govoril o slovanski solidarnosti, o potrebi, da se slovanski narodi čim bolj približajo drug drugemu, da se ujedinijo, da se spominjajo besed velikega pesnika Kollarja, ki je bil rekel, da Slovani, dokler so raztrgani, ne inorejo ničesar, in jim še le tedaj, ko se zložijo in ujedinijo v veliko, močno rodbino, sinejo boljši d ne vi-
* V obče se je koncert izvršil na časi Zagrebu in na korist istrskim bratom : ob takih prilikah se oživlja in utrja čut moralne skupnosti in tlačenim pr.haja tudi moralna pomoč !
Politični pregled.
V Trstu, 4 marca PJO2.
Iz odseka za preiskovanje trza* ških dogodkov. Ta odsek je imel včeraj pod predsedništvora posl. Skene-ta sejo, kateri je prisostvoval tudi ministerski predsednik dr. ICoerber.
Poel. Spinčič je stavil sledeči predlog: »Vlada se poživlja, naj z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolago, skrbi vsestransko, da se v I k »d oče ne bodo ponavljali dogodki od 13., 14. in 15. febr.c. Posl. dr. H o rt i s je pobijal zadnja Koerbeneva izvajanja, katera je označil kak<»r silno pretirana. Glede nekega ranjenega sobnega slikarja je rekel govornik, da je bil to čisto navaden dogodek, kakoršnji se dogajajo vedno ter da ni nihče napa! redarjev, a še manje, da bi bila kaka m nož ca priredila izgrede ter zahtevala, da se jetniki po zadnjih dogodkih izpuste na svobodo. — Gledč vojaških kurjačev, katere je vojna mornarica dala na razpoiago Ijlovdu, trdil je govornik, da se isti niso porabljali sumo za parobrodue vožnje, ki so splošne ljudske koristi, temveč tudi za druge vožnje: sicer pa da so bili za nujno potrebo na razpolago tudi parniki drugih parobrod-nib družb.
Odsek je na glasovanju vsprejel predloge poročevalca dra. pl. Fucfas a, nekoliko spremenjene po predlogu posl. Goetza, ki se glasijo ta vo-le :
»1. Jemlje se na zninje naredba c. kr. skupnega ministerstva od 15. tebruvarija 1902. drž. zak. št. 34, s katero so se na podlagi zakona od 5. maja 1869. drž. zak. št. (5<>. za Trst in okolico začasno suspendirale določbe členov 8, 12. in 13. državnega osnovnega zakona od dne 21. decembra 1867., drž. zak. št. 142.
2. C. kr. vlada se poživlja, da z zgo-rajnavedeno naredbo uvedeno izjemno stanje odpravi, kakor hitro bo4o razmere dopuščale to. c
Več predlogov gle le takojšnje odprave izjemnega stanja je odsek odklonil z veliko večino.
Poel. S p i u č i č je svoj zgorajoraenjeni predlog prijavil kakor predlog manjšine, istotako posl. dr. Kllenbogen sledeči predlog: »Naredbe ^kupuega mini9terstva od dne 15. tebruv. l'.*02., drž. zak. št. -*»4, glede u vedenja izjemnega stinja v Trstu, se ne jemlje na znanje«.
Poročevalcem za razpravo v zbornici je bil izvoljen posl. dr. pl. Kuchs, kateri je svoje obsežno poročilo že izročil v tisk.
O položaju. Sedaj potrja tudi »Neue Freie Presse«, da ni dvomiti, da kalendarij, ki si ga je bila sestavila vlada za parlamen tarno delovanje, ne obvelja. Vlada predloži se tekom tega meseca marca nov dvamese-čen provizorij. Vlada je torej uverjena, da tudi v aprilu ne bo rt>en proračun in da državni zbor ostane zbran tudi še meseca maja. Ker se za državnim zborom snidejo delegacije, pridejo torej deželni zbori še le v juniju na vrsto.
Glasovanje o dispozicijskem fonda.
»Slov. Narod« je že v svoji številki od mi-nole sobote opravičeval liberalne poslanca, radi tega, ker so glasovali za dispozicijski fond, oziroma, ker niso glasovali proti tej točki.
Najprej jemljemo na znanje zatrdilo, da je bil tak formalen sklep k !uba. Stvar je torej še buja, resneja; in ravno z ozirom na ve-Hko resaost dogodka se nam vid: ton, katerega se je posložil »Slov. Narod c, da bi se potihnil ok-lo neprijetuega ogla, vendar nekoliko — preburši kožen.
Kaj naj rečemo n. pr. k t?mu, da se »Slovenski narod«, hote opravičiti take zatajevanje vsake solidarnosti med zastopniki
naroda slovenskega, hrvatskega in češkega, sklicuje — na Poljake?! O ti ljubi Bog! Kateri pa je ravno vzrok našim in tudi »Slov. Naroda« neprestanim rekreminacijam nasproti Poljakom, nego ravno njihov separatizem in partikularizem, tisto pomanjkanja v njih čuta solidarnosti z drugimi Slovani v državi ? ! — Sedaj pa naj bi bili isti Poljaki izgled, po katerem naj bi tudi mi Slovenci urejevali svojo narodno politiko ! Pa Poljaki se morejo vsaj sklicevati na nekaj, na kar si mi ne moremo. Oni navajajo vsaj lahko, če tudi ne v opravičenje, pa vsaj v opravičevanje svoje separatistične neslo vanske politike — velike v spe h e, ki jih dosegajo na to, da so se svojo politiko, s tem, da so vsaki vladi na uslugo, postali gospodovalen narod! Oni se lahko sklicujejo na to, da jim vsaka vlada daje garancije za ohranjenje tega njih gospodovalnega stališča! Kij pa imamo pokazati mi vzlic temu, da t-e naši poslanci že od Taufteja sem vedno podpirali vsako vlado, ali — v najneugodnejem slu* čaja — da jej nikdar niso delali resne opozicije ? ! Odgovor dajejo neštevilo krivic, ki se nam gode na vseh koncih in krajih, odgovor daje naše položenje, kakor je je (po ! vsej pravici) v najčrnejih barvah naslikal — ! dr. Andrej Ferjančič.
»Slov. Narod« zatrja nadalje, da je klub naprednih poslancev postopal konsekventno oi prvega začetka pa tlo konca. Taka trditev je pa vendar malce drzna. Če je bil klub določil, da bo glasoval za dispozicijski fond, potem absolutno ni smel nekoliko dni popred pos'ati svojega člena dr.a Ferjančiča v zbornico s takim govorom, kakor ga je govoril v zbornici in ki smo ga priobčili v tem listu! Danes govoriti meče proti vladi, jutri pa glasovati za njo — da bi bilo to dosledno, tega nam ne govorito nikar, gospoda !
Danes podajati izjave, črtaj o 5o v res ničnih barvah mučen štvo naroda, p >tem pa pisati, kakor piše »Slov. Narod« v sobotni
številki:.....»od napredue stranke, ki je
navezana na to, da od dobrohotne vlade časih vsaj to ali ono drobtinico dobi...« gospoda: če je to dosledno, potem moram) že priznati, da sploh ne vemo, kaj je doslednost...
»Slov. Narod« pravi tu li, da napredna stranka ni hotela uganjati »teoretične o[w»-zicije«. O vrednosti tega, da tri taka plemena, kakor so S.ovenci, Hrvatje in Cehi zložno ne glasujejo zaupanja vladi — se nočemo prepirati tu. Čim so sh Čehi, Hrvatje in ostali Slovenci odločili, da bodo kompaktno glasovali proti vladi, je bilo tudi naprednim poslancem po zahteri naj pri uliti vueje slovanske solidarnosti v neizogibno dolžnost, da se tudi oni uvrste v vrste Slovencev, Hrvatov in Cehov ! To jim je bilo v dolžnost, dokler se narodno-napredna stranka imenuje slovensko in narod n o.
Torej »teoretične opozicije« proti vladi niso hoteli uganjati, uprizorili so raje — de raonstracijo, ki more imeti usodnih praktičnih posledic, ker dokazuje svetu: kakova je naša politika, kaka naša organizacija ia kaka naša — zanesljivost ! !
In kakor na* ta praktična dem >astracija kompromituje pred svetom, tako bi mogel — ako bi našel posneuialcev — destruktivno in demoralizo> alno vplivati na notranjepolitično življenje naroda zadnji argument, ki ga navaja »SI. Narod« v opravičenje stvari, ki se opravičiti ne da.
O tem pa in o izvajanjih iz »poslanskih krogov« v sin<.čujem »Narodu« povemo svojo misel jutri.
Državni zbor. — Zbornica pos'aneev. — V nadaljevanju razprave o členih »osrednje vodstvr« in »politična uprava« državnega proračuna govorili so včeraj posl. Kos, L u p u 1 in V e r z e g n a s s i. Poslednji je govoril o zdravstvenem stanju na Primorskem, osobito v Furlaniji ter je pozival vlado, naj ukrene potrebno za zatrenje malarije iu pelagie in je stavil v tem obziru primerno resolucijo, pozi vaj očo vlado, naj subvencijonira društva za za t ra nje omenjenih boleznij, naj spremeni zakon o živilih, naj skrbi za osušenje močvirij na Primorskem ter naj zopet ustanovi nekdanji hidravlični urad v Gradišču. Ko sta govorila še posl. P 1 a s s in K v e k i ć , se je seja za -kij učila.
Kriza V Italiji. Kakor znano je bil sedanji ministerski kiizi v Rimu vidni neposredni povod volitev predsedništva komore. Prejšnji predsednik Villa je dobil ob volitvi
moralno pljusko in žnjim tudi vlada Zanar-dellijeva. Ker pa je kralj odklonil demisijo vlade — kakor je že prijavljeno v uradnem listu — in se zopet stari kabinet predstavi zbornici, ki se snide dne 10. t. m., je umevno torej, da mora biti vladi Zanardellijevi prva skrb ta, da za predsednistvo zbornice najde kandidata glede kateiega bi imela gotovost, da se mu ne prigodi kaj tacega, kakor seje prejšnjemu predsedniku, in da dobi toliko število glasov, da mu bo stališče v zbornici moralno krepko. In našla je takega moža, v starčku Biancheriju, ki uživa toliko ugleda na vseh straneh, da ga imenujejo na kratko »častitljivega« in da celd socijalisti bržkone ne bodo glasovali proti njemu. Biancheri je bil že dvakrat v avdijenci pri kralju in vspeh teh pogovorov je bil baje ta, da Biancheri vsprejme predsedništvo. Ali da ni vsprejel povsem brezpogojno, zbok česar utegne priti do male spremembe v rainisterstvu, ki naj postane nekoliko bolj konservativno.
Za moment bi bil torej Zanardelli rešen iz zadrege. Za koliko časa — o tem pa je težko ugibati o znanem vročem tempera-mentu Italijanov in o razburkanih in nestalnih razmerah vsega političnega življenja v | Italiji, kjer tudi v parlamentu toli rado in ! nenadejano prihaja do erupcij in eksplozij.
Tržaške vesti.
Smrt poštenjaka. Danes zjutraj je za-tisnil svoje oči za vedno eden onih sedaj že redkih mož, ki so bili ob strani boriteljein v prvih dobah probujanja našega naroda po okolici: 65-letni Josip K a t a 1 a n iz Rojana. Pokojni Katalan je bil sotrudnik pokojnemu Dolinarju in je sodeloval tudi na ustanovitvi slovenske nekdaj sloveče čitalnice v Roja u ter je bil tudi med prvimi njenimi odborniki ! Bil je tudi pokojnik navdušen pevec, ter si je še na stara leta ohranil tako krepek tenor, da se je mogel kosati z mar-sikakim mladeničem. Ohranimo torej značaj -nemil možu časten spomin. Pogreb bo jutri popoludae ob o. uri.
Italijanstro Trsta. V kratkem se imajo vršiti volitve v tržaško trgovinsko zbornico in se je v ta namen sestavil včerej volilni odbor, sestoječ, iz 21 členov, izmed katerih je jeden laški Zid, Venezian. lo Neitalijanov: Buchler, Kozul'ć, Kra-sovič, Demetrio, (Grk) Grabovac, Hermet, Kugv, Lšebman, Luders, Ralli (Grk), Scdia-deloock, Thorsch, Xydias in 7 Italijanov, izmed katerih pa so tu li nekatera imena, da-si se glase italijansko, jako sunaljive pro-venijence in in je med istimi gotovo nekaj Zidov. Evo torej zoj»et lep dokaz italijanstva našega mesta ! Kam >r se obračamo v našem tržašnem življenju, povsodi vidimo, kako so redko sejani ljudje s pristno italijanskimi imeni in še o teh malo jih j-i večina v ne-dalnji minolosti privandralo iz obljubljene dežele, kamor iih srce še vedno vleče!
V kolobarju. »Slovenski Narod« je že reagiral na izvajanja v c klinu člankov, do-šlem nam s Stajarskega pod naslovom »Slovenska narodna organizacija«. (Mimogrede omenjamo tu, da ziključni člane'c priobčimo jutri, ker smo danes hoteli završiti z govorom gospoda posl. dra. Ferjančiča. Op. ured.)
Ker pa glasilo narodno-napredne stranke reagira le v kratki notici kakih 40 vrst ia je možno, da pride še z bolj detajli rani m označenjem svojega sialiŠSa nasproti izvajanjem našega Člankarja, tu li mi nočemo danes analizirati argumentacije, kolikor jo je v rečeni notici »Narodovi«. Le o zaključnem odstavku v notici »Narodovi« se nam zdi umestno, da ga podamo tu svojim čitateljem, kajti iz iaLega izhaja z vso možno jasnostjo za vsakogar, zakaj ne moremo z glasilom narodno napredue stranke priti na jasno v sodbi o našem domačem prepiru. — Piše namreč :
»Stvar je pač ta, da so zginili tisti pa-triarhalični časi, ko se je dala cela slovenska politika potisniti v lonec, z napisom : vse za vero itd. Narod je ravno napredoval, narod več čita, kakor nekdaj, in pomnožilo se je število tistih, ki samostojno mislijo. N a-ravna posledica temu je, da imamo tudi v politiki več strank. Tržaški gospodje imajo to za nesrečo, mi pa menimo, da je to dokaz napredka. In ravno zategadelj ne z lihujemo po tisti obrabljeni »slogi«, ki ni nie vredna, in ki ima pri nas največkrat namen, obdržati duhovščino pri prevladi, katera ji ne gre!«
C tatelj, ki pozna stališče, katerega se mi držimo v presjjanju slovenskih razmer,
in ki to, kar mi vedno in d osleduo govorimo, primerja z gornjo izjavo v »Narodu«, vidi, kako se vedno in vedno vrtimo v kolobarju. Mi zatrjamo vedno, da umevamo neizogibnost in tudi potrebo strank v politično razvijajočem se narodu, in da ne zahtevamo drugega, nego da oblike boja postanejo bolj urbanne, nego so sedaj mej Slovenci, ter tla se domači medsebojni boj sploh mora neha-vati tam, kjer začenja skupila narodna korist — a na vsako tako zatrjevanje naše prihaja »Slov. >'arod« zopet z dokazovanjem, ! da so — stranke potrebne in koristne, torej ! s pobijanjem nečesa, česar nismo nekoliko j trdili, oziroma z zatrjevanjem nečesa, čemur 1 nikoli prigovarjali nismo, ker je v naravi stvari in torej jednostavno samo ob sebi umevno. Tudi v narodu francozkem je naj-različnejih strank, ali je interesov in vprašanj, glede katerih so vsi Francozi jedino iu čisto nič druzega, nego — Francozi. To in nič druzega ne zahtevano tudi od Slovencev: kjer prihaja v igro vseskupna kori nt naroda, naj pozabljajo, da so .strankarji in naj se spominjajo, da so — Slovenci!
To zahtevamo mi, ne zahtevamo p i, ker to bi bilo absurdno, naj bi v nas prenehalo vsako diferenciranje po strankah, oziroma po mišljenju. Mi vemo in priznavamo, da je v razvijajočem se narodu razvrščanje po strankah neizogibno, »Narod« pa nam veilno iu vedno prihaja z dokazovanjem tega, kar sami priznavamo, mesto da bi se dotaknil esenci-jelue točke v našem naziranju : da je namreč kardinalnih toček v narodnem programu, glede katerih bi morale biti vse stranke le jedna sama stranka — Slovencev!
Tega noče umeti »Slov. Narod«, oziroma se dela, kakor da ne bi umel. Zato se vedao in vedno sučemo v istem kolobarju, ki je pravi circulus vitiosus!
Reformatorjem. Da, veklikov : »oh, che bel !« — ni manjkalo, ko bo v Rojanu mi-nolega leta z nabijanjem veselih poskočnic zaključali sv. milijon. Pravih pobožnih ude-Itžnikov v procesiji, mislim, da je bilo okolo »sto«. — Bog, ki je povsod navzoč, videl je, kako njegovi camestniki-reformatc rji in zavezniki Zidov, mesto da povspešujejo verski čut, služijo n imenom, ki gotovo niso v harmoniji z interesom vere. Slovencem kratijo stare pravice ter jih, zaničevaje njihov jezik, indirektno podijo iz cerkve. O znamenitih cerkvenih dogodkih najemajo godbe očevidno v ta namen, da s tem vabijo čim več mestnega italijanskega občinstva, a rezultat temu je »dejstvo«, ki se razglaša na vseh koncih in krajih, laških, cerkvenih in vladnih : Rojan je italijanski !
Mnogo bi se dalo še pisat' o cerkveni glasbi. Za sedaj opuščam to in se oglasim zopet drugikrat. Mislim pa, da lahko iz vsega, kar sem omenil tu včeraj in danes, mora spoznati vsakdo, koliko so zt mudili gospodje na škofijstvu ^in koliko Škodujejo izvestni svečeniki, povezani z Židi in camorristi. Gotovo : ako delajo eno, ne morejo drugega !
Gospodje! Na tera polju reformirajte škofijo, in izdajte določbe gledč cerkvenega petja, da ne bode organisti in duhovniki med ljudmi predmetom neugodnih sotleb in — dvomov. Bogu dajte, kar je Božjega, a tudi naroilu, kar je narodovega! Kar pa je v cerkvi nedostojnega in necerkvenega, iztrebite ven, kakor je Kristus izpodil prodajalce iz tempeljna -Jeruzalemskega, zagrozivši jim : Spravite se odtod, in ue delajte iz hiše mojega Očeta hiše — k u p č i j s k e — ! Punctum.
F u r i u s.
V znamenju avite eolture. Zastopnik Sv. Ivanskeg* pogrebnega društva je bil šel včeraj na magistrat, da plača tam neko pristojbino. Dotično listino je izročil pri likvi daciji ter se podal potem pre l blagajno, da ga tam pozovejo, da plača potrebno svoto. Čakal je in čakal, da ga blagajnik pozove, a vse zastonj ! Stranke so prihajale in odhajale, dovršivši svoje opravilo, le njega ni pozval nikdo. Ko se je mož slednjič navel čil či-kati, šel je k blagajniku ter ga vprašal kaj daje z njegovo stvarjo ? Na tozadevno uradnikovo vprašanje odgovoril je zastopnik društva da je prišel plačat za pogrebno društvo pri sv. [vanu ter da se je pri likvidaciji že oglasil. Uradnik je na to surovo odgovotil, da on ne pozna ni kakega društva ter je bilo še le po dolgi razpravi možno pogodit', da je našlo/ »Pogrebno društvo« spremenil v »Pompe 1'unebri«. Uradnik je potem trdil, da je on tudi poklical to ime, namreč »pompe lunebr «, a da se ni nikdo oglasil. Zastopnik društva
je odgovoril na to, <la on ni slišal niti pokvarjenega imena društva in da l»i se, tudi ko bi je sl šal, ne mogel odzvati, ker se mu ni moglo niti sanjati, da bi se »j»ogrebno društvo« na magistratu kar naenkrat spremenilo v »pompe tunebri«, ker jo to nesmiselno ravno tako, kakor če bi hotel kdo njegov priimek, Godina, spremeniti v Anno. Vi bi ms lahko, je dejal društveni zastopnik, eno eelo leto klicali z Anno, ne da bi se Vara mogel oglasiti in sicer jedino iz tega razloga, ker se tako ne imenujem, kakor se tudi naše društvo ne imenuje tako, kakor Bte je prekrstili Vi. Uradnik je na to vprašal dotičnika,
uradom in kolodvorom, za lokalno dostavljanje in za pobiranje pisem 7. nabiralnika, ki se postavi pred hotelom »Grijan«. Prost >r za poštni urad fc eventuelno uradno preski bi. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trsta.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodlja se je nabralo na sestanku tržaške slovenske mladine 0 kron 10 st. ; v spomin pok. B^neta daroval gosp. Josip Bizjak 1 K. Srčna hvala !
Blagaj ništvo.
Dvojen samomor. Včeraj zjutraj zastrupila sta se v veži hiše štev. 5, ulice Sv.
Grmek iz Sebastijan
Jože Plečnik.
(Zvršetek.)
Že dela, nastala v dobi njegovih studij, odlikujejo se po močni antični sorodnosti, ki se je po daljšem bivanju v Italiji okrtpla in umirila. Ni prinesel od tod, kakor mnogi
da li je Tržačan, na kar je ol našeg:: tnjža	Mavricija 29-letoi eunjar Fran
dobil odgovor, da je pristen Tržačan, ter da	Trsti in 44-letni bivši kočijaž
je ponosen na to, da je njegova rodbina ža	Diz^oni rojen v Trstu in pristojen v Viži-
stoletja tu doma in da je bila vedno in bo	nado v Istri. Moža so dolgo preganjale bo
slovenske narodnosti. Na to se je oglasil iz	lezeu, revščina in <l;uge nesreče. Seznanila
nekega kota neki jetičen piear, ki je postal	sta ge v inestti bolnišnici, kjer sta si postala
rudeč kak«»r rak ter je se svojim hreščečim	prijatelja. Pred časom sta jeden za drugim
glasom zarjul, da je Trst laško mesto ter da	zapustila bolnišnico, češ. da raje umrjeta
radi ene osebe ne postane »una citfc« š5ava«.	ti ima, nego v bolnišnici. V če raj sta se sestala v
Na^mu okoličanu je vsle l tegra insulta se-	zeki žganjariji ter sklenila, da se skupno
veda vzkipela kri ter je st »pivši pred dotič-	umorita. Napila sta se žganja, da ne bosta
neea gospodiča, pozval istega, naj njega di-	toliko olčutila grozote smrti ter se podala v
rektno nazove se »ščavo«, ako ima toliko	vežo zgorajomenjene hiše, kjer s;a popila
(»oguma ! Seveda je o tem energičnem koraku	vsak steklenič.co strupa in kmalu potem
našega korenjaka zlezlo Lahončiču sree v	umrla : D.zzoni takoj tam v veži, Germek pa
hlače, tako, da se ni upal niti dihat in da	ob 1. uri papoludne v mestni bolnišnici, kjer
je ves prebledel. Nabralo se je okoli takoj vse	so mu zdravniki zastonj skušali rešiti živ-
polno magistratnih peresarjev, izmed katerih	ljenje.
se pa uebeden ni upal, da bi našemu okoli-	Zopet edeil. Danes zjutraj zgodaj je
čanu rekel žal besedo ali se ga eelo do-	umrl v mestni bolnišnici Herman Vidjak,
taknil.	jeden ranjenih povodom zadnjih izgredov.
Tako postopajo torej ti sinovi avite col-	Vidjak je bil ustreljen v spodnji del telesa,
ture v občinskem uradu proti obcinarjem,	Ta je torej 15., ki je tržaške dogodke plačal { narodnih šivanj, ali domačih posod slovensk h.
V vrzi pa gaje malo postavil na tla, a — Sta-nonik že ni bil več pri zavesti. Preeej časa je trajalo, da so Stanonika spravili k zavesti in B >g ve, ako bi se to posrečilo, ako bi »Florijan« prinesel Stanonika do ceste. »Flo-rijanu« kar ni šlo v glavo, kako je mogel Stanonik tako hitro izgubiti sapo. »Zakaj pa nisi zaupil, če ti je bilo slabo, saj bi te bil izpustil«, moral je slišati Stanonik, ko je prišel zopet k zavesti.
* Elektriška železnica iz Kranja t Kamnik. Dunajska tvrdka Kurt & Bauer želi napraviti načrte za električno železnico iz Kranja v Kamnik. Kranjski občinski odbor je stvar izročil finančnemu odboru.
dopuščajo, da se razširjati nemorala in nevera in se izpodkopuje \aika avtoriteta. V gospodarskem pogledu \la la v I>'ri trajna beda.
Govornik je razpravljal o dogodkih v deželnem zboru istrskem ter je tožil radi na-silstev, ki jih italijanska večina izvršuje na hrvatski manjšini ter radi volilnih zlorab in radi tega, da se vspehi zadnjega ljudskega štetja še niso priobčili. Govornik je opisoval jezikovne razmere na oblastih, kjer ne manjka nepristojnosti. Največje zlo pa da je, ker osrednja vlada vse veruje, kar poročajo podrejene oblasti.
Seja traja dalje.
Prine Henrik v Ameriki.
ST. LOUIS 3. (B) Na zajutrcu v kazini je župan nazdravil cesarju Viljelmu in predsedniku Rooseveltu. Princ Henrik se je zahvalil na dobrodošlici ter je rekel, d i je globoko ganjen zb >k gostoljubnosti in prijaznosti, ki jo je našel povsodi. Vi veste, je (l)alje na četrti strani.)

drugi arhitekt, toliko in »toliko krasno in natančno risanih stud j«, niti množice historično- j ^JŠj umetniških znanostij in formul, iz katerih se	. i i	,	j * lf *
pridobiva k večemu lupinja oblik brez jedra AIuKudliUuI UU»I llllll/I — navzel in uglobil se je tu marveč v an- r tični duh, kateri sedaj preveva vsako Dje* ^^ govo delo.
Ta južna primes druži se pri Plečniku z ^ uplivom njegove domovine in neizmerne Iju- ^ bežni do nje — ter daje tako izvor jasnemu, jgg mirnemu akordu. Toda zastonj bi iskali v ^ njegovjh delih nelogično izposojenih motivov ^
Prva In največja tovarna pobiStva Tgeh vrst.
—•J TRST
TOVARNA•
Via Tesa, vogal Via Limitane«
On ljubi zelo jednostavno umetnost narodno, /iffl išče ter nahaja v njej lastnosti, katere hoče ^ svoji umetnosti pridobiti, jednostavnost in trp- ^
kost. Spominjam se, kako je bil o ogledovanji ^ Predmeti postavio
tako iz/.ivijajo ti ljubljenci primorskega zi-	z življenjem.
stema naše mirno ljudstvo, ter je silejo do	i>ražbe premičnin. V sredo, dne 5.
kakega nepremišljenega dejanja in potem	marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsier)
tudi v nesrečo, a potem mu očitajo še bar-	nared >e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei
barizem ! A nikogar ni tu, ki bi te razva	vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
jane gospodiče krepko potegnil za ušesa ter	Kolonja 206, ppaga : Sv. Marija Magvialena
jim povedal, da so plačani za to, da oprav-	zgornja, konj; ulica Nuova	kuhinjska
ljajo svoje delo iu strežejo strankim, ne pa	omara: Kjadin 141, hišna oprava: ulica Nuova
da izživljajo one, ki jih morajo vzdrževati	3, krčmarska oprema, se žulji svojih rok. Vreaenski T*»tnik. Včeraj : toploinei : 8e Pri nekaterih oblikah v raznih d ,bah po-
Nadejamo se, da tudi naši slovenski za	rb 7. uri zjutraj H>°0 ob 2. uri popoludn javljajo te in one razlike; zato pa je čutila
stopniki v mestnem svetu primerno osvetle	13°.7 C.* — TlaUn.fr ob 7. uri zjutraj 759.5 duša nJeg"va oao vonjavo, katera vse pre-
poetopanje teh goepoiičev, ki v občinskem	—Danes plima ob 2 03 predp. in ol 0 0 | veva» V9€» kar )e glavaa to5ka la*tae uraet"
uradu žalijo naše mirno in pošteno ljudstvo	pop.; oseka ob 9 53 predfK>ludno in of 0 0 no9ti in kar ima na 8ebi U)Vlko slovanskega:
ter našo narodnost.	p »poludne	j trpkost, včasi tudi grenko v glavni misli, Ii-
....	.....	--------------riko, ki je včasi celo mehka v skromnem iz-
Ako signori ne marajo prihajati v do-	>...,..
vajanji oblir.
Društvene vesti.	•Jasno se kažejo te, za Plečnika karakte-
ristične lastnosti, Če jih primerjamo 3 sodobno
-
ZALOGE: Piazza Rosarlo it. 2
(šolsko poslopje) In Via Riborgo it. 21
Telefon it. 670.
-MOM—-—
Velik ltbor iapecarij. zrcal in slik. I*-▼rš »je naročbe trdi po posebnih naČrtth
Cene brei konkurenca.
iLommu cehe iastoij n rsmo
se na oa obroci
a!! železnico rnn* o
&
08 SI
i afk
m m
e*>
zbirk našega narodopisnega muzeja razrado-scen, kako se je razveselil nad resničnostjo ^ akordov oblik in barv (bela in rumena, črua in srebrna). Tudi tu je Beveda oko njegovo spregledalo, da so to jabolka in plavicein da
ditiko z nsšo narodnostjo in našim ljudstvom, pa naj nikar ne silijo v javne urade, kjer m ira bili spoštovan ne samo vsaki občinar, temveč sleherni pošten človek. Xaj živijo od skesra društva svojih kapitalov, ako so tika go«p xla. da ne Iz zanesljiveg morejo prestati bližine našega človeka, ali pa znainonitega koncerta
Veliki koueert »Slovanskega pev-
, , ...v .	. tuio tvorbo, n. pr. dunajsko, tako uglajeno,
a« v gledališču	»Armoiiia«. I, '	* ' „.,'.. . ,
,	,	lahko in plitvo. Plečnik ohranjuje svoje laBt-
a vira doznajemo,	tla se tega .... .... .. ■	i
. . , .^.inosti, da-si ie prisiljen živeti v tem	vzdušji
korporativno udeleži , ...	.
, ... ... i-ii -- i ,.v . .. * «| i v rt- t duDajskem, ne ravno najugoinejšem	njego-
naj gredo v svojo obljubljeno deželo, ker so večina okohcanskih pevskih društev. Ia kon-t o j	j o
lahko uverjeni, da se ne bo nihče jokal cen bo gotovo v vsakem obziru prekašal vse j
za njimi.	slovenske koncerte, kar jih je bilo do sedaj
In uverjeni naj bodo, da na tisti znani v našem mestu in je zanimanje za istega ne-
aviti eolturi jih ne zavida niti najslabši — navadno veliko. Prepričali smo se, da so že
vso veličastne posnii, ki s<* bodo pele na tem
rojstvom l! Pišejo nam: koncertu, popolnoma dobro naučene in zbor
PROTI
kašlju, griobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Preudinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljAih lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 60 stotink.
cigan :
Smrt pred
oglaili in zaokroži. >Cer je vpraševanje po ložah in sedežih veliko, opozarja st* občinstvo, da si iste pravočasno preskrbi.
Omeniti nam je še, da bo na koncertu sodeloval popolni vojaški orkester.
Kusskij kružok. Oilborova seja b-> v
Te dni sem imel posla z nekim ces. kr. urad- m sedaj prizadeva, da iste kolikor mogoče nikom, katerim je naloga, da povspešuje reševanje prošenj za podeljenje domovinske pravice na podlagi novega zakona o domo vinstvu. Ko sem mu potožil, da je ta zakon zelo jK>tn2njkljiv in ko sem mu izrazil upanje, tla se pomanjkljivosti odpravijo — mije rekel, da se ta zakon skomj gotovo odpravi, predo ob o. zvečer v pisarni g. dra. E Ivarda ker da je nemogoče, da bi ostalo pri sedanji Slavika. zmešnjavi !
Tako torej ! Mesto, da bi se popolnilo, I	.	.
kar ne odgovarja namenu tega res po manj -	V GSLl IZ i\ iftnJSKc«
kljivega zakona, naj bi ga zopet kar odpra- j * Splošno slovensko žensko društvo vili in to predno se je moglo natančno raz v Ljubljani. Pred včeraj njem je v tem dru-videti, da-li in v koliko je ta zakon škodljiv štvu predaval gosjK>d " dr. Robida o ženski za mesta in koliko je koristil revnim kmeč- duši, 10 je, o vsem, kar spada k duševnem kim občinam !	; življenju žene v njenem razvoju od otroka
Mi sicer ne verujemo besedam omenje- do starke.
vemu razvoju. Ohranjuje si svojo nenavadno vzvišeno avtokritiko, katera ga varuje pred zbližanjem k ostalim. »Moram biti sam proti sebi neusmiljeno strog«.
Simo kratko po vrnitvi s potovanja je mogel delovati v domovini, kateri hoče in
Prva tržaška tovarna
za izdelovanje ogledal
želi vsakdo svoje sile posvetiti, tam, kamor Ć.ščenje. zaokroževanje, dekoriranje kristalov tudi njegove misli in sanje letč. Ekz stenčne jn gip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter
razmere pa so ga prisilile v ponovno povrnitev na Dunaj, kjer do danes deluje. Zelč si gotovo vsi, katerim je Plečnik tako ljub in mil, da bi se delokrog njegovi visoki nadar- AlokS^fldOP ROCCO - TPSt. jenosti in težnjam odpiral čira sirje ter mu dal prilikoj pokazati se v polni in vzvišeni sili vse svoje umetnosti.
Jan Kotera.
posrebrnjenje istih.
Cene najugodnejše.
Tovarna :	Pisarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3/a. Telefon t>41.
nega gosp. uradnika, ali je mogoče, da bi izvestni krogi res hoteli kaj delati za odpravo tega zakona !
Na vsaki način je priporočati onim, ki še niso ukrenili potrebnih korakov v dosego domovinske pravice v Trstu, da to store čim prej. Posebno pažnjo pa priporočamo našim kmetskim občinam.
Odhod vojakov. Sinoči se je odpeljal iz našega mesta v Ljub jano drugi batalijon 27. pešpolka, ki je bil dne 15. februvarja z dvema drugima batalijonoma istega polka došel semkaj.
Mesto postnega odpravnika na e. kr. poštnem urada v Miramaru (III /5) se razpisuje proti pogodbi in kavciji 400 kron ; letna plača 550 kron, uradni pavšal tiO kron in letni paršal 378 kron za vzdrževanje na
*	Petnajst let na slovenskem odru.
V	soboto je slovensko občinstvo v Ljubljani proslavilo 15-letnico, odkar vspešno in požrtvovalno deluje gospa Danilova na slo venskem odru. Gospa Danilova je sijajno igrala v soboto ulogo angležke kraljiee v »Maria Stuart«. Na odru so jej čestitali igralci in jo obmli s evetjem, občinstvo pa je viharno pozdravljalo prdjubijeno umetnico.
*	Stara, ki bi skoro veljala življenje.
V	»Slovencu« čitamo tole dogodbo: »Flo-rijanuc iz Vodmata nagajajo, da postane rabelj. Vzrok tega nagajanja je stava, katero je »Florijan« v gostilni pri Debelaku napravil z zid. podjetnikom Stanonikom. »Florijan« je stavil, da Stanonika z roko prenese na cesto. »Fiorijan« je vzel jermen in kmalu je imel Stanonik jermen okolu vratu. »Florijan«
dan osemkratne pešne zveze med poštnim je zagrabil za jermen in nesel Stanonika ven.

Pozor na ta užig na zamašku
T T T
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 4. (B.) — Zbornica poslancev, j — Med došlimi spisi je tudi interpelacija
poti. Spinčića, dra. Ferrija in tovarišev do	-
j usti enega ministra radi zapostavljanja ^ skega jezika na neki vzklicni razpravi na
deželnem sodišču v Trstu.	j % MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X
DUNAJ 4. (B.) Zbornica je nadaljevala	z omejeni« jamstvom
podrobno razpravo o državnem proračunu. V tt	naznanja slovenskemu občinstvu, da	J^
razpravi je poglavje »politična uprava«. Po-!	Prevze^a
slanec S p i n č i č je začel svoj govor v M	tiptrn n]ntr VOlfirTn linhiČtiH	^
hrvatskem jeziku. Nadaljevaje nemški! K	PIF U OlUf. MlU&U PllOlfll	)(
je tožil radi zanemarjenja Primorske glede X	iz odlikovanih in svetovnoznanih to-	X
izvajanja vodnih in cestnih zgradeb. Govornik j X	varn V Solkanu in Gorici	X
je govoril o naredb:, ki jo je sedanji minister X	• < A ■ ■	*X
za notranje stvari izdal o svojem nastopu do X	MlllOlia UBrnlgOJ-a
notranje stvari izdal o svojem nastopu podrejenih oblasti in v kateri je pozival iste, naj postopajo s popolno objektivnostjo nasproti vsem državljanom. Ta naredba je speci-jelno v Primorju ostala le na papirju. Govornik je kritikoval uradovanje v Primorju ter je pripomnil, da je političnih uradnikov, ki postopajo strankareko politiški in se smatrajo poklicane širiti italijanski jezik, in ki
K
Katera se nahaja
X v Trstu, Via Piazia vecchia X X	(Ros&rio) It. 1.	X
X < na desni strani eerkre st. Petra). X X Kooknrtnoft nemogoča, ker je blago X X	i* prvo roke.	X
m	K
XKKKKXXXXKKKXKKX
nadaljeval princ Henrik, da je Nemčja vselej pripravljena menjavati pozdrave tja če/. ( ocvan t-r stisnili r< k-% ako jo nu li kdo .Ia< Mf-in zastopnik naroda, L i je vsikdar pripravljen /a l>oj, a se ne ves« li vojne. Moj mi j veren je vsikdar zaščitnik tniru in hoče ohra- ^ n ti mir z narodi. Razsežnost vaše dežele, ol>seg vaši trgovine i u vaš; pomožni viri m> napravili name glob »k u tis. Valim, da so /jedinjene države \relor, da se žnjimi živi v prijateljstvu.
kriza na Osjerskem.
BUDIMPEŠTA 4. <(). 15.) Potrja se, da je minister za tr*ovmo, He^rtlfn, p »dal svojo ostavko. T » je zgodilo o/sirom na .spremembo parlameatar je konst^lacje, da narnn č združenje narodoe stranke z liberalno etrank » dobi izraza tud. v se4tavi m nist^r stva. Kakor z:SU»pnik narodne -trank-f vstopi v ministerstvo jed mi n »jo Uičnejšdi nje členov, Kcidoiand H >ra:is<sy.
Kongres fra ncoz kili soeijalistov.
TOtJRS 4. (B.) Tu zborujoči kongres
tšo.'i ;niistov je soglasno vej rejci načela, jk>-Mavl er.a od Jauresa ter je izjavi', da vsaka sta\ka je <*d\isnu od volje delavcev. S cija-lirti hočejo mednarodni mir iu zato so za splošno in hkratno ra/.oroženje. Oni streme | o tem, da se kapital stiski družabni red nadomesti s kolektivist štiim. Konečno je kongres v sprejel res>lueji, p> kateri pripadniki soc jal i stiske stranke v bodoče ne smejo brez privoljenja sirauke v>t »pali v kako tniui-s1 eretvo.
W Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra iP azza Kosario po<l lju<l. -olo)
Boirata zaloira raznovrstnih obuval za uospode. gospe in otroke.
Postne nan>čl»e se izvrse takoj. Pošiljatve so poštnin«' proste.
Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvikuje z največjo tornostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročite se toplo priporoča
Josijt S tu n t ič revij, mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev knnsum-nejia skladišča e. kr. »rlavneira taririskejra urada in c. kr. generalnih sklaUisč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c kr-prir. avstr. Llovtla	I
I
Podpisani naznanjajo sorodnikom, prijat ljcm in znancem, da jc njiju soprotr. »*ziro;i :i oče,
lOO do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe po.-l naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VSII Deutshsgasse. 8.
Josip Katalan
r t»>rek dne 4. t. ni. ob (>. uri zjutraj po ki alki in mučni bole/ni v 1)5. voje »l«»bi v Gospodu zaspal, previden /. sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo jutri ob o. uri pop. iz hiše žalosti v župno cerkev
iz hiše žalosti v Rojan in od tam na pokopališče pri sv Ani. RO.JAN. dne 4. marca 1UU2?.
Franja Katalan, soproga.
Josip, Anton, Ivan in Fran. sinovi.
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED.
Tvrflka Scliivitz & C.i v Trstu
inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične pre Imete najbolje sestave in iz lelitve po i ajuižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-Ijive stistulnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro zuaie škropilnice proti peronospori ia d ugini sadnim boleznim in mrčesom, brentače ..Enierje", la-gleje in trdneje o 1 lesenih in želez tih. Izdeluje načrte in tudi i/.vr>uje dela vodovodov, vodnjakov, cest. mlinov in druzih industrijalnih podv/.-tij. Popravlja tudi stroje.
Bogata njena zaloga i:i pisarna nahaja -e na vogt ulice Ghega iu Trgovinske ulice.
Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo.
UJ OZ
IpOMADA od LILJANA.
H	Vse
q Brez olja ia masti F Ne napravi ^^r 7cl<«lcue bo-fe samo vsako lice nežao in po- ^^^ i««ni. težka prei>»v-I Hi hijeno, nego tuii belo in ^^^ .jaiija pri pomankaju tfka, y brez peg. Solnčne pege	kolcanju. re/avici in l.r..hauju, gri*
S odpravi vsak 2 upo-	ie,odecJ"?	,0nClC1 9'd 3
r . . «___^ ^^ « glavi (kongestije), creTesne holezoi , ka*e.j	a 1Kjiluino Trcd ak<.
f .	^ia prsne bolesu, poteui zolrne bolečine, gliste, zlatenico	^ ^^
Ione. gl. 1-50;	m 0 0 „ rlalo iUo zdr»»i o • ® • • • ^^	.,.
Aufu-iputiio ^^	____^^	J
lena X	ŽIVOTNI BALZAM
ANTIRHEUNIN- MAZILO
proti trganju ' in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. 50 nvć. 2 lončića 2 gld.,
3 JllŠtll.
»red.
LlVUim JDAt«£iaw I ^ ^
„S ALVATO K
On o>ti kri, ker je	Ma »Iravilo » .otraoj. in	STE
tem daljSa človeSko življenje. On zdravi vse mogoč« in stare rane. kanor ta
soke ter s
druge 1-olezui ki so označene t navodilu pridejanjem vsakemu loiičiču.
0	r ^ cena o»ot« 1Ž »teklenići« S gld. SO nove., 24 steklenici* 4	So^- O PrOf. 48 stekleničić 8 » pcifin« ako - deoar
nr Pnnrimp^S^	^lekarml	Farocue
Lil. uUllullIJu ^^^ g » L-VAT O RS>	naJse PožilJaj°U!i
1	N J E C T10 V	Varaždinu /	skIadišče VEG ETA BILE (HrT.Mko) XFR . R l E D L A
H. 1., II. i III. ter	^^	^^T	_
CAPSULE VEGETABILE^- 00 ^ lekama k „SALVATORJU
za tajne bolezni
VARAŽDIN (Hrvatsko)
<<

CQ O
Co
Posojila
A J B 0 L J Š E
C E
I
stev. n;1.!
proti povrnit-i v T in [»<»1 letih \d»be e. kr. ča'-tništvo, \ liolni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki s<» udje kakega pen-zij-keiri' zaklati:-.
Pi'4-ojila se dajejo ^• r<»t 1 varščini na nepremičnine, urediiostnc ii.-tine, rtnl^. vžifke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na llinko (»Ibcrti, lil. Cdnale 7 I.
Varstvena znamka : SIDRO.
Jiiii. umuiui uumi.|i iz Richierjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče ^ mazila dobiva se po 80 stot., 1.40 K in SJ'	po 2 K pO vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega
m
dB domaćega zdravila naj se pazi edino le na ^ originalne steklenice v zavitki z na:o var- av\
stveno znamko ,,SIDRO" iz Richterjeve
lekarne in le tedaj je gotovo, da se v,. sprejme originalni izdelek.	^ y ^
Natečaj.
StavhiiiKko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
StavUiusko podjetje
V ^
O 0
A (is
^ Ricbterieva lekarna pri zlaieni levu v Pragi
Elizabetine ulice 5.

\ koj>ersktni ŠoL>kem okraju jt1 pojudniti stalno ;ili ]irovizorno mesto učitelja-voilittdja III. plarilne vrsto na jodno-razitdnifi	slovenskim ut-nim
jezikom v liorštn pri Trstu.
I*laea za tu mesto je ustanovljena v deželnem zakonu <»<1 oktobra HHil Kroj n.'».
1'ravihio opremljene prošnje je vla-irati pri poilpisanein uradu v teku 4 tednov po 111. razpisu.
C. kr. okrajni solski svet
v Kopru. '2~k februvarja ll)o2.
Denarni zavod v 3stri
isre uradnika
Ponudbe je poslati na uredništvo »Naše Slo^e v Pulj 'Istra).
3van ^ngeli
iV ulica Canale 5 "VI
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopieev vseh vrst ili šeetk. liahajajoe se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZ BOK velikih šeetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščeike /a čistiti obuvala, neprelotuljivi amerikanski glavniki, angležke šeetke za zobovje čist ti, specijalitete za pa rfumo vanje angleškega in domačega
iztlelka vee po jakti znižanih cenah.
Spoštovano slovensku gospodinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JKeto8ijevo
cikorijo.
Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko ii umetno kljocarstvo. ^
Deiainica »a konstrukcijo železa ita	v Švicarska urarskaobrt.
Sprejema naroehe za vsakovrstna m zars'ia iUla kakor: kotn/ilrhta oknu za vrb'-stari* in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega ^^
Del&lnica za konstrukcijo železa itd
Sprejema naroehe za vsakovrstna m za rs k n d«-la kakor: kompletna okna zavrle stari*; in izložna okna na vreteno, vrat/t, portale, oprave za prodajal ne in druzega pohištva v vseh zlogih. — l)odovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dešrire. parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna starinnska kovaška dela. stopnice. ograje, žitne mreže, železne zatvor niče na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago. x
Samo 16 K.
Teodor Slabanja
Odlikovan z dvemi zlatimi iu bro-
nastimi kolaj nam i srebrar	--
v Gorici, ulica Morelli št. 2,
priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi
Fran Hlavatj
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem i	E*™^ "ra na Sveru katem ne zgubi
1	o ^	.nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v »> mescih lU.OOO
Naznanjamo v s e m ve i ča kom. castnikonk poštnim, železniškim in redarskim nra<l-n i kom kakor tnfli vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne geni-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque. „sestav gliishiilte*'. Te ure imajo protimag-netiene p re c iz is k umi stroj so najtančneje regulirane in presknSen in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. O krov ki je sestavljen od treli odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit a. 14-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in ve^čaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki
na obroke. < >broke S*1 pa pree. p. n. vzorcu iz(ieluje p0 meri cenj. damam dodatnih naročb in okofi 30fx» pohvalnih pisem. Cena
gospod naroeevaleč sam lahko določi. I .	J i i . j- * i t* i !ari J:i «0,,P0(le ali d:im(' Ie 16 kron poštnina in coi-
° 1	in gospodom kakor tudi za otroke. JJeJO | nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejaui moš-
^——— i	,	v	njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zla-
okusno 111 trpežno.	l tega plague za gospode ali danit- (tudi ovratnjiee) po.
o — .">. — in S. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj v.-ded česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju ali predplačilu.
Narod be je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Cbronos Basel (Švica). V.a pisma v .^»ieo je staviti znamko za stot., na dopisnice 10 stot.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. W DELAVNICA
za Dozlačevasje in dekoracije
Popravljanje starega obuvala.
Po nizki ceni.
Via ffaova, nasproti lekarne Zanetti.
Velikanski izbor

Sprejema vse v to stroko spadajoče
poprave, toliko za cerkve kolikor za
zasebnike. Velika in izbrana zaloga I naočnikov in malih očal najnovejše
latev za okvirje in drugih predmetov	in najmodernejše oblike
po zelo nizkih cenah.	z	s,8,timi.	in ,(><1 P™vega kristala
o nikeljnastd), jeklenih, zlatih in srehernih -	okovih, zdravniško predpisjtni od 2b nč. naprej.
Velikanski izbor daljnogledov "VB
za gledališen, kraje in morje z akrotnatiemi ■ m m m	lečami, kakor tudi barometn»v, termometrov
■^••lOTIfll tOrOn	i za merili vročino č! o veke ali zraka od 35
razpošilja Jakob Pieroboii v Vrsam (Orsera)	Izbor povekševalnih leč
v sodih od 3t) 1 naprej, po 10 £ »id. Id za	in \<likanf-ki izbor modernih lorinjet (očala,
družino in po 8 phl. hl vn gostd:»o franko	rocetn >a ženske) od 1 gld. naprej. Trst. Informacije in uzorci pri Saukovie, Prodaja na debelo razprodajalcem.
ulica Valdirivo št. 11.	C ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave
KttKttK*KKKXKXXKftX
Prodajatnica iznolovljenih oblek
= „Mla citta iti Trieste" =
tvrdke
a» EDVARD KALASCH mu
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia"
s krojaoiiico, kjer se izvršujejo obleke po meri in .najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stari po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in n a v a <1 n i h snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.