Zli številna. l itiftlim, t pturitlitk. 7. uptrakn im. XLVH. lefo. .SlovcMki Nafođ- velja ¥ &|«M|al iw dom dostavljen: v «P«vni5twi petjem« četo leto napiej .... K 24-— celo leto naprej . t . . K 22— pol leta . ..,••• «*— pol leta . # . . . . 11«^- ietrt leta Z \].K.L . £- Četrt leto m .*.).:. • *fj na mesec . . • * ' • • *•— na mesec „ ..•'•» t** Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica iL 5 (v |ji—fjn 'evo.) talila a JL M. laserati veljajo: peierostopna petit vrsta aa eakrat po 16 vtaL, aa dvakrat po 14 vtau za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 va. Poslano vrsta 90 vin. Pri večjib teaerdjah po dogovora. Upsavaiatvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, ianeasi Lti, ta je administrativna stvari _—— ?%■■■■■■■ številka v*IJa M sinasjas. ——— Ma sessaeaa aaaačat bsez istodobne vpoalatve aaicjćaaae aa aa aaaja. .StovcnsJd Narod- vtl|a 90 poM: m Avatro-Ogrsko: . za Nemajo: celo leto skupaj naprej . K 25-— I celo leto naprej ... K 30--H pol leta .. . - - 13*— I . _« cctrt leta Z Z •fl l t« I " Amtrfko ta vse drage dežele: M «■*»«* - • • • • 230 ■ celo leto naprej .... K 35.-» Vasaaaajem glade mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, •psajisnmiu (spodaj, UniMči levoi InHin mil— šL a, tajaj«* št M. Svetovna vojna. Maša armada zapustila Lvov. — Danklova armada nadaljuje uspešno prodiranje na rusko Poljsko. — tiiemci prodirajo uspešno s severa proti Parizu. — Francozi zapustili Bouen. — Nemci zavzeli dva lorta trdnjave Maubeuge* — Obstreljevanje Nancyja. — Amlens padel. Lvov. Dunaj, 6. septembra. (Kor. araJ ) Uradno javljajo: Dne 3. septembra so Rusi zasedli v širokem kregu okoli mesta Lvova narejene prstene c kope. Naše čete pa so že odšle, da obvarujejo odprto mesto obstreljevanja in ker so tudi opera:ivni oziri govorili za to, da se Lvov prepusti - vražniku brez boja. Bombardma je bil torej naperjen samo proti nezaščitenim okopom. Armada generala Dankia se znova nahaja v ljuteni boju. Na ostali fronti vlada po velikih bitkah preteklega tedna razmeroma mir. ^ Namestnik šefa generalnega štaba pl. H 6 f e r , generalni major. * » Auffenhergova zmaga. Šele sedaj je postalo popolnoma iasno. kako velika in pomembna je zmaga, ki jo je izvo:evala armada generala Auffenberga. S to zmago je postalo nemogoče, da bi mogla ruska armada, ki operira od vzhoda in ruska armada, ki stoji na severu pri Holmu, skupno, roko v roki delati. To je velikanskega pomena za našo armado in iz tega se šele prav spozna, da opustitev Lvova res nima strategične važnosti, ampak se je le zgodila, da se mesto obvaruje bombardiranja. Pri armadi generala Auf-fenberga so se posebno odlikovali moravski in češki polki in nižjeav- strijski domobranci, pri armadi generala Boroevića Ogri, pri armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda Sol-nogradčani, Gorenjeavstrijci in Ti-rolci. Z odkritosrčnostjo, ki daje vsaki besedi prepričevalen značaj, je bilo z dovoljenjem vojne uprave v soboto razglašeno, da je naša armada zapustila Lvov. Zgodilo se je to iz nagibov, ki jim je samo pritrjevati. Lvov le sicer stolno mesto gališke in duševno in gospodarsko središče za-padnega dela te kronovine, ali v vojaškem ozira nima nobenega pomena. Operacije avstriiske armade proti ruski armadi niso prav n:č odvisne od tega, v čigavih rokah je Lvov. Vods:vo naše armade je s to možnostjo sploh računalo in pri tem tudi uvaževalo, da takega mesta kakor je Lvov vendar ne kaže izpostaviti obstreljevanju sovražnih topov, ko posest tega mesta ni strategične važnosti. Sklep vodstva naše armade, zapustiti Lvov, je s človekoljubnega stališča vse hvale vreden, zlasti ker so zmagovite operacije generala Auffenberga pokazale, da gre vojna v popolnoma drugi smeri. Odkar je namreč zmagala armada generala Auffenberga, je položaj tak da prihaja hrbet ruske armade čedalje bolj v nevarnost, čim bolj se ruska armada bliža Lvovu. Uspeh Ri.>ov pod Lvovom je samo navidezen, je samo delen, zakaj na vseh drugih koncih bojišča je bila ruska armada tako poražena, da se tudi pri Lvovu ne bo mogla držati. * * * Boj pri Crnovcih. Dne 25. avgusta so imele naše čete pod vodstvom fml. Schmidta pri Crnovcih boj z Rusi. Posrečilo se jim je nagnati sovražnika nazaj in zapleniti 400 pušk, 4 strojne puške, 10.000 patron in 800 jetnikov. Na ruski strani sta bila v ta boj zapletena pešpolka št. 471 (Kamience) in 57. (Kišinev.) * Izdajstva v Galiciji. Poročila vojnih izvestiteljev javljajo: Ko je naša infanterijska patrulja šla čez sadni vrt, si je neki vojak utrgal hruško. Pri tem je zagledal na drevesu kmeta, ki je živahno mahal z zastavo. Preiskali so moža, našli pri njem ruski denar in ga usmrtili. Izdajstvo je ponekod v vzhodnji Galiciji dobro organizirano. Zgodi se večkrat, da taki izdajalci ustrele kakega našega ordonančnega vojaka, vendar pravijo poročevalci, da se ne sme vsega rutenskega prebivalstva dolžiti takih hudodelstev. Obleganje Nancyia. Berolin, 6. septembra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab razglaša: Cesar Viljem je včeraj prisostvoval napadalnim operacijam na utrdbe Nan-cvja. Od trdnjave Maubeuge sta padla dva fora z vsemi pozicijami, ki se nahajajo vmes. Pričeli smo z artilerijskim ognjem na mesto. Mesto gori na raznih ko«cih. Iz spisov, ki so padli v naše roke, je razvidno, da so operacije armad pl. Klucka in pl. Bii-lowa severno belgijske Mase sovražnika popolnoma presenetile. Še dne 17. avgusta je bil sovražnik prepričan, da se tamkaj nahaja samo nemška konjenica. Konjenica tega krila pod vodstvom generala pl. Manvitza zastira torej prav izborno operacije naše armade. Amiens je padel. Poroča se. da je nemška armada po tridnevnem boju zavzela Amiens. To je mesto na severnoza-padnem Francoskem in leži v tisti liniji, kakor že zavzeti Reims. To li- nijo je francoska armada zapustila, da se umakne proti jugu. Zdaj se bori nemška armada pri Morenilu. Francozi zapustili Rouen. Kopenhagen, 5. septembra. (Kor. urad.) Preko Londona poročajo, da so Francozi zapustiti Rouen. * Položaj na francosko - nemškem bojišču. Pariz, 6. septembra. (Kor. urad.) V mestu nadaljujejo s pripravami za zaščito. Boulonjski gozd se zdi, kakor da bi bil deloma posekan. Vsa pota v Pariz so zabarikadirana. Naval prostovoljcev je ogromen. Pariz, 6. septembra. (Kor. urad.) Uradno poročilo z dne 5. septembra na armado v Parizu pravi: Operacije armad, ki si stoje nasproti, se vrše, ne da bi bil danes sovražnik napravil kak sunek na kateremkoli izmed naših pozicij. Nemški zrakoplovci niso ne danes, ne včeraj letali preko Pariza. London, 6. septembra, preko Be-rolina. (Kor. urad.) Poročevalni urad je priobčil včeraj ob pol 12. ponoči to - le poročilo generala Frencha: Položaj na bojišču se v bistvu ni spremenil. Zavezniki še vzdržujemo svoje pozicije. Zdi se, da se operacije Nemcev razvijajo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Iz Ostende poročajo, da obstreljujejo Nemci Ter- monde. * * * Francoska vlada v Bordeauxu. Bordeaux, 5. septembra, preko Rima. (Kor. urad.) Odkar so semkaj prispeli: vlada, parlamentarci, poslaniki itd., vlada tu živahno življenje. Predsednik republike Poincarć rezi-dira v prefekturi, ministrski predsednik V i v i a n i ima svoje uradne prostore v mestni hiši, vojni minister M i 11 e r a n d uraduje v poslopju kornega poveljstva, minister vojne mornarice v sanitetni mornariški šoli. Veleposlaniki poslujejo v Bor-deauxu, poslaniki pa v Aracheau. Neprestano prihajajo semkaj parlamentarci v velikem številu. Artilerijski boj Auffenbergove armade. O zmagi generala Auffenberga pri Komarovu, izve vojni poročeva- lec »N. Fr. Presse« še naslednje podrobnosti: Glavni artilerijski boj med obema armadama, se je odigral na vojaškem strelišču v Komarovu. Ruske baterije so ta teren kakor tudi vse distance naravno dobro poznale in so torej imele mnogo boljšo pozicijo. Navzlic temu jih je naša artile-rija presenetljivo naglo prisilila, da so morale obmolčati. Zdi se, da so Rusi popolnoma opustili uporabo kozaških patrulj pri rekognoskačni službi. Kozaki se pokažejo sedaj vedno le v celih stotni-jah, pred katerimi jahajo posamezni jezdeci kot eklererji. Cim nalete te stotnije na sovražnika, se umaknejo za lastno infanterijo ter izginejo V raznih jamah, za okopi in gozdovi. Od tam pričnejo potem streljati. Nekaj dni so se dale naše opazovalne čete po tem novem postopanju kozakov res premotiti, toda sedaj to metodo že dobro poznajo in se ne dajo več speljati v zasede. Čim se pokaže kozaška patrulja, jo naše patrulje takoj z vso silo preganjajo. V kavaleriiskem boju so kozaki vsakokrat tepeni. Poljsko kmečko prebivalstvo sicer razločuje dve vrsti kozakov: dobre in zle. Kot zli veljajo napol divji Orenburžani in Cerkesi, za dobro-srčnejše smatrajo ukrajinsko - po-dolske kozake — dokler so trezni. « * * Nemiri v Varšavi. Neki varšavski inženir je 23. m. m. zapustil Varšavo in prišel v Krakov. Tam je povedal, da so se v Varšavi zgodili veliki nemiri, pri katerih je bilo mnogo oseb ubitih. Židovske trgovine so bile oplenjene. Tudi v Skiernevicah in v Biali so se zgodili nemiri in so ruski vojaki ubili kakih sto Židov. Boji pri Belfortu. »Berliner Tagblatt« trdi, da se vrše pred Belfortom veliki boji. Nemška kavalerija je napadla predne straže te trdnjave, od zapada pa obstreljuje trdnjavo nemška artiljerija. Francoski kor, ki je prišel iz Belfor-ta, je bil premagan in nazaj zapoden. Civilno prebivalstvo je že zapustilo mesto. k * * * Bruselj. Nemška armada je naložila mestu Bruselju plačilo 200 milijonov LISTEK. Opereto. Stala je pred ogledalom ter si z belimi prsti ravnala tiste nežne, ob sencih se vijoče, mehkemu puhu podobne kodre, ki jih je tako ljubil in Tolikokrat poljublja!. Narahlo sklonjena je bila, s smehljajočimi, od radosti rosnimi očmi je gledala v ogledalo izpod zlatega loka obrvi, naravnost nanj, ki je stal trk za njeno ramo. »Ali sem še kaj lepa?- je vprašala z vročim smehljajem, sama sebe in svoje mladosti vesela. Ob takem vprašanju se je zganil, nekaj zopernega mu je seglo v srce. Premeril jo je z nečistim pogledom. »Preveč zame! Za koga pa se ližeš?« Osupla se je okrenila, da bi mu videla od blizu v obraz. Ta obraz je bil mahoma ves trd in spačen. »Kaj sem ti storila?« Udaril je s peto ob tla, stopil naglo do duri in nazaj do zofe. »Daj no že! Zdaj se ti kar nikamor ne mudi, prej pa . . . Zares, še cmeri se, objokana pojdi v gledališče!« Solze so bile v njenih očeh, ena se Je že svetila na košati trepalnici. »Kaj sem ti storila?« Iz zopernega občutka, ki ga je bil spreletel kakor mrzel drget, se je vzdignila nenadoma jata črnih netopirjev, nagnusnih misli. »Dvanajst let je med nama. to se pravi, ena cela mladost. Saj ni čudno, da živi na drugi zvezdi, pod drugim solncem, nič ni čudno, da je otroška in vesela, da sem jaz pust in siten in star! . . . Daj že, okomataj se! ... V opereto je zaljubljena, v to pačenje, v to zviranje in slinjenje; v tenorista je zaljubljena, v njegov milo cviieči glas. v babje zavijanje njegovih oči. v njegove umetelne kodre, v njegova nabasana, brcajoča bedra ... Daj že tisto šaro na glavo, če misliš! ... V ves svet je zaljubljena, vsemu svetu je hvaležna za svojo mladost in za pesmi, ki so v njenem srcu! . . . Veš kaj, če se ti nikamor ne mudi. naberi Še meni v kodre to grivo, da si bomo vsi trije enaki!« Pogledala ga je začudena in žalostna. »Kakšni trije?,« Zasmejal se je hudobno, da so se mu prikazali izpod brk rumeni zobje. »Ti, tvoj tenorist in jaz!« Sedla je k njemu na zofo. »Ce ti ni prav, pa ostaniva do- ma! Skuhala ti bom čaja ... da bos prijazen in da se boš smejal!« Ko se ga je ovila krog vratu, jo je odpahnil ter se vzdignil sunkoma. »Kakšna komedija! Ves božji teden mi ne daš miru s to priskutno opereto, zdaj pa to milobno cmere-nje . . . in Bog vedi kaj še! Napravi se brž!« Molče sta šla po stopnjicah, molče sta stopila na ulico, prijela se pod pazduho; roka se je roke držala, rama se je tiščala rame, pa vendar je bil še tretji med njima, da nista mogla izpregovoriti besede, ne si pogledati odkritosrčno v obraz. V trepetu njene roke je začutil njeno pritajeno poihtevanje. Za hip mu je udaril v kri in dušo tolik srd, da bi bil zamahnil z vso silo, zalučil v prah to nežno, toplo belo stvarco, ki se ga je Hiteč okiepala, tega otroka, ki je sanjal sanje, njemu tuje m sovražne. Postal je ter jo zgrabil trdo za roko. »Ali ne misliš nehati? Ce ne misliš, povej, da pojdem jaz na to stran, ti na ono!« »Saj ...« Glas se ji je zataknil iz mraka se je zasvetil njen rosni pogled, usmiljenja proseč. Potegnil jo je trdo seboj. »Tak pojdi... HudJe se že izgledu jejo!« Ljudje se niso izgledovali. Hiteli so mimo. toliko da se je za hip ustavil pogled moškega na njenih belih licih. Topel jesenski večer je bil, tak večer, ko se požene poletje v zadnjem bujnem navalu ljubezni in razkošja, ko razgali ob slovesu vse poslednje lepote svoje, da srca omamljena trepečejo in se stezajo roke v objem. V paleči, kričeči svetlobi gledališča se je od strani ozrl nanjo in je videl, da je lepša nego kdaj poprej. Pod trepalnico, na žareči belini lica, je bil sled posušene solze. »Zanalašč je lepša!« ga je spre-letelo. »Zanalašč razkazuje vsemu svetu svojo sijajno mladost!« Tudi ona se je ozrla nanj, s plahimi očmi, željnimi usmiljenja, ljubezni in čiste radosti. Poskusila se je nasmehniti, ni si upala. »Tja glej L« je pomignil z glavo proti odru. »Tja glei... ko} se bodo prikazala bedra!« »Kolikšna gnusoba!« je pomislil sam. »Zato sem jo ranil ker me ljubi. Prinesla mi je krožnik rdečih jagod, jaz pa sem pljunil nanje ... zanalašč!« Zagrinjalo se je vzdignilo, raz-legla se je vesela pesem, prešerno Je zavrisnila do stropa. Ona je narahlo zardela, oči so ji zamolklo vzplame-nele, ustnice so se odprle v razkošen smehljaj. Mahoma se je zdrznila, smehljaj je ugasnil, pogled je begal splašen. Nagnil se je bil k nji, šepnil ji na uho eno samo besedo, ki je ni razumela; toda vedela je, da je bila na-gnusna in krivična beseda. In čutila je ob hladu, ki ji je bil dahnil na goli vrat, da so njegova lica bleda in mrzla. »Pojdiva!« je prosila, ko se je spustilo zagrinjalo. »Ne, ostaniva do kraja!« je ukazal. V njegovem srcu pa je ukazalo in reklo: »Trpi do kraja, muči se do kraja, zataji do kraja svojo ubogo mladost!« In ko je njegovo srce tako ukazalo in reklo, se je vilo od bole-« čine. Iz gledališča sta se napotila v krčmo. Pil je mnogo in hitro, ona se je komaj doteknila kozarca.Gledala }e z zameglelimi očmi po izbi, nazadnje se je ustavil vlažni pogled na obrazu mladega fanta, črnega kodrolasca. »Le dobro si ga oglej!« se je nasmehnil izpod omočenih brk. Zgenila in zategnila je ustnice, odgovorila ni besede. Noč je bila jesna in hladna, ko sta se vračala domov. Pogledal Je proti nebu in obšlo ga Je kakor do-motožje. »Take zvezde so tudi meni sijale!« Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 7. sebtembra 191 i. 211. štev. frankov, toda mesto Je doslej plačalo samo en milijon. NemSki generalni guverner je vsled tega sporočil mestni upravi, da se bo ne mika vlada od-škodovala s tem, da bo zaplenila umetniške zaklade bruseljskih mu« zeiev. Is L6wtoa. Berolin, 5. septembra. (Kor. urad.) »WoIffov urad« poroča: Nemški konzulat v Rotterdamu je poslal holandskim listom brzojavko zunanjega urada, v kateri sporoča, da se je dognalo, da so bili v L6wenu v orožnih skladiščih puške zaznamovane z imeni meščanov, ki jih naj dobe. Prebivalci pušk tudi niso nosili vidno, marveč so jih skrivali. Žene in dekleta so se udeleževale bojev in so ranjenim izbadale oči. Vso odgovornost nosi belgijsko prebivalstvo, ki se ni držalo na pravo in zakone, in belgijska vlada, ki ni storila po padcu Liitticha ničesar, da bi pozva-*t' prebivalstvo, da naj bo mirno. Francozi so kršili nevtralnost Belgije. Berolin. 6. septembra. (Kor. ur.) Dopisnik »Berliner Tageblatta« v Bruselju poroča: Neki že 15 let v Bruselju živeč Nemec, ki natančno pozna francosko vojaštvo, zagotavlja, da je že 3. avgusta zjutraj, torej še pred potekom nemškega ultimata na Belgijo, slišal, da se francoski vojaki nahajajo na južnem kolodvoru. O tem se je osebno prepričal na licu mesta in našel ob 3. popoldne na kolodvoru dva francoska pehotna polka. Potemtakem so bile francoske čete na belgijskih tleh in so kršile nevtralnost Belgije z njenim privoljenm še pred potekom nemškega ultimata. Upanje Belgijcev. Iz Amsterdama se poroča: Sem je bila telegrafirana vsebina pogovora, ki ga je imel neki časnikar z belgijskim ministrskim predsednikom Broquevilleom. Ta je rekel: Mi trdno upamo. Nemci lahko nadaljujejo svoje početje, Belgijci ne bodo nehali bojevati se, da rešijo svojo deželo. Zavezniki naši morajo zmagati: to je gotovo. — Na časnikarjevo vprašanje, če misli ministrski predsednik, da bodo Nemci oblegali Ant-\verpen, je Broquei!Ie odgovoril: »Ne verjamem! Poskusili bodo mesto zavzeti, a mi se jim bomo vsekako jako dolgo upirali. Naš kralj je vzgled poguma. Nikdar ne zapusti armade, vedno ga ie dobiti tam, kjer je boj. Tudi on ne dvomi o dobrem uspehu našega orožla in ie pripravljen na vse žrtve, da prežene Nemce zopet iz Belgije.« Zaplenjena pošta in zajeti potniki. Frankobrod, 6. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung^ javlja: Pred par dnevi je bila na parniku vPotsdam<". ki je last nizozemske pa-robrodne družbe »liolland - Amerika linije«, med vožnjo v Roterdam zaplenjena vsa, za Nemčijo določena pošta, in aretirani vsi nemški potniki. Pariz. Reuterjev biro iz Londona javlja: Sklep francoske vlade, da se preseli v Bcrdeaux, ima svoj vzrok v tem, da je Pariz namenjen za središče vseh operacij združenih armad. Francozi hočejo baje braniti Pariz z vsemi silami. — Nasproti temu poro- Tisti hip jo je z vso silo objel krog pasu, nagnil ji z levico glavo vznak, vsesal se v njene ustnice. »Oj ... ti U Doma mu je skuhala čaja. Tako le bila utrujena, da se Ji je tresla roka, ko je postavila skodelico na mizo. Prijel jo je za roko. »Sedi k meni . . . sem na zofo sedi!« »Utrujena sem!« Pogledal jo je dolgo in pazljivo, da bi videl prav na dno, v zadnjo grenko skrivnost tistih objokanih oči. Nato je zgrabil skodelico, zalučil je polno proti ogledalu, da je zažven-ketalo steklo na tla ter se razškropil vroči čaj po mizi, po postelji, po zofi, po njegovih rokah in njeni bluzi. Vstal je trepetajoč in omahujoč ter se vrnil v krčmo. Ona se je slekla in je legla. Ko ie zaspala ihteč, se je prikazal na razpaljenih ustnicah lep smehljaj, Žarek iz samih nebes. Roke so se drge-taje zgenile, sram jih je bilo, da bi se razprostrle. »Prišel si!« Vesela pesem se je razlegla z odra, zavrisnila je prešerno do Kvezd. Na odru je stal mladi, lepi fant, črni kodrolasec. Napotila se je k njemu brez strahu, on ji it vriskal uapjoti. --" w - " ' l C* Ča »Corriere della Sera«, da Francozi ne bodo branili Pariza, ampak da k centrum francoske armad« ved DUonom in Neversom, Paiti prtd obtapfttaM. Pariz nI več centnun Francije. Republika se teli iz svojih sijajnih palač v slavnih avenijah v skromne hite mesta Bordeaux. Z vlado odhajajo vsa ie poslujoča dtplomatična zastopstva; le amerikanski veleposlanik ostane v francoski metropoli, ker mora skrbeti za varstvo vojskujočih se strank. Od vlade ostane v Parizu justični minister Briand, in mesto se nahaja pod poveljstvom novo imenovanega gubernatorja generala Ualićni. V Bordeaux se selijo tudi glavni francoski listi m. dr, »Temps«, »Matin,*, »riumanite«, »Echo de Pariš«. Kdor količkaj more zapušča bulevarde svetovnega mesta — dan na dan odvažajo vlaki in avtomobili bogate Parižane in njihove rodbine proti jugu. Mesto izgleda, kakor izumrlo. Gledališča so po večini zaprta, iz kavarn ob bulevardih so izginili orkestri in :am, kjer se je vsak večer gnetla naielegantnejša množica sveta, vlada že v zgodnih večernih urah tišina. Vtisk zapušče-nosti postaja od dne do dne večji. Meščanska garda vzdržuje po celem mestu mir in red, varnostna služba je dobro organizirana in do nemirov še ni prišlo. Parižani se zavedajo resnosti svojega položaja. Listi napovedujejo, da je že sredi tekočega tedna pričakovati prve nemške čete pred obsežnimi okopi in utrdbami francoskega glavnega mesta. Na usodno vprašanje, ali se bo Pariz hranil ali ne se še ne da definitivno odgovoriti. Kaže se, da se vodilni francoski vojaški krogi ne morejo spoprijazniti z mislijo prepustiti Nemcem glavno mesto države brez odpora. Ako je to res, potem se nahajajo neizmerna kulturna bogastva, ki so nakopičena v mestu, kateremu je bil tolikrat podeljen naslov »metropole sveta« v nevarnosti. Nemški topovi ne bodo mogli delati razločkov ... Pariz je, kakor znano utrjeno mesto. Obdaja ga velikanski obroč okopov utrdb in trdnjav. Zdi pa se, da so vse te utrdbe večji del zastarele in nimajo one odporne sile, ki bi odgovarjala strašnim udarcem modernega artilerijskega streljiva. Od začetka vojne se trudi francoska vojna uprava vse te utrdbe popraviti in modernizirati — s kakim uspehom to je seveda neznano. V prvih septemberskih dneh so morali vsi posestniki svoja poslopja v utrdbenem okrožju demolirati, glasoviti bois de Boulogne je spremenjen v velikanski pašnik, kjer se pase ne-broj krav in ovac: v Longchamp^u se nahajajo ogromni hlevi klavne živine. Z juga dovažaio vlaki velike zaloge živil. V mestu kopljejo vodnjake. Pariz se očividno pripravlja na obleganje. Grandijozen prizor: največja armada sveta pred najs'jnj-nejim mestom sveta — in m^d njima ogenj, smrt in pogin. Strah na Angleškem. — A gleške izgube. London, 6. septembra, p; ko Be-rolina. (Kor. urad.) Reuterje urad poroča: Admiraliteta sporoča, da se morejo vsa znamenja za plovbo na vzhodnii obali Aneliie in Škotske po-dnevu in ponoči vsak čas odstraniti, ne da bi bilo treba ladij prej svariti. Frankobrod, 5. septembra. (K t. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama, da so Angleži dose-daj trdili, da so izgubili samo 4000 mož. Sedaj se uradno priznava, da so izgubili 10.000 mož. Ločitev pomen j a poraz. London, 5. septembra (Kor. urad.) »Morning Post* izjavlja, da mora Anglija deliti s Francijo ugoden ali neugoden položaj francoske armade. Ločitev v tem trenotku pomenja začetek poraza. Angleške obljube. Iz Kodanja se poroča, da se francoski časopisi bavijo z obljubljeno angleško pomočjo in da proti nemškemu načelu skrajnega fai hitrega napora vseh sil postavljalo načelo angleškega vojn. ministra Kltsche-nerja o neomejenem naraščanju naporov. Splošno mnenje je, da se bo vojna ]ako dolgo zavlekla. Poudarja se, da je Kitchener obljubil poslati tekom šestih mesecev 30 angleških divizij na Francosko. Sedaj je tam 165.000 mož, ta armada se naj pomnoži na 700.000 Angležev« Francozi so baje mnenja, da ni dvomiti o izpolnitvi te obljube, ki je bila dana v najslovesncjši obliki. r ~ — m m • Antfette iztabe. Nova lista izgub izkazuje, da Je 18 oficirjev ia 61 podčastnikov ter vojakov padlo, 78 oBcirJev in 919 podčastnikov in vojateov pa ranjenih, 86 oficirjev in 4679 vojakov se po« greša; isined teh Jih Je 2889 v boi« ntcah. AnHaika kotnalaia armada, V Londonu tovora, da je is Kanade, Avstralije in Južne Afrike 40.000 dobro izvežbanih vojakov na potu v Evropa • a • Barbarsko vojevanje Angležev. Berolin, 6. septembra. (Kor. »T&gliche Rundschau« piše: Po verodostojnem privatnem poročilu posnemamo to - le podrobnost, ki kaže način angleškega vojevania v zelo čudni luči: Po zmagoviti bitki proti Angležem pri St. Ouentinu, se je našlo angl. armad, povelje, v katerem se angleškim vojakom priporoča, naj v boju z Nemci takoj razvijejo bele zastave, da jih s tem izvabijo iz njihovih okopov In jih potem lahko postrele. « • Pomorske mine. Nemški listi javliajo, da so na Severnem morju razne ladje naletele na mine in se potopile. Tako sta se nekaj milj pred izlivom reke Tvne potopila neki švedski in neki danski parnik. Vjetniki in vohuni. V Budimpešto so pripeljali 2400 ruskih vjetnikov in vohunstva ob-dolženih rutenskih kmetov iz Galicije. • Ruski vjetniki. »Arbeiterwille« prinaša v svoji sobotni številki brzojavko iz Budimpešte, ki opisuje transport ruskih vojnih vjetnikov. Brzojavka pravi: Vlak 47 tovornih voz je pripeljal 3. t. m. ponoči nad 1200 ruskih vjetnikov v Budimpešto, ki so bili v zadnjih bojih ob gališki meji razoroženi in vjeti. Kakor druge transporte, so tudi nje spravili po 40 mož v en tovorni voz ter nato zaprli vrata in jih plombirali. Vlak je dospel ob 3. zjutraj na tovorno postajo ter se je ustavil med špalirjem vojakov, ki so strogo pazili na to, da nobeden izmed vjetnikov ne uide. Za vozom za sprevodnike je bil v vlaku voz drugega razreda, v katerem se je vozilo 12 vjetih ruskih častnikov. Poveljnik vlaka je prvi izstopil ter dal povelje, da odpro vrata pri vozovih. Vidno utrujeni so zlezli ru-rki vojaki, popolnoma zanemarjeni iz vozov ter so se pred vlakom postavili v dolgi vrsti. Pobili so čaja in kruha. Med vietimi je bilo le malo kozakov in konjenikov, večinoma so bili pešci v znani temnozeleni uniformi. Voiaki so bili popolnoma izstradani. Neki židovski vojak z ruske Poljske ie povedal, da je bila večina *eh vola kov vjeta v bitki pri Krasniku. Povedal je tudi, da so ruski voiaki zelo slabo preskrbljeni z živili, tako da smatrajo svoje vietni-štvo krrt pravo rešitev. Čez pol ure se ie vlak 7 mrkimi vjetniki zoper odpeljal v voinško taborišče v Kenvcr-mezo, kjer bodo vjetnvki ostali prvi čas. * Smrt majorja Geroja. Tudi maior Viljem Gcro, bivši zanovednik ogrske parlamentske straže, je padel na bojnem polju. O njegovi smrti se poroča: Major (lero je v nedeljo teden vodil svoj bataljon v boj. Vojaki so mu sledili z navdušencem. Prišedsl blizu sovražnika je začel bataljon z naskokom. Rusi so držali puške pred sebe in dajali znamenja, da se hočejo udati. Bataljon se !im je približa!, a tedaj so Rusi naenkrat začeli streljati in padlo je mnogo vojakov, pa tudi major Ge-r6, ki je bil zadet v trebuh in v želodec ter je takoj mrtev obležal. * Tisza o položaju. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v klubu parlamentarne večine o položaju rekel: Položaj Je ■soden in lahko gledamo s popolnim zaupantem v prlhodnfost. Na armado smo lahko ponosni. Za seboj imamo teden velikih skrbi, a najhujše Je že vse prestano. • • • Izgnani zastopniki. Angleška vlada je vse pri egiptovskem vladarju akreditirane zastopnike Avstrije in NemčtJe pozvala, naj tekem 24 ur zapuste Egipt # Namilil nartamantard ca volna potrebščine. Btrofc, 5. septembra. (Kor. urad.) ,Wolffnv nrad Javila: Na po- ' sebni konferenci izjavljajo podpisani člani državnega zbora, da se bodo v svojih frakcijah In v državnem zbori zavzemali: 1. Za takojšnjo nadomestitev vsen IzganUenlh ladij; 2. sa takojšnjo izvedbo vseh naprav, sklenjenih leta 1012 in 3. za reduciranje živi jen iske dobe vojnih ladij od 20 na 15 Itt. — Dr, Pasche, baron Gamb, Erzberger. dr. VVimmer, grof VVestarp, Schulz (Bromberg). • • Nemški plen. Armada generala Biilowa je doslej Francozom zaplenila 6 zastav. 233 težkih topov. 116 navadnih topov, 79 strojnih pušk, 166 voz in napravila 12.934 jetnikov. • » Turčija se pripravlja. Uradno se razglaša, da ie turška vlada sklicala v vojaško službo vse rezerviste in neizvežbane črnovojni-ke do 45. leta stare. Nadalje ie iz razglasa mornaričnega ministrstva glede vožnje po Bosporu razvidno, da je vlada znatno razširila tisti del vodovja, v katerem so položene mine. • • Irci v Ameriki za Nemčijo. V New Yorku so imeli Irci pod milim nebom velik shod, ki se ga je udeležilo nad 10.000 moških. Ta shod je izrekel Nemčiji simpatije v Ameriki živečih Ircev. Sprejeta resolucija pravi: Upamo in molimo, da bi Nemčija omagala, ne samo zaradi dobrot, ki jih zmaga prinese Nemčiji, ampak ker vidimo, da prinese ta zmaga Irski, Polski, Finski, Indiji in Egiptu svobodo in uniči angleško državo, ki drži v političnih in gospodarskih verigah mnogo milionov ljudi edino na dobiček Angleške. Vemo, da je Angleška pravi provzročitelj :e vojne, ki jo je pripravljala mnogo let in da je bil sploh namen tripelenten-te, provzročiti tako vojno. Vemo, da bi bilo izkrcanje nemke armade na Irskem pozdravljeno kot osvoboditev in želimo iz vsega srca, da bi vojna sreča to omogočila ali da bi uničenje angleške mornarice omogočilo Ircem, da se sami osvobode. * Nevtralnost Romunske. Bukarešta. 5. septBmbra. (Kor. urad.) Z ozirom na številna zborovanja v glavnem mestu in v provinciji, na katerih so se vršile manifestacije za Francosko, opozarjajo listi prebivalstvo, da naj ostane mirno, kakor to zahteva nevtralna politika Romunske. Hartvigovi nazor« o Bolgarski in Srbiji. Sofiia, 5. septembra. (Kor. urad.) »Utro« prinaša v nekem članku izjave umrlega ruskega poslanika pl. Harfviga. ki jih je priobčil vodja rnskih nacionalistov. Savenko, v ^Kijevjaninu« glede ruske balkanske politike. Hartvig je baje izjavil, da bi bila močna Bolgar, največji sovražnik Rusije. Močna Bolgarska bi se brez dvoma zvezala z Avstro - Ogrsko. Temu nasproti pa se interesi Rusije in Srbite nikjer ne križajo. Srbija je naravni zaveznik Rusije. Močna Srbija mora biti naihujši sovražnik Avstro - Ogrske. Kakor gre pot Rusije do Bospora in Dardanel samo preko razvalin Avstro - Ogrske, je Avstro - Ogrska na poti tudi ideji Velike Srbske. Savenko konča: Ta Hart\ igova oporoka bo živela naprej, ker odgovarja življenjski potrebi Rusije. »Utro« pripominja k temu: Veseliti se moramo nad to odkritosrčnostjo sedanje ruske politike. Če Bolgarska ne bo hotela upoštevati teh ruskih teženj, bo žrtev ruske politike. * V Odesi ni vstaje. Hamburg. 6. septembra. (Kor. urad.) Včeraj je dospel sem član nemške ekspedicije za opazovanje solnčnega mrka, dr. Grafi. Kakor poroča »Hamburger Fremdenblattu«, so vesti, ki so prišle preko Romunske, o izbruhu revolucije v Odesi, pri čemer je prišlo do pouličnih bojev 5 policijo, nadalje o obstreljevanju mesta i. dr., popolnoma neresnične. Do 29. avgusta, ko je zapustil dr. Graff mesto, ie vladal v mestu in okolici popolen red in mir. Nemci, ki so lih zadržali v mestu, so izven vsake nevarnosti In so zatrjevale oblasti ie 29. avgusta, da za sedaj nimajo namena, Nemcev poslati v kako drugo gubernijo. Mohamodanci v Egiptu. Turški listi trde. da se je v Egiptu »čelo uporno gibanje. V Aleksandriio so prišli veliki oddelki indijskih vojakov, s katerimi se naj pomnože angleške garnizije v Aleksandri)! m v Kahiri. Uporniki so že razdrli železniško zvezo med Atek-1 samirijo in Kahiro. Tudi v notranjih delih dežele so se primerili že krvavi izgredi. Brez števila ljudi je že aretiranih. Domačini so začeli angleško blago bojkotirati. Angleška vlada je prepovedala razširjevanje avstrijskih in nemških poročil z bojišča, da bi se ne izvedela resnica ter samo razširja kar neverjetne vesti o angleških, francosih in ruskih zmagah. Vojni vjetniki v Južni Afriki. Angleži so v posebno taborišče pri Johanesburgu v Južni Afriki spravili 800 nemških in avstrijskih vojnih vjetnikov. Princ Salm-Salm ter nekateri oficirji, ki so bili vjeti, so v Blomfontainu zaprti. Vojaška kazenska sodišč® in civilno prebivalstvo. Dr. Fran Novak, Vojaška kazenska sodišča se delijo v kazenska sodišča skupne armade in mornarice — to so vojna kazenska sodišča in kazenska sodišča domobranstva — to so domobranska kazenska sodišča. Prva kot druga so kompetentna soditi o kažnjivih dejanjih, ki jih zakrivijo vojaške osebe, to so predvsem aktivno služeči vojaki (vojaški uradniki in uslužbenci). Pod domobranska kazenska sodišča spadajo med drugim tudi še orožniki in vpoklicani črnevojniki; slednji le, v kolikor niso poklicani za dopolnitev skupne armade ali mornarice. Izjemoma pa so domobranska kazenska sodišča pristojna tudi za civilne osebe, ki niso sicer v nobeni zvezi z armado, in sicer za časa mobilizacije ali vojske, radi kažnjivih dejanj, ki jih posebej navaja zakonito izdana cesarska naredba. S cesarsko naredbo z dne 25. julija t. 1. drž. zak. št. !56, so določena kažnjiva dejanja, o katerih ima soditi tudi za civilne osebe domobransko sodišče; ta dejanja so: veleizdaja, razžaljenje Veličanstva, članov cesarske hiše, motenje javnega miru, upor, hudobne poškodbe železnic in želez, predmetov, državnih telegrafov. Dalje nasilno dejanje proti oblastvenim osebam v uradnih zadevah, umor, uboj, težka telesna poškodba, rop — vsa slednje navedena dejanja pa le tedaj, če so bila započeta na osebah, ki so v aktivnih vojaški službi vojske, domobranstva, črne vojske, vojnega orožništva; dalie gotovi slučaji javnega nasilstva po §§ 85. do SS. kaz. zak., požig, pa le v kolikor se ta dejanja nanašajo na poslopja in uredbe vojaškega, oziroma domobranskega erarja, končno še nekatera driiira kažnjiva dejanja, kakor jih navaja n. pr. zakon o razstrelivih snoveh, zakon za varnosti podmorskega kablja itd. V tu navedenih slučajih so civilne osebe podvržene domobranskemu kazenskemu sodišču toliko Časa, dokler ne izide zopetna odredba, s katero se razveljavijo določbe cesarske naredbe z dne 25. julija 1914. V kolikor so radi navedenih kažnjivih dejanj civilne osebe podvržene domobranskemu kazenskemu sodišču, se ima proti njim vršiti ves postopek po novem vojaškem kaz. pr. redu, ki je stopil v veljavo s poletjem 1914. Kaznjivost dejanja in Izmera kazni določiti se ima po civilnem, ne vojaškem kazenskem zakonu, samo postopanje se ir^a vršiti po vojaškem kazenskopravnem redu. Novi vojaški kazensko-pravnt red. ki je bil izdan na podlagi zakona z dne 5. julija 1912 drž. zak. št. 130, je stopil v veljavo s poletjem 1914, se bistveno naslanja na civ. kaz. pravni red. Ta kazenskopravni red nudi vsled tega vse garancije za objektivno in pravično postopanje proti obdolžencem, czir. obtožencem, in sicer bistveno v isti meri, kakor civilni kaz. pr. red. Za prestopke in pregreške so kompetentna razsojati domobranska brigadna sodišča; za hudodelstva — in le ta pridejo za civilne osebe v po-Štev — pa domobranska divizijska sodišča. Na podlagi ovadbe vpelje se preiskava, zaslišijo se priče, odredijo lokalni ogledi itd. Ko je preiskava zaključena, predložijo se spisi vojaškemu obto-žitelju; vojaški obtožitelj stavi potem svoje predloge bodisi, da se naj kazensko postopanje ustavi, ali pa, da se naj dvigne obtožba. Končno odločitev o tem ima pristojni vojaški poveljnik. Le ta da končni nalog vojaškemu pravdniku, da dvigne obtožnico. Obtožnica se mora obtožencu pismeno izročiti, razun če obtoženec izrecno izjavi, da ne zahteva obtožnice. Od dneva vročitve obtožnice do dneva glavne obravnave moča preteči najmanj 8 dni. 211. štev. sHUDVSNHO NAROD", dot V. •eptembra 1914. Stran a. Obdolženec oziroma obtoženec ima pravico si določiti tudi kazen« skega zagovornika. Kot kazenski zagovorniki zamo-rejo izmed odvetnikov fungirati pri vojaškem kazenskem sodišču le tisti odvetniki, ki so bili sprejeti v listo vojaških kazenskih zagovornikov; ti fungirajo kot zagovorniki lahko pri vseh vojaških, vojnih in domobranskih kazenskih sodiščih. Mimogrede bodi pripomnjeno, da so bili sprejeti v listo vojaških kazenskih zagovornikov na Kranjskem vsi tisti odvetniki, ki so se za to priglasili. Vojaški kazenski zagovornik ima po § 102 voj. kaz. pr. reda pravico do vpogleda v kazenske spise in sicer v kolikor je to združljivo z namenom preiskave, tudi že tekom preiskave. Zagovornik se zamore pogovoriti z obtožencem samim brez prisotnosti drugih oseb. Obdolženec oziroma nicgov zagovornik zamoreta po vloženi obtožnici pred glavno obravnavo predlagati sprejem novi dokazov; obravnava sama je javna, ker bi bilo sicer postopanje nično. Domobranska divizijska sodišča so sestavljena tako-le: Razsojajoče diviziisko sodišče tvori kolegij petih članov, kojih eden ?e voditelj razprave; izmed ostal;h štirih, ki so aktivno služeči častniki, je eden. in sicer po šarži in činu najvišji predsednik sodišča. Ti častniki so pri civilnih obtožencih eden štabni častnik, dva stotnika in eden nad-poročnik. Razprava se vrši — kakor navedeno — javno in ustno ter ima vojaški pravdnik. ki zastopa obtožbo, kakor obdolženec, oziroma njegov zagovornik, pravico, staviti vprašanja na priče in sploh pravico izraziti svoje mnenje o raznih dokazilih. Sodba se izreče na podlagi izreka večine sodnikov. Proti razsodbi je dopnsten priziv, oziroma ničnostna pr;t^ž'~a; ničnostni razlogi se po veČini naslanjajo na razloge, kakor so navedeni v civ. kaz . prav. redu. Kolikor morem posneti iz raznih kazenskih slučajev, ki tečejo pred domobranskim divizijskim sodiščem, ahko trdim, da posluje slednje z vso točnostjo in samo ob sebi umljivo objektivnostjo. Sodišča Vpoštevajo vse humane dolocuc voj. kaz. pr. reda, ki so v korist obdolžencem ali obtožencem. Občinstvo, ki te institucije do sedaj ne pozna, stavi lahko z vso mirnostjo zaupanje v ta vojaška kazenska sodišča. V kolikor je bilo morda občinstvo radi nepoznanja institucije razburjeno vsled uvedbe domobranskega divizijske^a sodišča za civilne osebe, gre ta razburjenost le na rovaš nepoznanja institucije same. Dnevne vesti. - Slovensko ženstvo — spomni se naših vojakov. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala sedanja vojna. Morda še več mesecev. Vsekako se bliža jesen in tam na Oališkem in na Ruskem, kjer se bore naši vojaki preti mraz. Našim vojakom treba gorkih nogavic In jopičev in takih stvari. Mraz na Oališkem in na Ruskem je vse hujši kakor pri nas in nujno je potrebno, da se našim vojakom v tem oziru pomnga. Zaro se obračamo do ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Te podružnice so največja slovenska ženska organizacija, v teh podružnicah je združen cvet našega ženstva in po-kaza'o se je že dostikrat, kako velik je vpliv v podružnicah zbranega ženstva in kako lepe uspehe zamore doseči, če začne kako akcijo. Apeliramo torej na odbornice in članice Ciril - Metodovih ženskih podružnic naj organizirajo med ženstvom pletenje gorkih nosovje in drugih potrebščin na naše vrle vojake. — Ranjenci v Ljubljani. Vojna zahteva svoje žrtve. Prvi večji transport takih žrtev je prišel včeraj malo pred sedmo uro zvečer. Ze popoldne po tretji uri se je zbralo polno občinstva na kolodvoru, da pozdravi ranjence in jim izrazi svoje sočutje, a ker je imel vlak zamude, je občiistvo potrpežljivo čakalo in se ga je zvečer toliko nabralo, da so vojaki in redarji morali napraviti kordon. Prvi vlak, ki je štel 51 vagonov, je pripeljal 629 ranjencev, največ takih, ki so se bojevali v armadi generala Auffenberga. Po narodnosti so večinoma Čehi in Poljaki. Slovencev je le malo. Ranjenci so večinoma lahko ranjeni, zadeti od kTOgelj iz pušk, strojnih pušk ali od šrapne-iov. Ranjence so sprejeli ekscelenca gospa baronica Schwarz kot predsednica »Rdečega križa*, okrajni glavar Del Cott kot predsednik »Rdečega križa« in neutrudno delavne dame tega društva« Ginljhro J© bilo gledati, s kako pr—ržaaitf to dame postregle raafraoei s konjakom in s kavo« s čajem, pivom, kruhom, cigaretami Itd. Vsega |e bilo dovolj in ranjenci so se po svati dolgi in naporni vožnji dobro pokrepčaii. Za prvo pomoč so skrbeli dvorni svetnik dr. Zupane in mestni fizik dr. Krajec z mnogimi zdravniki, delegata »Rdečega križa« ces. svetnik Ma-thian in J os. Kosler, transport v vozovih pa sta uredila gg. dež. poslanec Turk in restavrater KrapeŠ. Na-vzočni so bili pri sprejemu dež. predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik Laschan, policijski ravnatelj grof Kiinigl, okr. glavar Kresse, podžupan in dež. odbornik dr. Triller, dež. posl. dr. Novak in mnogo obč. svetnikov. Gosp. magistratni adjunkt Barle je poskrbel z moštvom gasilnega društva za gladko odpravo ranjencev. Težko ranjeni vojaki niso izstopili na južnem kolodvoru, nego so se bili peljali na dolenjsko progo ter od tam bili preneseni v garnijsko bolnico. — Ob en četrt na 1. ponoči je prišel drug vlak ranjencev. Ta je pripeljal 48 večinoma slovenskih vojakov. Sprejeli so jih dvorna svetnika grof Cnorinskv in vitez Laschan, policijski ravnatelj grof Kiinigl, podžupan dr. Triler in okr. glavar Kresse. — Plačimi listki za gostilne, prodajalne in druge javne obratnice. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križi za Kranjsko je dalo napraviti plačilne listke v korist „Rdečemu križu". Plačilni listki so beli, imajo na čelu rdeči križ in pod križem napis „Za junake v vojski odprimo srce in roke". Plačilni listki se dobe v zvezkih po 100 komadov za 2 kroni pri vratarju g. Jeranu v deželnem dvorcu na Turjaškem trgu. Kdor bi želel izven Ljubljane naročiti te plačilne listke, obrne naj se do predsedstva „deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani. Rojaki, prispevajmo po močeh za naše junaške boritelje! — Nakup klavne živine za vojaštvo. C. in kr. vojaško povelirištvo v Gradcu je zvedelo, da kupujejo trgovci z živino v Primorju klavno živino ter da skušajo pod pretvezo, češ, da so vojaški mesarji, nizke cene doseči. Ker vojaško poveliništvo ni izdalo nikega ukaza za nakup klavne živine, je naročilo vsem krdelom in zavodom vojaškega poveljniškega okoliša, da morajo vsem osebam, ki bi morda klavno živino za njih (voiaške) namene kupovali, izdati pravilno izstavljene legitimacije. Da ne bo kc!o oškodovan, se vse prizadete kroge, posebno pa še kmečko ljudstvo, opozarja, da so le oni trgovci upravičeni kupovati klavrno živino za vojaške namene, kateri se zamo-reio izkazati s tozadevno, od vnja-ških ofefesti izstavljeno legitimacijo. — Šola „Glasbene Matice" v L ub!;ani se otvori sredi septembra. Vpisovanje se vrši v dneh 12., 13., 14. in 15. septembra ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne; v nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne. Odbor. * — Na c. kr. državni obrtni šoli v L'ubljani se vsled obstoječih razmer pouk ne prične s 16. septembrom, temveč nekoliko pozneje. Pričetek rednega pouka se bode svoječasno naznanil po vseh domačih Časnikih Vsekako se bode stvar tako uredila, da učenci in učenke ne bodo trpHi ni-kake škode glede napredka in vštetve šolskega leta. — Poštne poši jatve za pripadnike c. kr. armade. C. kr. trgovsko ministrstvo je začasno obustavilo sprejemanje zasebnih omotov namenjenih za pripadnike c. kr. armade, kateri naj se prevažajo s poljsko pošto. — Promet osebnih in brzovla-kov državne železnice. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: V področju c. kr. ravnateljstva državne železnice vozijo od 4. septembra t. i. naslednji vlaki prej veljavnega poletnega voznega reda 1914. Prisilno legitimiranje za uporabo teh vlakov ne obstoji več, izvzemši kdor potuje v Puli. Voiaške osebe in vojaški potniki imajo prednost. Brzovlaki vozijo do preklica le z vozovi I. in II. razreda. — Na progi Jesenice - Trst c. kr. drž. žel. vozijo: Brzovlaki št. 701, 702 (Trst - Salzburg - Dunaj zap. kol.) štev. 707, 708 (Trst - Salzburg in Trst - Leoben - Dunaj juž. k.) Osebni vlaki štev. 171, 13, 15, 11, 16, 18, 20, za lokalni promet Trst c. kr. drž. žel. Gorica vlak štev. 42 in Gorica - Trst drž. kol. vlak št. 12, Trst c. kr. drž. ž. Herpelje - Kozina vlaki štev. 212, 214, 218, 211, 213, 217. Divača - Pulj vlaki št. 363/313, viak št. 363 le do Herpelj - Kozine, toda s prevažanjem oseb, nadalje vlaki št. 317, 312, 316 za lokalni promet. Za Vodnjan - Pulj služijo vlaki It. 319, 320, 265 m, slednji s prevažanjem oseb. Kanfanar - Rovinj vlaki itev. 440, 446, 448, 443, 447, 449. Trst c. kr. drž. žel. Poreč vlaka štev. 563, 95g. Tržič - Cervinjan vlaki Štev. 812, 802, 814, 818, 813, 851, 871. Vlak št. 8Q2 ne vosi kot brzovtafc ki m ustav- Hft Mi ▼ Mtrris - Tariaco in Ronchi t h. Cervinjan - Betvedere - Ora-de* o, p. vlaki Stav. 1851, 1855, 1854. 1858. Trbiž - Ljubljana gi. koL vlaki Itev. 1712. 1716. 1711. Jesenice-Ljubljana al. k. vlaki Štev. 1720, 1721. 1713. Trbiž - Jesenice vlak štev. 1717. LJubljana drž. kol. Kamnik vlaki Štev. 2152, 2156, 2155, 2159. Kranj-TržiČ vlaki štev. 2552, 2558, 2553, 2559. Ljubljana al. kol. Rudolfovo vlaka štev. 2212, 2219. Ljubljana gl. kol. Bubnjarci vlaki štev. 2213, 2215, 2216, 2218. Rudolfovo - Bubnjarci vlaka štev. 2211, 2220. Trebnje-Bubnarci vlaka štev. 2221, 2222. Rudolfovo - Straža - Toplice vlaki štev. 2412, 2413,2414,2415.Trebnje-Št.Janž vlaki 2652, 2653, 2656, 2657. Grosuplje - Kočevje vlaki štev. 2311, 2312, 2315, 2316. Gorica juž. kol. Ajdovščina vlaki štev. 1152, 1153, 1156, 1157. Vozni redi teh vlakov so razvidni izvzemši one vlakov štev. 363, 365 rn 871 so razvidni iz od 1. maja 1914 veljavnih izobešenih voznih redov in kurznih knjig. Vozni časi vlakov štev. 365, 365 m, in 871 so naslednji: Vlak štev. 363 iz Divače ob 4. uri 55 minut dopoldne, prihod v Herpelje - Kozino ob 5. uri 32 minut popoldne. Vlak štev. 365 m iz Vod-njana ob 7. uri 12 minut popoldne, iz Galežana ob 7. uri 12 minut popoldne, prihod v Pulj ob 7. uri 29 minut popoklne. Vlak štev 871 iz Tržiča ob 8. uri 20 minut dopoldne, iz Ronchi ob 8. uri 30 minut iz Pieris - Turri-aco ob 8. uri 39 minut, iz Villa Vicen-tina ob 8. uri 49 minut, prihod v Cervinjan ob 8. uri 59 minut dopoldne. — Gasilno in reševalno društvo v LJubljani zasluži najtoplejše priznanje za točno in udobno prevažanje ranjencev. Društvo je pripravilo 25 voz in en avtomobil in je včeraj opoldne in zvečer pod vodstvom g. Turka spretno in hitro odpravilo ranjence. — Dolgo službovanje. V soboto dne 5. t. m. zbrali so se pomožni uradniki in sluge tukajšnesra c. kr. okrajnega glavarstva v znani restavraciji „Zlati sodček", da počaste tovariša Franc Puca, kateremu ie bila podeljena svetinja za preko 40 letno zvesto službovanje. — Obenem sta bila navzoča tovariša gospod Ivan Krapš in Matevž Kobal, katerima je bila ta svetinja že pred leti podeljena. Tako službujejo sedaj trije gospodje pri tukajšnem c. kr. okrajnem glavarstvu zvesto preko 40 let. Iz Viča-Glinc se nam poroča: Za igro trodejanko „Zavetje", ki jo prirede gospice in gospodje iz GHnc in Ljubljane v torek na praznik 8. t. m., vlada splošno zanimanje. I.^ra se vrši v obširnem salonu g. J. Tratina na Glincah. Vse priprave so polnem tiru. Dobiček je namenjen društvu „Rdeči križ", torej našim ranjencem. Najlepše pokažete svoje patrijotično mišljenje, če obiščete to prireditev vsi Glinčani in Vičani, kakor tudi Ljubljančani in okoličani, ker za vsakega je lep sprehod na prijazne Glince. Vstopnina je tako neznatna, dajo utrpi lahko vsakdo, posebno če se pomisli, da gre za dobro stvar. Začetek ob 7. uri zvečer, blagajnica se odpre že ob pol 6. uri. Preskrbljeno bo z izvrstnimi jedili, mrzlimi in gorkimi, kakor tudi z izborno pijačo, ker vsakdo ve za točno postrežbo g. J. Trauna. Igra se ponavlja v nedeljo 13. t. m. ob istem času in z istim sporedom. Torej na svidenje v torek na Glincah! Iz Celja. Te dni so došli sem prvi ranjenci in sicer s severnega bojišča. Večinoma so bili lahko ranjeni. Vsi pa z navdušenjem pripovedujejo o junaškem bojevanju domačega 87 peš-polka. Došlo je tudi v zasebno oskrbo nekaj ranjenih častnikov. Drobne novice s Štajerskega. Iz Maribora. Na križarki „Zenta", ki se je ob Črnogorskem obrežju tako junaško vojskovala s Francozi, so se nahajali trije Mariborčani; eden, fre-gatni poročnik pl. Kramer, je sedaj v vojnem vjetništvu na Črnogorskem, za usodo ostalih dveh se ne ve. — Požar. V Stari vasi na M. p. je ogenj uničil trem posestnikom vsa poslopja s pridelki vred. Ogenj so zanetili otroci. — Iz Celja. Kmečki fant Jožef Mi-količ iz Trlične je bil obsojen zaradi nasilnosti proti lovskemu pazniku Potočniku na dva meseca težke ječe. — — Iz Gradca. Na Thalerhof so pripeljali okoli 1000 rusofilskih Rusinov iz Vzhodne Galicije. — Iz Gradca. Na zadnjem tedenskem sejmu za živino je bilo opaziti, da so se cene za vole zelo nategnile. — Vreme imamo po celi deželi ves čas vojske trajno lepo. Sadje bo krasno dozorelo in obeta se izvrstno vino. Moratorij. Občni zbor družbe kreditorjev na Dana ju se Je izrekel proti podaljšanju sedaj veljavnega moratorija in izrekel mnenje, da bo avstrijska industrija in trgovina brez posebne škode prestala vojni čas, — Stana se bode prodala na Javni dražbi v torek, dne 8.1 m. ob 10. uri dopoldne v naštel topničarskl vcfaisjial na Dnaajski cesti. Kapci sa Bunt stvori. * Poljski prostovoljci* ki se udeležujejo vojne proti Rusiji, imajo tudi svojo posebno pesem, ki končuje z besedami: »Hurra chlopci, hurra ha! — Od Warszawy do Peterburga! — Za moskalami marsz, marsz!« * Zdaj se bomo stepli! Na cestni železnici v Strassburgu se je peljal Bavarec, ki je bil ranjen pri Schlett-stadtu. Seveda je pripovedoval o boju, ki se ga je udeležil. Najprej je povedal, kako so se vojaki razpostavili, potem pa je začel mahati z neranjeno roko, rekši: „In ko smo enkrat prišli do sovražnika, pa je eden zaklical: Fantje, zdaj se bomo pa stepli s Francozi pa nobenega državnega pravdnika ni blizu. In na to smo nanje planili". * Papežev državni tajnik. Kardinal Merrv del Val, ki je bil za življenja papeža Pija X. pravi vladar cerkve, je odstopil. Novi papež si ie izbral drugega državnega tajnika, in sicer je to postal kardinal Ferrata. O njem pravijo, da je mož izrednega* znanja in posebnih diplomatičnih sposobnosti, ki se jih je pridobil za časa papeža Leona XIII. in kardinala Rampolle. Značilno je, da so italijanski neklerikalni listi z novim papežem in njegovim državnim tajnikom jako zadovoljni. * Zvest tovariš. Na srbskem bojišču se je zgodil naslednii slučaj: Dragonski nadporočnik F. Maver z Dunaja je bil težko ranjen; zadobil je štiri udarce s sabljo po glavi in ves krvav padel na tla. Tedaj je v prsi zadeti infanterist prišel k njemu in mu je rekel: Pojdiva, gospod nadporočnik, gleiva, da prideva naprej, predno naju Srbi zagrabijo. — Tcda nadporočnik Maver se ni mogel ganiti. Tedaj pa ga je hudo ranjeni infanterist vzel na hrbet in ga nesel čez polje. Prišla sta do straže, a oba na straži stoječa vojaka sta bila mrtva. Infanterist pa ni odnehal, nesel je nadporočnika dalje, dobil voznika in tako nadporočnika in sebe spravii 6o avstrijskih predstraž. * Čudežni menih Razputin — umorjen? Čez Kodanj je došlo sledeče poročilo: V Petrogradu je bila služba božja za srečni izid ruske vojne. Ko je čudežni menih Razputin zapustil cerkev, je bil ustreljen. Zadeli sta ga dve revolverski krogli; ena je obtičala v glavi, druga je zadela in prebila veliko žilo na vratu. Razputin se je takoj mrtev zgrudil. Atentator je jurist na petrograškem vseučilišču. Pri niem so našli smrtno obsodbo, ki jo je izrekel tajen revolu-cijski odbor v Petrogradu. V tej »sodbi« je rečeno, da je Razputin zaradi svojega fanatizma ruskemu narodu nevaren. Razputin je igral na carskem dvoru veliko vlogo in je imel velikanski vpliv. Nanj je bil že enkrat, in sicer pred kratkim, storjen atentat in ie Razrutin šele pred nekaj dnevi okreval. * Kuharska in gospodinjska šola Molle - Dalmer na Dunaju VIII.. Wi-ckenburggasse 3 (tel. 18025) priredi dne °., 10. in 10. septembra tečaj za konserviranje sadja in socivja, ki se bo, ako bo potrebno ponovil 16., 17. in IS. septembra. Šoli pripojeni inter- 1 nat za deklice učenke nudi hčeram £g. častnikov za tekoče šolsko leto 25°>, znižanje penzijske cene. Govorilne ure od 11. do 1. ure. * Nemški in avstrijski patriotizem. Na Nemškem bojkotirajo vse pridelke in izdelke naših sovražnikov in ko ie nedavno tega družba Aoolli-naris v Nčnenahru na Renu hotela sodnijsko postopati nroti bojkotiranju vode Appolinaris, ni na vsem Nemškem za to dobila odvetnika, da bi mogla vložiti tožbo. V Avstriji pa, kjer je patriotizem gotovo tudi doma, pa različne francoske družbe Pathe Freres, Job, Abadie (cigaretni papir) in različne tvornice avtomobilov in pneumatik delajo dobiček na škodo poštene avstrijske industrije. čez svojo francosko uniformo so vrgle avstrijski plašč in se delajo avstrijske, češ, njih masko bomo imeli za pristnost. Ali je prenašanje tega odlična avstrijska noblesa nasproti našim sovražnikom ali malomarnost nasproti bedni avstrijski industriji. admirali tete poroča: Neko nemško brodovje, obstoječe iz dveh križark in 4 torpedovk, je zajelo v Severnem morju 15 angleških ribiških čolnov ter spravilo ribiče kot vojne vjetnike v VVilhelmshafen. Grška in Turčija. Carigrad, 5. septembra. (Kor. urad.) Po informacijah iz dobro podučenih diplomatičnih krogov, je Gr« ška predlagala na konferenci v Bukarešti, da naj se otoka Kios in Miti« lene združita v avtonomno kneževino pod suvereniteto sultana s princem Jurjem na čelu. Turški delegati pa so predlagali, da naj se ustvari avtonomna provincija iz otokov Kios, Mitilene, Lemnos in Samos, kateri imenuje gubematorja sultan in kt plačuje svojo carino Turčiji. Grška ie stavila proti predloge, glede katerih so odgovorili turški delegati, da! morajo počakati Šele na instrukcije. Francoski ministrski svet. Bordeaux, 5. septembra, preko Rima. (Kor. urad.) Agence HavaS javlja: Pod predsedstvom predsednika republike. Poincareja, se je vršila seja ministrskega sveta, v kateri je čital minister notranjih del poročila prefektov o izvrstnem razpoloženju prebivalstva, ki ima popolno zaupanje v vlado. Ministrski svet je nato razpravljal o odredbah, ki bi omogočile redno preskrbo prebivalstva z živili. Italijanski kraij. Rim, 6. septembra. (Kor. urad.) »Giornale d* Italia« in »Messaggeroi« poročata, da je kralj sprejel danes dopoldne ministre ter podpisal več dekretov. Kralj še ni bil popolnoma okreval. Pred par dnevi je bil namreč na nekem izletu padel s konjem ter se lahko poškodoval na nogi. Zdravniki pravijo, da bo noga v par dneh zopet dobra. Kronanje papeža. Rim, 6. septembra. (Kor. urad.) Dopoldne se je vršilo na svečan način kronanje papeža. Kronanja so se udeležili člani diplomatičnega zbora, akreditiranega pri sveti stolici, velika mojstra Malteškega viteškega reda in reda Svetega groba, rimski pa^ triciji, delegati škofij v Genovi, Pegli in Bologni ter bratje in sestre papeža na posebni tribuni. Na jeklenem portalu je bila obešena zastava garde Švicarjev, na orožniški vojašnici in na vojašnici garde so bile razobe-šene papeške zastave. Pri vhodu v cerkev je občinstvo papeža živahno aklamiralo. Na srebrnih trobentah so trobili papeževo himno. Papež je bral mašo ter podelil odpustek, nakar je zadonel »Gloria«. Papež je nato zasedel prestol. Duhovniki so zapeli papeževo himno. Doyen svetega kolega je molil »Oče naš«, medtem ko je doyen kardinal - diiakonov della Volpe posadil papežu tiaro na glavq ter glasno govoril formulo o kronanju. Končno je podelil papež svoi apostolski blagoslov. Ceremonije so bile po 1. popoldne končane, nakar se je papež v svečanostnem sprevodu vrnil v notranje prostore. Albanija. Drač, 6. septembra. (Kor. urad.) V smislu dogovora z mestno upravo so se vstaši danes ob pol 1. popoldne zbrali, da zasedejo mesto Drač. Ob' mostu na cesti Šjak se je zbrala že včeraj velika množica z obeh strani, ki je danes dopoldne še narasla. Več tisoč oboroženih vstasev je korakalo za turško zastavo v mesto, kamor so prišli vstaši ob pol 3. popoldne. S konaka je razobesil mufti iz Tiranei turško zastavo. V svojem govoru je mufti povedal, da bodo konak sedaj zaprli in pustili v sedanjem stanju, da bo prišel nov knez. Popoldne sa zapečatili vsa ministrstva in vse uprave. Zvečer je večji del vstašev zopet zapustil Drač ter odšel v Šjak in v Kavajo. Mesto je mirno. Avstrijski in romunski prostovoljci so zapustili včeraj in predvčerajšnjim Drač. Nemška posadka Iz Skadra. ^ Dunaj, 7. septembra. (Kor. urad.) Pri prekoračenju avstrijske meje, jq poslal poveljnik skadrske posadke, major Schneider, iz Tešina dunajskemu županu brzojavko, v kateri pravi: Globoko ginjen vsled ljubeznivega sprejema in slovesa, ki nam ju je priredilo simpatično prebivalstvo, prosimo vašo ekscelenco, da sporočite Dunajčanom našo prisrčno zahvalo. S seboj jemljemo prepričanje, da bijejo na Dunaju za nas zvezi zvesta srca. Knez VVled v Italiji , Benetke. 6. septembra. Knez Viljem Wied albanski s soprogo je danes odpotoval v Lugano. Hmelj. Žatec, 4. septembra. Razpoloženje se je zboljšalo; hmeljarji ne silijo k prodaji; večstransko povpraševanje; prima za 5 K višje; srednji neipretnenjen; 60—70 K s* M k*. — Hmeljarska druitm Brzojavna poročile. Nemčija izpusti vjete Alžirce musulmane. Carigrad, 6. septembra. (Kor. urad.) »Tanin« javlja, da je nemška vojna uprava sklenila, da izpusti na svobodo alžirske francoske vojake musulmane, ki so bili vjeti, Češ, da so morali prisiljeni v vojno in da ne goje nobenega sovraštva proti Nemcem. List pravi, da bo Nemčija te musulmane poslala v Carigrad in da jim bo dala predujm za potne stroške. Ntoci nm IS ■—Uilrft riMildk čolnov. Laaif (preko Beroltea), 6. septembra. (Kot. uxad.> Tiskovni urad Stran 4. »SlOVENSKi NARDP«, dne 7. septembra 1914. 211. Štev. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 2. septembra: Uršula Ster-le. poljska dninarica, 62 let. — Ivana Češnik, služkinja. 45 let. — Marija Bergant, zasebnica, 67 let. — Marija Voglar, žena elektrarniškega vodje, 24 let. — Terezija Razpotnik, zasebnica, 68 let. Dne 3. septembra: Ana Povalej, bivša hišna, 36 let. DanašnH lisi obssga 4 stran*. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Kadilci! parrlotie! Uradno je dokazano, da je znanika cigaretnega papirja RIZ A3AĐIE 3155 last Socieie Ano.iy.no des Pa-piers Abad e v Parizu torej last Francozov. PATRIOTJE! Kdo še kadi sedaj to francosko znamko? Meteoroložlčno poročile. ▼!$!•* ned mor;em SOS-2 Srebaj' zračs: tlak 739 «r-n fas Stan':e Sb £• opazo- S. §■« Vetiovi Nebo « vanja ractra S§ 5. '2.pop. 7336 ( 273 sr. jug. pol.oblač. „ 9. zv. 7385 16*1 sr. szan. oblačr.j 6 1. z j. 7419 14 0 brezvetr. sk. oblač — 1 im^—i—■ i^mt^ T,^p~w^i^tin n ■ ■ i. —i ■■ hm . »mi , „ 2. pot?. 742*3 i 1°*1 sr. svzh. jasno „ Q.zv. 7-13-1 | 13 2 si. svzh. 7. 7. zj. 74i« 70 sr. vzsvzh megla Srednia temperatura sobote 19*3°, norrrt. 16'36 nedelje I540, norm. I6'2°. Padavina v 21 urah l3'2 mm in 00 mm. V seboto proti večeru nevihta. Prešernove slike prodaja in g&ia no selei mnatii Iv. Bonač v LinbHani. Ceas slik* 5 kr3c. 372 fl+Temfcn. ki sna tudi .tonski, z večletnimi izpričevali, prosi takoj službo kot boljša 3166 natakarica. V naje« m »ima, kar f* ajaapa dar paklioaa pa« araifa mešana trgovina dobro vpeljana na prometnem kraju ter z manjšo zalogo pod ^elo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo na upravniStvo »Slovenskega Naroda« 3157 Učenec zdrav, poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, veSČ slov. in nemšk jezika se sorefme v trgovina met. blaga A. Hotka v Žužemberka Delenf »ko. Prednost imajo tisti, kateri so že nekaj časa bili mogoče v kaki trgovini. 315S Don dijaku se sprejmeta na stanovanje s hrano in postrežbo, 20 minut od prve državne gimnazije, zračen miren kraj, vrt za učenje, strogo nadzorstvo Naslov pove upravnišivo »Slov. Naroda«. 3166 RlaMniftrko 3124 in prodajalko sprejme ivrdka Oto Homan, Radovljica J** "* «&- JV && ^k tmmmT 4mmmv% j 2k ^aV l^m z 1 ali 3, pa tudi več sobami in g pritiklinami za letno naiemnino od 150 K dalje, V Ufhsatm, Selo, Pol§ska ulica 20, zraven novozgrajene &ole se oddsjo. Poizvedbe Sel©, Polfska ulica t št. 20 ali pa 7 ođvetiKšaii pisarni i Liabliazia, Stari trg 30. 3ico Vsakovrstne ill§yiiSli!bO in čistilnic«? najnovejših sistemov, kakor tndi vratila in ElOiorfe za nagon mlatilnic, mli&o in preše za sadje Ia g?OZfiie dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. 2685 Sskneisler & Verovšek trgovina z železnino in = zalogo strojev = Ljubljana Dunajska cesta št. 16. Zahtevajte cenike 1 i SAmTORIUM • EPJONA 3 za notranje in kir^rgo«:'Bolezno. i j] LJUBLUANA KOMEN6KEGA ULICA 4 ' / SEF-zptwx PRHARkj DR FR DERGANC Pivovarniška » restavracija ■ v Žalcu f a odda s 15. novembrom t. 1. *ysr najem, Natančneje podatke daj<- Del« clšba pivovarna v Laškem trna. tjurl^e in * porcdno$ti Sramežljive kratkočasite. Izdal Tinček Hudoklin. Cena 12, s pošte 1 H 20. Narodna knjigarna v Ljubliani. A ■ar ^firija ■»■ drogerija in joto^anufaktsra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinf ekci jskih preparatov kakor: Lyso!, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formafinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev. obvez !a gumastega blaga, konjaka, nima in čaja. iJeroform. Fichtii?in. Perolin. Liliilil SLABfll ČAJ! Dr. pl. Trnkoczyia Sladni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kr», tmč, zdravje. Za dofenčke je Siadin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsa-k^jr.T bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtrk, južina zauživan, je Siadin izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstva 50i:)odje ali gospe na stanovanje in hrano Pojasnila da?e Antsn B^rkž!joa, posestnik Laze v Tishisajn nad Kamoikom 3136 k: o 1 o dobro ohranjeno, brez prostega teka, zamenjam s kolesom s prostim tekom oziroma kolo prodam. — Naslov na upravn. »Slov. Naroda«, 3160 "m ■■■■■■ —^pa——aa.—^^—.aaaaa*—aaaaaaaaaaaaiMaaaaaaaaaaaa— Stanovanja po eno in dve sobi, kuhinja in drvarnica se oddajo ▼ Nadvojvode Friderika cesta st. 1 (Grnbarjeva cesta)« 3153 ¥ gostilni „Leon" Florijanska ulica štev. 6 vsak dan raznovrstna divjačina. Priznano fina kešinja. — Izvrstna vina. C, kr. avstrijske *§& državne železnice. VOZNI RED == Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 1914. i Z veljavnostjo od 1« septembra 1814 bedo vozili da preklica v okraju tukajšnega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, ki se pelf-Me v Pnlj, morajo imeti legitimacije od c i. kr. poveljstva vojne Inke v Pultu. GDI399 %% LJnbiinne glavni kolodvor, samo osebni vlaki: S-OO zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. 8-05 dopoldne v Grosuplje -Kočevje;, Trebnje (St. Jan2), Novo mesto, (StraŽa- Toriire), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Kranj, Jesenice, Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnie, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 2*£1 ponoči v Grosuplje (Kočevje), Treb- n«e. Novo mesto, Bubnjarci. 10-OJ ponoči v Kranj, Jesenice, Trbiž. PRIHOD v L;nbliano glavni kolodvor, osebni vleki: 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-56 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja). 11*16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2*35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča;. 9-23 ponoči iz Novega mesta, (Straže-Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja (Kočevja). Kamniška železnica. GDEOĐ z državnega kolodvora v Kamnik z mešanimi vlaki 11-40 dopoldne in ob 7*15 zvečer. P&IH09 is Kamnika v LJubljano ob 6a42 zjutraj in ob 2*41 popoldne. Ckr. državno-žeieznisko ravnatelfstvo vTrstu. Avstrijska BROWN-BOVERI-WERKE D. D. Dunaj X., Gudninstrasse 187. Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Inženirska pisarna v Trstu, Riva Pescatori št. 20- Riva Pescatori št. 20. Miemotori in dimi vsake vrste. Mestne centrale, podeielne centrale, električne razsvetSjevalne naprave in naprave za prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rudnike in fužine, predilnice, tkalnice itd. fazni kompenzatorji, indukcijski urejevalci, brzourejevalci itd. električne železnice vsake vrste, — električne ii oprave za vse industrije in obrti, n Lastna podrutnice In zastopstva v Brnu, Crnovcih, Gradcu, Insbruku, Karlovih varih, Lincu, Moravski Ostravi, Mor. Sumbergu, Pulju, Pragi, Libercah, Sarajevu, Teplicah, Tridentu, Trstu, Atenah, Belgradu, Bukarešti, Sofiji. Za Galicijo in Bukovino: Elektricitetna deln. družba, prej Soholnicki & Wi8niewski, Lvov, S^owackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigte Elektricitats & Maschinenfabriks Aktiengesellschaft, Budapežta V., Merlćg u. 3. Ujpest pri Budapešti. 799 Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. .-: Živahna zvesa ■ Ameriko, s Delnioka ala vnica K 8.000.000. nakaiS. v Ameriko u akrodlttvL Knpaje ia prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke itd.) — Valnte In devize. — Prosaese mmmmmmj k vsost žreksajesm. ^= garsj—i vloge na nranUna kjitice ter na Ura ni tekoči racam. ™ Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. l^srtnlaavekBUcalMana^izsvvjvfa. Eskomptira: menice, devize ia fakture. — Zavarovanje vredn. papirjev proti kanal isaaU. — Revizija žrebanja srečk sroialscao. — Rombonrs-kroditL = Borzna narečna. — lakaso. ==