90,6 95,1 953 IO«
-	
(	
èùà>
mlečnakraljica
ze fen e do fine Slovenije
PRIJAVA DO 22. 3. 2010
www.mlekarna-celeia.si
ST. 20 - LETO 65 - CELJE, 12. 3. 2010 - CENA 1,25 EUR
»Hujšarji« začeli
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
garati
T A v •	1	•	1 • 1 • v	V*	V	"1 ••	1
Letošnja skupina, ki hujša s pomočjo nase akcije, skupaj tehta slabi dve toni. Na prvem srečanju so se namreč stehtali in izmerili, sedaj pa se začenja trdo delo.
Nevarni celjski jaški
Kraljevski nakup brez denarnice	_

Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje. tel. št: 03/426 80 00
Sobota, 20. marec, od 9. do 20. ure
Graviranje zgtojiih ščetk ^Egp®
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
IVANA STAMEJČIČ
UVODNIK
Teden D?
Začelo se je v ponedeljek. Vre-menarji so za Primorsko razglasili rdečo, najvišjo stopnjo ogroženosti zaradi burje z orkansko močjo, drugod po Sloveniji pa naj bi zapadlo toliko snega, kot se spodobi za pravo belo zimo in ne za marčevske dneve.
V torek sta ob stopnjevanju vremenske grožnje sledila še dva šoka. Vehementen nastop prvega med študenti, ki je v imenu študentske organizacije ljubljanske univerze zagotavljal, da so vsebine pogodb pač poslovna skrivnost, več kot 80 tisoč evrov, zapravljenih za svetovanje glede poslov, ki sploh ne bodo izvedeni, pa poslovna poteza. In to v času, ko veliko študentov res težko (pre)živi in svojega z več strani zlorabljenega študentskega dela sploh ne dobijo plačanega! Drugi je bil še hujši. Akcija kriminalistov po vsej državi, preiskave, pridržanje politikov, ugotavljanja, kaj korupcija je in kaj ni, omenjanje poslanske imunitete, ko naj bi te dobili z roko v vreči oziroma s 323 tisočaki v žepu... Prave meje med torkom in sredo ter tudi četrtkom tako sploh ni bilo. Odstop ministra Pogačnika, ki je v isti sapi zatrjeval, da je »čist«, sprenevedanje poslanca Jelinčiča, ki sicer z besedo ni zanikal vsebine prisluhov, se je pa čudil, kaj ga sploh sprašujejo, kdaj bi kako glasoval in (za)kaj bi koga podprl ali pa ne. Le vreme - kljub temu, da je po državi povzročilo precejšnje razdejanje - se je umaknilo na drugo, tretje mesto informativnih oddaj. Tudi za skupino opeharjenih gradbenih delavcev iz Kočevja po več kot enem tednu gladovne stavke prva noč na toplem, na hodnikih ministrstva za delo, in nato druga v bolniških posteljah sta minili brez posebnega pompa... Se še spomnite, da so se z ministrom Svetlikom srečali šele drugi dan, varuhinja človekovih(!) pravic Čebašek Travnikova pa je stoično komentirala, da je nekdo po telefonu o njihovem prihodu v Ljubljano res obvestil tudi njen urad.
Je tole res »teden D« slovenskega vsakdana? Bojim se, da ne, da je nekaj stvari le nekoliko bolj intenzivno in časovno strnjeno prišlo na plan. Da jih je še več! In če se podatki o tem, koliko škode je povzročila burja po Primorski, še zbirajo, bi bilo nemogoče oceniti, koliko dobrega bi prinesla vsej Sloveniji, če bi tudi v politiki zapihala tako močno.
Aja, da ne pozabim. Kar se mene tiče, mi je včeraj zaznamovala dan vest, da so v Mariboru študentje spet vzeli v roke lopate in starejšim pomagali pri čiščenju snega. Že v torek pa sem dala prav naši najstnici, ki ne verjame več v latinske pregovore, zlasti Nomen est omen je za v staro šaro. Je rekla, da se človeka ob rojstvu ne da bolj pozitivno »zaznamovati«, kot da živi kot Srečko Prijatelj .
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
	jgl		
			
Rimske terme brez medicinskega centra
Delničarji družbe Rimske terme so na sredini skupščini potrdili noveliran investicijski program oživitve zdravilišča. Vanj nista več vključeni gradnja Medico centra, vredna približno 15 milijonov evrov, niti obnova zdraviliškega parka (z izjemo manjšega dela pod centralnim objektom).
Brez tega dvojega vrednost projekta oživitve term sicer ostaja pod 50 milijoni evrov, pri čemer vse bolj kaže, da je imel Drago Zupan iz CI za oživitev zdravilišča prav, ko je javno opozarjal, da bi uresničitev naložbenega načrta Rimskih term (z medicinskim centrom in s parkom) vsaj za 20 milijonov evrov presegla uradno potrjeno vrednost naložbe.
V Rimskih termah nameravajo drag medicinski center nadomestiti s povečanjem hotelskih namestitvenih kapacitet. To po mnenju Zupana ni dobro, »kajti izločitev medicinskega centra bo po mojih ocenah precej vplivala na zmanjšanje konkurenčnosti zdravilišča v Rimskih Toplicah na domačem in tujem trgu. Je pa to v danih razmerah verjetno edina rešitev za nadaljevanje projekta«.
Nespremenjena ostajata turistični in zdraviliški program s hotelskimi namestitvami, z
V Rimskih Toplicah pospešeno gradijo centralni objekt, v katerem ne bo Medico centra.
wellness, s fitnes in z lepotnim centrom ter s seminarskimi dvoranami. Kot navajajo v Rimskih termah, investicijska vrednost vključuje tudi izgradnjo dodatnih sto parkirnih mest za zaposlene in dnevne obiskovalce ter ureditev parka v območju pod centralnim objektom do magistralne ceste. Za obnovo ostalega dela parka se bo družba prijavljala na državne razpise v te namene in izvajala obnovo postopno ter skladno
z na ta način pridobljenimi sredstvi.
Prenovljeni investicijski načrt predvideva tudi dokapita-lizacijo Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov, o čemer naj bi družbeniki odločali na naslednji skupščini. Sicer pa je dokončanje Rimskih term v veliki meri odvisno od 20 milijonov evrov vrednega kredita, ki še vedno visi v zraku. Kako bodo terme zaključile finančno konstrukcijo, če kredita ne bo, ni znano, je pa ja-
sno, da dodatnih sredstev ni mogoče pričakovati od države. »Vlada RS sicer podpira dokončanje investicije v revitalizacijo Zdravilišča Rimske Toplice v skladu z doslej sprejetimi sklepi vlade, vendar pri zaključevanju finančne konstrukcije ni mogoče pričakovati dodatnih sredstev državnega proračuna,« pravijo v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Ukleščene iz vozil reševali gasilci
Sneg tik pred pomladjo povzročal številne nesreče in zdrse s cest
Na Celjskem je v sredo zapadlo od 10 do 40 centimetrov snega, največ v višjih legah. Zaradi slabih voznih razmer se je zgodilo tudi več prometnih nesreč. Je pa sneženje prineslo kar nekaj težav.
»Na Planini pri Sevnici in Rogli je prihajalo do zametov, klanec Pečica na cesti Poljča-ne-Podplata je bil za težja vozila dlje časa zaprt, enako tudi prelaz Črnivec na cesti Kam-nik-Gornji Grad,« je včeraj razlagal vodja zimske službe pri VOC Matjaž Kapitler. Zatem ko smo se že skoraj navadili na pomladno vreme, so morali na teren spet vsi delavci zimske dežurne službe. »To je okoli 150 ljudi, med drugim cestarji, ogledniki, strojniki, mehaniki ... Na cestah je bilo okoli 110 vozil, od najtežjih do traktorčkov, ki jih uporabljamo za čiščenje mesta,« še dodaja Kapitler.
V sredo se je v času sneženja zgodilo več kot 28 prometnih nesreč. V Letušu sta trčili dve vozili, tri osebe so bile poškodovane. Enegapoškodovan-ca so morali iz zvite pločevine reševati gasilci. Podobno tudi na Cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju, kjer sta prav tako trčila dva voznika, enega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Do čelnega trčenja med osebnim in tovornim vozilom pa je prišlo v Prožinski vasi, kjer je voznik osebnega vozila ostal ukleščen v vozilu, kar
Zime očitno še ne bo konec.
je prav tako pomenilo nujno posredovanje gasilcev. Ti so morali s tehničnim posegom rezati zvito pločevino še v Gorici pri Šmartnem, kjer so rešili poškodovanca v trčenju dveh vozil. V Nazarjah, Vezov-ju in Ločah pa so vozila zdrsnila s ceste, verjetno pa je zdrsov bilo še več, vendar vseh nesreč vozniki niso prijavljali policiji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
»Vsi so si preveč nagrebli!«
Zakaj so gradbinci v težavah? Le zaradi recesije? - Veriga posojil za pokritje »starih grehov«
Na Celjskem imata dva gradbinca že nekaj časa velike težave. Gospodarska situacija res ni rožnata, a glede na to, da niso v težavah prav vsa gradbena podjetja v državi, najbrž za vse ne moremo kriviti zgolj recesije. Podobno meni tudi dr. Vladimir Korun, ki je bil do leta 2008 predsednik nadzornega sveta Vegrada.
»Nekaj težav je povsem objektivne narave, nekaj pa je težav v hiši,« pravi nekdanji prvi nadzornik Vegrada Vladimir Korun. Kot pravi, je bilo leta 2008, ko je še sam bil nadzornik, drugače. Po njegovem je del krivde na kreditnih razmerjih, ki so zelo na majavih tleh. »Če poenostavim in poskušam prikazati s primerom iz običajnega življenja, bi rekel takole.
V moji službi se spomnim kurirčka, ki si je kljub temu, da je imel dobro plačo, kar naprej od sodelavcev sposojal denar. In če je rekel, da ti bo denar vrnil jutri, je to tudi storil. A kako? Šel je do drugega sodelavca ter mu dejal, da mora meni vrniti ... Podobno je tukaj. Dobiš projekt in z njim letiš na banko po kredit ali si izboriš avans. Z njim pokriješ >stare grehe<. Pač po sistemu pomembnosti. Predvidevam, da gre za podobne primere v celi gradbeni panogi, ne le v Vegradu. Drugače si zgodbe ne znam predstavljati.«
Čemu skupščine?
Kako proste roke je Korun kot predsednik nadzornega sveta sploh imel, glede na to, da je lastnik Vegrada znan? »Lastninski vpliv nas seveda ne sme presenečati. Družbi vlada družba pooblaščenka, ampak več kot polovična solastnica te je Hilda Tovšak. Žal si s tem nisem želel razbijati glave. Prva leta sem še hodil na skupščine. A žal >gostilniške deba-te< trajajo dlje kot takšne skupščine. Na njih bi morali prečesati stvari, cilj skupščin pa je bil le ugotovitev, koliko predstavnikov kapitala je prisotnih in če imajo večino. Ustvarilo se je mnenje, da to, kar se dogaja na skupščinah, lahko zanima le delničarje, javnosti pa ne.«
Kot nam je pred dnevi povedal drug vir, ki ne želi biti imenovan, naj bi za velike težave gradbincev ne bila kriva le preveč »požrešna« direktorica. Na precej veliki nogi po besedah našega vira živi tudi eden od Vegradovih direktorjev. Njegovo »filmsko« življenje tako obsega tudi dopuste v Dubaju, kjer je treba za
Vladimir Korun (Foto: GrupA)
eno prenočitev plačati več tisoč evrov. »Vsi so si preveč nagrebli,« dodaja ta vir.
V to, kako bogata je ali ni glavna ženska Vegrada ali njeni direktorji, se Korun ni želel spuščati. »Ne vem, na kako veliki nogi živi glavna direktorica. Vem, da njena hiša ni ravno razkošna. Res pa je tudi, da pametni denarja nimajo v Sloveniji, temveč ga nalagajo drugje.«
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Gradisu brez
■ V I	V	VII I ■
plač le se rezijski delavci
Gradbeni delavci Gradisa, ki so najtežje čakali januarsko plačo, so jo v sredo prejeli. Že naslednji dan so se vsi vrnili na gradbišča. Zdaj po naših podatkih na plačo še čakajo režijski delavci.
V sredo so delavci, vse do skupinovodij, plače dobili. Brez njih pa ostajajo vodje gradbišč, režijski in vodstveni delavci ter zaposleni v hče-
rinskih podjetjih Gradis gradnje ter Gradis hiše. Vsaj delavcem, ki delajo na gradbiščih, bodo plačo poskušali zagotoviti danes, ostalim pa naj-
kasneje v ponedeljek. Gre za informacije, ki smo jih dobili od zaposlenih in ne od uprave podjetja, saj vodilnih včeraj ni bilo mogoče priklicati.
Po naših informacijah naj bi se danes, če plač ne bodo prejeli, »zbunili« režijski delavci. »Krizni« sestanek bodo imeli točno opoldne. RP, foto: GrupA (arhiv NT)
Vse več pomoči potrebnih
V Gradisu so januarske plače dobili vsaj delavci z gradbišč.
Da bi polepšali velikonočne praznike družinam, ki jih je kriza najbolj prizadela, je Škofijska karitas Celje v teh dneh začela razdeljevati pakete hrane med 1.987 družin, skupno za 5.597 družinskih članov. Lani so jih razdelili 423, kar pomeni, da število pomoči potrebnih strmo narašča. Prav tako bodo v tem tednu končali z razvozom prvega dela - 70 ton - hrane iz intervencijskih zalog ES.
Kot opažajo v Škofijski karitas Celje, se je število pomoči potrebnih lani v primerjavi z letom 2008 povečalo za trikrat. Na srečo pa raste tudi Karitasova mreža
prostovoljcev, pravi generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat: »Tako nas je zdaj v župnijskih karitas, ki so prisotne v 75 župnijah, že 837 sodelavk in sodelavcev, ki se trudimo, da bi res poiskali tiste ljudi, ki sami ne pridejo po pomoč, a so pomoči morda še bolj potrebni kot tisti, ki jo poiščejo.«
Na škofijski karitas tudi opažajo, da so med tistimi, ki potrebujejo pomoč, predvsem družine. »Vedno več se na nas obračajo tudi upokojenci s prenizkimi pokojninami za normalno preživetje. Čedalje pogosteje po pomoč prihajajo tudi ljudje, ki sicer še imajo zaposlitev, a s
svojimi dohodki ne uspejo pokriti vseh stroškov, ker so bodisi zakreditirani bodisi imajo kakšne druge dolgove, ki jih enostavno ne zmorejo poravnati s svojo nizko plačo,« pravi Pirnat.
Sicer so družinam v stiski v okviru mreže Karitas v celjski škofiji na voljo tudi druge oblike pomoči, kot so paketi potrebščin za nego dojenčka, pomoč pri plačilu položnic za nujne življenjske stroške, pomoč v oblačilih in obutvi, izposoja me-dicinsko-tehničnih pripomočkov za nego bolnih, brezplačna delitev kruha vsak petek v Celju ter izredni paketi hrane in higienskih pripomočkov za družine v trenutni težji stiski.
BA
Sindikalist Srečko Čater odhaja v pokoj
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Celje izbira novega sekretarja. To funkcijo je skoraj pet let opravljal Srečko Čater. Na novem razpisu, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov, ni sodeloval, ker se bo upokojil.
»Če dosežeš pogoje za upokojitev prej kot po izteku mandata, po našem pravilniku ne moreš kandidirati. Razen, če bi se zavezal, da bom to delo opravljal še pet let,« razlaga Srečko Čater. »Ker po moji oceni moje zdravstveno stanje teh pritiskov brez škode na prenese več, sem se
odločil, da se bom, ko izpolnim pogoje, prihodnji mesec upokojil.«
Še vedno pa bo obdržal funkcijo predsednika sindikata Kmetijske in živilske industrije, ki jo prostovoljno opravlja že 2l let. Tukaj namerava narediti še konkretnejše korake v dobro živil-cev. »Razmišljamo o imenovanju posebnega ombutsma-na, ki bo skrbel, da trgovci živilcev ne bodo mogli tako izžemati kot doslej. Angleži to že imajo, tako da ne odkrivamo tople vode. >Bojler< je že na steni.« RP, foto: GrupA (arhiv NT)
Srečko Čater se bo zdaj vrnil k svojemu hobiju. Gojil bo barvaste kanarčke.
4
GOSPODARSTVO

cetis
Šokantne podrobnosti Biva hiš
Nekdanji direktor podjetja Biva hiše Peter Golob je v začetku tedna upnikom in medijem posredoval poseben dopis. V spremni besedi je zapisal, da bo razkril šokantne podrobnosti v zvezi z Biva hišami, ki so od tega meseca v stečaju, pri čemer bo zbudil zanimanje za poročanje o pozitivnih vlaganjih. Resnici na ljubo, res nas je šokiral. A drugače, kot je napovedal.
Peter Golob, ki je obenem tudi predstavnik največjega lastnika Biva hiš, je svoj dopis začel z besedami, da mora naslovnike glede na javno spodbujanje zavisti, sovraštva in nerealnih pričakovanj s strani neodgovornih novinarjev, nekaterih bivših zaposlenih in dobaviteljev obvestiti o sledečem: da se lahko družbeniki do 17. marca pritožijo na odločitev sodišča o stečaju ter da lahko upniki še vedno spremenijo svoje terjatve v lastniški delež. Le tako obstaja verjetnost, da bodo poplačani in le tako bodo zagotovili obstoj druž-
be. Če se s tem ne strinjajo, jim znova ponuja možnost, da svoje terjatve ponudijo v odkup. In sicer z 80-odstotnim diskontom, ki bo poravnan v roku enega leta.
Kaj si o vsem tem misli stečajni upravitelj Tone Kozelj? »Ravno danes imava znova sestanek. Pa sem misli, da sva se v ponedeljek vse lepo zmenila. Sicer lahko počne, kar hoče, a ne z logotipom podjetja Biva hiše ter s podpisom, da je direktor Biva hiš,« je včeraj povedal Kozelj.
Po tem dopisu je le še bolj očitno to, da se nekdo krčevito oklepa podjetja le zato, da
Golob je v poslanem obvestilu prvič javno negativno predstavil nekdanjega večinskega lastnika Uniorja. »Velika verjetnost je, da bo nepremičnine iz stečajne mase kupil nekdo, ki ne bo želel izvajati proizvodne dejavnosti! Selitev proizvodnje in gradnja naselja na parcelah Bive sta bili načrtovani že s strani družbe Unior in Ar-bona oziroma prejšnjega direktorja,« je zapisal Golob.
Kakšna bo usoda hčerinskega podjetja Biva pro na tej lokaciji, glede na to, da posluje v obratih Biva hiš, Tone Kozelj še ni znal povedati, saj kot pravi pogodbe, s katero so bila sredstva Biva hiš prenesena na večinsko lastnico Lesne gradnje, še ni videl. Vsekakor, dodaja, pogodb ne moreš »presekati« kar čez noč. Nekdanji delavci Biva hiš, ki so sprejeli delo v Bivi pro, so zaradi pomanjkanja dela že skoraj en mesec na čakanju, februarja pa so dobili le del januarske plače.
preteče eno leto, menijo naši viri. Po tem roku namreč nihče ne bi več mogel izpodbijati sumljivih pravnih poslov, ki so bili v tem podjetju izpeljani. Z dopisom dokazuje tudi, da mu kot direktorju in odgovornemu za vodenje podjetja niso jasni niti osnovni postopki v primerih insolventnosti. Ter da najbrž držijo govorice o njegovi izobrazbi. A ta sploh ne bi bila pomembna, če bi človek znal voditi podjetje.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT)
Peter Golob je medijem in upnikom v imenu Biva hiš poslal obvestilo. Po začetku stečaja te pravice kot direktor nima več.
»Vsake tri mesece spuščamo ventile«
Emo Orodjarna s projekti že v letu 2020 - Ko ti gre dobro, zategni
Emo Orodjarna je po pripovedovanjih podjetnikov eno redkih podjetij, ki je v teh časih prišlo do sredstev Slovenske investicijske banke. Ta ji je pred kratkim odobrila 7,65 milijona evrov kredita po zelo ugodni obrestni meri, ki ga mora vrniti v 12 letih. Z njim bo orodjarna dokončala že začete projekte, ki ji bodo do leta 2020 zagotavljali ustrezno konkurenčnost na tujih trgih.
Emo Orodjarna je posebna tudi v tem, da je lani kljub izredno močni recesiji, sploh v avtomobilski panogi, rasla. »Menda smo res poseben primer. Mislim, da nas krepi predvsem enotnost, soglasje, sožitje v podjetju, da smo vsi kot eno in se vsi borimo za čim večji prihodek. V našo konkurenčnost permanentno vlagamo in se odrekamo tako pri osebnih dohodkih kot pri vseh ostalih stvareh. Ko nam gre najbolje, takrat največ vlagamo, in to se nam obrestuje v kriznih obdobjih. Ko pride krizno obdobje, pa spet veliko vlagamo, da bi iz krize izšli čim boljši,« je povedal direktor orodjarne mag. Stanko Stepišnik.
Torej je skrivnost uspeha v tem, da ko ti gre dobro, ne daš vse v plače in dividende?
Mislim, da. Čeprav je to zelo težko, ker je takrat, ko ti gre dobro in ko želijo vsi od tebe nekaj imeti, težko zategniti pas. To lahko naredi le močan, zdrav tim, ki verjame in zaupa, da bo tisto, čemur se odreka, dobro naložena prihodnost.
Ste eden redkih, ki ste prišli do sredstev SID banke. Za kakšen projekt pravzaprav gre?
Že več let delamo na raznih projektih. Zdaj smo se na zadnji razpis prijavili v okviru avtomobilskega grozda, katerega soustanovitelji smo (smo tudi soustanovitelji orodjarskega grozda). Veliko vlagamo vanje, predvsem s posredovanjem svojega znanja drugim. Zato imamo včasih malo sreče, da nam v okviru takšnih združenj uspe dobiti tudi kakšen projekt. Tale projekt, ki smo ga poimenovali kar konkurenčnost, je krovni projekt za 25 malih projektov, ki jih izvajamo v podjetju, vsi pa imajo en predznak - pripraviti se za konkurenčno sposobnost leta 2020.
Kaj vse zajema teh 25 projektov? Rešitve ne zgolj za avtomobilsko industrijo, tudi za letalsko?
Stanko Stepišnik
Naša dejavnost je orodjarstvo, in to na najvišji tehnološki ravni. To pomeni, da vlagamo predvsem v znanje, tehnologijo in delovna sredstva v vseh segmentih, kjer je to potrebno. Na primer: zdaj veliko vlagamo v parametrično konstruiranje, asociativno parametrično konstruiranje, to so nadgradnje tridimenzionalnega, prostorskega konstruiranja. Precej projektov poteka tudi v proizvodnji. Mi smo se v šoli učili še o tehnologijah z odvzemanjem delcev, struženju, re-skanju. Zdaj v ospredje prehaja tehnologija z dodajanjem delcev, to so pa laserske teh-
Emo Orodjarna večino izdelkov izvozi, glavni kupci za orodja pa so največji evropski in svetovni avtomobilski proizvajalci in njihovi sistemski dobavitelji: BMW, Audi, VW, Porsche, Renault, Magna, Bente-ler, Gedia, KWD, Karmann, Laple ...
nologije. Pri nas je odprtih precej takšnih projektov, v katerih delajo domači raziskovalci. Od 167 zaposlenih imamo v razisko-valno-razvojni skupini 25 raziskovalcev, štiri magistre in štiri bodoče doktorje znanosti, torej mlade raziskovalce, ki delajo na teh projektih doktorat.
Tudi letos boste dodatno zaposlovali. Tudi na račun prejetega kredita?
Kredit je namenjen razvoju, ta pa pomeni nakup nove tehnološke opreme (nekaj smo je že kupili, zato bomo s tem kreditom poplačali prejšnje, neugodne), novega znanja ter informacij sko-komunikacijske tehnologije. Pri nas je vse v elektronski obliki, papirja skorajda ni več. Je pa zato potreben izurjen kader. Lani smo zaposlili 18 novih sodelavcev, letos že šest, do konca leta jih nameravamo zaposliti še 11. Gre predvsem za visoko strokoven kader.
Imate težave pri iskanju kadrov?
Precej smo vlagali v iniciativo, da se v Celju naredi višja strokovna šola za strojništvo. S tem imamo prednost, da študente vzamemo na prakso ter izberemo najboljše. To se mi zdi tudi prav, da nekdo, ki vlaga, dobi prednost. Težave pa imamo pri pridobivanju kadrov s poklicno izobrazbo. Pri nas imamo zato zaposlenih kar nekaj ljudi iz bivše skupne države, ker orodjarja pri nas praktično ne najdeš več.
Kakšno je bilo lansko leto?
Predlani so prihodki znašali 5,8 milijona evrov, lani 8,6 milijona evrov. Dobiček je približno enak, od 30 do 50 tisoč evrov. Številke niti niso pomembne, vsaj kvantitativne ne. Bolj so pomembne kvalitativne številke, torej zadovoljstvo zaposlenih, zadržanje mladih na delovnih mestih, motivacija v različnih smereh, usposabljanja in izobraževanja v tujini in delo na najnovejših tehnologijah. Vsaka tri leta zamenjamo računalniške programe, to so novi izzivi za mlade. Monotono delo ljudi ubija. Vsako leto gremo z avtobusom na strokovno izobraževanje, in to z družinami. Dvakrat imamo piknik, novoletno zabavo. Po domače rečeno vsake tri mesece »spuščamo ventile«. Osebni dohodki ne izstopajo, niso zelo visoki. Si pa lahko na račun svoje uspešnosti zaposleni pridobijo 30 odstotkov višjo plačo, do 40 odstotkov se lahko izboljša na račun uspešnosti podjetja.
Kako kaže leto 2010?
Za prvo polovico leta smo se dobro pripravili, zdaj polnimo drugo polovico. Tržišče je kruto, na našem področju bijemo oster boj predvsem s Korejci, z Indijci. Mislim, da z dovolj znanja in investicijami, dobivamo prednost pri izdelavi bolj zahtevnih orodij za avtomobilsko, letalsko industrijo, pa tudi belo tehniko.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (arhiv NT)
Cetis rešuje črno celino
Cetis, ki ga je v ponedeljek obiskal tudi zunanji minister Samuel Žbogar, za domači trg izdeluje 150 različnih dokumentov oziroma obrazcev z zaščitami.
Dobro znan je še na trgih nekdanje Jugoslavije, afriškem trgu, v manjšem obsegu tudi na azijskem in bližnjevzhodnem trgu ter v Južni Ameriki. Trenutno je zelo aktiven na afriškem trgu, kjer se sicer sooča s pomanjkljivo infrastrukturo, saj natančnih evidenc prebivalstva ni, otežen je dostop do in-štitucij, elektronskih povezav. Cetis jim kot rešitev ponuja mobilne enote za izvedbo popisa prebivalstva, izdaje potnih listin, vzpostavljanja registra prebivalstva ali drugih registrov.
RP
Bisol
nadgrajuje
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol vzpostavlja prodajno-ser-visno mrežo za gradnjo in vzdrževanje sončnih elektrarn.
Menijo, da bodo z mrežo strokovno usposobljenih projektantov in monterjev, s potrebnim vzdrževanjem elektrarn, z njihovim nadzorom in monitoringom še dodatno okrepili zaupanje v panogo, ki se v Evropi bliskovito hitro razvija. Sončne elektrarne so zaradi zagotovljenih odkupnih cen za 15 let in sonca kot neusahljivega vira energije ena najbolj varnih in zanesljivih naložb, dodajajo v Bisolu.	RP
www.novitednik.com
Vrtoglavi zneski za odvoz smeti
Nekatere Celjane so v tem mesecu presenetile tudi do štirikrat višje položnice za odvoz smeti, kot so jih bili vajeni doslej. Če je na primer štiričlanska družina iz Čopove ulice prej plačevala 11 evrov, bi morala po novem kar 40 evrov. Razlog, da so nekateri uporabniki prejeli tako vrtoglave položnice, tiči v spremenjenem načinu obračuna storitev ravnanja z odpadki, pravijo v Simbiu.
Do zdaj sta bila namreč draturo stanovanja ali glede možna dva načina obračuna- na število oseb v gospodinjs-vanja storitve - glede na kva- tvu. Odločitev za izbiro nači-
Nekatere Celjane so v tem mesecu presenetile tudi do štirikrat višje položnice za odvoz smeti, kot so jih bili vajeni doslej. V Simbiu obljubljajo, da bodo zneske popravili.
O očitkih ni bilo
Iz gozdne divjine v ptičji hotel
Sečnja dreves v mestnem gozdu pod Anskim vrhom in spravilo lesa s konji skrbi nekatere občane
Člani sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik so se na sredini seji seznanili z zaključnim računom poslovanja bolnišnice in sprejeli finančni načrt za letošnje leto. O očitkih zoper nekdanjo direktorico Vesno Novak, dr. med., spec. psihiatrije, na seji niso govorili.
Poleg pregleda in načrtov, povezanih s finančnim poslovanjem bolnišnice, je bilo pričakovati, da bodo na seji med drugim predstavili poročilo, povezano z domnevnimi nepravilnostmi pri poslovanju nekdanje direktorice bolnišnice Vesne Novak. Toda na ugotovitve o domnevnih kršitvah Novakove, ki naj bi jih ugotovila komisija za upravni nadzor konec prejšnjega leta, bo treba počakati do konca meseca. Takrat naj bi se iztekel rok, ko bodo člani sveta zavoda z ugotovitvami seznanili ministrs-
tvo za zdravje. Kot je znano, je komisija pozvala k razrešitvi direktorice. Novakova je z mesta direktorice odstopila pred dvema mesecema. Vršilec dolžnosti je za leto dni postal nekdanji direktor bolnišnice Danijel Lajlar, dr. med., spec. psihiatrije. »Najpomembneje je, da uspešno
Smrekarjeva 1, Celje
na obračuna je bila prepuščena upravljavcem, ki so se v preteklosti večinoma odločali za obračun storitev glede na površino stanovanja, pojasnjujejo v Simbiu. Po sprejetju novega Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, ki je začel veljati s 1. decembrom lani, pa morajo pri razdelitvi stroškov odvoza smeti upoštevati število uporabnikov posameznih enot. V Simbiu pravijo, da so jim upravljavci za nekatere objekte že sporočili število oseb (od nekaterih pa podatke še čakajo, op. p.) in da v večini primerov pri spremenjenem obračunu ni prišlo do večjih odstopanj. Ponekod, kjer v bloku živi zelo majhno število ljudi, zabojniki pa so nesorazmerno veliki v primerjavi s količino proizvedenih odpadkov, pa so lahko zneski občutno višji (primeri Čopova ulica 25 ter Milčinske-ga 3 in 4, op. p).
V Simbiu z upravljavci blokov že preverjajo nastala odstopanja in bodo predlagali tudi ustrezno rešitev: bodisi bodo zmanjšali število odvozov odpadkov ali volumen zabojnikov. Zneske na položnicah za februar, ki so jih prejeli stanovalci Čopove ulice 25 ter Milčinske-ga 3 in 4, pa bodo popravili, obljubljajo v Simbiu, pri čemer uporabnikom na omenjenih naslovih sporočajo, naj prejetih položnic ne plačajo, saj bodo kmalu dobili nove s popravljenimi cenami.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
govora
spravimo pod streho poslovanje bolnišnice in sprejmemo načrte za naprej. Glede navedenih očitkov bomo poročilo izdelali na podlagi mnenja izvedenca in ga predvidoma konec meseca posredovali ministru,« pojasnjuje Lajlar.
MJ
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Celjska krajevna enota Zavoda za gozdove izvaja v mestnem gozdu pod Anskim vrhom zimsko sanitarno in negovalno sečnjo dreves, kar je zmotilo eno od občank. Prepričana je namreč, da je sečnja pretirana oziroma da ne sekajo le obolelih in suhih dreves, ampak tudi zdrava. Smilijo pa se ji tudi konji, ki »težak tovor požaganih debel nosijo na svojih plečih po strmem, razmočenem, blatnem pobočju, v zimskim razmerah po snegu in ledu«. Po odgovore, kaj se v mestnem gozdu pod Anskim vrhom dogaja, smo se obrnili na omenjeno enoto Zavoda za gozdove, ki z mestnim gozdom upravlja.
Kot je pojasnil vodja enote Robert Hostnik, s sanitarnim in negovalnim posekom pod Anskim vrhom nadaljujejo osnovno urejanje mestnega gozda na tem območju. »Podobni poseki predvsem suhih, poškodovanih, obolelih in nevarnih dreves so na drugih območjih Anskega vrha potekali že v letih 2000 in 2006, na območju Miklavškega hriba pa leta 2007. S temi gozdovi se namreč ni redno gospodarilo več desetletij, v omenjenem gozdu pod Anskim vrhom več kot 30 let. Posek, ki se trenutno izvaja, predstavlja odstranjevanje velikega števila suhih, poškodovanih
in nevitalnih dreves, ki so moteča predvsem z estetskega vidika. Poleg tega se izvaja tudi negovalni posek oz. >izbiral-no redčenje<, s katerim izbranim vitalnim drevesom odstranjujemo posamezna konkurenčna drevesa v njihovem rastnem prostoru. S tem izbranim drevesom dolgoročno omogočamo boljše pogoje za rast in nadaljnji razvoj, posledično pa tudi bolj vitalne gozdne sestoje. Pomemben del pri izvajanju sanitarnega poseka v mestnem gozdu je tudi odstranjevanje nevarnih ali potenicialno nevarnih dreves v ožjih pasovih ob sprehajalnih poteh, katerega namen je zagotavljanje varnosti obiskovalcem gozda,« pojasnjuje Hostnik.
Ohranjajo tudi suho drevje
Vendar vseh suhih in starih dreves ne bodo odstranili, pravi Hostnik, saj so ta za delovanje gozdnega ekosistema izjemno pomembna. »Te usmeritve so opredeljene na osnovi raziskav razvojne dinamike pragozdnih ostankov v Sloveniji. Pozoren obiskovalec bo tako v mestnem gozdu opazil veliko debelih suhih ali odmirajočih dreves z dupli oziroma ptičjimi hoteli<, kot jih imenujemo. Poleg tega smo v mestnem gozdu na območju Karlovega jarka nad Partizansko cesto že
pred desetletjem izločili posebno gozdno površino, označeno kot >gozdna divjina<, kamor ne posegamo in kjer gozdne sestoje prepuščamo naravnemu razvoju,« pravi Robert Hostnik.
Očitke občanke, da je »večina sečnje plod čiste ekonomske računice«, Hostnik zavrača: »Ekonomski vidik je pri gospodarjenju z mestnim gozdom zaradi povečanih stroškov prilagojene sečnje in spravila manj izrazit. Še posebno na slabo dostopnih terenih, kjer je spravilo lesa s konji zaradi minimalnih poškodb gozdnih tal in dreves (kljub temu, da je še enkrat dražje od običajnega spravila lesa s traktorjem) najustreznejša rešitev. Strošek poseka in spravila predstavlja v tem primeru vsaj tri četrtine vrednosti lesa, ki je zaradi slabše kakovosti že tako nizka. Prihodek, ki ga Mestna občina Celje pridobi s prodajo lesa, se sicer namenja za vzdrževanje gozdnih poti, varovalnih ograj, kažipotov in druge opreme v mestnem gozdu.« Kar se tiče spravila lesa s konji, pa Robert Hostnik pravi, da so konji tega dela vajeni, saj »gre za zelo izkušenega izvajalca del, ki je izjemen poznavalec konj in se s tem delom poklicno ukvarja že več kot tri desetletja«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: RH
nje pa so kupci v povprečju odšteli 68 tisoč evrov. Kot pričakuje direktor Kapitola Janko Parfant, se bo dobra prodaja stanovanj v letu 2010 nadaljevala. Tudi zato, ker so nekatere banke že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih letih. V družbi Kapitol nepremičnine si želijo, da bi presegli znesek prodanih stanovanj iz leta 2009, ki je znašal 4 milijone evrov.
RP
Okrevanje na trgu nepremičnin
Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije so se cene rabljenih stanovanj konec lanskega leta po drugem četrtletju leta 2008 znova dvignile. Konec lanskega leta so na ravni države zabeležili skoraj dvakrat toliko prodaj kot v začetku leta 2009.
V družbi Kapitol nepremič- ne. Leta 2008 je bila povpreč-nine po prvih dveh mesecih na cena rabljenega stanova-letošnjega leta ugotavljajo, da nja 1.100 evrov za kvadratni se trend rasti prodaje letos na- meter, letos pa se je ta dvigni-daljuje, dvignile so se tudi ce- la na 1.150 evrov, za stanova. marec 2010 -
;fcri>a s plinom in toploto
JI
"ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Otroke ni dovolj imeti rad, moraš jih spoštovati in upoštevati
Otroška zobozdravnica prim. Marta Križ-nar Škapin: »Želela sem samo priti na cilj.«
»Še tekam, a ne več toliko. Moj vrhunec je bil pravi maraton v Grčiji. Tega je 15 let. Zdaj ga ne bi več naredila. Še vedno pa dostojno opravim teke v Ljubljani, Luciji, Murski Soboti ...«
Prim. Marta Križnar Škapin, dr. dent. med., je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva. Okroglih 40 let je delala v celjskem zdravstvenem domu, kjer je bila zadnja tri leta predstojnica zobozdravstva. V letih 1982 do 2002 je bila predsednica Sekcije pedontologov pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ta mesec se je upokojila, vendar ostaja aktivna v stroki, ki ji je posvetila življenje, in v Celju, kjer je tudi mestna svetnica. Nikoli ji ni bilo žal, da sta s soprogom Rudijem prišla v Celje: »V Celju mi je bilo neizmerno lepo. V stroki sem dosegla vse, kar je bilo mogoče. Nikoli me ni nihče oviral,« pravi.
Njena neverjetna energija se vedno znova obnavlja v naravi, med tekom, med drugimi ljudmi, predvsem pa v družini, v družbi dveh hčera in štirih vnukov, starih od 6 do 17 let: »Neizmerno sem hvaležna, da sem imela vnučke tako postopno. Sem gospa v letih in se ukvarjam z majhnimi otroki. Lahko bi se zgodilo, da jih ne bi več dobro razumela. Vnučki so mi pomagali, da sem bila vedno na tekočem,« poveže svoje življenje s svojim delom. Saj med njima ni ločnice.
V Celje je prišla iz Postojne. »Tam sem tri leta delala v polivalentni ambulanti in spoznala, kateri del stomatologije je smiseln in tudi najlepši,« se spominja.
To je delo z otroki?
Seveda. Ko sem prišla v Celje, so me vprašali, zakaj otroško zobozdravstvo. Ja, ne vem, je to kaj narobe? Niso razumeli, da nekoga privlači. A je tako preprosto: nekje začneš, vzgajaš in čez nekaj časa imaš rezultat. Rezultat ni kmalu, ampak je toliko lepši. Je pa res, da moraš biti za delo z otroki tudi nekoliko pedagoga. Otroke ni dovolj imeti rad, moraš jih spoštovati in upoštevati. Razumeti jih moraš in hkrati spoštovati in upoštevati starše. To ni lahko, je pa lepo.
Prva srečanja z zobozdravnikom so izredno pomembna.
Zato smo leta 1991 v Celju uvedli svetovanja v prvem letu starosti, ko se da navade še spremeniti. Dosegli smo lepe rezultate in jih tudi predstavili, a se to marsikje v Sloveniji še vedno ni prijelo. Preprosto zato, ker je to delo zelo utrujajoče. Ni ga mogoče početi rutinsko in naenkrat poklicati pet staršev in pet otrok in jim nekaj povedati. Z vsakim posebej se je treba pogovarjati, ker je vsak otrok osebnost zase, vsak starš je
osebnost zase in vedno je treba presoditi, kaj je zanje najbolj primerno.
Staršem torej svetujete, da otroka pripeljejo k otroškemu zobozdravniku, preden so potrebni kakršni koli posegi na zobeh.
Seveda. Če so prišli šele takrat, ko je bilo potrebno zdravljenje, sem bila vedno malo žalostna. Pogovorila sem se s starši in jim povedala, da zdaj pa res rabim njihovo pomoč. Naredili smo načrt zdravljenja in starši so se skoraj vedno izkazali kot dobri pomočniki. Mislim, da je bilo najbolj pomembno to, da jim nisem vzbujala občutka krivde. Moje načelo je vedno bilo: tudi če je že nekaj narobe z zobmi, vedno se še da od nekje začeti, delati načrtno in priti na cilj. Vedno sem vztrajala, da morajo biti starši ob otroku, da mi morajo pomagati, morajo biti seznanjeni, kaj bomo delali, in gledajo naj, kako se otrok obnaša in kako se mora zobozdravnik truditi. Navadno so po prvem obisku starši vedno rekli: »Živce pa imate!«
Celjsko območje že dolga leta sodeluje v tekmovanju za čiste zobe.
Pri tem spremljanju čistosti zob v osnovnih šolah smo od vsega začetka. Zdaj so že vse šole vključene, ampak na prostovoljni podlagi. Tekmovanje se je dobro prijelo in je tudi znaten pris-
pevek k boljši obveščenosti, da je treba za zobe skrbeti. Tudi z zdravo prehrano.
Ob vsej tej skrbi: ali so rezultati?
So, zagotovo. Od leta 1970 so bili vsako leto boljši, zadnja leta je nastopila stagnacija. Napočil je čas, da se tudi v preventivi nekaj spremeni. Kar je bilo dobro pred tremi desetletji, danes ni več. Bistveno več časa je treba posvetiti rizičnim skupinam. Otrokom, ki bolj obolevajo za zobnimi boleznimi, ki jih doma ne vzpodbujajo k higieni, ki nimajo možnosti zdrave prehrane, ki imajo določena sistemska obolenja. Sem sodijo tudi posebne sku-
pine otrok, kot so na primer učenci šole s prilagojenim programom ali otroci v zavodih.
Pomagate lahko tudi tem otrokom.
Bolj smo jim lahko pomagali pred leti, ko še ni bilo opredelitve pri zobozdravniku. Opredelitev pri otroškem zobozdravniku ni naredila ničesar dobrega. Nasprotno. Pri določenih skupinah je celo odrinila zobozdravnika. To so ravno ti zapuščeni otroci oziroma tisti, ki bolj obolevajo, ki so bolj prestrašeni. Nihče ne dela z njimi načrtno ali pa se temu sami izog-
nejo. Če ni doma vzpodbude ... O tem sem se prepričala, ko sem po dolgih letih spet delala sistematske preglede srednješolcev. Resnično sem presrečna, koliko srednješolcev ima povsem zdrave zobe. Ampak v vsakem razredu sta bila eden ali dva popolna katastrofa.
Ves čas govoriva o preventivi, vi pa ste se veliko ukvarjali s poškodbami.
Drži. To je bilo moje področje. Zelo rada sem ga imela. Pri svojem delu sem vo-
dila tudi statistiko. Zanimiv je podatek, da se je 95 odstotkov poškodb zgodilo pri otrocih s povsem zdravimi zobmi. To je še večja tragedija. Veste, poškodba se zgodi nenadoma, nenapovedano. Ko je prišel tak otrok k meni, mi je vedno vse drugo padlo iz rok. V čakalnici sem povedala, da imamo poškodbo, da se je zgodilo to in to, da se to lahko zgodi vsakomur in da imajo poškodbe prednost.
Kako morajo starši ravnati, kadar si otrok poškoduje zobe?
Poškodbe mlečnih zob največkrat niso težke, a se je vseeno pametno drugi dan oglasiti v ambulanti. Težke poškodbe mlečnih zob so v glavnem takrat, kadar je poškodovan obrazni del: pro-
metne poškodbe, padci po stopnicah ... Drugače je s stalnimi zobmi. Najbolj kritično je obdobje med 6. in 10. letom. Če pride v tem obdobju do kakršnekoli poškodbe, je treba takoj k zobozdravniku. Ampak res takoj. Če pride do zloma krone, kjer je pulpa odprta, so pomembne ure, če pa pride do najbolj dramatične poškodbe, do izbitja stalnega zoba, so pomembne minute. Zob je treba dati v mleko ali zaviti v vlažen robec in poiskati zobozdravnika.
Pomagali ste množici otrok. Ste si lahko zapomnili posamezne?
Zelo so mi ostali v spominu trije pacienti, ki so se rodili s pomanjkanjem zob. To so dedna obolenja. Hudo je, če ima otrok v eni čeljusti namesto 16 samo 3 zobe. Tem sem se z veseljem posvečala in postali smo prijatelji. Ko sem na primer zdaj že mladeniča pri 30 letih vprašala, kako je doživljal svojo težavo, saj je bil zelo drugačen od ostalih otrok (temu fantu smo naredili prvo mini protezo že pred vstopom v šolo), je rekel: »Saj ni nihče vedel, da nimam zob!« Ta izjava me bo spremljala, dokler bom živa. Večkrat sem dala pobudo, da bi takim redkim, nič krivim pacientom, omogočili implan-tate brez plačila. Niso izgubili zob zaradi malomarnosti, sploh jim zrasli niso. Skupaj z ortodonti smo pri
enem uspeli, da so bili vsadki vsajeni brez plačila.
Z denarjem je vedno več težav. Se to že pozna?
Zaenkrat ne, saj so vse potrebe otrok pokrite z obveznim zavarovanjem. Žal se starši ne zavedajo, kakšen blagodat je, da imajo zobozdravstvo zastonj. Ravno zaradi nezainteresiranosti staršev pridejo nekateri otroci zanemarjeni. Potem so storitve drage, treba jih je naročati. Meni se zdi to krivično. Nekdo, ki je celo življenje redno hodil k zobozdravniku, mora zdaj čakati, ker nekoga pet let ni bilo in ima zdaj zaradi urgentnih posegov prednost. Uvedla bi plačila.
Čakalne dobe so večna tema.
V moji ambulanti sem vedno na prvo mesto postavljala potrebe otrok. Če je na primer prišel 16-mesečni otrok že s karioznim zobovjem, je bilo že včeraj prepozno. Seveda ga nisem dala na čakalno listo. Menim, da bi tudi drugje lahko čakalne dobe obravnavali bolj človeško.
Zobozdravnikov za odrasle v javnih zavodih skoraj ni več. Otroško zobozdravstvo ni tako privlačno za zasebništvo - ali pač?
V Celju je šlo zasebniš-tvo pri otroških zobozdravnikih preveč v širino. Če ima zdravnik koncesijo za otroke in samo 400 opredeljenih otrok, ostale pa odrasle, je ravno tako zapeljivo. Pa da ne bo nesporazuma: v Celju veliko zobozdravnikov odlično dela in se izčrpava. Bi pa opozorila na to, da premalo pišejo o svojem delu. Moje stališče je, da če nekaj delaš dobro, to povej, objavi. Zato od leta 1981, ko sem prvič na portoroških dnevih nastopila s prispevkom o sistematskih pregledih triletnih otrok (do takrat se tega ni delalo), redno objavljam strokovne članke.
Pri delu in sicer - vi ste za dolge proge. Za maraton, kajne?
To je posebna zgodba. Ko sem se vrnila s specializacije v Ljubljani, so rekli: »Zdaj boš pa še ti malo delala!« Vrgla sem se v delo in čez tri tedne me je rama začela tako boleti, da je nisem mogla dvigniti. Moj soprog, ki je specialist športne medicine in medicine dela, mi je svetoval, naj se v ambulanti izogibam monotonemu delu. Takrat sva tudi zvedela za zdravniške teke v Ljubljani. Pripravila sva se in šla na tek. Ugotovila sva, da je to izredno prijetno druženje in potem je postalo način življenja. Tek, tudi triatlon sva gojila, mi je pomagal vzdržati. Med tekom, plavanjem, kolesarjenjem je tako lepo razmišljati. Takrat so se mi utrnile same dobre rešitve, pa naj je šlo za reševanje problemov v sekciji ali za strokovne probleme. Nikoli nisem stremela k rezultatu. Sploh ne vem zanje. Želela sem samo priti na cilj in uživati.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
»Nekdo, ki je celo življenje redno hodil k zobozdravniku, mora zdaj čakati, ker nekoga pet let ni bilo in ima zdaj zaradi urgentnih posegov prednost. Uvedla bi plačila.«
»Navadno so po prvem obisku starši vedno rekli: >Živce pa imate!«

Šola, ki zanima učence in delodajalce
S ponedeljkom, 8. marcem, se je upokojila dolgoletna ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Marolt, sicer tudi podpredsednica Skupnosti slovenskih zdravstvenih srednjih šol. Na ravnateljskem mestu jo je nasledila Katja Pogelšek Žilavec.
Magistrica poslovnih ved, sicer profesorica matematike in fizike, je že doslej opravljala naloge pomočnice ravnateljice, v šoli pa je vodila tudi mednarodni projekt Leonardo da Vinci. Vodenje
šole prevzema v času, ko se vpisujejo novi dijaki in je zaradi velikega zanimanja med osnovnošolci, ki končujejo šolanje, na nek način še posebej stresen. »Vpisovanje novincev dobro poznam, saj sem se tudi kot pomočnica ravnateljice s temi postopki ukvarjala dobrih šest let,« pravi Katja Pogelšek Žila-vec in dodaja, da si želi le, da bi se vpisalo čim več tistih, ki si to res želijo. V Srednji zdravstveni šoli Celje imajo sicer podobno kot lani razpisanih pet oddelkov
za tehnike zdravstvene nege z dodatnim oddelkom po sistemu PTI ter po en oddelek kozmetičnih tehnikov in bolničarjev negovalcev. »Zlasti za poklica tehnik zdravstvene nege in bolničar negovalec je zanimanje vsako leto veliko, v šoli pa se v dogovoru z resornim ministrstvom trudimo, da zagotovimo čim več vpisnih mest. Lani smo tako dobili odobritev za dodaten oddelek bolničarjev negovalcev.« Potem ko mladi končajo šolanje, je pri delodajalcih tudi
izjemno veliko zanimanje zanje. »Zlasti na bolničarje negovalce čakajo skoraj dobesedno pred vrati.«
Zdravstvena šola, ki je bila dolgo časa znana kot tista, ki se je spopadala z največjimi prostorskimi težavami med celjskimi srednjimi šolami, se je pred petimi leti preselila v novogradnjo, a še vedno ostaja pouk delno dvoizmenski. »Da bi ga bilo čim manj, gostujemo v nekaj učilnicah srednje ekonomske šole, a povsem ga ne moremo odpraviti. Bodoče tehnike zdravstvene nege namreč poučujejo tudi zdravniki, ti pa se lahko šolskemu delu posvetijo šele po 15.
uri,« pojasnjuje nova ravnateljica in zagotavlja, da bo šola tudi v prihodnje ostala vpeta v čim več mednarodnih projektov. »V enem zadnjih, ki je še posebej zanimiv, primer-
jamo kvalifikacije zdravstvene nege in pristojnosti tehnikov zdravstvene nege, ki so po različnih državah seveda zelo različne.«
IS, foto: SHERPA
»Bolničarje čakajo skoraj pred vrati,« pravi Katja Pogelšek Žilavec
Kraljevski nakup brez denarnice
Voditeljica Tanja Seme je znova v polni formi in tako je v sredo tekala po Planetu Tuš in nakupovala za našo tokratno srečnico Zdenko Kralj iz Petrovč. Le enkrat je pozvonilo in že se je Zdenka oglasila. Radio Celje je namreč njen stalni spremljevalec. Prav tako pa tudi Novi tednik, katerega naročnica je.
Vprašali smo jo, kaj počne in se nasmejali, ko nam je povedala, da ravno pripravlja fižol. Ravno to je bila namreč tema oddaje Kuhajmo skupaj. Več o tem, kako skuhati fižol, ne da bi imeli težave s prebavo, bomo razkrivali tudi v torkovi številki Novega tednika.
Zdenki so v tem trenutku zvezde zelo naklonjene, saj je med drugim prejela tudi darilo naše medijske hiše ob 8. marcu in si je v ponedeljek ogleda-
la film Babica, ki jo je močno ganil. »Na dopis ste nam napisali, da naj sodelujemo tudi v drugih nagradnih igrah, pa sem zares izpolnila dva kupona iz Novega tednika za Do polnega vozička brez mošnjička.« Tri srečne minutke so bile v stilu Zdenkinega priimka kraljevske. 82,70 evra se je izpisalo na računu. »Za zapravljat sem kar dobra,« je kar splošno žensko lastnost potrdila Zdenka, a tudi dodala, da vse to, kar pri-
stane v vozičku, tudi zares potrebujemo, če doma kuhamo.
Ko je Zdenka pogledala v voziček, ji je po glavi že rojilo, kaj vse bo že popoldne postavila na mizo devetim družinskim članom. Iz koruzne moke, na katero ob nareku ni pozabila, bo spekla kruh. Še dobro, da se je spomnila na čokolado, ki jo imajo otroci še kako radi ...
SB
Foto: GrupA
VELIKA NAGRADNA IGRA
-1 '.»W-.
M	— ;
V-
7 ..
»Olje, vegeta, kava, sol, riž, salama, sir, govedina, piščanec, med, sladkor, čokolada, rozine, koruzna moka ...«, je našo voditeljico Tanjo Seme po Planetu Tuš usmerjala Zdenka Kralj in že nekaj minut po oddaji prevzela dobrote.
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Do polnega vozička brez - ^ mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite " brezplačno!
Vsako sredo
ob 12.15 ;
„a Radiu Celje ;
Kako lahko sodelujete?	:..........
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Violeto in Vlada je v Planetu Tuš ujela naša Tanja. Pomagala sta ji žrebati med tremi kuvertami in Zdenko razveselila z jokerjem. Majica v Planetu Tuš je bila sicer njuna, a pogled na voziček, poln dobrot, ju je verjetno prepričal, da bosta prihodnji teden v bobnu tudi njuna kupona.
Fotografije na www.radiocelje.com in facebooku Novi tednik in Radio Celje
Ime in priimek:. Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
8
CELJE
Pravoslavni bi radi gradili
Katoličani zadovoljni, muslimani in pravoslavni malo manj

V Celju je bilo v torek vsakoletno ponovoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti, ki ga pripravlja Mestna občina Celje. Na njenem območju je prijavljenih devet verskih skupnosti, ki imajo različne potrebe in želje.
Ponovoletno srečanje je za opravljeno delo in to ne le
bolj družabnega značaja, vendar tam spregovorijo tudi o težavah ali željah, ki jih ima posamezna verska skupnost. »Obenem se zahvalim vsem
na področju verske dejavnosti. Treba je opozoriti, da opravljajo verske skupnosti tudi dobrodelno dejavnost, pripravljajo dobrodelne kon-
Poleg najštevilčnejših katoličanov, pravoslavnih in muslimanov so v Celju prijavljeni baptisti, mormoni, Jeho-vove priče, adventisti, Krščanska cerkev Kalvarija ter Sveta cerkev Annasann. Vse vabijo na ponovoletni sprejem Mestne občine Celje.
Babica za darilo!
Darilo Novega tednika in Radia Celje ob 8. marcu je prejelo kar 100 bralcev, ki so lahko v Mestni kino Metro-
pol v Celju pripeljali tudi spremljevalce in si skupaj ogledali film Babica. Poleg tega so vsi obiskovalci dobili
Koncert s srcem
Perpetuum Jazzile so v petek v Celju na dobrodelnem koncertu Leo kluba Celjski vitezi in zveze prijateljev mladine dvorano spravili na noge. Repertoar, ki je obsegal melodije od džeza, popa, soula do popevk, je dodobra razgrel prepolno dvorano.
S pomočjo tega koncerta so celjski lionisti zbrali kar 11 tisoč evrov, ki so jih že na koncertu samem namenili pomoči potrebnim. Tako bo dobrih 3 tisoč evrov šlo v roke Društva paraplegikov Jugovzhodne Štajerske za pomoč projektu Še vedno vozim - vendar ne hodim. 6 tisoč evrov so namenili za nakup kombiniranih igral za dva šentjurska vrtca, tisoč evrov je prejela umetniško nadarjena deklica Maruša Jager, ki denar potrebuje za nadaljevanje šolanja na risar-
skem tečaju, 900 evrov pa pa-raplegik Jožko Vodopivec, ki mu bodo podarjena sredstva olajšala nakup potrebne opreme.
Po stoječih ovacijah in dveh dodatkih se je »srečanje s srcem«, kot so ga poimenovali, prestavilo v sosednjo dvorano, kjer so pevci obljubili, da pridejo spet aprila, Leo klub Celjski vitezi in zveza prijateljev mladine pa že načrtujejo naslednjo akcijo s srcem.
Pomladni ples
rotarijskega
podmladka
Dobrodelnih prireditev v Celju pa s tem še zdaleč ni konec. Potem kot je rotarijski klub Barbara Celjska zbiral sredstva za dobrodelne dejavnosti s koncertom Neverjetni Mr. B, zdaj za soboto dobro-
NOVI TEDNIK
certe ter skrbijo za objekte, ki predstavljajo kulturno dediščino in podobno,« pravi župan Bojan Šrot, ki ugotavlja, da je sodelovanje med občino in verskimi skupnostmi zelo dobro.
V Sloveniji prihaja do pogostih kratkih stikov med večinsko katoliško Cerkvijo ter državo, vendar je sodelovanje med Mestno občino Celje in vodilnimi mestnimi katoličani odlično. »Sploh ne vidim nobenih posebnih problemov. Imam občutek, da se vsi skupaj zavedamo, da imamo pred seboj iste ljudi ter zato ne mo-
Vsakoletno ponovoletno srečanje je bolj družabnega značaja, vendar tam vseeno opozorijo na težave ali želje, ki jih imajo posamezne verske skupnosti.
remo biti vsak na svojem bregu. Moramo graditi mostove,« pravi o odnosih v Celju opat ter naddekan pri sv. Danijelu Marjan Jezernik. Katoličani bi želeli pri večjih projektih večjo finančno pomoč občine, vendar nimajo prevelikih pričakovanj. »Že to nam pomeni veliko, da nam pri pridobivanjih različnih soglasij in podobnega stojijo ob strani,« dodaja opat.
Drugače je s celjskimi muslimani, katerih velika želja ostaja zaenkrat neuresničena. »Sodelovanje z Mestno občino Celje je zelo dobro, z izje-
mo pokopališča,« opozarja celjski muslimanski duhovnik, imam Nazif Topuz. Muslimani želijo na mestnem pokopališču poseben oddelek, kjer bi bili njihovi verniki pokopani po svojih verskih običajih. »Želimo, da bi bilo to kmalu,« dodaja prvi mož celjskih muslimanov.
Veliko željo imajo prav tako celjski pravoslavni verniki, ki so že več desetletij najemniki v katoliški cerkvi sv. Maksimilijana, pri glavni avtobusni postaji. Nekoč so imeli svoj o pravoslavno cerkev v parku pri celjskem gledališču, ki
so jim jo nacisti kmalu po okupaciji podrli. »Če smo povsem iskreni, smo upali na nekoliko boljše sodelovanje z občino. Lani smo imeli pogovor glede reševanja našega vprašanja lokacije za gradnjo nove cerkve, skupaj s kulturnim objektom. Ob tej priložnosti nam je bilo obljubljeno, da bomo dobili podatke o mogočih lokacijah, vendar se to v enem letu še ni zgodilo,« pravi predsednik pravoslavne cerkvene občine Zoran Šućur.
BRANE JERANKO Foto: TimE
tudi darilni paket kozmetike Janssen.
SB
Foto: SHERPA
delni pomladni ples napovedujeta Rotaract in Interact klub Celje. Ples tega rotarijskega podmladka se bo začel ob 19.30 v celjskem Narodnem domu. Standardni plesni program bodo obogatili z nastopi gostov, s pokušinami, pomladnim srečolovom, kotičkom za fotografiranje, z zanimivimi moderatorji in glasbenimi gosti, ki bodo nastopili ob spremljavi posebej za to priložnost zbranega Interact plesnega banda, ki ga sestavljajo večinoma mladi člani Interact kluba Celje in ljubljanske plesne zasedbe Tudo. Na prireditvi bodo izročili tudi donacijo nadpovprečno uspešnim dijakom treh celjskih gimnazij, ki potrebujejo sredstva za svoje nadaljnje izobraževanje in osebni razvoj.
BS
H'OiH'HIIN
PREBOLD
ŽALEC

9
Lastnikom ni mar za
■ ■ v	v v ■
propadajočo »grascmo«
Več let trajajoče postopke vračanja premoženja nekdanjim lastnikom najbolj občutijo stanovalci nekdanjih graščin in dvorcev. Eni takšnih so stanujoči v propadajočem dvorcu Prebold. Občina si že nekaj časa zaman želi, da bi lastniki nanjo prenesli upravljanje dvorca. Stanovalci, nekdanji delavci Tekstilne tovarne Prebold, si pomagajo, kot vejo in znajo. Obnova dvorca v celoti bi po neuradnih ocenah terjala okoli 10 milijonov evrov.
Tekstilna tovarna je po nacionalizaciji dvorca Prebold začela z objektom upravljati in vanj naselila tudi svoje delavce. Za dvorec ni skrbela in začel je propadati. Po-
SLIKOPLESKARSTVO PARKFTARSTVO TALNE OBLOGE
stopek denacionalizacije je nekdanje delavce navdal z upanjem, da se bodo nemogoče razmere v dvorcu uredile, nič pa ne kaže na to. Več kot štiri leta po končani
SCMZEBECù
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE, z.o.o. Petrovče Petrovče 1. 3301 PETROVČE
	ÊL
i ■iiiMSgnjaMo» Združenje vrtnarjev KALČEK	Izpostavo Žalec Društvo podeželskih žena
organizirajo
22. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 2010 v Petrovčah PROGRAM:
-dovoz blaga in priprava stojnic
od 5. do 7. ure
ob 8. in 10. uri
Razstava v dvorani:
ob 11. uri
ob 13. uri
ob 19. uri
-sv. maši v Petrovški baziliki
-Nove priložnosti v vrtnarstvu -kulinarična razstava Društva podeželskih žena občine Žalec
-pozdrav in nagovor častnih gostov -otvoritev in blagoslov sejma -pogostitev s torto
-Posvet na temo Nove priložnosti v vrtnarstvu
-Igra ansambel Savinjskih 7
-zaprtje sejma
I Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
SPOMLADANSKA PONUDBA V KMETIJSKI PRESKRBI
Nudimo najugodnejšo ceno:
-	UMETNIH GNOJIL: KAN	50/1 11,90 €
UREA	50/1 14,00 €
NPK15-15-15 50/1 18,80 €
-	SEMENSKEGA KROMPIRJA
-	SEMEN ZA VRTIČKARJE
-	ŠKROPIV
-	KRMIL
-	SEMEN JARIH ŽIT
-	MOTORNIH ŽAG STIHL
-	SONČNIC ZA ZUNANJE PTICE po samo 0,90 €/kg
Vse cene že vključujejo DDV.
VRSIMO ODKUP ŽIVINE - informacije na tel: 041/685-663
Lastnikom za propadajoči dvorec Prebold ni mar. Občina želi, da lastniki nanjo prenesejo brezplačno upravljanje dvorca. Stanovalci si pomagajo, kot vejo in znajo.
pa so stanovalci že od samega začetka bolj ali manj sami skrbeli za objekt. Pomoč jim nudi občina, ki lastnike zaman nagovarja, da nanjo prenesejo sicer brezplačno upravljanje dvorca. »Obnovili smo vodovodne priključke in zamenjali žlebove. Sproti se trudimo popravljati streho,« pravi župan Vinko Debelak. Za vzdrževanje dvorca imajo letos namenjenih 4 tisoč evrov v proračunu. V dvorcu so prostori muzeja, jamarskega kluba Črni galeb in prostori TIC-a. »Najemnine za prostore ne plačujemo, toda stroški z vzdrževanjem dvorca so prerasli ta dolg. Prav tako lastniki ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Račune shranjujemo in prej ali slej jih bodo morali poravnati.« Poleg tega Debelaka skrbi namera Paulinovih, da bodo iz gozdov na Žvajgi, katerih lastniki so, posekali okoli 2 tisoč kubičnih metrov lesa. »Tako velik transport po naših cestah bomo težko dovolili, ne da bi zanj zahtevali odškodnino.«
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
denacionalizaciji dvorca, med domačini bolj znanega kot graščina, dediči Aleša Paulina, doma z Gorenjske, objekta ne prevzamejo. Tekstilna tovarna Prebold v stečaju jih je kar trikrat vabila na predajo lastništva, vendar se na vabila ne odzivajo.
S strehe padajo dimniki
Odkar so dediči uradno postali lastniki, so razmere le še slabše. V dvorcu so dotrajana okna, omet odpada, stene pokajo, streha zamaka, ob močnejšem vetru z nje padajo opeke, popraviti bi bilo treba lesene pode, težave imajo tudi s kanalizacijo. V kleti kanalizacija večkrat zamaka, tako da odplake tečejo tudi po kletnih tleh, na drugi strani zidu pa je greznica.
Dvorec je tudi požarno nevaren. Pred dnevi je s strehe zgrmel dimnik in samo srečnemu naključju se lahko zahvalijo, da ni posledic. Ne bo dolgo, ko se bo na tla zrušil še eden od približno dvajsetih dimnikov, ki so nujno potrebni obnove. Stanovalce ščiti zakon in dediči jih kar tako ne morejo postaviti na cesto oziroma bi jim morali poiskati primerljivo stanovanje. Najemnine ne plačujejo, namesto nje pa denar stalno vlagajo v dvorec. Nekdanji tekstilni delavci s 400 evrov pokojnine si večjih izdatkov tako ali tako ne morejo privoščiti, pravi ena od stanovalk. Pred časom so morali zamenjati vsa razbita okenska stekla, vhodna vrata, ključavnice, nekaj so tudi belili. Sicer
Jožef Brišnik: »Prepuščeni smo sami sebi. Stavba je povsem dotrajana. Stalno smo na strehi in menjamo opeke. Samo čakamo, kdaj bo na tla zgrmel naslednji dimnik. Stavba dobesedno leze narazen. Tla niso več ravna in v zadnjih tridesetih letih so se razlezla za dvajset centimetrov, kar se vidi na podstrešnih tramovih. Ogromno denarja bo treba za obnovo, vendar to ni nikomur mar, še najmanj lastnikom. Ne le denarja, tudi ogromno ur dela smo vložili v graščino.«
Več dela zaradi recesije
Upravna enota Žalec je ena izmed 58 upravnih enot v Sloveniji, pristojna pa je za območje šestih spodnje-savinjskih občin. Kot ocenjujejo, so svoje delo lani opravili »več kot zadovoljivo«. Skupno so rešili skoraj 63 tisoč različnih nalog in zadev, kar pomeni petino več kot leto poprej. Kot poudarjajo v Žalcu, so upravne zadeve reševali v zakonsko določenih oziroma krajših rokih, ob tem pa, kot drugje v državni upravi, skrbeli za boljše delo.
Kot ugotavlja načelnik UE Žalec Marjan Žohar, je struktura upravnih zadev v letu 2009 v obratnem sorazmer-
ju z recesijo. »Več je postopkov, ki so odraz posledic v družbi. Nenormalno veliko je ustavljenih postopkov zaradi pomanjkanja sredstev za izvedbo in vlog za ponovno preverjanje že zaključenih postopkov, s katerim bi bilo možno pridobiti več pravic ali dodeliti nove pravice,« omenja Žohar. Med bolj pomembnimi in odmevnimi dogodki v Žalcu je bil delovni obisk varuhinje človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Kot poudarja načelnik Žohar, je bil obisk pomemben tudi za državljane, saj se jih je za pogovor z varuhinjo prijavilo nepričakovano veliko. Pomembna pri-
Načelnik Marjan Žohar meni, da so ljudje z delom žalske UE zadovoljni.
dobitev je tudi najem novih arhivskih prostorov, tako da
zdaj stalno zbirko dokumentarnega gradiva hranijo na dobrih 283 kvadratnih metrih.
Veseli jih, ker s strani uporabnikov niso prejeli pripomb oziroma pritožb na delo; pripombe so bile v glavnem na manjkajoče dvigalo oziroma otežen dostop do uradnih prostorov. Na območju UE Žalec deluje 5 krajevnih uradov, ki so odprti po en dan v tednu. »Njihovo poslovanje je bilo lani bolj racionalno, zato o ukinitvi, kljub trendom množičnega ukinjanja drugod po Sloveniji, še ne razmišljamo,« napoveduje žalski načelnik. Seveda tudi v Žalcu ugotavljajo zadovoljstvo strank ter zbirajo pripombe o svojem delu. Povprečna ocena t.i. mesečnega barometra za UE Žalec je bila lani 4,66, kar odraža dokaj visoko stopnjo zadovoljstva strank.
US
10
ŠOŠTANJ

Slovenski čebelarji prihajajo v Velenje
V sedmih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline deluje 11 čebelarskih društev, ki so pred štirimi leti ustanovila Čebelarsko zvezo Saša. Na občnem zboru zveze je prvega predsednika Marka Purnata zamenjal Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, sicer pa kar sedem predstavnikov zveze deluje v različnih organih ČZS.
Z ustanovitvijo zveze so želeli povezati čebelarje obeh dolin in poskrbeti za razvoj čebelarstva v tem okolju. Mogoče se je tudi zato v zadnjih treh letih število čebelarjev povečalo za 3 odstotke, članstvo pa precej pomladilo. Čebeljih družin je sicer nekoliko manj, pričakujejo pa, da bo njihovo število spet naraslo, potem ko se bodo mladi čebelarji povsem priučili čebelarskih veščin. Zveza je tudi »glavni krivec« za dvig kakovosti čebeljih pridelkov, opazni pa so tudi boljši rezultati na področju zdravs-
Franc Šmerc je prevzel vodenje Čebelarske zveze Saša regije.
tvenega varstva čebel in tehnologije čebelarjenja. »V minulih štirih letih je zveza organizirala več predavanj in delavnic, rezultati pa, kot kaže, niso izostali. Kar tri četrtine članov se je vključilo v sistem sledljivosti kakovosti,« je omenil Šmerc.
Za pomladitev svojih vrst čebelarji skrbijo preko čebelarskih krožkov, trenutno jih v Saša regiji deluje pet. Tudi s pomočjo mladih bodo skušali v Lučah dokončati čebelarski center in vzrejališče matic, s katerim bi radi ohraniti pasemsko čistost kranjske sivke alpskega eko tipa. Objekt v Lučah so z veliko prostovoljnega dela zgradili do tretje gradbene faze, lani pa so v njem že uredili šolski čebelnjak. Letos naj bi objekt zaprli, nato pa po krajšem odmoru predvidena dela nadaljevali.
US
Med največjimi letošnjimi projekti je 8. srečanje slovenskih čebelarjev, ki bo 22. maja v Velenju. Na srečanju pričakujejo 1.500 čebelarjev iz cele Slovenije, ob tej priložnosti bodo v zvezi razvili svoj prapor, seveda pa bodo svoje čebelje pridelke predstavili širši javnosti.
nje aluminijaste maske na voljo v vseh tonih RAL barvne lestvice in tudi v lesnih dekorjih.
Med letošnjimi novostmi je tudi ponudba notranjih lesenih vrat. Odlikujejo jih izjemna odpornost na poškodbe, saj so vratna krila obdelana z lami-natnim slojem, sodoben italijanski dizajn in možnost kombinacije različnih materialov.
Iz MIK-a tudi lesena okna in vrata
Podjetje Mik Celje je zaostreno gospodarsko situacijo preteklega leta izkoristilo sebi v prid in vložilo svoje znanje in sredstva v razvoj novih izdelkov in širitev ponudbe tudi na leseno stavbno pohištvo.
Visoko energetsko učinkovita Mik lesena okna so na voljo v klasični izvedbi s profili iz smrekovega lesa, lepljenega iz treh ali štirih plasti, ali v izvedbi les/alu z zunanjo prekrivno masko iz visoko kakovostnega prašno bar-vanega aluminija. Zaščita lesa z debe-loslojnimi lazurami nudi visoko zaščito pred UV-žarki in zagotavlja dolgotrajno obstojnost materiala. Okenski profili debeline bodisi 68 mm ali 90 mm v kombinaciji z dvoslojno ali troslojno zasteklitvijo zagotavljajo visoko toplotno izolacijo in so standardno opremljeni s protivlomnim zaščitnim sistemom. Pri izvedbi les/alu so zuna-
PROMOCIJSKO BESEDILO
NOVI TEDNIK
Mladi raziskovalci tudi s Koroške
Na letošnji razpis Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki ga pripravljajo pod okriljem Šolskega centra Velenje, je programski svet gibanja prejel 58 prijav, od tega 33 osnovno-, 24 srednješolskih nalog in po dolgem času tudi študentsko raziskovalno nalogo. Med avtorji prijavljenih nalog so tokrat prvič dijaki ŠC Slovenj Gradec.
Mladi raziskovalci so morali do včeraj oddati povzetke, raziskovalne naloge pa bodo zbirali do prihodnjega petka. Kot je povedal predsed-
nik programskega sveta gibanja mag. Marjan Penšek, so
pozitivno presenečeni zaradi večjega števila prijav, hkrati pa tudi veseli, da je gibanje vedno bolj popularno. »Večja popularnost je odraz dobrega dela v minulih letih. Po podatkih in glede na število prejetih priznanj je naše gibanje najbolje organizirano med tovrstnimi gibanji v Sloveniji,« pravi mag. Penšek in poudarja, da znanje ne pozna občinskih ali regijskih meja. »Če imamo možnost vključiti še koga, smo lahko samo počaščeni. Tudi v pri-
hodnje bomo podpirali širitev gibanja še v druge regije, čeprav se zaradi tega pojavljajo administrativne in še nekatere druge težave.«
V gibanju so dokaj zadovoljni z odzivom šaleških občin, predvsem Mestne občine Velenje, saj je kljub krizi za mlade raziskovalce predvidenega toliko denarja kot v preteklih letih. Letos so se odločili za nekoliko zgodnejše datume, saj bodo avtorje najboljših raziskovalnih del razglasili že v drugi polovici aprila.
US
Šoštanjske cestne naložbe
Po zimskem premoru v občini Šoštanj spet gradijo krožišče v Metlečah na lokalni cesti Šoštanj-Topol-šica ter opravljajo zaključna dela na novem mostu čez potok Toplico v Florjanu na cesti Metleče-Pohrastnik.
Krožišče so na dokaj obremenjeni cesti proti Topolši-ci začeli graditi jeseni, zdaj pa je na njem groba asfaltna prevleka. Naložba je ocenjena na dobrih 462 tisoč evrov. Do konca marca bodo dogradili pločnik s kolesarsko ste-
zo, cestišče pa bodo nato pre-vlekli s finim asfaltom, uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje ter seveda prometno signalizacijo. Promet bo zaradi gradnje krožišča seveda nekoliko oviran, zato prosijo vse voznike za strpno vožnjo z natančnim upoštevanjem spremenjene prometne signalizacije. Proti koncu meseca naj bi cesto Šo-štanj-Topolšica za nekaj dni tudi popolnoma zaprli.
Lani novembra so se začela tudi dela na starem in do-
trajanem mostu čez Toplico. Dotrajan most je izvajalec CM Celje porušil in zgradil novega, ki so ga za promet odprli decembra. Po zimskem premoru bo zdaj izvajalec poskrbel za hidroizo-lacijo in fini asfalt, obenem pa bodo uredili tudi strugo Toplice. Vrednost del, ki bodo končana do konca meseca, znaša slabih sto tisoč evrov. Proti koncu marca je tudi na tem mostu predvidena popolna zapora.
US
Gospodarstvo in šolstvo z roko v roki
Direktor premogovnika dr. Milan Medved je pripravil sprejem za ravnatelje in predstavnike izobraževalnih inštitucij Šaleške doline. V premogovniku so namreč ustanovili Izobraževalni center Skupine PV, ki ga vodi Boris Potrč, center pa naj bi skrbel za nadgradnjo znanj sodelavcev in njihovo samoi-zobraževanje. »Prepričan sem, da bo energetska dejavnost v Šaleški dolini prisotna še
prihodnjih 50 let in bo veliko generacij mladih še sedelo v vaših šolskih klopeh. Med njimi bo veliko tistih, ki se bodo zaposlili v premogovniku in ustvarjali naprej. Zato je sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi panogami za Šaleško dolino izjemno pomembno. Za razvoj doline in celotne regije je ključnega pomena, da visoko izobražen kader ostane v dolini, zato mu moramo zagotoviti zanimiva delovna mesta,« je med drugim poudaril dr. Medved.
Časa za razmišljanje je bilo dovolj
Dileme o gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj še zdaleč niso končane. Danes se bodo v Velenju o naložbah v energetiki pogovarjali člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo, minuli teden pa sta podporo gradnji bloka 6 izrazila tudi Grozd daljinske energetike Slovenije in Inštitut za daljinsko energetiko Velenje.
Kot navaja direktor obeh omenjenih inštitucij Miran Zager, so na osnovah do zdaj predstavljenih argumentov
strokovnjakov Teša in uglednih poznavalcev energetske stroke v Sloveniji prepričani, da je gradnja bloka 6 časovno primerna in najustreznejša strateška rešitev za zanesljivo ter ekološko primerno zagotavljanje oskrbe z električno energijo v Sloveniji in s toploto v Šaleški dolini.
Svoje prepričanje v pismu utemeljuje z dejstvom, da se iz termoenergetskega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline oskrbujejo tudi nacionalno zelo pomembne
gospodarske družbe, kot so Gorenje, premogovnik, Eso-tech, Veplas, veliko nakupovalnih centrov ter poslovnih objektov v občinah Velenje in Šoštanj. Skupno to pomeni več kot 33 tisoč odjemalcev toplote, ki jim bo treba tudi v prihodnje zagotavljati ustrezno energetsko oskrbo s toploto iz Teša. »Vsem oportunistom je treba povedati, da gre tudi za življenjsko in socialno eksistenco več tisoč zaposlenih v gospodarskih družbah Šaleške doline in Slovenije,« navaja Zager v pismu podpore, ob tem pa poudarja, da je bilo časa za strateško razmišljanje in odločanje več kot dovolj.
US
H'OiH'HIIN
ŠENTJUR
LAŠKO
11
Višje položnice za 'grali se bodo gledališče Šentjurčane
■ v v
Laščane
in
Šentjurčani bodo ta mesec dobili višje položnice za obračun vodarine, saj se je podražilo odvajanje odpadne vode, Laščanom pa se v kratkem obeta dražja pitna voda.
Šentjurski svetniki so sklep laški svetniki potrdili na zad-
o dražjem odvajanju odpadne vode sprejeli že lani, zato bo komunalno podjetje ta mesec poslalo višje položnice. Uporabniki bodo morali po novem plačevati omrež-nino za odpadne vode, ki se bo ne glede na količino porabljene vode na mesec obračunala v fiksnem znesku. Ta je odvisen od tipa vodomera in se giblje med 3,2 in 5,3 evra na mesec. Cena odvajanja odpadne vode se je s februarjem zvišala z 0,22 evra na 0,34 evra za kubični meter - gre pa za ceno brez DDV. Zvišanje cene je usklajeno s pravilnikom za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Iz omrežnine bodo pokrivali stroške amortizacije kanalizacijske infrastrukture, iz kanalščine pa stroške odvajanja odpadnih voda. Povišanje je povezano tudi z višjimi stroški zaradi izgradnje novih povezovalnih kanalov in črpališč.
Zanimanje za vodo le med sušo
Eden od razlogov, zakaj bodo občani Laškega kmalu plačevali višje cene oskrbe s pitno vodo, je prav tako infrastrukturno opremljanje. Sklep o oblikovanju cen so
nji seji.
Kot je povedal vodja oddelka za okolje in prostor Luka Picej, je cena oskrbe s pitno vodo v Laškem še zmeraj
»Cilj je, da bi v laški občini dosegli 80-odstotno priključitev gospodinjstev na javno vodovodno omrežje,« pojasnjuje Luka Picej.
krepko pod nacionalnim povprečjem. Povprečna cena v državi namreč znaša 0,66 evra, v Laškem pa zaenkrat le 0,25 evra za kubični meter. »Cene moramo uskladiti s pravilnikom o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Poleg tega bo treba glede na strategijo dejavnosti vo-
dooskrbe veliko vložiti v infrastrukturo. Če hočemo doseči cilje, zastavljene do leta 2013, kar 7 milijonov evrov. Cena gradnje je v laški občini namreč zelo visoka, saj je pozidava izjemno razpršena. Na javno oskrbo s pitno vodo je tako priključenih 56 do 60 odstotkov občanov, cilj pa je, da bi dosegli 80-odstotno priključitev,« je pojasnil Picej. Nizek delež priključkov je nekoliko povezan tudi z nezanimanjem občanov. Kljub pospešeni gradnji vodovodov in povečanemu številu priključkov, se na javni vodovod ne priklopijo vsa gospodinjstva, ki dobijo to možnost. »Večje zanimanje za priklope je poleti, ko je suša, nato pa ljudje na to možnost kar pozabijo,« pravi laški župan Franc Zdol-šek. Zato, ker občane zakonodaja v bistvu zavezuje, da se priključijo na vodovod, če je mimo gospodinjstva speljana javna infrastruktura, bodo verjetno na delu večkrat tudi inšpektorji. Da bi se približali državnemu povprečju, bodo Laščani voda-rino za gospodinjstva z 0,25 evra podražili na 0,64 evra za kubični meter. To pomeni, da se bo zanje cena izenačila s tisto, ki velja za industrijo in obrt. Nova cena bo začela veljati, ko jo potrdi še ministrstvo za okolje in prostor.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
V Rimskih Toplicah bodo spet gradili
Zatem ko so prav lani v Rimskih Toplicah zaključili gradnjo večnamenskega objekta z zdravstveno postajo, se bodo kmalu spet lotili gradnje. Nekoliko je Laščanom načrte prekrižal sneg, saj so želeli temeljni kamen postaviti že v sredo, vseeno pa naj bi bil novi objekt dokončan do letošnjega septembra.
Objekt bo velik 22 krat 18 metrov in je zasnovan precej razgibano. Najbolj se gradnje gotovo veselijo člani lokalnega gasilskega društva, ki trenutno delujejo v izjemno slabih pogojih, v novem objektu pa bodo za svojo dejavnost dobili skoraj 400 kvadratnih metrov novih prostorov. Nov objekt bo velika pridobitev tudi za ostale krajane Rimskih Toplic, saj bo-
do v njem tudi prostori za medgeneracijsko druženje, druženje otrok, mladine in žensk, na volj pa bodo tudi dejavnosti lokalnim kulturnim društvom in drugim organizacijam. Prostor v novem objektu bo našla še knjižnica, tako da bo omogočen nemoten dostop do knjižničnega gradiva.
Skupna površina objekta, torej kleti, pritličja in mansarde, je 930 kvadratnih metrov. Uredili bodo tudi okolico, saj bodo na južni strani objekta zgradili oporni zid ter deset parkirnih mest za osebna vozila. Objekt bo gradilo na razpisu izbrano podjetje GD iz Hrastnika, ki naj bi ga dokončalo do konca septembra. Vrednost izgradnje znaša 535 tisoč evrov, deloma bo to krila laška občina,
Šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti danes, v petek, in v ponedeljek pripravlja srečanje otroških gledaliških skupin osnovnih šol iz občin Šentjur in Dobje. Najboljše predstave se bodo uvrstile na regijsko srečanje otroških gledališč.
Na vse predstave vabijo šolarje in tudi druge obiskovalce, saj je ogled brezplačen. Prvi
niz predstav se začenja danes; ob 9. uri si bo tako mogoče v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici ogledati plesno predstavo Peter in volk, ki jo pripravljajo plesalke iz OŠ Dob-je pri Planini, ob 10. uri bo dramska skupina OŠ Blaža Kocena s Ponikve uprizorila predstavo Pika Nogavička. Več predstav bo v ponedeljek, 15. marca, v šentjurskem kulturnem domu. Ob 8.30 bo gleda-
liška skupina OŠ Dramlje uprizorila predstavo Palček Anton, uro kasneje pa devetošolci OŠ Planina predstavo Deseti raček. Ob 10.30 bodo na vrsti dekleta iz OŠ Dramlje, ki so pripravile skupinski projekt Dobro ali zlo, ob 11. uri pa se bodo predstavili še člani gledališke skupine OŠ Franja Mal-gaja Šentjur, ki so se lotili predstave Srečni kraljevič.
PM
nekaj evropskih sredstev pa so pridobili iz naslova programa razvoja podeželja oziroma ukrepov za obnovo in razvoj vasi. Nato, napoveduje laški župan Franc Zdolšek, pride na vrsto še večnamenski objekt v Zidanem Mostu. V tem tednu je občina Laško namreč že objavila razpis za izvajalce del, ki bodo širili in obnavljali tamkajšnji Dom svobode. »Tudi tu računamo na sredstva evropskega kmetijskega sklada. Občina pa že ima gradbeno dovoljenje, da k domu naredi prizidek. S tem bomo v Zidanem Mostu pridobili prostore za knjižnico, klubske dejavnosti, predvsem pa garažo za shranjevanje gasilskega vozila PGD Zidani Most,« je povedal Zdolšek.
POLONA MASTNAK
Prednosti indukcijskih kuhališč: HITRA, VARČNA IN VARNA
gorenje
veliko hitreje kot na klasični električni plošči ali plinu.
Napredno indukcijsko kuhališče sámo prepozna sestavo posode in če na kuhalno polje postavimo na primer posodo iz plastike, stekla ali keramike, se plošča ne vključi. Ali imate pravo posodo, lahko ugotovite z magnetom. Zagotovo so primerne posode iz emajlirane pločevine in litega železa, uporabljate pa lahko tudi posodo iz nerjavnega jekla z ravnim dnom, ki ima jedro iz magnetnega materiala.
Do 30 % hitrejše segrevanje in do 40 % manj porabljene električne energije sta le dva argumenta v prid indukcijskim kuhališčem, ki jih uvrščajo med najbolj varčna, najmodernejša in najvarnejša kuhališča na trgu.
K večji energijski varčnosti in učinkovitosti prispeva tudi dodatna funkcija Power Boost,
ki poveča učinkovitost do 50 %. S hitrim segrevanjem in ohlajanjem plošče pa poleg energije prihranimo tudi čas, kajti hrana je pripravljena
www.gorenfe.si
V Gorenju zagato s posodo rešujejo izjemno praktično in prijazno do kupcev - ob nakupu indukcijskih kuhališč vam 3-delni set posode kar podarijo!
Natečaj za
mlečnokraljico
zeCene doCine Slovenije 2010
Mlekarna Celeia d.o.o., ki je nosilec projekta, objavlja natečaj za
MLEČNO KRALJICO ZELENE DOLINE SLOVENIJE 2010
Dobro življenje je na vsakem koraku povezano z znanji in izkušnjami, spretnostmi in iznajdbami iz bogate preteklosti mlekarstva v Sloveniji in zato izbiramo za večjo promocijo slovenskega mleka in mlečnih izdelkov ponovno Mlečno kraljico zelene doline Slovenije.
Naziv Mlečna kraljica zelene doline Slovenije lahko pridobijo neporočena podeželska dekleta, nekaznovana in slovenskega državljanstva, ki štejejo od 18 do 25 let. Imeti morajo splošno znanje vključno z znanjem tujega jezika, znanje proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov tersmisel za pripravo in serviranje mlečnih jedi. Mlečna kraljica je imenovana samo enkratza obdobje enega leta. Izbrala se bo Mlečna kraljica zelene doline Slovenije, ki je komunikativna, pozitivno naravnana in živi zdrav način življenja, saj bo s svojimi nastopi promovirala slovensko proizvodnjo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov.
Prijave za sodelovanje na izboru Mlečne kraljice zelene doline morajo vsebovati:
•	ime in priimek	• podatke o izobrazbi
•	stalni naslov	• kratek življenjepis
•	rojstne podatke	• fotografijo
Prijave pošljete do 22. marca 2010 na naslov:
Mlekarna Celeia d.o.o.
Arja vas 92 | 3301 Petrovče
s pripisom za Mlečno kraljico zelene doline Slovenije
Morebitne dodatne informacije Branka Petek
E: trznokomuniciranje@mlekarna-celeia.si | T: 03 713 38 34 Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na spletni strani:
www.mlekarna-celeia.si
mlečnakraljica
zefene doCine Slovenije
CO
v
(C

12
ROGAŠKA S. j
NOVI TEDNIK
Tihomir Tomič iz Rogaške Slatine verjame v slatinsko steklarstvo, v njegovo prihodnost. Izdelki, ki jih oblikuje, so med drugim pri papežu, Clintonu, Trumpu, Kučanu ...
»Obetajo se nam lepi časi«
»To ni bil zadetek na lotu,« odgovarja nagrajeni oblikovalec stekla Tihomir Tomič - Tisti, ki je zdržal, bo preživel, je danes steklarska mantra
»Moj profesor Goldoni je vedno rekel, da se ideja ne odsanja, ampak gradi. Piliš jo, izpiliš,« ugotavlja vedno znova oblikovalec stekla Tihomir Tomič iz Rogaške Slatine. Na letošnjem mednarodnem sejmu Ambienti v Frankfurtu je prejel s Steklarno Rogaška priznanje Design Plus. A to ni priznanje svetovnega slovesa ni prišlo kar tako.
»To je za nas, za steklarno, najvažnejši sejem, nagrada je sledila kot veliko presenečenje. Vendar to ni bil zadetek na lotu, saj ugotavljamo, da je rezultat dolgotrajnega vlaganja v razvoj,« pravi Tomič, čigar kozarci za viski so bili na očeh sveta med najbolj opaženimi. Med 28 prejemniki priznanja Design Plus so izdelovalci in oblikovalci od Velike Britanije do Japonske, prejeli pa so jih za najrazličnejše izvirno oblikovane izdelke, vse od nožev do riževe žlice. Sla-
tinčani so Design Plus kot edini na svetu prejeli za steklo.
»V profesionalnih krogih smo zelo znani, pri vrhu. Vsi nas poznajo, ker za vse delamo. Žal cenimo svoje ime šele zadnje obdobje, vendar prodamo kar polovico izdelkov svoje blagovne znamke,« je zadovoljen Tomič, ki je vodja oblikovalskega oddelka Steklarne Rogaška. Z njim in dolgoletnim oblikovalcem Igorjem Polikom delajo še štiri oblikovalke ter zunanji sodelavci. »Zadnja uprava se, kot večkrat povem, zaveda, kaj pomeni razvoj oblikovanja. Brez tega ne moreš uspeti,« je zadovoljen Tomič.
Njihova mantra
»Med oblikovalci sem najstarejši, že štiri desetletja sem noter, vendar se pri oblikovanju še vedno vedem kot mladenič. Ko sem dobre volje, brusim in eksperimentiram, znam tudi pihati. Profe-
sor Goldoni me je učil, da več kot bom znal sam, lažje bom narekoval mojstru. Če znaš sam, ti mojster ne more reči, da se nekaj ne da.«
Tomičeva pot od zamisli do izdelka je večkrat drugačna, kot učijo v šolah. »Včasih se pošalim, da delam vse narobe, in takrat nekaj nastane. Tako najprej spiham ter nato odidem risat, če se mi posreči. In ponavadi se mi, ker se ne spuščam v nekaj, v kar sumim, da mi ne bo uspelo,« pojasnjuje svoje oblikovalske zamisli v svetovljanskem Frankfurtu nagrajen oblikovalec stekla, ki so ga na sejmu opazili med kar 4500 razstavljalci. Na tako velikem sejmu, da obiskovalce med enajstimi razstavnimi dvoranami prevažajo z avtobusi.
Steklarni Rogaška kljub vsemu po finančni plati ne gre, tako kot bi moralo, ga pobaram. »V naši panogi imamo krizo že desetletje in pol. Po
Rogaška Slatina v
ritmu salse
Danes se v Rogaški Slatini začenja 5. Salsa Congres, kjer bodo obiskovalci na več kot 30 delavnicah spoznavali zvrsti salse in ostalih plesov.
Plesni dogodek poleg kongresa salse vključuje še Feel The Dance, kjer se bo v okviru delavnic prav tako plesalo in učilo plesnih zvrsti, kot je swalsa, ki je kombinacija swinga in salse. V
soboto bo tudi državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za vse starostne kategorije, ki se bo v telovadnici II. OŠ Rogaška Slatina s predtekmovanji začelo ob 14. uri, ob 19. uri pa bo na sporedu finale. Delavnicam, ki bodo vse tri dni in na katerih bo sodelovalo 45 učiteljev iz Slovenije in iz sveta, bo danes in jutri zvečer sledil salsa after party. Us-
vsej Evropi so zapirali steklarne, tudi v Nemčiji ter na Češkem, zrušil se je trg. Moram pa povedati, da se nam obetajo lepi časi, ker smo zdržali. Tisti, ki je zdržal, bo preživel - je postala mantra vseh nas. Jutri bo steklo nekdo moral ustvarjati,« je optimističen oblikovalec iz Rogaške Slatine.
Med slatinske steklarje ga je pripeljal njegov profesor, sloviti Raul Goldoni, ki je bil v tem delu Evrope med pionirji oblikovanja. »Bil sem presrečen, da lahko grem gor,« se spominja nekdanji Splitčan Tomič, ki je nekoč sanjal le o grafiki. Med obiskovanjem umetniške šole je načrtoval, da bo študiral grafiko na Češkem ali Poljskem, kjer so bili takrat pomembni na tem področju. »Niti na kraj pameti mi ni padlo, da bom prišel v steklarsko industrijo. Moj brat, deset let mlajši, je z grafiko nadaljeval ter ima danes na akademiji v Splitu katedro za grafiko. Včasih mu pravim, da on ustvarja grafiko na papirju, jaz pa jo na steklu.«
»Nima Slatine do Slatine«
»V meni je ostalo toliko Dalmatinca, kolikor pogrešam morje. Toda na srečo imam iz Rogaške Slatine do morja komaj dve uri,« je zadovoljen današnji Slatinčan Tihomir To-
Tomičeve in steklarnine izdelke so spoznale različne svetovno znane osebnosti. Njegov kristal je romal v Vatikan k papežu Janezu Pavlu II., med zadnjim obiskom Ljubljane je kar nekaj izdelkov nakupil nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, imajo jih tudi pri slovenskem zetu, ameriškem milijonarju Donaldu Trumpu in njegovi izvoljenki Melanie ... Za njunega otroka je oblikoval kristalno zibelko. »Nekoč smo v ZDA sedli v taksi in nas je temnopolt voznik vprašal, kakšen jezik govorimo med seboj. Pričakovali smo, da ne bo nič vedel o Sloveniji, vendar je bilo nasprotno, zato nas je zanimalo, kako to. Povedal je, da zaradi Melanie,« pove zadovoljno oblikovalec Steklarne Rogaška. V Sloveniji je več Tomičevih izdelkov, med drugim v Murglah pri nekdanjem predsedniku Milanu Kučanu.
mič. »In danes opažam, da je nekdo, ki pride iz Rogaške Slatine na morje, večji Dalmati-nec od Dalmatinca,« dodaja. Selitve na sončno stran Alp ne obžaluje nikoli. »Marsikdo mi je rekel: >Le kako si lahko šel iz Splita gor, kaj si nor?< Jaz odgovarjam, da ne grem iz Rogaške Slatine nikamor, niti v Split niti kamorkoli drugam. Rogaška Slatina je res prekrasno mesto,« se prepriča vedno znova. »Posebno zadnje desetletje se lepo razvija, tudi hotele obnavljajo,« je zadovoljen Tomič, ki pri tem delno sodeluje po oblikovalski plati. »Mislim, da ima Rogaška Slatina veliko prihodnost, s turizmom in steklarstvom.«
Splita kljub vsemu ne more pozabiti, spomini na otroštvo so prekrasni, čeprav je preživel dve tretjini življenja v Sloveniji. »Če bi se znova ro-
dil, bi se želel tam dol pod Marjanom, zraven morja,« je nostalgičen. Poleg oblikovanja stekla ga privlačijo šport na vodi, surfanje in plavanje. V Splitu je plaval v klubu poleg nosilca 51 jugoslovanskih plavalnih rekordov Željka Rogošiča ter poleg dobitnice zlate olimpijske medalje Djurdje Bjedov, pri svojih petnajstih letih je že imel v žepu diplomo za potapljača.
Danes je Tihomir Tomič že dvakrat stari oče, ima dva sina. Njegova soproga je prav tako delala v steklarstvu, kot pravnica v Steklarski novi, ki je šla lani v stečaj. »Ko se pogovarjamo o tem, ji gre vedno na jok. Sreča je, da je steklarna prevzela mojstre Steklarske nove.«
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
ansam
jai
' ^ 9 ^ m ansambe < i o
» . O ;«'	- 7
'd&te VIKI AŠICst. in ANDREJ BI_____
trioFRANCUA ZEMETAs kvartetom AS
£ sil . 4 ana AŠC 1c *cv ' c 'éhr: ■ c *
« 4'iV. ANA AŠIC
ansambsfVjrEZlCEj
' ucenci Osnovne šole LAVA 9 -f,otroci vrtca ZARJA" enota Iskrica
tanovitelj Salsa Congresa ter plesne šole Rolly Branko Padjan si obeta pravi plesni vikend. »Letos bo prvič tudi delavnica plesa ob drogu, ki bo samo za ženske, tako da bomo imeli moški prepovedan vstop,« pravi. Kot novost na državnih prvenstvih bo v Rogaški Slatini tudi ta, da bodo na tekmi latinskoameriških plesov lahko gledalci izglasovali zmagovalni par, ki bo prejel nagrado občinstva.
MOJCA KNEZ
.	j?^iCT-ilSm -rTi'*« t
T O — 13 Z*
9 V O * » i - I
S	J t O
Trat-» >' ; • ' / •
a « ih^ «
O fSJedelja, 21. marec t01 cT Q ^
viobl^OO SV Celiskemdomu k
rfij- a r<tjr « ř<»K <* * -s; . a; . s, „ u;. s
otrokom pa možnost srečnega o1
. W	WI	m m. W W W

>681
Vst°pnina:	SKLICiOO OOO-O/;
^	Í©	fs '	i v ^-JiL/ -
stopnice lahko kupíte v TIC Celje od pon.-p
.	..	.. ----j,,	?.OO-17-OO> soboti med	V
7j v tajništvu Oš Lava in eno uro pred koncertom v Celjskem domu« s # || \
H'OiH'HIIN
VOJNIK j SL. KONJICEj ZREČE |
Kdo komu krade pokojne?
O pokopališki dejavnosti v občini Vojnik smo pred časom že veliko pisali. Tokrat je spor med nekdanjim kon-cesionarjem Pogrebno službo Raj in sedanjim, Pogrebno službo Primožič, prerasel v domnevno fizično obračunavanje.
Pred dnevi nas je poklical Tadej Primožič, sin konce-sionarja Darka Primožiča, ki je povedal, da naj bi ga v četrtek, 4. marca, na pokopališču v Vojniku fizično in verbalno napadel Robert Amon, direktor Raja.
»Amon je kar naenkrat pritekel izza vogala in me napadel. Govoril je, da bo zaradi nas propadlo njegovo podjetje, ker mu prevzemamo stranke. Ko sem se umaknil, sem pazil, da ne bi padel na okno mrliške vežice, on pa je izvlekel nož in mi grozil, da me bo ubil, če mu še ukradem kakega pokojnika,« je vidno razburjen in živčen razlagal Primožič. Amon, ki naj bi Primožiču nož prislonil celo na vrat, naj bi mu prisolil tudi več klofut, zaradi katerih je le-tega zane-
slo v šipo vežice, ki se je tudi razbila.
Zakaj naj bi do spora sploh prišlo? Primožič razlaga, da zato ker naj bi ena od strank, ki je naročila pogrebne storitve pri Raju, ugotovila, da lahko le-te dobi tudi pri njih. Ker tega prej ni vedela, se je odločila, da bo zanjo vse opravil sedanji vojniški koncesio-nar. Primožič, ki je imel ob našem prihodu raztrgan brezrokavnik, pravi, da naj bi
13
Tadej Primožič pravi, da je bil zahrbtno napaden in kaže raztrgan brezrokavnik.
mu Amon tudi grozil, naj se pazi noči in temnih vogalov.
Napad ali opozorilo?
Zdrahe glede pogrebnih in pokopaliških dejavnosti v občini Vojnik se med sedanjim in nekdanjim koncesionar-jem vlečejo že od leta 2008. Drug drugemu očitata metanje polen ter škodovanje podjetjema. Ko smo o fizičnem obračunavanju, ki je bilo pri-
javljeno tudi na policijo, povprašali direktorja Raja Roberta Amona, je najprej pojasnil: »Vse se je začelo že v sredo na pokopališču v Novi Cerkvi. Šlo je za umazano, okrutno in absurdno zadevo, ko je nekdo prostor pred mrliško vežico polil z barvo in obenem nasul še smeti. Po besedah nekaterih očividcev naj bi to storil Primožič, zato sem se tudi ustavil na pokopališču v Vojniku, ker sem ga videl tam.« Amon je želel konkurentu le pojasniti, da se takšne stvari ne delajo. »Primožič je stal pri vežici. Šel sem do njega in mu s povz-dignjenim tonom rekel, da se naj ne gre več tega. Vprašal sem ga, če se sploh zaveda, kaj je naredil žalujočim. Rekel sem, da vsi vedo, kaj je naredil, da so ga videli. Vprašal sem ga, zakaj in dvignil prst. Takrat se je najbrž ustrašil, ker je verjetno mislil, da ga bom udaril. Ker je bil naslonjen na steklo, ki se ga je verjetno malce dotaknil, se je razbilo.« Amon zatrjuje, da še nikoli nikogar v življenju ni udaril niti se ni vključil v kakršenkoli pretep. Dodal je še, da je Primožič na dveh občinskih sejah obljubil, da se bo poboljšal in ne bo več nagajal.
Po besedah Primožiča naj bi celotno dogajanje videla njegova partnerka, za katero Amon trdi, da se je na po-
kopališče pripeljala šele, ko je on odšel. Prokuristka Raja Jana Pustek, ki naj bi se prav tako takrat mudila na pokopališču, je obtožbe Primožiča ostro zavrnila, ker po njenem mnenju Robert Amon še mravlje ne bi pohodil: »Vse skupaj je že bolno. Najbolj grozno pri vsem tem je, da trpijo nedolžni svojci, ki žalujejo. Mi na tak način nismo navajeni delati, sploh ker te takšne stvari re-
snično vržejo iz tira, zato me niti ne čudi, da je Primožič dobil prepoved dela na Koroškem.«
Besede obeh glavnih akterjev pokopaliških zdrah, ki se povsem razlikujejo, bodo najverjetneje dobile epilog na sodišču. Do takrat pa upamo, da bodo lahko vsaj svojci umrlih mirno pospremili svoje bližnje na zadnjo pot.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
»Na tem mestu lahko umrem, če sem kdaj že kogarkoli udaril,« pravi Robert Amon.
KOMBINIRANI DEPOZIT NA KRATKE IN DOLGE PROGE.
Novi kombinirani depozit UniCredit Bank je kratkoročna in dolgoročna naložba v vrhunski formi. Polovico depozita vežete za dobo 12 mesecev po izjemno privlačni 5-odstotni fiksni letni obrestni meri, polovica pa bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa evropskih delnic DJ Euro Stoxx 50. Ob izteku petletnega depozita vam zagotavljamo 100-odstotno izplačilo drugega dela glavnice in možnost doseganja atraktivnih donosov. Minimalni znesek skupne naložbe je 1.000 EUR. Pohitite, vpis traja od 15. marca do 6. maja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/kombinirani-depozit
Kombinirani depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.
UniCredit Bank
Na Konjiškem vse več krvodajalcev
Na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje je lani OZ Rdečega križa zabeležilo 1.948 odvzemov krvi, kar je 46 več kot leto pre'. Med njimi je bilo 164 novih krvodajalcev. Letos so že pripravili krvodajalske akcije v Ločah, Slovenskih Konjicah in Zrečah. Odzvalo se je 125 krvodajalcev več kot v enakem lanskem obdobju.
V dobrih dveh mesecih je dajalsko akcijo kot pravico in
tako kri že darovalo 779 krvodajalcev, med njimi 60 prvič. »Zavest in navada, da darujejo kri, je krvodajalcem tako zlezla pod kožo, da vzamejo naše povabilo na krvo-
hkrati dolžnost,« zadovoljno ugotavlja sekretarka konjiškega OZ RK Renata Gabrovec. »Ponekod v Sloveniji ugotavljajo, da imajo delodajalci vedno manj razumevanja za izo-
stanek delavcev zaradi krvodajalskih akcij. Iz tega se da sklepati, da je interes kapitala močnejši in pomembnejši kot zagotavljanje minimalne zdravstvene varnosti za bolnike, ki kri potrebujejo za zdravljenje ali okrevanje. V našem območnem združenju lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da imajo pri nas delodajalci še vedno občutek in razumevanje, podpirajo naša prizadevanja in nam tako posredno pomagajo pri izvajanju našega zelo pomembnega humanitarnega poslanstva,« je še dodala.
MBP
S krvodajalske akcije v Slovenskih Konjicah
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
V slogu Las Vegasa
Projekt Neverjetni Mr. B vrnil v zlate čase glasbeno-scen-skih spektaklov
V Velenju na predpremie-ri in zatem še dvakrat v Slovenskem ljudskem gledališču Celje sta Društvo ljubiteljev umetnosti in Hiša kulture Celje uprizorila predstavo Neverjetni Mr. B, glasbeni šov po vzoru lasvegaških iz časov Franka Sinatre, Dea-na Martina in Sammyja Da-visa Jr.
Okoli 60 nastopajočih je z veliko volje in energije poskušalo obuditi duh zlatih časov
in ustvariti glamurozen šov. V mnogočem jim je uspelo, a vendar ostaja nekaj pomislekov.
Boštjan Korošec je v vlogi pevca, ki začne glasbeno kariero, da bi obdržal službo v igralnici, v predstavi odpel kar 16 skladb - pravih zimzelenč-kov, ki jih poznamo in cenimo vsi. A zdi se, da bi bilo bistveno bolje, če bi bilo pevcev več, da bi, recimo, poskušali obuditi sceno slavnega »rat packa« treh sijajnih pevcev,
glasbenikov in bonvivanov. Ne glede na to, da Korošcu ni mogoče očitati, da ni svoje vloge solidno odigral in dobro odpel, ga je bilo v predstavi preprosto - preveč. Drug očitek velja koreografiji Mojce Majcen. Štiri plesalke so sicer delo opravile dobro, toda koreografija je bila barska in ne glamurozna v slogu lasvegaških igralnic in Zieglerjevih deklet. A če zanemarimo, da je duh igralnic zamenjal običajen bar-
ski pridih, z živahnimi dekleti, ta očitek ni preveč resen.
Je pa imela predstava eno briljantno točko, namreč sijajen Extra big band glasbene šole Celje, ki je pod vodstvom Bojana Logarja precizno, v huronskem tempu in tudi v nekoliko posodobljenih aranž-
majih vlekel glasbeni voz skozi celo predstavo.
Svoje so dodali še Damjan M. Trbovc kot šef lokala in napovedovalec, pevke v ozadju in ob sklepu prestave še odličen ženski zborček.
Prijetna, zabavna predstava Neverjetni Mr. B je zadovolji-
la, a lahko bi postala velik šov. S pravim »rat packom«. Predstavo si lahko ogledate še 27. marca v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, obeta pa se tudi nekaj gostovanj, tudi v tujini.
BRST Foto: SHERPA
Finale za smeh
Nagradi celjskima fotografoma
Na natečaju Slovenia press photo 2010 - novinarska fotografija leta 2010 - sta nagradi osvojila tudi znana celjska fotografa Tomaž Črnej in Jure Kravanja.
Fotografija leta je postala Iz Gaze avtorja Jureta Eržena. Nagrado za najboljšo reportažo leta pa si je prislužila zgodba Vdova 16-letnega Jošta Franka. Jure Kravanja (na sliki desno) je prejel nagrado za fotografijo v kategoriji Šport, v kategoriji Ljudje pa je bil za reportažo nagrajen Tomaž Črnej.
BS
Foto: TimE
Mladi glasbeniki tekmujejo
V Mariboru, Celju, Žalcu in Velenju se bo v ponedeljek začelo letošnje, že 39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije.
Mladi bodo letos tekmovali v igranju klavirja, flavte, kljunaste flavte, klarineta, oboe, fagota, saksofona, petja, v sol-
feggiu in v komornih skupinah za trobila. Tekmovanje bo trajalo do 21. marca.
V celjski glasbeni šoli bodo nastopali tekmovalci v flavti, fagotu in oboi, prijavljenih pa je kar 170 tekmovalcev. V Velenju bodo nastopali pianisti, saksofonisti in flav-
tisti na kljunasti flavti. Žalska glasbena šola pa bo gostila klarinetiste in komorne skupine s trobili.
Koncerta prvonagrajencev letošnjega tekmovanja bosta 31. marca v Ljubljani, dan zatem še v Mariboru.
BS
Z zadnjima tekmovalnima predstavama, z zadnjo spremljevalno in z razglasitvijo dobitnikov žlahtnih in nagrad občinstva se bo ta konec tedna v Celju končal letošnji festival Dnevi komedije.
V petek prihaja na oder Gol-donijeva Nenavadna prigoda v izvedbi SNG Nova Gorica. Gre za manj znano Goldoni-jevo delo, ki se ukvarja predvsem s tem, kako hči pretenta očeta, medtem ko si on daje opravka z ženitnim posredovanjem zanjo. V režiji mladega Luke Martina Škofa igrajo Bine Matoh, Marjuta Sla-mič, Jože Hrovat, Helena Per-šuh, Kristijan Guček in drugi.
Z gosti iz Zagreba
Celjski godalni orkester je v torek v Narodnem domu izvedel svoj tretji abonmajski koncert sezone.
Dirigent in umetniški vodja Nenad Firšt je spet izbral zanimiv glasbeni program, ki je zadovoljil zlasti glasbene sladokusce. Go-dalci so poustvarili dela Bla-goja Birse, Frana Párača, Kurta Atterberga in Sibeliu-sa. Kot gosta sta nastopila solista iz Zagreba: violinist Anđelko Krpan in violist Milan Čunko. Oba sta profesorja na zagrebški glasbeni akademiji, kot glasbenika pa nastopata z vodilnimi hrvaškimi orkestri ter z uglednimi domačimi in tujimi umetniki.
BS
Zadnjo tekmovalno predstavo, klasiko, Gogoljevega Revizorja, bo v soboto v SLG uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj. Komedija o tujcu, ki pride v zakotno vas in za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor, razkriva bedo, ponigla-vost, licemerje, ničevost in praznino družbe, ki temelji na strahu pred oblastjo in njenimi zakoni. V režiji Mateje Ko-ležnik nastopajo Primož Pir-nat, Vesna Jevnikar, Vesna Pe-narčič Žunič, Darja Reichman, Vesna Slapar, Kristijan Guček in drugi.
Spored dnevov komedije bo v nedeljo zaokrožila komedija sodobnega ameriškega dra-
matika Kena Ludwiga Ti nori tenorji v izvedbi Narodnega gledališča Kikinda. Komedija na lahkoten in zabaven način popelje skozi zakulis-ja opernega gledališča. Delo celjsko občinstvo pozna, saj je ta igra v režiji Jaše Jamni-ka postala žlahtna komedija Dnevov komedije leta 2006. Režiral je Jure Rudolf.
Po nedeljski predstavi, ki se bo začela ob 19.30, bo letošnja žirija v sestavi Mojca Kreft, Ervin Fritz in Nenad Firšt razglasila dobitnike žlahtnih nagrad za predstavo, režiserja, komedijanta in komedijantko leta, razglasili pa bodo tudi najboljšo predstavo po oceni gledalcev. BRST
Na osnovi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08), 17. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK) ter 15. člena odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 57/03, 116/08, 12/09,51/09)
Svet JZ Knjižnice Rogaška Slatina
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA/-ICE KNJIŽNICE ROGAŠKA SLATINA
Na razpisano delovno mesto bo imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: •ima univerzitetno izobrazbo, •opravljen izpit iz bibliotekarske stroke, •najmanj 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti, •organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki se presojajo na podlagi dosedanjega dela in predloženega programa dela.
Kandidati morajo k prijavi z življenjepisom priložiti dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev (fotokopijo diplome, potrdilo o delovni dobi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu) ter vizijo programa in delovanja JZ Knjižnica Rogaška Slatina.
Direktor javnega zavoda bo imenovan za obdobje petih let.
Pisne prijave kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjižnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 13, 3250 Rogaška Slatina, s pripisom »Za razpis direktorja«.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
i 1 j
7ÏÏ»
A V
Neverjetni Mr. B je od krupjeja napredoval v pevca, postal zvezda in imel opravka z oboževalkami - pijane je odnašal, bolj trezne so mu na oder nametale vse od tangic do modrcev.
Neverjetni Mr. B ima potencial pravega glasbenega šova, a bil bi boljši, če ne bi vseh pesmi odpel zgolj Boštjan Korošec.
KULTURA

Inga Ulokina in Tjaša Cepuš
NE ZAMUDITE
... koncerta Zdenka Kova-čiček Z ljubeznijo, Janis, v soboto ob 21. uri v Plesnem Forumu Celje. Zdenka Kova-čiček je v tem muzikalu obeležila 50. obletnico ustvarjanja, v njem pa se je poklonila Janis Joplin, eni izmed najboljših belopoltih pevk bluza vseh časov in zvezdi šestdesetih ki je sledila sinonimu
zala z vrhunsko interpretacijo njenih pesmi. Je tako dobra, da neredki pravijo, da je boljša od Janis same.
Vstopnina 28 EUR
K
- C
r ^

»živi hitro in umri mlad«. Življenjsko zgodbo Janis Joplin je zapisala njena sestra Laura Joplin v osebni biografiji z naslovom Z ljubeznijo, Janis, kjer je z zbiranjem fotografij, intimnih pisem in drugih dokumentov sestavljala delčke in motive v mozaiku njenega življenja. Biografija je postala navdih za istoimensko gledališko dramo, zagrebško gledališče Komedija pa se je z Zdenko Kovačiček odločilo za muzikal. Izjemna hrvaška pevka, džezistka, je dolgo sanjala, da bi na odru nastopila kot Janis Joplin. Ko je dočakala, je svoje kvalitete doka-
... predstave Matjaža Zupančiča Hodnik, ki jo bodo danes (petek) ob 19.30 v Celjskem domu uprizorili študenti III. semestra AGRFT. V Celje prihajajo na povabilo hiše kulture in društva ljubiteljev umetnosti, to pa bo, po mnogih letih novo gostovanje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Dramo Hodnik so nedavno tega pre-mierno pod mentorskim vodstvom Matjaža Zupančiča in Borisa Ostana uprizorili v Ljubljani. Tema drame so resničnostni šovi, avtor pa se v njej ukvarja zlasti z zaku-lisjem, z dogajanjem, ki ga kamere ne ujamejo, ki je skrito na hodniku ob modernem studiu, s problemi prostora, kamor bi se udeleženci šova, vedno na očeh javnosti, lahko zatekli, z dvoličnostjo človeških podob, z njihovimi motivi.
Vstopnine ni
Znova v mesto pod mestom
Po zimskem premoru bo Pokrajinski muzej Celje za oglede znova odprl arheološko klet, razstavišče Celeia -mesto pod mestom.
Znova bo tako možno videti kamnite labirinte tega edinstvenega razstavišča, v katerem je ob nekaterih kipih, ostankih mestnega obzidja na ogled tudi rimska cesta. V pr-
vem tednu so pripravili vodene oglede: med 16. in 19. marcem ob 11. in 17. uri ter v soboto, 20. marca, ob 10. in 11. uri.
BS
. promocijskega koncerta ob izidu kompilacijske-ga CD Pebi ne strelat, ki bo danes (petek) ob 21.00 v Mestnem kinu Metropol. Pe-bi ne strelat je CD, ki je nastal iz ohranjenih posnetkov nekaterih najbolj znanih celjskih skupin alternativnega roka, ki so delovale v letih 19802000. Na plošči, ki je pravi dokument časa, je zabeleženo ustvarjanje 14 skupin, ki so v Celju delovale v tem času in pomembno zaznamovale ta prostor, nekatere pa so segle tudi izven lokalnih meja. Med drugim lahko na plošči slišimo glasbo skupin Strel-nikoff, Phone Box Vandals, Baby zdravo, Sfinkter, Lokalne pizde in drugih. Na koncertu bosta nastopili dve novodobni celjski skupini Cops on Bikes in God Damn It Boys, posebej za to priložnost pa se je znova zbrala skupina Riot, organizatorji pa napovedujejo še kakšno presenečenje.
Vstopnina 7 EUR, ob nakupu dobite CD Pebi ne stre-lat.
Sozvocje violine in gonga
Kaj imata skupnega violina in gong oziroma kako lahko zazvenita skupaj? Odgovor na to vprašanje že nekaj časa v obliki posebnega zvočnega wellnessa iščeta celjska violinistka, učiteljica in ustvarjalka Inga Ulokina ter Tjaša Cepuš, ki odkriva pozitivne učinke in vibracije gonga. Izkušnjo bosta delili tudi s celjskim občinstvom
Pred časom sta se tako odločili, da združita moči in poskušata poiskati novo razsežnost ter blagodejno vplivati na čute poslušalcev. Za njima je že več skupnih nastopov, morda bolje rečeno terapevtskih koncertov, v Celju pa ju bo mogoče slišati v soboto.
Celjanka Inga Ulokina, vrhunska violinstka s klasično glasbeno izobrazbo, venomer išče nove poti in se trudi izkoristiti vse možne potenciale svojega inštrumenta - violine. »Predvsem zato, ker je glasba vodilo mojega življenja. Glasbo in zvok dojemam kot medij, ki med ljudi prinaša vero, upanje in ljubezen. Preko inštrumenta se izražam in
skušam ljudem nekaj povedati,« pravi. »V tonsko-me-lodijski improvizaciji, ki se zasliši izpod loka, prepoznam sebe, svet in življenje. To želim deliti z drugimi.« Prepričana je, da zvok violine spodbuja ustvarjalnost posameznika in mu nudi izkušnjo radosti življenja.
Koncert violine in gonga Ulokina in Cepuševa v Celju pripravljata v soboto, 13. marca, ob 19. uri v kapelici sv. Elizabete oz. Špitalski kapelici. Vstopnina bo 15 evrov, za dijake, študente in upokojence 10 evrov, otroci pa imajo prost vstop. Izkupiček bo namenjen nakupu novih energijskih inštrumentov.
Zvok, ki zdravi dušo
V okviru projekta Sozvočje, kjer se violinska improvizacija združi z zvoki gonga Cepuševe, je Ulokina našla nov izziv. Hkrati sta ustvarjalki prepričani, da ima tovrstna glasba blagodejne in celo zdravilne učinke. Tjaša Cepuš sicer de-
luje v celjskem zvočno-ma-sažnem salonu Lotos, izvaja pa skupinske in individualne zvočne kopeli za odrasle, mladino in otroke ter pripravlja delavnice z gongom. »Moj inštrument je Jupitrov gong, ki je izjemno nežen in čuten. Gre za gong, ki širi občutke skozi telo in poslušalca pripelje do novega nivoja zavesti. Jupiter namreč sporoča, da si zaslužimo le najboljše, nas opogumlja, vodi in pelje v tej smeri. Njegov način je igriv in prijeten, saj je predan umetnosti in komunikaciji,« meni Cepuševa.
Tako sta Ulokina in Ce-puševa našli skupni jezik v svojevrstni glasbeni kombinaciji. Planetarni gong z violinsko improvizacijo naj bi poleg estetskega užitka poslušalcu nudil tudi zdravilni učinek. »Spomnimo, da je bila glasba že v starih kulturah zdravilo. Zato želiva poudariti, da se tudi danes skozi umetnost lahko zdravi duša, še posebej v časih hitrega tempa življenja, ko so trenutki notranjega miru vse bolj redki,« pravita.
POLONA MASTNAK Foto: ROMAN FONDA
Za konec še Romeo in Julija
V kulturnem domu Zarje v Trnovljah se bo jutri končalo 2. srečanje zamejskih gledaliških skupin Alpe-Donava-Ja-dran, ki sta ga vzorno pripravila Zveza kulturnih društev Celje in KUD Zarja.
Kot zadnji bodo na oder pred občinstvo prišli člani gledališke skupine Kulturno prosvetnega društva Bazovi-
ca z Reke na Hrvaškem in predstavili komedijo Vjeka Ale-lovića Romeo in Julija (pa še kaj ...), v režiji Srđa Dlačića.
V tej izvirni predstavi gledališki ljubitelji igrajo same sebe, saj se zgodba plete okoli nastajanja predstave, kar vodi v številne zaplete in smešne situacije. Tudi po tej prestavi bo občinstvo izbralo komedijanta ali komedijantko večera. BS
Kauitacija
Lepotno znižanje
od OI. 03. do 31.03. 2010
enre*
Lifting bože
Anticelulîtni programi
Oblikovanje telesa
Naročite fe na brezplačen posvet na tel*: 0590 87 600 ali 040 494 444
WELLNESS (3&#jrer
ASPARA
&
Ceing d o o . Wellness Asparđ Cesta Leona Dobrtllnsků 22t> 3230 Šentjur
Tel. 0590670 00 gsm: 040 434 444 E-mail inlo@«eHnsss-aspata cam Irlwnat vwuw.wellriass-aspara com
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Bosta nadaljevala izven ringa?
Borba pesti in kolen, komolcev in golen
Prvič v Celju tekma tajskega boksa - Dobili smo kri!
Minulo soboto je bilo v osnovni šoli na Polulah krvavo. Pa da ne boste takoj pomislili na kakšne lokalne obračune. Telovadnica osnovne šole je pač bila prizorišče mednarodne tekme v tajskem boksu ...
Tajski boks ni boks. Tudi ni kick-boksing. A naj vas pridevnik tajski ne zavede v napačno smer razmišljanja - ne gre za kakšno nežno, ma-sažno borilno veščino, temveč za grobe udarce, ki v nasprotnika letijo tako od zgoraj kot od spodaj. Borec lahko namreč uporablja tako noge kot roke. Udari lahko skorajda po sistemu kamor pade, pade. Sodnik kaznuje le namerne udarce v mednožje in tiste, ki v nasprotnika »priletijo« z njegove hrbtne strani. Že na podlagi tega opisa smo v soboto zvečer pričakovali kri! In jo prav po rimsko tudi dobili!
A iskreno rečeno, začetek ni obetal prav nič takšnega. Dva začetnika, ki sta v ring prišla z nekakšnimi naglavnimi obročki s čopki, malo v ritmu kakšnega obreda poskakovala po ringu in se nato prepustila, da sta ju trenerja opremila za boj, nista ravno obetala. Tudi borba v ringu je bila bolj podobna kakšnemu petelinjemu »ruku« (mogoče delam krivico kurji vrsti) kot čemu resnejšemu. Med minutnim odmorom, ki je bil po dveh minutah borbe pa - filmsko ohlajanje izmučenih borcev z brisačo, polivanje z vodo ... Kot da ju je tisto poskakovanje tako izmučilo. Malo bolj zanimivi sta bili ženski. Že zato, ker sta pokazali, da se tudi ženske znajo mlatiti in se ne bojijo modric, ki potem še nekaj dni precej izstopajo.
Novoustanovljena Slovenska liga tajskega boksa letos pripravlja štiri turnirje, prvi je bil minulo soboto v Celju. Najboljši borec štirih krogov bo prejel letalsko vozovnico za odhod na Tajsko, domovino tajskega boksa.
Zmagala je tekmovalka iz ... modrega kota!
Ko vidiš le še zvezdice
Pa smo dočakali tretjo, četrto borbo. In prva dva tekmovalca, ki sta se borila brez oprsnih ščitnikov. No, to pa je bilo nekaj povsem drugega. Gledalci so stiskali zobe, umikali glave, glasno navijali za favorita in upali, da nasprotniku zabije knockout. Ne boste verjeli, kako hitro pride tudi do česa takšnega. En dober udarec v nos, pa nasprotniku začne tako teči kri, da se ne more več boriti. Pade na kolena. Pobira se, sodnik pa mu začne pred očmi kazati prste in šteti. »Pa zakaj mu šteje, saj se pobira?« vprašam svojega soseda, nekdanjega tekmovalca. »Mogoče se tebi ni zdelo, jaz pa vem, da je se-dajle dobil tak udarec, da pred sabo vidi same zvezdice.« Najbrž res. Pomislim na prva dva tekmovalca. Naredila sem jima krivico.
»Krivico« sem naredila tudi otvoritvenemu »šovu«. Tisti čopki na glavi in obredno poskakovanje v rin-
Ko so v 12. stoletju južnokitaj-ska plemena zganjala svoje zadnje bojne krike v Jugo-vzhodni Aziji, se je iz pepela in ruševin staroselcev ter viharja priseljencev dvignila nova umetnost vojskovanja, ki je kmalu prevzela prestol in krono v dvoboju na majhnih razdaljah, ko sablje in sulice niso bile več učinkovite. Ta fenomen, rojen iz krvavih in neusmiljenih bitk, se imenuje Muay Thai (tajski boks). Osnova Muay Thaia je krabikrabong, kar je, če poenostavimo, kombinacija ročnih in nožnih udarcev z meči in sulicami. Krabikrabong se še vedno prakticira v nekaterih predelih Tajske in je izjemno spoštovana vojaška veščina, kar potrjuje tudi dejstvo, da je na vseh kraljevih ali prinčevih proslavah vedno prisotna. Tajcem je Muay Thai predstavljal vojaški ponos, ki ni pogojeval zmage, temveč le srčno borbo. (povzeto po spletni strani Slovenske zveze tajskega boksa)
Borca, ki je v ring prišel brez zaščite na najbolj vitalnem delu moškega telesa, so sodniki skoraj diskvalificirali.
Ena zvezdica, dve zvezdici ...
Pred 20. stoletjem je bila podoba tajskega boksa še zelo različna od današnje, moderne oblike. Poznali so krožno borišče, borci pa niso nosili rokavic, še več, roke so imeli ovite s povoji, posutimi s steklovino, nosili pa so lahko tudi nekakšne usnjene povoje z železom, ki je pokrivalo členke pesti. Mnogo borb se je končalo s smrtnim izidom. Angleži so v 20-ih letih 20. stoletja uvedli boksarski ring in borcem nadeli boksarske rokavice. Uvedli so 5-rundni sistem, runde omejili na 3 minute, med katerimi je minuta premora.
gu imajo svoj namen. »To, kar imajo tekmovalci na glavi, simbolizira pripadnost klubu. Obredni ples pa je pravzaprav nekakšna prošnja bogu za dobro, pošteno borbo brez poškodb,« spet pojasni moj sogovornik. »Pri tej borilni veščini je nadvse pomembna koncentracija.« Dokaz, da vodilo tekmovalcev niso le mišice, temveč tudi glava in srce, smo videli na lastne oči. Nihče ni po končanem boju srepo gledal nasprotnika. Nasprotno, objeli so se. Nihče se ni pritoževal niti nad sodniškimi odločitvami.
Kdaj boste podobne boje tega športa, ki je v Sloveniji uradno prisoten šele deset let, lahko spet spremljali v Celju, sam bog ve. Tokrat smo jih po zaslugi celjskega kluba Warrior in njegovega predsednika Dejana Tavčerja gledali prvič. Glede na to, kako zahtevna je bila organizacija dogodka za tako mali klub, najbrž ponovitve ne bo kaj kmalu.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Zobje bodo zaradi zaščite ostali celi, modrice pa bodo še nekaj tednov lepo vidne.
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Prva naloga »hujšarjev«je, da zmanjšajo količino živil z maščobami, jedo veliko zelenjave in kislega sadja, namesto sokov pijejo vodo in se vsak dan najmanj pol ure gibajo, sta jim svetovali prim. Jana Govc Eržen in Tatjana Škornik Tovornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
»Hujšarji« začeli dihati kot eno
Vse, kar je povezano s hujšanjem, si je lahko kupiti, oviti okoli kože, pojesti ... le odgovornosti za spremembo je najtežje sprejeti. 21 udeležencev, »huj-šarjev«, kot jih sedaj že lahko imenujemo, je sprejelo izziv in obenem veliko odgovornost. Letošnja skupina skupaj tehta slabi dve toni, njihov indeks telesne mase (ITM) se giblje od 29 do 42 in v pasu skupaj merijo kar 24 metrov. Prav toliko, kot so približno oddaljene delavnice na Zavodu za zdravstveno varstvo od vadbe v Top-fitu, v Ipav-čevi ulici v Celju.
Skupino sestavlja 20 žensk in en moški. Da je predstavnik moškega spola samo eden, na žalost še vedno kaže, da se moški skrivajo pred problemi in da o težavah s prekomerno težo in debelostjo ne želijo govoriti. ITM
»Pustite moža in otroke in pojdite ven. Bodite pozitivne, jejte z glavo in ne z očmi,« je v torek zbrane bodrila lanska udeleženka Helena Zgoznik Marguč. Shujšala je za 17 kilogramov, hodi v hribe in pazi, kaj daje v usta.
»krivijo« predporodno nabiranje kilogramov, mnogo pa je tistih, ki želijo tudi na »stara« leta pridobiti znanje in ga prenašati na svoje družinske člane in prijatelje. »Torkove delavnice bodo postale njihov drugi dom in tehtnica bo obenem njihova prijateljica in sovražnica,« pravi prim. Govc Erženova.
Skupina je v torek pod vodstvom inštruktorice fit-nesa Nataše Šuster spoznala tudi prostore Top-fita in verjetno že ugotovila, da to ni mučilnica in prostor, iz katerega prihajajo vitki in postavni mladci ter mladenke. Ogledali so si tudi dvorano za skupinsko vadbo in pokukali v kozmetični salon.
Za presenečenje v uvod delavnice pa je poskrbela lanska »hujšarka« Helena Zgoz-nik Marguč. »Kadarkoli se bomo srečali, dvignite glavo pokonci in bodite ponosni nase,« je citirala lanske besede Govc Erženove ob slovesnem zaključku akcije. Zgoznik Margučeva je »huj-šarjem« zaželela veliko vztrajnosti in poudarila, da je najpomembneje, da jim bodo ob strani stali njihovi najbližji. Četudi je čokolada v času zdravega hujšanja prepovedana, je na plano potegnila ducat čokolad. »Če je že pregreha, naj bo ta zdrava,« in ni se zmotila, saj je
Nataša Šuster se je potrudila. V roke je vzela meter in edinemu moškemu v skupini, Romanu Podlesniku, izmerila obseg pasu.
najbolj zaslužne za akcijo zdravega hujšanja razveselila s črno čokolado z 81 odstotki kakava ter zbrane nav-
dala z voljo do dela in nalezljivo energijo.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
»Hujšarje« je na prvi delavnici čakalo tehtanje, merjenje višine, krvnega tlaka in obsega trebuha. Skupaj tehtajo slabi dve toni. Prvo tehtanje ni bilo prijetno opravilo ...
udeležencev se giblje v območju indeksa debelosti. Njihovo zdravje je ogroženo in pri nekaterih že načeto. »Potrebno jim je pomagati. Z izgubo telesne mase in gibanjem bomo lahko ohranili njihovo zdravje, znižali krvni tlak in sladkor ter holesterol v krvi. Z zdravim hujšanjem se bodo lahko ognili kronično-nalezljivim boleznim,« poudarja vodja akcije prim. Jana Govc Eržen.
Skupina je starostno mešana. V njej so mlade ženske, ki se želijo naučiti zdravega prehranjevanja in gibanja, matere, med njimi kar tri z dvojčki, ki za odvečno težo
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo.
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Ciudad Real h Gorenju, Momir Rnić k Celju!
Levi zunanji napadalec rokometnega kluba Gorenje, 22-letni Momir Rnić, bo v naslednji sezoni zaigral za Celje Pivovarno Laško. Podpisal je štiriletno pogodbo. Novica ni prišla iz celjskega tabora, temveč jo je po kroženju govoric priznal Rnić sam, ki bo Velenje zapustil brez odškodnine. Zdaj govorice omenjajo Luko Žvižeja ...
V sredo ni bil odigran rokometni derbi v Velenju, čeprav so Koprčani pravočasno krenili na pot, toda na njej naleteli na nepremostljive ovire. V rednem delu 1. slovenske lige za rokometaše je Celje Pivovarna Laško zbralo 37 točk, Koper 31 in Gorenje 30. Prva zasledovalca Celjanov imata tekmo manj in jo bosta odigrala v naslednjem tednu. Prvi medsebojni dvoboj so Primorci doma dobili kar z osmimi goli razlike.
Rokometaši Gorenja so na žrebu na sedežu EHF na Dunaju dobili tekmeca v osmini finala lige prvakov. Velenjska ekipa se bo pomerila s španskim Ciudad Realom. Prva tekma bo na sporedu med 24. in 28. marcem v Sloveniji, povratna pa med 31. marcem in 4. aprilom v osrednjem delu Iberskega polotoka. Španski velikan je v tej sezoni zmagal na vseh desetih tekmah v ligi prvakov in na vseh dosedanjih 20 v državnem prvenstvu, zato je absolutni favorit na obeh
srečanjih z Velenjčani. Kluba sta se pomerila pred dobrima dvema letoma v glavnem delu lige prvakov. Ciudad Real je tedaj zmagal obakrat, v Velenju kar z 31:22.
Evropska rokometna zveza je določila sodniška para za tek-
mi četrtfinala pokala EHF med Flensburgom in Celjem Pivovarno Laško. V Nemčiji bosta pravico delila Španca Martin in Monroy, v Zlatorogu pa Madžara Horvath in Marton.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Igrišče v Areni Petrol v sredo sploh ni bila tako kritično, vseeno pa je bolje, da bo tekma z Mariborom v bolj ugodnem vremenu, ko bo vodstvo celjskega kluba imelo boljši iztržek od prodaje vstopnic.
Vreme ne dovoli brcanja
Po pričakovanjih so bile v sredo zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedane in preložene tekme 25. kroga v 1. slovenski nogometni ligi, ki bodo odigrane 31. marca.
Štajerski derbi med CM Celjem in Mariborom bo tako odigran čez tri tedne. Če bo vreme dovoljevalo, bodo celjski nogometaši naslednjo tekmo odigrali jutri v Ljubljani z Olimpijo.
Vodstvo tekmovanja v 3. slovenski ligi - vzhod je štart spomladanskega dela prestavilo za en
teden predvsem zaradi slabih igralnih površin. V nedeljo bi moral vodilni Simer Šampion v derbiju kroga v Celju gostiti drugouvrš-čeno Čardo, po zadnjem sklepu pa bo tekma 27. aprila. Znano je, da Simer Šampion tekme igra na umetni travi in da zanj prestavitev ni logična, kar je poudaril trener članske ekipe Jani Žilnik. Kmalu zatem pa je vodja tekmovanj pri NZS še drugič prestavil štart 2. SNL, katere člana sta konjiška Dravinja in Šentjur.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Momir Rnić je iz neznanih razlogov padel v nemilost pri trenerju Ivici Obrvanu, Branko Tamše pa ga je izkoristil kot odločilnega aduta s klopi na tekmi lige prvakov proti Chamberyju. O Rniću je zelo visoko mnenje imel prejšnji trener Celjanov Tone Tiselj. Očitno pa je izjemno nadarjen Srb iz Zrenjanina še najbolj všeč Zvonimirju Serdarušiću.
ROKOMENU KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO
SEZONA 2009 / 2010

tofco
ttveta
Mladinke Merkurja slavile tretjič zapored
Mlade celjske košarkarice so državne prvakinje že četrtič.
V finalni tekmi so premagale kranjski Triglav z 79:48. Na fotografiji stojijo z leve Boštjan Kočar, pomočnik trenerja, Matea Tavić (35 točk na dveh tekmah), Sandra Jevtovič (11), Tjaša Muhovic (8), Ana Turčinović (38), Neža Belak (4), Nika Barič (41), trener Damir Grgič, kondicijski trener Žane Bortek, fizioterapevt Miroslav Arandželovič, čepijo pa Tjaša Kopušar (11), Lea Jagodič (9), Sara Čoh (14), Rebeka Abramovič, Tjaša Gaberšek (4), Veronika Šoster in Urša Belak (6). Za najbolj koristno igralko zaključnega turnirja je bila izbrana Nika Barič, poleg nje pa je bila v najboljši peterki še Ana Turčinović, z 31 ulovljenimi žogami prva skakalka turnirja.
Članska ekipa Merkurja se bo drevi v Gospiću na zaključnem turnirju Jadranske lige v polfinalu pomerila s Šibenikom. V sredo so Celjanke doma v 2. krogu lige za prvaka brez večjih naprezanj odpravile Mariborčanke.
DEAN ŠUSTER, foto: KZS
«vate»-

t*1*
uti


îotogP
d»e

igř®'
ter	9 in /**fefe řa .

M"***

Šentjur, Hopsi ali Parklji?
Uvodna tekma predzadnjega kroga 1. dela državnega košarkarskega prvenstva je bila odigrana v torek, ko je Helios gostil Hopse. Preostala srečanja bodo na sporedu jutri.
Hopsi, ki so v Domžalah izgubili z 72:67, so se dobro borili, domačini so njihov odpor strli šele v zadnji četrtini. Polzelani so po osmih zaporednih zmagah tako morali priznati premoč trenutno vodilnemu moštvu lige. Tekma se je začela precej izenačeno, nato so pobudo prevzeli Hopsi, ki so na odmor odšli s prednostjo osmih točk. Na začetku 2. polčasa so gostje prednost še zvišali, a je sledil dober napad domačih, ki so po treh četrtinah zaostajali le še za točko. Zadnjo četrtino so Hopsi začeli slabo tako v napadu kot obrambi, kar so izkoristili gostitelji, Alvin Snow je v treh minutah dosegel 10 točk in svojo ekipo pripeljal do vodstva s 60:54. Razliko so Polzelani v zadnjih minutah še nekako lovili, a jih je na koncu pokopala trojka Richarda Shieldsa. Potem ko je Shawn King v preteklem krogu odigral eno najslabših tekem, je tokrat zaigral v svojem slogu, dosegel 17 točk in zbral 8 skokov. Deseti poraz ekipe Boštjana Kuharja, ki se bo v zadnjem krogu pomerila z Zlatorogom, je otežil delo za vstop v ligo za prvaka, saj bo po vsej verjetnosti treba gledati izračun medsebojnih rezultatov z ljubljanskimi Parklji in s Šentjurjem.
Poraz Hopsov je šel na roko Šentjurju, ki trenutno zaseda 8. mesto. Uvrstitev med najboljših sedem mu zagotavlja-
ta zmagi nad Slovanom - tekma bo jutri v dvorani OŠ Hru-ševec - in nad Šenčurjem. V primeru poraza na eni od tekem pa bo ekipa Damjana No-vakoviča prepuščena drugačni usodi, saj imajo Parklji in Hopsi, ki so uvrščeni pred Šentjurjem, boljši položaj glede na trenutno število zmag. V primeru obeh zmag in ob porazu neposrednih konkurentov bi se Šentjur v najboljšem možnem scenariju lahko celo uvrstil na 6. mesto. Če ne, bodo
Milan Sebič (z žogo) in ostali šentjurski košarkarji se bodo jutri na vse pretege potrudili, da bi premagali moštvo Slovana, medtem ko Miljana Goljoviča in Luko Dimca v Treh lilijah čaka lažje delo.
Urški Zolnir je priznanje podelil žalski župan Lojze Posedel.
Isto kot v Celju: Urška in Roki
Na deseti prireditvi Šport v občini Žalec sta bila za leto 2009 izbrana najboljša športnika, judoista celjskega San-kakuja Urška Žolnir in Roki Drakšič.
Evropski prvak do 23 let je bolan, zato je priznanje prevzel njegov brat Toni. Najuspešnejše športno društvo v občini je Odbojkarski klub Aliansa, najboljšo ekipo imajo žalske rokometašice, najboljše moštvo pa odbojkarji Šempetra. Posebna priznanja za dolgoletno uspešno delo so prejeli Bruno Randl, Aleš Filipčič, Luka Naprudnik in NK Žalec.
TONE TAVČAR
Šentjurčani morali upati na vsaj en poraz Parkljev, ki so dvakrat izgubili proti Hopsem in enkrat proti Šentjurju.
Zlatorog bo gostil Šenčur, ki letos še ni zabeležil zmage, zato Laščane najverjetneje ne čaka težko delo. Elektra pa se bo odpravila v Koper, ki se prav tako kot Šoštanj-čani ni uvrstil v zgornji del razpredelnice in se bo boril za obstanek v ligi najboljših.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Daša Grm
Na vrhu Grmova in Gučkova
Na drsališču v Zalogu je bilo pokalno tekmovanje Slovenije v umetnostnem drsanju, na katerem je sodelovalo 91 tekmovalcev. Med sedmimi klubi (Bled, Jesenice, Stanko Bloudek, Olimpija, Kranj, Lisjaki Maribor) je bil tudi DK Celje.
Med članicami je Daša Grm osvojila prvo mesto. Pri mladinkah je Doroteja Šimunič za las zgrešila stopničke in je bila četrta. V skupini »pionirke A« je Patricija Juren zasedla peto mesto, v skupini »pionirke B« pa je Nina Polšak stala na tretji stopnički. Med pionirkami C je zmagala Lara Guček. V najmlajših kategorijah je med pionirkami D Andreja Rebernik le za las zgrešila medaljo, pri pionirjih D pa je Jaka Brilej osvojil srebrno.
DŠ
Z leve stojijo Aleksander Jelen, Anja Laznik in Tilen Kajtna.
Najboljša Laznikova in Kajtna
Najboljša športnika občine Prebold v letu 2009 sta član Karate kluba Nestor Tilen Kajtna in Anja Laznik iz Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter.
Posebno priznanje za športne dosežke je prejel Aleksander Jelen. Kot idejni vodja in trener je pred 11 leti zbral skupino navdušencev, prve zametke današnjega Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter. Najboljša športnika sta prejela bona v vrednosti 150 evrov.
MATEJA JAZBEC Foto: DARKO NARAGLAV
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 21. krog: Helios -Hopsi 72:67; Snow 22, Shields 21; King 17, Skok 11, Thondique 10, Venta, J. Kobale 9, P. Kobale 5, Sebič 4, Godler 2.
1. SL (ž) , liga za prvaka, 2. krog: Merkur - AJM 75:68; Šarenac 27, Barič 14, Tavić 13, Grgin Fonse-ca 10, Jagodič 7, Verbole, Turčinović 2; Kure 18, Furman 14, Kranjska Gora -GVT 108:52; Oblak 20, Tratsiak 17; K. Klančnik 18, N. Klančnik 9, Zdovc 7, T. Šrot , Krajnik 5, N. Šrot 4, E. Jereb, I. Klančnik 2. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 39, AJM 34, Ilirija 31, Triglav 30, GVT 28.
1. SL (ž), 7. - 10. mesto: Kozmetika Afrodita - Odeja 63:78; Volarič 14, Unverdor-ben 12, Muhovic 11, Baloh 9, Krebs 8, Starček 5, Colna-rič 4; Gabrovšek 23, Oblak 17. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 12. 3.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), zaključni turnir, polfinale, Gospić: Šibenik - Merkur Celje (20.20).
MALI NOGOMET
1.	SL, 17. krog, Rogatec: Dobovec - Gorica (20).
2.	SL - vzhod, končnica, 2. tekma polfinala, Oplotni-ca: Kebelj - Nazarje (20).
Sobota, 13. 3. NOGOMET
1. SL, 26. krog, Velenje: Rudar - Interblock (14), Ljubljana: Olimpija - CM Celje (15).
ROKOMET
Pokal RZS, polfinale, Maribor: Celje Pivovarna Laško
-	Cimos (16).
1. SL (ž), končnica, 7.-10. mesto, 2. krog, Škofije: Burja - Celje Celjske mesnine (20).
KOŠARKA
1. SL, 21. krog: Šentjur -Geoplin Slovan, Koper - Elektra (19), Laško: Zlatorog -Šenčur (19.30).
1.	B SL, 21. krog: Konjice
-	Maribor, Sežana: Kraški zidar - Rogaška (19).
2.	SL - vzhod, 21. krog, Kamnik: Calcit Mavrica -Pakman, Ljubljana: Ilirija -Vrani, Podčetrtek: Terme Olimia - Bistrica (19).
1. SL (ž), 7.-10. mesto: Domžale - Kozmetika Afrodita (18).
ODBOJKA
1. SL, 9. krog, zelena skupina: SIP Šempeter - Kropa (19).
1. SL, 9. krog, modra skupina: Nova Gorica - Aliansa (17).
MnNWjiQvitednik.coiii
ur
u'
i-i
so.'
20
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
»A si ti tud' v lukn'o padu?«
Na Celjskem kljub rednem vzdrževanju kar nekaj nevarnih jaškov - Ljudje padajo na cestah, pločnikih, tudi na Starem gradu
Pred kratkim je v Kocbekovi ulici v Celju ženska med hojo po pločniku stopila v jašek. Pravzaprav je stopila na pokrov le-tega, a je bil očitno dotrajan, zato se je pod njeno težo udrl. Ženska se je pri tem lažje poškodovala, pomagati so ji morali tudi reševalci. Jašek sicer ni bil globok, a kljub temu vendarle dovolj nevaren, saj so žensko odpeljali v celjsko bolnišnico. Tudi nekaj centimetrov globok jašek lahko pomeni nevarnost predvsem za starejše ljudi. Že majhna poškodba zanje lahko predstavlja veliko težavo.
Jaški se uporabljajo v raz- lje. V naslednjih dneh se na
lične namene, skorajda ni pločnika ali ceste in ulice, da se ne bi vrstili drug za drugim. Za vzdrževanje so v prvi meri odgovorni pri VOC Celje, podjetju za vzdrževanje in obnovo cest. Tam dnevno oziroma tedensko, glede na prednostne razrede cest in ulic, opravljajo oglede. Če ogledniki opazijo kakšen problem, v našem primeru na primer poškodovan ali odprt jašek, ga zavarujejo, nato o tem obvestijo vodjo, ki reagira da-
teren odpravijo delavci in stvar popravijo. Včasih popravilo traja dlje časa, odvisno od vremenskih razmer. Zima prinese sneg ali nižje temperature, tako je tudi razumljivo, da popravilo vedno ni takoj mogoče. Vzdrževalna dela lahko naroči tudi Mestna občina Celje, če gre za občinsko cesto, če gre za državno, pa republiška direkcija za ceste. Na poškodovane jaške lahko vzdrževalce opozori tudi policija ali občani sami.
Jašek, ki kar vabi k padcu, je pri Rackushevem mlinu. Ravno tam naj bi se pred kratkim huje poškodoval mlajši moški.
Sami jaški ...
V podjetju Vodovod kanalizacija Celje imajo na seznamu kar 7.083 kanalizacijskih jaškov v Celju, Vojniku in Što-rah. To v praksi pomeni, da je vse skoraj nemogoče nadzorovati. Vsako leto se zgodi kakšen primer, kjer oseba pade v jašek in se poškoduje. Pred časom se je podobno kot ženski zgodilo neki peški, ki je nato vložila odškodninski zahtevek. Če bi se na primer ženska, ki se je poškodovala v Kocbekovi ulici, odločila za to, bi lahko odškodninski zahtevek naslovila na celjsko občino, saj se je to zgodilo na občinski cesti, a so postopki dolgotrajni in zapleteni, saj se ugotavlja tudi odgovornost vzdrževalca. Težko je pričakovati, da se takšne nesreče ne bi dogajale, čeprav težave sproti odpravljajo.
»Odškodninski zahtevek, ki ga prejme Mestna občina Celje, je treba na osnovi dokazov posredovati v reševanje koncesionarju, s katerim je sklenjena pogodba o izvajanju vzdrževanja ter varstva cest v občini, ali koncesionarju, s katerim je sklenjena pogodba o urejanju javnih zelenih površin. Koncesionar v primeru, da je odškodninsko odgovoren, sklene z oškodovancem poravnavo,« pojasnjujejo na MOC. Ob tem dodajajo, da se odškodninski zahtevki lahko podajo v roku 3 let od na primer nastanka kakšne poškodbe. »Oškodovanci jih vlagajo za vse vrste telesnih poškodb in materialnih škod (ob vseh vremenskih razmerah skozi vse leto, padcev zaradi udarnih jam na asfaltnih površinah, javnih poteh, pločnikih, neočiščenih javnih površinah ...). Podatki o številu tovrstnih škodnih dogodkih so zato nerealni.«
Če koncesionar zavrne odškodninski zahtevek, ga občina odstopi zavarovalnici v rešitev ali presojo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje tudi s tožbo, so nam še razložili. Se pa občani pogosto poškodujejo tako v mestnem jedru, na javnih površinah kot izven mesta. Na občini (zanimivo) izpostavljajo Stari grad
ter okoliške lokalne ceste ter šole in vrtce.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Preverili smo še spletno stran Mestne občine Celje, Servis 48.com. Ta je na voljo občanom, ki sporočajo kakšne napake ali težave v občini. V minulih mesecih so ljudje nanizali ogromno lokacij, kjer so bili jaški nepravilno zaprti ali kar brez pokrova. Ponekod so stvari takoj uredili, v nekaterih primerih, tam, kjer ustrezne službe niso mogle posredovati, pa so apelirali na lastnike. So pa problem tudi tatvine pokrovov na jaških, saj gredo kar hitro na črnem trgu v prodajo ...
Tega najdete v središču mesta.
Tale jašek (pokrit z znakom) je bil nevaren za žensko v Kocbekovi ulici.
Tudi ta jašek je iz središča Celja.
Popravek
V portretu trenerja nogometašev CM Celja je bil v 18. številki 5. marca zapisan napačen podatek o tem, da je Milan Đuričič še brez nastopa v I. slovenski nogometni ligi, kar vsekakor ne drži, saj je trener Celjanov doslej vodil številne tekme Maribora, Drave in CM Celja. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.
Tragedija na avtocesti: kje je
avtobus?
V sredo se je nadaljevalo sojenje 31-letnemu Vasji Nie-gelhellu iz Velenja, ki je aprila lani na avtocesti Dramlje-Celje, pri izvozu na Ljubeč-ni, povzročil tragično nesrečo. Kot je znano, je eno dekle umrlo, več kot deset jih je bilo poškodovanih. Dekleta so se z dekliščine vračala z najetim avtobusom ravno zato, da ne bi sama sedla v vozilo, če bi kaj spila ... Obravnava je v sredo trajala več kot štiri ure. Prisotne v dvorani je razburila predvsem izjava Niegelhellovega odvetnika Petra Žnidaršiča iz odvetniške pisarne Čefe-rin, da je obtoženec v avtobus trčil, ker se mu ni uspelo izogniti >nepredvidljivemu ravnanju avtobusa< na cesti. Je s tem del krivde poskušal zvaliti tudi na voznika avtobusa?
Pred senat je v sredo spet stopil prometni izvedenec Želj-ko Leskovšek, ki je moral svoje mnenje še dopolniti. A je Žnidaršič zahteval drugega izvedenca, saj je Leskovšku spet vrgel pod nos, da je mnenje izdelal, ne da bi si poškodovani vozili sploh ogledal v živo. Kar je - laično gledano -ob takšni tragediji res nekoliko težko razumljivo. Eden od odvetnikovih predlogov je tudi, da naj sodišče do naslednje obravnave vendarle poizve, kje je poškodovani avtobus.
Sojenje Niegelhellu, ki je bil v času nesreče močno vinjen, je za oškodovanke, ki bodo posledice čutile vse življenje, izredno boleče. Obravnavo spremljajo ves čas s solznimi očmi. V sredo jih je na usodni april dodatno spomnil še video posnetek prizorišča tragedije.
»Obstajajo neuradne informacije, da so vozilo že razrezali. Kaj takega se ne more zgoditi, saj gre za dokaz,« se je razburjal Žnidaršič. Trdi namreč, da do nesreče nikakor ni prišlo, tako kot navaja izvedenec Le-skovšek. In ta - ker tega ni storil prej - bo moral avtobus v živo pogledati zdaj, če seveda ni res že uničen. Fotografije poškodovanega avtobusa naj bi do naslednje obravnave v spis vložila tudi dekleta, ki so ga po nesreči fotografirala.
Zanimivo je še nekaj. Čeprav izvedenec Leskovšek trdi, da se je avtobus na avtocesti nekaj kilometrov pred nesrečo za nekaj sekund ustavil, to zanikajo voznik avtobusa Damjan Intihar, njegov znanec, ki je bil v vozilu, in tudi vsa dekleta, ki jih je vozil. Avtobus se je sicer ustavil na počivališču za 7 minut, nato pospešil do 80 km/h in nekje ustavil nekaj sekund. Čeprav bi bilo logično, da je voznik za nekaj sekund ustavil na izvozu na avtocesti, pa je bilo v sodni dvorani slišati, da izvedenec trdi, da se je moral ustaviti ne na izvozu, ampak na avtocesti.
Bistveno
zmanjšano
prišteven
V sredo so zaslišali še Da-mirja Radoviča, ki je prišel prvi na kraj nesreče in postavil varnostni trikotnik. Ker je po poklicu reševalec, je takoj pomagal ponesrečenkam. Je pa dejal, da na kraju nesreče ni videl nikogar, ki bi bil podoben povzročitelju nesreče. Niegelhell je namreč povedal, da je »s kamnom poskušal razbiti steklo na avtobusu«, da bi ponesrečenkam pomagal.
Sojenje naj bi se nadaljevalo konec marca, ko naj bi
Zagovornik obtoženega poskušal del krivde zvaliti na voznika avtobusa Dekleta večino časa v solzah
vedensko mnenje še trikrat dopolnjevala, v sredo pa dejala, da je bil povzročitelj v času nesreče bistveno zmanjšano prišteven. »Ujela sem se v kognitivno zanko. To se mi je zgodilo drugič v karieri. Že pri prvem izvedenskem mnenju sem razmišljala o tem, kako je nekdo, ki je že povzročil smrtno nesrečo, spet vozil tako vinjen in da ni sistema v naši državi, da bi to področje uredil ... Vinjeni povzročitelji bi se morali dolgoletno rehabilitirati, preden bi spet sedli za volan,« je razložila. In čeprav ima v bistvu prav, je vprašanje, ali je v tem primeru razmišljala kot terapevt ali izvedenec. Ji je pa Žnidaršič zabrusil: »Tak odnos do izvedenstva je neprimeren in ne zaupam nobenemu mnenju, ki ste ga izdelali.«
Čeprav je Žnidaršič napeljeval, da naj bi Niegelhell v nesreči doživel pretres možganov in bi to lahko vplivalo na njegove reakcije (po nesreči je namreč pobegnil, a so ga dobili), se Tomorijeva vprašanjem ni pustila zme-
Vasja Niegelhell se nikakor ne bo mogel izogniti večletni zaporni kazni. Pred leti je že povzročil tragično prometno nesrečo. Ker je takrat dobil pogojno kazen, lani pa je storil enako kaznivo dejanje, je v priporu.
zaslišali še enega od policistov, ki so bili na kraju nesreče. Potem je mogoče pričakovati izrek sodbe. Je pa tudi to sojenje pokazalo, da zna na višino kazni obtoženca vplivati, da je povzročitelj - kot skorajda vsi ostali pijanci, ki na cestah zakrivijo nesreče, v katerih umirajo nedolžni - bil v bistveno zmanjšani prištevnosti. To mimogrede ponavadi vodi v nižjo kazen. Bistveno zmanjšano prištevnost sta ugotovili sodni izvedenki psihiatrič-
Poškodovana dekleta so v času nesreče vendarle imela vsaj kanček sreče. Prva voznika, ki sta se le nekaj sekund po nesreči pripeljala mimo (vendar ne skupaj), sta bila poklicni reševalec in medicinska sestra .
ne stroke Maja Rus Makovec in Martina Tomori.
Makovčeva pa je svoje mnenje spremenila. Najprej naj bi celo trdila, da je bil Nie-gelhell neprišteven, nato je iz-
Niegelhellovega odvetnika Žnidaršiča so vse oško-dovanke, senat in sodnik čakali več kot eno uro, ker je imel drugo obravnavo. Ta se je - zanimivo - pravzaprav začela kasneje, kot se je v primeru Niegelhell. Sodišče mu ni naložilo kazni, čeprav je bilo slišati, da se ob takšnem ravnanju v Ljubljani skoraj zagotovo kazni ne bi izognil .
sti. »Ob disfunkciji možgan (ki so jo našli pri obtoženem, o. p.) je toleranca za alkohol še nižja,« je razložila. Je pa Tomorijeva podala enako mnenje kot Makovčeva: »Nie-gelhell je bil v času nesreče v bistveno zmanjšani prištevnosti!« Morda bi bilo zanimivo vedeli, kako prišteven je bil tak povzročitelj takrat, ko se je odločil za pitje alkohola kljub temu, da je vedel, da bo vozil. Nenazadnje je vsakemu jasno, da pijan voznik ni v enakem prištevnem stanju, kot če bi vozil trezen .
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Usodni 26. april 2009
Vengust soobtožen davčno utajo
za
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se morala v torek začeti sodna obravnava zoper Marjana Vengusta, Darka Klariča, Tomaž Am-brožiča in Darka Žičkar-
ja. Četverica je obtožena davčne utaje v Nogometnem klubu Publikum. Kaznivo dejanje naj bi storili že leta 2001. Samo sodna preiskava pa je trajala kar sedem
Pri reševanju so morali pomagati tudi gasilci.
/«	1	v	I ■ v v
Smrtna nesreča v sredisču Rogaške Slatine
V torek nekaj minut po deseti uri se je v središču Rogaške Slatine zgodila tragična prometna nesreča. 46-letna voznica osebnega vozila iz Rogaške Slatine je iz neznanega razloga zapeljala na levi vozni pas. Tam je trčila v nasproti vozeč avtomobil, v katerem je zaradi hudih posledic umrl 62-letni moški, ki je bil sopotnik na zadnjem sedežu. 46-letni moški, ki je sedel spredaj v vozilu 42-letnika, v katerega je ženska trčila, je v nesreči dobil hude telesne poškodbe. Voznica, ki je nesrečo povzročila, je bila prav tako poškodovana. Policija še preiskuje okoliščine nesreče, zato naproša vse morebitne očividce, naj pokličejo na 113. To je druga smrtna nesreča letos na Celjskem, lani v enakem obdobju sta v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje prav tako umrli dve osebi.
SŠol, foto: SHERPA
Tomaž Ambrožič in Darko Žičkar
let. Po navedbah tožilstva je četverica športnikom prve članske ekipe dajala prejemke, ne da bi ob tem plačala davke. Škode naj bi bilo za več kot 50 tisoč evrov. Vmes naj bi davke tudi poplačali, a to ne spremeni obtožnice, trdi tožilstvo, saj je bilo kaznivo dejanje vseeno storjeno. »Je pa lahko to olajševalna okoliščina,« je povedal tožilec Stanislav Pintar. Vengusta v torek na sodišče ni bilo, ker naj bi zbolel in za spremljanje sojenja ni sposoben. Obravnavo so zato preložili za nedoločen čas.
SŠol
Foto: SHERPA
E o
u O
"3
U
O "C
. —© ST£ POŠKODOVANI-? rn
ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO!
Lrgyy'^i'^XoBo
18 17
PE CELJE, LJuMjaniha C, T ITPC Vrtnic»!
co Tonuta Kušnu
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 13. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 14. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Žan Žveplan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
PONEDELJEK, 15. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom -Žan Žveplan, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
TOREK, 16. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - Vinko Debelak, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Murski val)
SREDA, 17. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narod-nozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Pod-jed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Billysi, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Murski val)
CETRTEK, 18. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 19. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Simona Brglez, Zdenko Vrenko, Nena Lužar, Branko Ogrizek, Tanja Seme in Aljoša Bončina
Na zdravje! Na Katrco!
Animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje je bila pred kratkim na Rogli.
Našemu povabilu na zabavo so se odzvali tudi nekateri voj-niški gasilci. Skupaj z Zden-
kom Vrenkom smo nazdravili, da bi tudi letošnja Katr-ca, ki jo bomo pripravili 20. junija v Vojniku, dobro uspela. Lani smo na Katrci zarezali v torto ob 55-letnici Radia Celje, letos bomo ob 65-letnici Novega tednika.
SB
Foto: GrupA
Zanov svet ni črno-bel
»Imam svoje mnenje, a težko za kakšno stvar rečem, da je absolutno tako in nič drugače,« pravi 18-letni Žan Žveplan, drugi najboljši govorec na svetu.
Bodoči študent prava, letos maturant, je Gimnazijo Celje - Center izbral zato, ker so v času, ko se je bilo treba odločiti, v finalu TV-tekmovanja zmagali prav debaterji te srednje šole. Po štirih letih ima za seboj tri svetovna prvenstva debaterjev in na zadnjem je bil izbran za drugega najboljšega govorca na svetu, Slovenija pa je med 57 državami zasedla doslej najboljše, 6. mesto. Debato sodniki ocenjujejo na podlagi stila govorca, njegovih retoričnih sposobnosti ter strategije samega govora, ekipo kot celoto pa po tem, kaj so njeni argumenti, kateri so pre-
Stare ob petkih, nove ob nedeljah
Tisti, ki ste radi na tekočem z dogajanjem na slovenski pop sceni in radi poslušate našo oddajo Sedem dni nazaj, boste na novosti morali nekoliko počakati. Oddaja bo namreč po novem na sporedu ob nedeljah popoldne in ne več ob petkih dopoldne. Petek med 11. in 12. uro bo odslej namenjen slovenskim melodijam, ki s(m)o jih včasih radi poslušali, mnogi jim radi prisluhnejo še danes, marsikdo pa jih je ali jih še bo s pomočjo naše nove oddaje »odkril« na novo. Naš glasbeni urednik Stane Špegel je za prvo oddajo Radi ste jih poslušali pripravil zanimiv izbor.
Radio Celje vabi k sodelovanju
Iščemo napovedovalke in napovedovalce ter voditeljice in voditelje za soustvarjanje in vodenje radijskega programa. Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba.
Prijave s svojim življenjepisom ter podatki o dosedanjih izkušnjah pošljite na elektronski naslov radio@nt-rc.si ali po pošti na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) -□IONE AURA
2.	NOTHING WITHOUT YOU -MANDO DIAO
3.	IMPOSSIBLE - SHONTELLE
4.	I LIKE - KERI HILSON
5.	SOMEDAY- ROB THOMAS
6.	SAY HEY (I LOVE YOU) - MICHAEL FRANTI AND SPEARHEAD
7.	SHINE - BLACK GOLD
8.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
9.	YESTERDAY - BRAXTON TONI FEAT. TREY SONGZ
10.	WON'T GO QUIETLY - EXAMPLE
DOMAČA LESTVICA:
1.	ČRNI KONJ ČEZ NEBO -HAMO IN GAL
2.	LEPO JE IMETI RAD -RUDI & COOL VIBES
3.	SAM BOŠ ŠEL DOMOV - APRIL
4.	MOJ SI ZRAK - MARKO VOZELJ
5.	KAJ IN KAM - TANGELS
6.	SANJAJVA - NUŠA DERENDA
7.	USOJENA - SOULGREG
8.	KONEC - FLIRRT
9.	OD VIŠINE SE ZVRTI 2010 -VLADO KRESLIN
10.	DAJTE DAJTE - ARSOV FEAT. LARA BARUCA
(5)
(2)
(4) (2)
(6)
(3) (1)
(5)
(1)
(4)
(2)
(6)
(4) (1) (2) (1)
(5) (4
(3)
(3)
vladali in ali so uspeli prepričati. Kako prepričljiv zna biti eden doslej najmlajših Znancev pred mikrofonom, boste slišali to nedeljo ob 10.10.
Foto: SHERPA
Osem najboljših Radia Celje
Osem narodnozabavnih ansamblov, ki so zmagovalci oddaj Domačih 5, Domače 4, Celjskih 5 in Slovenskih 5 v letu 2009 v programu Radia Celje, pripravlja v nedeljo, 14. marca, v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter v Savinjski dolini zanimiv koncert. V živo bodo igrali tisti, ki ste jih izbrali z glasovanjem!
Celjskih 5 bodo zastopali Kvintet Dori, Vesele Štajerke, Vigred, Slovenski zvoki, Okrogli muzikanti in Modrijani, prvič se bo predstavil Ansambel Saša Avsenika kot zmagovalec Slovenskih 5, zraven pa bo tudi Ansambel Simona Gajška, ki je zaigral najlepšo melodijo v glasbenih oddajah Domačih 5 in Domače 4.
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
GYPSY (FREEMASONS RMX) -SHAKIRA
IN MY HEAD - JASON DERULO
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
DEŽ - NINA PUŠLAR EGOIST - CARPE DIEM
Nagrajenca:
Franc Sumer, Bratov Vošnjak 5, Celje Iztok Majhen, Mariborska 107b, Slovenske Konjice
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	NAJINA ZIMA - ZAPELJIVKE	(4)
2.	KER TE LJUBIM - ISKRICE	(1)
3.	ŽAREK - ŽAREK	(2)
4.	KAJ SANJARIŠ - RIMLJANI	(5)
5.	HUDIČEVKA - A JE TO	(3)
Predlog za lestvico:
VESELI ABRAHAM - ANS. LIPOVŠEK
SLOVENSKIH 5 plus
1.	SE SPOMINJAŠ KOT NEKOČ -
ROSA	(3)
2.	ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI -BORIS KOPITAR	(1)
3.	NAJLEPŠE ROMANCE - DINAMIKA(5)
4.	TAKO SEM JO DOBIL - MLADI
GODCI	(4)
5.	TO JE ČAS - PRLEŠKI KVINTET (2)
Predlog za lestvico:
POMLAD NA DEŽELI - IGOR IN ZLATI ZVOKI
Nagrajenca:
Tanja Dobrotinšek, Globoče, Vojnik Lidija Kodrun, Kosovelova 41, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate
vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico
Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom.
Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Na celjski Stari grad z letno vstopnico
Celjski Stari grad, kjer so julija lani uvedli vstopnino, bodo obiskovalci od 15. marca lahko obiskovali z letno vstopnico. Stala bo 10 evrov, z njo pa bo možen neomejen obisk Starega gradu.
Letna vstopnica bo veljala eno leto od dneva nakupa, ne bo pa veljala v času prireditev in posebnih dogodkov na gradu. Zavod Celeia Celje bo s prodajo letnih vstopnic začel 15. marca, na voljo pa bodo v tu-
ristično informacijskih centrih na Krekovem trgu in na Starem gradu.
Denar od vstopnine na grad zavod Celeia namenja za razvoj programov, ki jih izvajajo na Starem gradu in ki jih bo-
CELJE: 03 42 84 304
do v prihodnosti nadgrajevali še z dodatnimi vsebinami. Del sredstev, pridobljenih z vstopnino, in tudi tistih, ki jih bodo pridobili z letno vstopnico, pa namenjajo splošnemu vzdrževanju celotnega prostora Starega gradu in vpeljavi sodobnih komunikacijskih orodij, ki jih uporabljajo pri komuniciranju z zainteresirano javnostjo, so sporočili iz zavoda.
Vstopnino na Stari grad so lani uvedli predvsem z namenom, da bi na gradu preprečili vandalizem, ki je bil v zadnjem obdobju pogost pojav. Za enkraten vstop na Stari grad je treba odšteti dva evra na osebo, pri čemer pol cene predstavlja bonus, ki ga obiskovalci lahko na dan obiska izkoristi-
Vstop na celjski Stari grad bo od 15. marca možen tudi z letno vstopnico.
jo v grajski kavarni. Za otroke do šestega leta pa je vstop brezplačen.
BA, foto: SHERPA (arhiv NT)
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEV
Neočiščene Petrovče?
Krajani vzhodnega dela naselja Petrovče smo zaprepadeni zaradi odgovora predsednika KS Petrovče Iztoka Uranjeka, ki je bil 5. marca objavljen v časopisu Novi tednik v rubriki Modri telefon in ga je posredoval zaradi pritožbe stanovalke iz naselja glede nevestnega opravljanja zimske službe. Še bolj smo šokirani ob izjavi, da so še posebej skrbno proučili delo izvajalca po strojniških dnevnikih in ga v celoti plačali, niso pa preverili oziroma vzeli na znanje stanja cest, kot smo opozarjali krajani.
V tednu po 8. 2. 2010 so bile obilne snežne padavine. Sneg je bil tako visok, da so običajni avtomobili drsali z dnom po njem. Naslednji teden, po 14. 2. 2010, so se razmere za vožnjo in peš hojo še poslabšale, ker je ta sneg pomrznil in so globoki koloteki poledeneli. Kljub brezštevilnim ur-gencam na KS se razen praznih obljub ni zgodilo nič oziroma se je in to tako, da se je izvajalcu zimske službe plačalo, kot da je plužil. To potrjujemo s podpisi 36 krajanov, ki so priloženi.
Mirno lahko rečemo, da ima KS takšen odnos ne samo do te, ampak tudi do druge problematike našega naselja. Skupina krajanov vzhodnega dela KS PETROVĆE (36 podpisov v uredništvu)
amo___„
™n www.radiocelje.com
PREJELI SMO
Tujega nočemo, svojega ne damo!
To geslo je bilo eno tistih, ki smo jih okoli tri tedne vzklikali ob demonstracijah v času t.i. tržaške krize v letu 1953 po celjskih ulicah. Razume se, da pouka v šolah ni bilo, kar pa nas mulcev sploh ni motilo. Verjeli smo in bili tudi prepričani v naš takratni prav, ki smo ga skupaj z odraslimi krepili še z drugimi gesli. Tako na primer »puške nam dajte«, ali pa »dol s fašisti, dol z De Gasparijem« in podobno.
Razpoloženje je bilo zelo napeto in vroče. Še bolj pa bi lahko bilo, če bi takrat tovariš Tito ukazal napad množici vojaških enot, razporejenim vzdolž naše zahodne meje zato, da bi si spet pridobili po letu 1945 ponovno izgubljena Trst in Gorico ter območja, ki so nam bila vzeta, potem ko smo jih predhodno osvobodili, z ukinitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Prepričan sem, da bi v vojaškem spopadu z Italijani uspeli, kot smo v mnogih spopadih v času NOB. Z zadevo žal ni bilo nič, ker nas Sovjeti takrat niso želeli podpreti, ker niso želeli tvegati spopada z Angloameričani. Škoda, da se je vse odvilo drugače kot smo si takrat želeli. Imeli bi rešerno vprašanje tistih krajev in ozemlja na zahodu, ki so zunaj meja naše države. Poleg tega bi se geopolitični položaj Slovenije še povečal, saj bi imeli Trst kot pomembno pristanišče in že-
lezniško vozlišče. Zamišljena akcija ni uspela, zato smo morali začeti graditi Koper in reševati druga vprašanja, ki jih s pridobitvijo Trsta in drugih krajev enostavno ne bi bilo. Prepričan sem tudi, če bi bil tedaj scenarij drugačen, bi Italijani enkrat za vselej prenehali s svojimi apetiti in spogledovanji po naši zemlji, s katerimi prihajajo od časa do časa na dan. To počenjajo z zgodovinskimi lažmi na eni in na drugi strani o eksodusu njihovih ljudi po letu 1945, ki so zapustili naše kraje. Velika večina teh ljudi, še nekaj let pozneje, je to storila, ker niso želeli živeti pod komunisti v Jugoslaviji, nekateri pa tudi, ker so zaradi svojih predhodnih ravnanj imeli slabo vest.
Vso početje, ki ga Italijani znova in znova uprizarjajo, nazadnje z dokumenti šolskega ministrstva, v katerih začrtujejo svojo vzhodno mejo tam, kjer je nekoč potekala t.i. rapalska meja po letu 1921, samo potrjuje, da je niso dovolj dobro dobili po p... Dovolj dobro, tako kot Nemci, ki so doživeli svojo katarzo. Še posebej tistih 12 milijonov prebivalcev z nekoč njihovih vzhodnih ozemelj in iz vzhodnoevropskih držav, tudi Jugoslavije, iz katerih so bili dejansko izgnani z ognjem in mečem. Italijanom se v tem pogledu nič ni zgodilo, tudi njihovim dokaznim vojnim zločincem z maršalom Badolijem, generalom Roatto, Graziolijem in drugimi na čelu, ki so tudi svi-njarili po naših krajih, ne. Zavezniki, prvenstveno Angleži, so jih vzeli v svoje varno naročje. Zato za Italijane ni bilo nobenega Nurn-berga in drugih procesov, ki jih je za Nemce bilo kar veliko, tudi v drugih državah. Angleži so opisano storili, ker so se zaradi dejanskih socialnih razmer v Italiji takoj po vojni zbali, da bi lahko prišli na oblast komunisti, ki so bili zelo močni. Italijanom so stalno popuščali, zaradi česar se je ponovno
razpasel neofašizem. Je pa značilno, da italijanski re-vanšizem in spogledovanje po ozemljih na vzhodni strani Jadrana ni zgolj neofašistično dete, temveč tisto obče italijansko, ne glede na vsakokratno strankarsko politično obarvanost.
Naši oblastni, za to pristojni organi, pa že tradicionalno nič, kakor da gre za stvar tam nekje izza Urala. Vendar sem prepričan, da naše ljudstvo ne bo pozabilo tega in drugih pomembnih vprašanj, tudi tega, ki izhaja iz gesla, ki je naslov prispevka.
VLADIMIR KORUN, Velenje
ZAHVALA
Hvala za pomoč ob požaru
26. 1. 2010, ko je bil najhladnejši večer v tej zimi, nam je ogenj uničil celotno streho in močno poškodoval podstrešno stanovanje. Za požrtvovalno gašenje požara se zahvaljujemo gasilcem PGD Šentjur, Slivnica pri Celju in Prožin-ska vas. Iskrena hvala za finančno pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Župnijski kari tas Šentjur, Škofijski karitas Celje, OORK Šentjur in Občini Šentjur pri Celju. Gospodoma Emilu Bučarju in Silvu Vrhovšku se zahvaljujemo za razumevanje in ažurno delo na strehi.
Hvaležni smo za vse besede tolažbe. Brez vseh vas vsega tega ne bi zmogli, zato še enkrat hvala vam.
Družina TACER Šibenik pri Šentjurju
Hvala za pomoč
V četrtek, 28. 1. 2010, smo se štiri sodelavke odpravile v Maribor na seminar. Zgodilo se nam je ravno tisto, kar se na avtocesti ne bi smelo. Počila nam je pnevmatika, in to ravno na odseku, ki nima odstavnega pasu.
Iz hude zadrege in iz razmišljanja, kaj storiti, nas je rešil policist Danilo Milčinovič, ki se je s sodelavko Petro Marinič
Individualen, strokoven in celosten pristop zdravljenja po najnovejših terapevtskih metodah, prvi strokovno izobražen kader v Sloveniji, v sodelovanju z UKC in Zdravstveno fakulteto Ljubljana.
Prisluhnite svojemu telesu in nam zaupajte.
www.terme-dobma.si
T: 03 78 08 739
£■ patricija.gpubar@terme-dobma.ii
pripeljal mimo ravno takrat. Opozoril nas je, da bi morale v taki situaciji takoj zapustiti vozilo. Usmeril nas je do najbližjega SOS odstavnega pasu in z lučjo zavaroval cestišče, da ne bi prišlo do naleta vozil. V tem času se je mimo pripeljal še dežurni delavec Darsa Tepanje, gospod Jože Bobik, ki nam je ponudil, da nam bo zamenjal pnevmatiko.
Zavedamo se, da sta policista s svojo pomočjo preprečila morebitno tragedijo in nam
° Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
pomagala, da smo srečno prispele na cilj. Obenem sta pokazala tisto osnovno, večkrat spregledano nalogo policije -pomagati ljudem in jih zaščititi. Zaradi navedenega se jima od srca zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo gospodu Jožetu Bobiku, ki nam je v hudem mrazu menjal pnevmatiko in nam s tem prihranil veliko časa in nevšečnosti.
Katja, Natalija, Alenka in Branka (naslov v uredništvu)
□ DRI TELEFON
Brez TV Celje
Bralka omenja, da so lahko na območju Primoža pri Šentjurju do letošnje zime gledali program TV Celje brez posebnosti. Po novem je sprejem signala s pomočjo antene tako moten, da gledanje ni več mogoče. Zanima jo, zakaj je tako ter kdaj bo sprejem boljši.
Uroš Kranjc, odgovorni urednik TV Celje d.o.o., odgovarja: »Predvidevamo, da je gledalka program spremljala preko oddajnika Malič, ki je trenutno v okvari. Obveščamo jo, da je odslej naš program mogoče spremljati tudi v paketih T-2 in Siol,
prav tako preko kabelsko razdelilnih sistemov več kabelskih operaterjev. Po naših informacijah naj bi oddajnik na Maliču znova normalno deloval v nekaj dneh.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-190.
novitednik
www.novitediiik.coni
Sod«ova„je v ogl»" «"'-O
031 692 ®
IESK / SI/EMRSTI/O /
/V/ potrebno, da si največji, ampak najboljši! Podjetje LESK, d.o.o., je leta 1989 ustanovil Marijan Pelin, da bi združil svoje znanje in podjetniški talent. Spomladi 1990 je bilo podjetje ustanovljeno in je začelo delovati na Frankolovem, v zasebnih prostorih kot družinsko podjetje. Ker je bilo vodilo ustanovitelja, da »ni potrebno, da si največji, ampak najboljši«, je podjetje s svojimi kakovostnimi izdelki hitro prodrlo na trg in si ustvarilo sloves resnega in zanesljivega dobavitelja, takrat predvsem nagrobnih sveč.
Zaradi povečanega povpraševanja so proizvodni prostori hitro postali premajhni, zato je bilo treba poiskati novo, primernejšo lokacijo. Spomladi 2001 sta se proizvodnja in skladišče preselili v nove, 2500 m2 velike prostore v Slovenskih Konjicah, sedež
podjetja pa je ostal na Frankolovem. Tako so nastali pogoji za nove tehnološke rešitve, prostor za novo strojno opremo in veliko boljšo logistiko. Podjetje se je lahko posvetilo širitvi proizvodnega in prodajnega programa ter razvoju več lastnih izdelkov. Med drugim je podjetje LESK prvo razvilo pokrovčke za termo sveče iz posebne plastike, ki so primerni za
/MlMimijll
večkratno uporabo. Proizvaja pa tudi kakovostne stroje za izdelavo stenjev in sveč.
Danes zaposluje petnajst oseb, ki skrbno in natančno izdelujejo sveče iz najboljših parafinov. Zato so sveče LESK zelo cenjene tudi v sosednji Avstriji, Italiji, Romuniji, Nemčiji in na Finskem. V Sloveniji so dobavitelji večine velikih trgovskih verig, pogrebnih podjetij in mnogih manjših kupcev. Tudi zato, ker so njihove sveče izključno nalité s parafinom. Letno ga predelajo okrog tisoč ton.
Še naprej si vztrajno prizadevajo, da bi ugodili vsem željam kupcev, tudi kadar želijo kaj posebnega. »Nikoli nismo hoteli biti največji, pač pa najboljši!« Pod tem geslom nameravajo delovati tudi v prihodnje.
PROMOCIJSKO BESEDILO
SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA
Lesk d.o.o.	PE Slovenske Konjice
Frankolovo 14f	Liptovská Ulica 34
3213 Frankolovo	3210 Slovenske Konjice
T.: +386 (0)3 781 45 55	T.: +386 (0)3 75818 80
F.: +386 (0)3 577 47 33	F.: +386 (0)3 75818 84
E.: frankolovo@lesk.si	E.: Iesk@lesk.si
avtoprevozništvo Gradbena Jožef Mehanizacija Arzenšek s.p.
Turno 2a, 3263 Gorica pri Slivnici Tfel.: 03/748-3000; GSM: 041/644-868
PLANIRANJE ZEMLJIŠČA Z BULDOŽERJI, UREJANJE OKOLICE, IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI, KIPERSKI PREVOZI GRAMOZA, IZPOSOJA MINI BAGROV, VALJARJEV, VIBR0 PLOŠÍ, KOMPRESORJEV IN AGREGATOV.
STEKLARSKI CENTER HausenbiAlerjeva 9 W ^	w	3310Zalec
" L E S K O S E K d.D.0Tel.:03/71O1982
www.steklarstvo-leskosek.si
*	IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE * TUŠ KABINE
*	DEKOFiATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * PESKANJE VZORCEV »KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA	PO IZBIRI
Sanja Damjanić s.p., Ul. Frankolovih žrtev 15,3000 Celje
darko mavric s.
C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76	t
GSM: 041 610 096	tňuXíflt
e-mall: darko@md777.sl iKfWMh
izdelava dežnikov -5 prodaja: žaluzij, ^ lamelnih zaves, £ ' plisejev, ti senčil, E
h
SERVIS
NSTALACUE VERHOVŠ
U^NHh. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH D[]nDl NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTU&CUEVEBHOTŠEI d.0.0. Prožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
elektromehanika
servis plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS *VIESSMANN * UNICAL * SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje
gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600
www.elektromehanika-sp.si elektromehanika.fartelj@volja.net
EUROST
Pesnica 5 3230 Šentjur
Mail: info@eurostil-storitve.si www.eurostil-storitve.si
Tel: 03/7805960 ......
Gsm: 041675595 CEE3
S
«__ROQOM.COM STORITVE:	experience new
čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj
generalna čiščenja
pranje izdelkov iz tekstila
obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih mas
Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn
*	arhitektura
m	notranja oprema
3	oblikovanje
priprava projektne dokumentacije (PGD,PZI,PID)	
jA prostorsko načrtovanje (ZN, OPPN, PUP)	
Lamal d.0.0.
Teharje 18 3221 Teharje Slovenija
t:+386 3 5421006
Tel.: 040/ 797-546 www.debra-design.com
Zaključna dela	DeSigP
v gradbeništvu:	- suhomontazni sistemi
-	slikopleskarstvo (predelne stene, spuščeni stropovi,
-	izdelava fasad izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo	- polaganje talnih oblog
Dejan Bratušek s.p., Cesta Talcev 5,3320 Velenje
KLJUČAVNIČARSTVO aplencanton s.p.
Prekorje 29A ■ 3211 ŠKOFJA VAS • Tel.: 03/5415011, GSM: 041531976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE
INFORMACIJE
Matjaž Železník
uglaševanje klavirjev
gsm: 041 714 240 e-pošta: i " *
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC - ZELEZNIK d.o.o.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 54132 66 ID: SI38265397
_

CVGtliČ3rn3	Ulica Dušana Kvedra 43,
"M A I n A"	3230 Šentiur P" Celju
mM J UM	tel.: 03 5741 100
MAJDA MAUER s.p.	GSM: 041/720 531
O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti
O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki
<Ptikk
/m
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm: 041 675 621 tel.: 03/781 02 40 gsm: 041 677153 fax: 03/781 02 41 e-pošta: matejcanzek@gmail.com
Izdelava notranje opreme za stanovanjske objekte, poslovne prostore in izdelava stopnic.
Mizarstvo Majger Janko s.p.
tel in faks: 03 427 0020
gsm: 041 535 232
e-mail: janko.majger@siol.net
ELEKTRO KLIMA
Višnja vas 15 c 3212 Vojnik Tel: 03 781-22-61 info@klima-stagoj.si www.klima-stagoj.si
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm: 041675 621 tel.: 03/78102 40 gsm: 041677153 fax: 03/78102 41 e-pošta: matejcanzek@gmail.com
-IZD. KOV. NADSTREŠKOV -IZD. RAZNIH KOV. KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO _|ZD DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ
-IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
Šešče 5, 3312 Prebold kljucavnicarstvo-herodez@siol.net
GSM: 041 78 33 80 tel.: 03 705 30 48
(311 JI SELITVE PREVOZI in ODVOZI CELJE
\ y l#1 Specialno čiščenje talnih, zidnih površin in m
ê
poslovnih prostorov, stanovanj, podstrešij, garaž, kleti,pohistj/a, aparatov.odvozi na deponijo
gsm: 051/881788 010/371793
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: I
031 692 860
"lf/HeSSmnmilíf,TwkiimaL12,SI-lí00Cílií
RTVSERMS IN PRODAJA v-✓
Tomislav Zupane s.p. ^ ODPELJEMO
Šlandrov trg 20,3310 2 Tel.: 03/5717-484
PHIUPS jdebitel
MIZARSTVO
MIO OPREMA
/išnja và^^^^ 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 3SM.: 041/645-715 /vww.miooprema.si
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725 106, gsm 041508 655,031814 999
e-mail:slavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net
DEI22ÍI
rararaoQgJPQflQoQQGuD
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota
06:00-19:00
07:00-13:00 ZAPRTO
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil -čiščenje usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
©
M t ZA*SÍvo
KORUN
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
GAL
JCŽÍ
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/54« 50 28
Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
Tozodeja
T	^Čiščenje, urejanje, izvajanje in posredništvo
j	Zoran Vuksanovič s.p.
Cl Z O U 6 J (l Opekamiška 12 f, 3000 Celje
čisto je čisto	www. tazodeja.si
- košnja trave - obrezovanje žive meje in dreves Telefon: 041/911-981, E-mail: tazodeja@siol.net
V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU

Audi A1
Nissan micra
M ■ ■ V V	■	v	■
Blisc pločevine in napoved elektrike
Konec tedna zapira vrata 80. ženevski avtomobilski salon, ki je prinesel obilo novega. Težko je vse prešteti, a tovarne so postavile na ogled vsaj 25 avtomobilov, ki bodo na trge prišli v prihodnjih tednih ali mesecih. Hkrati se je očitno začela nova doba, kajti skoraj je ni bilo tovarne, ki v svojem programu ne bi imela vozila na električni pogon. A težava je drugje; do njihove množične izdelave oz. prodaje bo preteklo še nekaj let.
Velika gneča je bila okoli audija A1, 395 cm dolgega 3-vratnega avta. Dopadljiva oblika, serija raznovrstnih motorjev in upanje na ugodno tržno prihodnost, vse to je spremljalo malčka ob salonski predstavitvi. K nam se pripelje jeseni oz. že septembra, menda bo v najcenejši izvedbi stal vsaj 16 tisoč evrov. Mini countryman je bil prav tako zelo oblegan. Četrta izvedenka minija, tovarne v naročju BMW, se je potegnila čez 4 m in ima 4 vrata. Prtljažnik bo ponujal od 350 do 1.170 litrov volumna, kar je nedvomno veliko. Na voljo bo z bencinskimi in dizelskimi motorji, ki se že vrtijo v drugih minijih. Cena še ni znana. Japonski Nissan je končno pokazal novo micro (378 cm dolžine oz. 6 cm več kot sedanja različica). Evropskim in slovenskim kupcem bo na voljo jeseni, poganjal jo bo tudi povsem novi 1,2-litrski bencinski 3-valjnik s 59 kW (80 KM) in prav tako 1,2-litrski turbo agregat, ki bo ponudil 72 kW/98 KM. Nova micra bo nastajala v štirih državah, a ne v Evropi.
Posebne gneče kljub vsemu le ni bilo pri novi alfi giu-lietti. Alfa Romeo, sestavni del Fiata, je uporabila staro ime za avto, s katerim bodo nadomestili ostarelo alfo 147. Meri 435 cm in je sredi nižjega srednjega razreda. Na ogled je bila le 5-vratna kom-bilimuzina, za zdaj še ni jasno, ali se pojavi še kakšna. Jeseni, ko se pripelje na trge, bodo kupci lahko izbirali med štirimi motorji - ben-
5 by Peugeot
cinskimi in dizelskimi - z močmi od 77 do 125 kW. Pri Peugeotu (PSA) se je ponosno vrtel 5 by Peugeot. Ta hip je avto še študija, z njim pa bodo nadomestili dva v ponudbi - 407 in 607. V dolžino ga je za 486 cm in se vozi v zgornjem srednjem razredu, videz je izjemno eleganten. Serijsko izvedenko bodo predstavili oktobra na salonu v Parizu, zdaj so varianto z vgrajenim hibridnim sklopom (2,0-litrski dizel s 121 kW in elektromotor s 28 kW). Volkswagen je pokazal novega sharana. Ta je po 15 letih dobil naslednika, bistvena novost pa je, da ima drsna vrata. Z dolžino 485 cm se vozi v razredu večjih (plus 22 cm), sedeži v drugi in tretji vrsti se lahko zložijo v dno. Kot kaže, se bo po svetu vozil s po dvema bencinskima in dizelskima motorjema, ponudili bodo tudi varianto s 4-kolesnim pogonom 4mo-tion. Kot kaže, bo pri nas naprodaj septembra ali oktobra. Seveda v Ženevi ni bilo mogoče mimo renaulta wind, ki smo ga že predstavili. Je kupe/kabrioletska izvedenka twinga, nastajal bo v novomeškem Revozu. Upajo,
da bodo v letu prodali do 20 tisoč windov. Ima kovinsko zložljivo streho, ki se odpre/ zapre v 12 sekundah in je delo nemškega Webasta. Prodaja se bo začela poleti, najprej pa bo na voljo v Sloveniji in Veliki Britaniji. Vse kaže, da bo pri nas stal okrog 15 tisoč evrov.
Čeprav ni bilo veliko gneče na njihovem razstavnem prostoru, utegne biti dacia duster evropsko uspešen avto. Gre za manjšega športnega terenca (SUV) z dolžino 431 cm in obliko, ki ne razburja. Njegov adut bo cena: 11.900 v varianti z dvokolesnim in 13.900 evrov v izvedenki s 4-kolesnim pogonom. Pri nas bo naprodaj 1. junija, imel bo dva dizelska motorja (62 kW oz. 81 kW) in bencinski agregat s 81 kW. Volkswagen je doslej prodal pol milijona terenskih touaregov (SUV), z novo varianto pa si obetajo še ugodnejše številke. Touareg je v osnovni izvedenki s 6-valjnim dizelskim motorjem za 200 kg lažji kot prej, zanimivo pa je, da bo takoj na voljo tudi v hibridni izvedbi (6-valjni bencinski turbo motor in elektromotor s skupno
močjo 279 kW). Pri nas bo naprodaj maja. V nekaj nižjem razredu, a še vedno med športnimi terenci, bo novi kia sportage. V primerjavi s sedanjim je novi nekaj daljši, širši, tudi nižji. Imel bo 2,0-litrski dizel (100 kW), 1,7-li-trskega s 85 kW in 2,0-litrski bencinski agregat s 120 kW. Sportage bo na voljo tako v 2- kot 4-kolesni pogonski izvedbi.
Ford je pripeljal novega fo-cusa. To je bila njegova evropska premiera, prvič je bil avto na ogled januarja na de-troitskem salonu. Predstavili so karavansko izvedenko (wagon) in napovedali, da se na trgih pojavi šele januarja ali februarja 2011. Premiero je doživel tudi novi volvo S60. Kombilimuzina iz spodnjega srednjega razreda je dolga 462 cm, marsikaj bo v znamenju večje varnosti (nov sistem za preprečevanje trka s človekom oz. pešcem). Novost bo 2,0-litrski bencinski 4-valjni turbo s 149 kW, pod oznako D3 se skriva prirejeni dosedanji dizelski motor, ki bo imel 112 kW. Kdaj se pojavi pri nas in po čem bo, še ni znano.
■VR0St0V0UH0 wH)t
•STA"*"
vsiMtOVMUt
.Huoooao^**
Bliznjica^do p z/warowufJaJ
/a
Atka Fin <1.0.0.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
NOVI TEDNIK	MALI OGLASI - INFORMACIJE
PRODAMO ZEMLJIŠČA
NA BEŽIGRAJSKI CESTI IN VTRNOVLJAH
primerna za gradnjo vseh vrst poslovnih objektov
Več informacij dobite: -
-	po telefonu na 03/490 55 42 ali 041774 482 (Jože Založnik)
-	na spletnem naslovu: www.cm-celje.si
-	na elektronskem naslovu: joze.zaloznik@cm-celje.si
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje
ZAVOD CELEIA CELjE
Zavod Celeia Celje
obvešča, da je izšel
javni poziv Zbiranje predlogov za sodelovanje pri projektu Poletje v Celju, knežjem mestu 2010.
Sestavni del pozivne dokumentacije je tudi Vloga.
Poziv je objavljen na spletnih straneh Zavoda Celeia Celje, Mestne občine Celje in Artservisa.
Rok za oddajo vlog je 24.3.2010 (velja poštni žig 24.3.2010).
Zdravje z domačega vrta
NlČ NI LEPŠEGA KOT UŽIVATI SADOVE NARAVE, KI SMO JIH VZGOJILI SAMI.
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
PRODAM
MOTORNO kolo avtomatik zip, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena 150 EUR. Telefon 041 762-210.	937 RENAULT 5, zelo ohranjen, registriran do novembra 2010, prodam. Telefon 041 650-737. 1021 FIAT punto 1.1, 5 vrat, l. 1998, reg. do 7. 7. 2010, prodam za 690 EUR, ali menjam za drva. Telefon 041 588-205. Š160
KUPIM
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	Ž 179
PRODAM
TRAKTOR Universal 445 dtc, letnik 99, prvi lastnik, vreden nakupa, prodam. Telefon 031 612-160.	878 TROSILEC hlevskega gnoja, na dva pokončna valja, sip Orion 25, letnik 2005, rabljen samo eno sezono, kot nov, prodam za 3.500 EUR ter samonakladalko sip 17 novi pionir, letnik 1997. Telefon 040 695-797. Š 139 KOSILNICO bcs, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 051 203-305. 932 GORENJE muto s priključki, prodam. Telefon 040 390-693. 951 KIPER prikolico, 4 tone, novo, prodam. Telefon 031 278-786. 990 SNEŽNO (planirno) desko, desna, vrtljiva 2 m*0,5 m, prodamo. Telefon 041 807853. Š 161 SAMONAKLADALKO sip 25, tračni obračalnik in sejalnico za koruzo olt - dvoredno, prodam. Telefon 041 261-676. 1014 TRAKTORSKO prikolico, brez kipra in zavor, potrebno manjšega popravila, prodam za 250 EUR. Telefon 031 839-988. 1017
SILAŽNE vile, pregibne in traktorski plato (kibla) - kiper, prodam. Telefon 041 996-525.	1010
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
MEDIAFIN KOM d.O.O„ Dunajska 21, LJubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
better work, better He
-weishaupt-
Weishaupt sodi v svetovnem merilu med tržne
vodje na področju ogrevalne tehnike. Zaradi nenehne rasti med svoje vrste vabi REFERENTA V PRODAJI (m/ž)
ki bo odgovoren(-na) za operativne prodajne aktivnosti: sprejem naročil, pripravo ponudb, nabavo izdelkov in rezervnih delov v matičnem podjetju, organizacijo logistike, koordinacijo in komunikacijo s strankami, terenskimi komercialisti in z montažerji, za vodenje
evidenc in podporo skladišču. Če imate vsaj V. st. izobrazbe (zaželena tehnična smer, strojna ali elektrotehnična), imate vsaj osnovno znanje nemškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj v prodaji (zaželeno na področju ogrevalne tehnike ali v prodaji tehnične stroke), vas vabimo, da pošljete svojo prijavo na: weishaupt@adecco.si ali na naslov ADECCO H.R., d.o.o., Ulica XIV.divizije 6, 3000 Celje. Vaše prijave ^ pričakujemo najkasneje do 22. 3. 2010. ^
TRAKTOR Štore 504, kosilnico Gaspado, dvojni rez in prikolico za prevoz živine, prodam. Telefon 041 324-989. 1012 TROSILEC mineralnih gnojil, rabljen, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 533-745.	1018
KUPIM
PRODAM
iM
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
DRAMLJE - zazidljiva parcela velikosti 1600 m2, na lepi sončni in ekskluzivni legi ob gozdu, na robu manjšega naselja, za namen izgradnje ene ali dveh stanovanjskih stavb. Šola in trgovina v neposredni bližini kot tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura ob krajevni cesti, s katere je tudi dostop do parcele. Cena: 80.000 EUR Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrii.si
Žiga
V ljubljanski porodnišnici so se mamici Veroniki Lah iz Zavodenj nad Šoštanjem in srečnemu očku Žigi Štrausu z Dobrne 3. marca, malo čez 15. uro, rodili trojčki. Dveh fantkov, Žige in Bora, ter deklice Žive sta zelo vesela tudi dedek in babica z Dobrne, sta sporočila. Čestitamo!
Živa
I
Bor
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, trosilec pajek, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 425 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim.
Telefon 041 656-078. Š 150 TRAKTOR, 40 do 70 k.s., lahko tudi v slabem stanju, kupim. Telefon 051 203-387. 980
PAJEK sip in travniško brano kupim. Telefon (03) 7057-027.	1008
Ste v družini veseli naraščaja? novico sporočili še dru
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.

ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539.	714
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
V CELJU, na Hudinji prodamo tristanovanj-sko hišo s poslovnim lokalom. Telefon 040 213-518.	914
ŠENTJUR. Prodam obnovljeno hiško, z garažo in lepim razgledom. Telefon 5740753.	966 GRADBENO parcelo, 1.000 m2, z gradbenim dovoljenjem, lepa lega, ob glavni cesti, 4 km od izvoza avtoceste Ljubečna, prodam. Telefon 070 866-227. 956 HIŠO, 250 m2, nedokončano, oddaljeno 20 km iz Celja, prodam. Telefon 040 952910. 946 MEST1NJE, starejšo kmečko hišo s parcelo 4.300 m2, elektrika, telefon, komunalna ureditev, prodam. Možnost gradnje stanovanjske hiše in delavnice ali gospodarskega poslopja. Telefon 041 765-345. p STAREJŠI gostinski lokal, stara hiša, parcela, prodam. Telefon 070 437-029. 984
OPREMLJENO enosobno stanovanje Na zelenici 8 v Celju prodam. Za informacije pokličite 031 393-380. 1027 STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2 + vrt 120 m2 + klet, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropi, elektrika, voda, kopalnica, telefon, internet, kabelska, parkirno mesto, prodam za 61.000 EUR ali menjam za stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Telefon 041 645-898. Š 137 TRISOBNO stanovanje, 95 m2, v drugem nadstropju šeststanovanjske stavbe, letnik 1946, obnovljeno, v centru Celja, souporaba zelenice in uporaba garaže, prodam za 95.000,00 EUR. Telefon 031 441-713.	Ž 18
NA Polzeli (nasproti trgovine Tuš) prodamo enosobno stanovanje, v 3. nadstropju, prenovljeno, nova streha. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 527-771 ali 041 535-013.	1025
ODDAM
ODDAM
VRT, v Skalni kleti, oddam v najem. Možnost pridelave zelenjave. Telefon 031 222-453.	976
POSLOVNI lokal, 40 m2, v centru Celja, primeren za različne dejavnosti, oddam. Telefon 041 524-942. 1004
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, z balkonom, na novo opremljeno, v Pucovi 5, naselje Lava v Celju, prodam. Telefon 040 580949.	730
GARSONJERO v Novi vasi, opremljeno, oddam v najem. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 637-874.	n TAKOJ vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam.
Telefon 041 650-737.	1021
CELJE, Nova vas, novi bloki, stanovanje, 56 m2, zelenica 42 m2, parkirno mesto v garažni hiši, opremljeno v celoti, oddam. Telefon 041 723-706. n
V	centru Dobrne oddam opremljeno garso-
njero z balkonom in kletjo. Kličite po 18. uri na telefon 5482-020. 1000
V	Celju oddam opremljeno lastniško stano-
vanje, priključki, internet in ostalo. Cena po dogovoru. Telefon 031 662-864, (03) 5461-098.	1022
SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si
r]7T
ODDAM
KUPIM
HLODOVINO iglavcev, na panju -za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 357-312.	851
PRODAM
PRODAM
OMARO, staro in kredenco, prodam. Telefon 041 663-682.	915
NOVO električno sobno peč Elind 2,5, zelo ugodno prodam. Kupcu podarim še šivalni stroj v omarici. Telefon (03) 5484-939.	939
ZAMRZOVALNO omaro in lep tepih, prodam po simbolični ceni. Kličite od 12. do 15. ure na telefon (03) 5722-365. 971 HLADILNO omaro, skrinjo, mizo, stole, pralni, sušilni stroj, televizor, prodam. Telefon 040 869-481.	1024
TRI televizorje, različnih velikosti, delujoče, podarim. Telefon 5708-804. 1011
PRODAM
SUHA metrska, bukova in gabrova drva, prodam. Možen razrez in dostava na dom. Telefon 070 822-774. 5061 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555.	p
DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	n
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 219-334.	963
DRVA, mešana ali bukova, prodam. Lahko razžagam in dostavim. Telefon 031 351-666.	979
JARKICE, rjave in ameriške lahke, bele -leghorn, že na začetku nesnosti ter enoletne kokoši, prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopita-nje. Telefon 700-1446. 575 NESNICE, rjave in grahaste ter bele, težke piščance, prodamo. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	758
BIKCE, simentalce in črno bele ter telico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Možna menjava za kravo z mlekom, možen prevoz. Telefon 031 506-383. Š 126 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodajamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE težke 30 do 70 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. Š 150 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-051.	898
KUPIM
SILAZNE bale in sladko seno prodamo. Telefon 051 371-597.	Š 132 SENO v kockah, prodam. Cena 2 EUR/kos.
Telefon 041 863-094.	866
SUHO krmo, otavo, prodam ali menjam za drva. Telefon 5778-166. 859 HLEVSKI gnoj, prodam. Telefon 070 212584.	861
G OTOVI N SKI KREDITI
Stanovanj v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
TELICO simentalko, težko 450-500 kg prodam ali menjam za manjšo. Telefon 041 833-366.	938
KRAVO, brejo 3,5 mesecev, pregledano, si-mentalko in teličko, staro 3 mesece, simentalko, težko cca 140 kg, prodam. Telefon 031 840-282.	p
DVE breji telici, 2 breji kravi in 2 bikca za pitanje, prodam. Telefon 041 290-750. Š 151 PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. Telefon 041 389-370, (03) 5798-167.982 KRAVO simentalko, visoko brejo, tretja teli-tev, prodam. Telefon 031 273-205, 5738-181.	983
TELICO simentalko, staro 21 mesecev, težko 560 kg, brejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-242. 985 PRAŠIČA, težkega okrog 220 kg, hranjen je izključno z domačo, kuhano hrano, prodam. Telefon 041 804-104. 986 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Telefon 031 447622.	988 DVE telički, simentalki, stari 10 in 20 dni, prodam. Telefon (03) 5794-100. 991 TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam.
Telefon (03) 5739-391. L 086 PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. L 088 KOZO, brejo in kozličke za zakol, prodam.
Telefon (03) 5738-223. L 085 TELIČKE simentalke, od 200 do 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L 087 TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, brez številke, prodam. Telefon 5771-927. 995
TELIČKE, težke od 150-300 kg, po izbiri in odojke, težke od 30-50 kg, ugodno prodam. Telefon 031 664-293. 996 KOBILO, drugič brejo in žrebico, staro 22 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 664-293.	996
TELIČKO, sivorjavo, staro 14 dni, prodam.
Telefon 041 223-798. 1007 OVCO solčavske pasme, drugič pripuščeno, prodam ali menjam za pol leta starega jagenjčka. Telefon 031 263-162. 1019 TELICO, brejo 8 mesecev in bika, 300 kg, prodam. Telefon 051 646-127. Š 163 KRAVO simentalko, s svežim mlekom, navajeno paše, staro pet let, prodam. Telefon 031 515-187.	Š 1562
KOBILO norik, 9 let staro, 6 mesecev brejo, mirno, ujahano, pšenično-lisičje barve, z liso na glavi, težko cca 650 kg, prodam. Telefon (03) 5471-305. 997, 998 BIKCA in teličko, simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 466-043. 1009 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n
SENO v okolici Svetine, prodam. Telefon 031 515-183.	921
JABOLČNIK, večjo količino, prodam. Telefon 5717-787.	917
KROMPIR, primeren za sajenje, prodam. Sorte marabel, solara, eos, mozart. Telefon 041 742-334.	954 VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam. Cena 0,80 EUR/l. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535. Š 165 KORUZO, pšenico, tritikalo, prodam. Telefon 041 742-334. 954 SUHO seno in otavo prodam. Telefon 031 317-714. 993 KRMO v kockah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 504-410. 1003 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 765-466.953
OREHOVA jedrca, domača, naravno sušena, prodam. Telefon 041 860-066. 1006
PRODAM
Obvestilo za javnost in opravičilo
Spoštovane stranke Zasebne očesne ambulante Vidim in Vidim Optike!
Obveščamo vas, da je Vidim Optika 10. 2. 2010 prekinila sodelovanje s podjetjem Center Optike Celje, ki je v prostorih Vidim Optike izvajalo optične storitve.
Vsem strankam, ki še čakate na očala, so odgovorni podjetja Center Optike Celje dosegljivi na tel. št. 0592 24598, prostori Vidim Optike pa bodo začasno zaprti.
Opravičujemo se za nevšečnosti, ki so nastale, in vas prosimo, da vse pritožbe in reklamacije v zvezi z optičnimi pripomočki naslovite na Center Optike Celje, d.o.o., direktor Marko Les, Mariborska 88, Celje, hkrati pa obljubljamo, da bomo čimprej spet odprli vrata za vas.
Zasebna očesna ambulanta VIDIM posluje nemoteno.
Direktor
BOŠTJAN DREV, dr. med., spec, oftalmolog
HLADILNI bazen za mleko, 500 l, prvi lastnik in hlevski gnoj, prodam. Kličite zvečer na telefon (03) 5414-931. 858 PLASTIFICIRANO žico, 6 mm, za vinograd ter bcs kosilnico tip 630, novejšo, prodam. Polde Lešek, Košnica 38 a, Celje. 936 DRVA brezova, suha in teličko simentalko, težko cca 100 kg, prodam. Telefon 031 455-114.	078-L
KOŠE različnih velikosti, pletene iz trt in vinsko žganje, prodam. Okolica Šmarja. Telefon 031 876-179.	943
SENO in otavo balirano v kocke, plug Batuje, 12 col, kolesa, visoka, za kosilnico bcs in cisterno Baiva, 2200 l, za vodo ali gnojevko, prodam. Telefon 031 678-989. 931 SENO v kockah ali rinfuzo, borove in smrekove fosne in hrastove colarice, vse suho, prodam. Telefon 040 827-587, 5732355.	964
IW.UsMmi.l
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
da 50 % obr, obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/^52-48-26, 041/750-560
wm
Ji^iillii'itrri'iiJii;
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CEUE, Ul. XIV. dnriiije 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.0.0.. Slovenska 27,1000 Ljubljana
HITRO NAROČITE
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 13 GOSAKA in gos kupim. Telefon 5795-021, 041 763-893.	981
BIKCA simentalca, šarole ali limozin, starega od 10 do 14 dni, kupim. Telefon 041 958-884.	975
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
tudi letnik2010 prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
mmm
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
150 KOCK sena in dvižna garažna vrata prodam ali menjam za les. Telefon 041 783-835.	965
KOSILNICO gorenje maestral, krožne brane, 24 disk in seno v refuzi, prodam. Telefon 031 557-754.	Š 153
SUHA bukova drva ter traktor Universal, 643 Forte lux, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 693-866. Š 158 VILE za okrogle bale in otroško - mladinsko posteljo, prodamo. Telefon (03) 5796-353.	989
SENO v refuzi in vile za prevoz silažnih bal, prodam. Okolica Laškega. Telefon 031 731-350.	994
SILAZNE bale, suho krmo, kocke ali refuza in kratko sekana smrekova drva, prodam. Telefon 031 826-288. Š 159
KUPIM
BAKER, medenina, vodniki (kabli), odkupim. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.	Š 139
ODDAM
OLJNI gorilnik, za centralno peč, podarim. Telefon (03) 8913-013. Z 21
T
MOŠKI, brez obveznosti, išče prijateljico ali partnerko, staro do 40 let. Telefon 031 210-802. Samo direktni klici, na sms ne odgovarja.	999
nia
IŠČEM kakršnokoli delo na mojem domu.
Telefon 031 682-918.	942
IŠČEM delo - vrtnarska opravila (košnja, obrezovanje, urejanje vrtov ...). Telefon 041 515-164.	987
IŠČEM pošteno in delavno žensko, za pomoč pri oskrbi bolnice na domu v Celju. Plačilo po dogovoru. Informacije od 12. do 14. ure. Telefon (03) 5417-377.	1005
VINOGRADNIKI in sadjarji! Z malim dem-per goseničarjem si lahko tudi v hrib navozite gnoj. Drevje se hitro obrezuje z električnimi žagami in škarjami s podaljški. Izposojevalnica strojev SAM, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, Telefon 041 629-644.	n
IZVAJAMO vsa strojna, zemeljska dela, izgradnja kanalizacijskih sistemov, dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitev objektov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 743 IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Mal-gajeva 20, Celje, telefon 041 826594.	750
DREVESA
podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz. Dolinar Janez, s.p., Zabukovica 109, 3302 Griže. Telefon 031 786-975.
_Ž19
IZDELAVA demit fasad in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Andrej Marot s.p., Reka 27 a, Laško. Telefon 041 710-857, 041 721-057. 070-L PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104, M3Grad d.o.o., Gospos-vetska 3, Celje.	1013
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje.	n
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju
in dežna kaplja na jesen, sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim.
Z A H V A L A
Ob hudi bolezni in ob preranem slovesu našega
MAKSA MASTNAKA
(13. 8. 1939 - 1. 3. 2010)
se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam stali ob strani in nam nudili nesebično pomoč. Hvala za vso dobroto in ljubezen.
Žena Sonja s hčerkama Mojco in Urško ter sinom Maksijem
1001
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
JOŽETA KAPELARIJA
iz Modriča 3 v Laškem (30. 1. 1969 - 25. 2. 2010)
se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli z iskreno mislijo poklonit njegovemu spominu in nam izraziti pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu nadžupniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču Marku Mastnaku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi
L 081
Ko pošle so ti moči zaprl trudne si oči.
Z A H V A L A
Ob izgubi očeta in dedija
ANTONA SKETA
iz Jakoba 4 a, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izkazano pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
S 164
Velenje
Poročila sta se: Maja DJO-RDJIĆ in Miroslav SLA-TINŠEK, oba iz Velenja.
Laško
Poročili so se: Spela KRIŽNIK in Jurij KOVAČ, oba iz Laškega in Mojca PRISTOV-SEK iz Velenja in Luka KOLENKO iz Domžal.
Ni te več na pragu, ni te več v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V S P O M I N
16. marca 2010 bosta minili dve leti neizmerne žalosti in bolečine ob izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica, botra in dedija
ZVONKA GRAČNERJA
iz Velikih Grahovš 9 (1961 - 2008)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
L 084
Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti. A ti draga mama ne veš, kako boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni.
Z A H V A L A
V četrtek, 4. marca, smo se za vedno poslovili od naše mame, babice, prababice in tašče
MARIJE LESEK
iz Olešč 28, Laško (17. 11. 1911 - 2. 3. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki ste bili v teh težkih dneh na kakršenkoli način z nami.
Žalujoči: hčerka Pavla z družino, Tončka z družino, sin Jože z družino, zet Mirko z družino in zet Ivan z družino
L 083
iflnfliw.novitednik.com
Celje
Umrli so: Marija PAVLIČ iz Štor, 83 let, Pavla VENEK iz Dol-Suhe, 86 let, Jožef ČMAJE iz Vojnika, 76 let, Ivanka JANEŽ iz Ljubljane, 87 let, Marija LEŠEK iz Laškega, 99 let, Marija PECKO iz Slatine v Rožni dolini, 75 let, Franc TRŠAN iz Ljubljane, 84 let, Jožefa VINDAR iz
Prazen dom je in dvorišče, naš pogled zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, ostaja v srcu bolečina.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
FRANCA AMBROŽA
iz Sojeka 4 (26. 11. 1949 - 20. 2. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja ter tolažbo in vso pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala g. patru Branku Cestniku za izrečene tolažilne besede. Hvala pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj za opravljene storitve. Hvala govorniku g. Slavku Vetrihu za vse poslovilne besede.
Žalujoči: sestra Breda, brat Milan z ženo Silvo, nečaki Borut, Grega in Matej ter ostalo sorodstvo.
Radeč, 56 let, Milenija POTOČNIK iz Celja, 85 let, Otmar KUGOVNIK iz Letu-ša, 83 let.
Šentjur
Umrli so: Anton ŠKET iz Jakoba pri Šentjurju, 52 let, Slavko KOROŠEC iz Vezov-ja, 69 let, Antonija UR-BANČEK iz Dramelj, 84 let,
Ne joči več. Obriši si solze. Ona je že onkraj groze in trpljenja,
ne moti ji miru - ne joči več, najhujše breme, breme je življenja. (S. Makarovič)
Z A H V A L A
Še vedno težko dojamemo, da nas je zapustila draga mama
MARIJA MIKOLA
iz Završ 6, Grobelno (15. 11. 1929 - 28. 2. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem cerkvenega in moškega zbora iz Šentvida, gospodu župniku Janezu Neratu, govornici gospe Angelci Mlaker ter vsem ostalim, ki obujate prijetne spomine nanjo.
S hvaležnostjo - sin Milan z ženo Mileno ter vnukinji Ksenija in Nadja
S 157
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
Z A H V A L A
V 76. letu je od nas tiho odšla naša draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
MARIJA PECKO
iz Slatine v Šmartnem v Rožni dolini
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč in tolažbo ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku Ignacu za občuteno opravljen obred, pevcem in gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: sin Polde s sinovoma, hčerki Dušanka in
Marjana z družinama ter vsi njeni	^ 22
Noč v korakih mirnega je sna vzela kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
Z A H V A L A
V 57. letu nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak
STANISLAV TOVORNIK
iz Suhega 1 b, Dobje pri Planini
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala Franciju in Ivanki Tovornik, vsem sosedom ter prijateljem in znancem. Hvala PGD Dobje, njihovemu govorniku g. Uduču ter vsem prisotnim gasilskim društvom GZ Šentjur. Hvala g. Jevšniku za poslovilne besede, bivšim sodelavcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Zagajšek. Hvala. So stvari, ki se v življenju nikoli ne pozabijo.
Žalujoči: žena Ida, brat Franci z Ivanko, sestra Irena z družino ter nečaki in nečakinje.
S 156
Jelko JUREČIČ iz Doropo-lja, 44 let, Stanislav TOVORNIK iz Suhega, 56 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Mladjen METLIČ iz Grlič, 70 let, Angela BERCKO iz Rogaške Slatine, 87 let, Frančiška JAKOPINA iz Sedlarjevega, 91 let.
Velenje
Umrli so: Marija MIHELEC iz Velenja, 89 let, Ferdo ZIDAR iz Vinske Gore, 76 let, Janez VETERNIK iz Kavč, 89 let, Frančišek STOLEKAR iz Pre-loge pri Konjicah, 77 let, Francka STUPAN iz Ljubljane, 63 let, Eva JAKOP z Zavr-ha nad Dobrno, 84 let, Pavla
REPNIK iz Vuzenice, 71 let, Janez BLAŽIČ iz Solčave, 71 let, Štefanija JAKHEL iz Ljubljane, 89 let, Marija ORAČ iz Trnovelj pri Celju, 85 let, Ivan URBANČIČ iz Velenja, 89 let, Antonija ROČNIK iz Topolšice, 83 let, Janez ATELŠEK iz Velenja, 77 let.
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
19.00 Muzej Laško
PLANET TUS
Spored od 12. do 15. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar - akcijska ZF pustolovščina, 3D 17.10, 20.20
Alvin in veverički 2 - družinska pustolovšči na, sinh.
12.20, 14.20, 16.20, 18.20 Valentinovo - romantična komedija 20.50, 23.20
Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska
pustolovščina, sinh., 3D
12.50, 15.00
Volkodlak - grozljivka
19.20, 21.30, 23.40
Legija - akcijski triler
16.50
V mojih nebesih - triler 13.20, 16.30
Nepremagljiv - biografska drama 16.00
Prestopno leto - romantična komedija
12.10, 14.35, 16.45, 18.55, 21.00, 23.10
Alica v čudežni deželi - družinska domišljij
ska pustolovščina, 3D
13.00, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50
Alica v čudežni deželi - družinska domišljij
ska pustolovščina
11.50, 14.10, 19.00
Državljan nevarnih namer - triler
21.25, 23.45
Zlovešči otok - misteriozni triler 12.30, 15.30, 18.25, 21.10, 23.59 Percy Jackson in Olimp - družinska domiš ljijska pustolovščina 13.30, 18.50, 21.20, 23.50
legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota
PETEK
18.00 Razmetane postelje - komična drama 20.00 Doba neumnosti - dokumentarec me seca SOBOTA
20.00 Razmetane postelje - komična drama NEDELJA
18.00 Doba neumnosti - dokumentarec me seca
20.00 Razmetane postelje - komična drama
^mumm^^m
PETEK
18.00 Alvin in veverički - družinska animira na komedija, sinh.
20.15 Avatar - akcijska ZF pustolovščina SOBOTA
18.00 Coco Chanel in Igor Stravinsky -
romantična drama
20.15 Knjiga odrešitve? - akcijska pustolovska
drama
NEDELJA
16.00 Alvin in veverički 2 - družinska animi rana komedija, sinh.
18.00 Knjiga odrešitve - akcijska pustolov ska drama
20.15 Coco Chanel in Igor Stravinsky -
romantična drama
Mala dvorana Hotela Paka
PETEK in SOBOTA
19.00 Kratki filmi študentov AGRFT
nsmnmmmm
PETEK
19.00 Ljubezen se zgodi - romantična drama SOBOTA
18.00 Princesa in žabec - animirani, sinh.
PETEK, 12. 3.
Slovo Andreja Smoleta od veselih ur
monodrama Matjaža Kmecla v izvedbi Anatola Šterna
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petrovi tamburaši
letni koncert skupine KUD Grifon Šempeter
19.00 Kulturni dom Zreče_
Zmago Batina: Mesar za vse večne čase
monokomedija v izvedbi Bojana Emeršiča
19.30 SLG Celje
Carlo Goldoni: Nenavadna prigoda
tekmovalna predstava na Dnevih komedije - SNG Nova Gorica
19.30 Celjski dom
Hodnik
predstava Matjaža Župančiča v izvedbi študentov III. semestra AGRFT
19.30 Osnovna šola Prevorje 6. Anin večer
gostja večera Miša Pušenjak na temo dela na vrtu
21.00 Mestni kino Metropol Pebi, ne strelat
promocijski koncert ob izidu kom-pilacijske zgoščenke
21.00 Mladinski center Velenje Metal koncert
skupini The Scourg in Extinction
17.00 Center starejših Laško Homeopatija
zdravstveno predavanje o zdravju brez bolečin in kemije
18.00 Galerija Nika Ignjatiča, Celje Ljuban Šega
odprtje razstave slikarskih del
SOBOTA, 13. 3.
10.00 Kulturni center Rog. Slatina Riba, raca, rak
lutkovna predstava Mini teatra Ljubljana
16.00 Mestni kino Metropol Mojca Pokrajculja
lutkovna predstava v izvedbi gledališča Zapik
17.00 Terme Olimia_
Sapramiška
lutkovna predstava za otroke
19.00 Kulturni dom Vojnik_
Zmeda v kopalnici
komedija v izvedbi KUD Franceta Prešerna Vojnik; režija Igor Žužek
19.30 Narodni dom Celje Pomladni ples
dobrodelni ples Rotaract in Interact kluba Celje
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Vejko Alilović: Romeo in Julija (pa še kaj ...)
komedija KPD Bazovica-Reka na II. srečanju slovenskih zamejskih gledališč Alpe-Donava-Jadran
19.30 SLG Celje_
Nikolaj V. Gogolj: Revizor
tekmovalna predstava na Dnevih komedije - PG Kranj
19.30 Dom kulture Velenje ZapufanPikaSn
Stand up komedija, režija in igra Tadej Toš
20.00 Mestni kino Metropol Uroš Perič
dobrodelni koncert za varno hišo
20.00 Kulturni dom Šentjur Bosna in Hercegovina
potopisno predavanje Mitja Šege ter jugo zakuska
21.00 Plesni forum Celje
Zdenka Kovačiček poje Janis
koncert ob 40. obletnici smrti Janis Joplin
NEDELJA, 14. 3.
Ken Ludwig: Ti nori tenorji
Narodno gledališče Kikinda - zaključek Dnevov komedije in podelitev priznanj
20.00 Celjski dom_
Dan žena
burkaška komedija v izvedbi Nej-ca Simšiča, Tomaža Miheliča, Viktorja Megliča, Boštjana Luštrika in Ane Žvorc; režija Tina G.
PONEDELJEK, 15. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Življenje z amiši
predavanje Andreje Rustja v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina_
Rodoslovje
predavanje Petra Hawlina o družinskih rodovnikih
RAZSTAVE
Likovni salon Celje: In between teh movements: razstava avstrijskega umetnika Martina Krenna, do 11. 4.
Mestna občina Velenje - avla: slikarska razstava Velenjčanke Olge Seitl, do 19. 3.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Vesne Čadež, do 3. 4.
Galerija Račka Celje: Let me fly: razstava Ane Čigon, do 28. 3.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Mercator center Celje: Moja sanjska poroka: razstava celjskega poklicnega fotografa Gregorja Katiča, do 23. 3.
Muzej novejše zgodovine Celje: Pe-bi, ne strelat, do 14. 5.; Zbirka suhocvet-nih podob Marije Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini, do 4. 4.
Muzej Velenje: 1. Ex-tempore 2010 Petrol Slovenian open, nagrajene fotografije, do 31. 3.
Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Tihomir Pinter: Razžarjeni pogled, razstava fotografij, do 30. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice: likovna dela Karoline Krajnc in Olge Pšeničnik
Dom Svobode Griže: likovna dela članov Likovnega društva Laško.
Kulturni center Laško: likovna dela Klementine Golija, do 30. 3.
Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata.
Anina galerija Rog. Slatina: likovna dela Slavice Biderman, do 5. 4.
Kulturni center Slov. Konjice: ilustracije Milana Lamovca - Didija, nastale po pesmih Franja Funklja - Frenka.
Jakijeva hiša Nazarje: likovna dela Andreja Pavliča, do 31. 3.
STALNE RAZSTAVE
ki so zmagovalci oddaj Domačih 5, Domače 4, Celjskih 5 in Slovenskih 5 v letu 2009 v programu Radia Celje, vas vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter v Savinjski dolini v organizaciji Kulturno umetniškega društva Grifon. V živo bodo igrali tisti, ki ste jih izbrali z glasovanjem!
Celjskih 5 bodo zastopali Kvintet Dori, Vesele Štajerke, Vigred, Slovenski zvoki. Okrogli muzikanti in Modrijani, prvič se bo predstavil Ansambel Saša Avsenika kot zmagovalec Slovenskih 5, zraven pa bo tudi Ansambel Simona Gajška, ki je zaigral najlepšo melodijo v glasbenih oddajah Domačih 5 in Domače 4.
Predprodaja vstopnic je v trgovinah Fijavž, gostišču Rimljan in uro pred koncertom.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Ce-
lje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
www.noyitediiik.com
19.30 SLG Celje
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24,
031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
GLAVNO MESTO FRANCIJE Z BFFLQVM STOLPOM NEKDANJI KEN. SRED-NJEPROGAŠ (MIKE) PECUAT DEL GOBE
REKA V OSREDNJI FRANCIJI
VOJAŠKA ZVEZA PRED PRVO SV. VOJNO
MIRAN TRONTEU
TURŠKI DRŽAVNIK ATATURK
OPERNI SPEV Z INSTRUM. SPREMLJAVO
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ
PO PENINI ZNANO ITAL MESTO V PIEMONTU
PROMETNI MINISTER (PATRICK)
NAS ZNAN JE POD MANGARTOM
ČINA
STARA NORDIJSKA EPSKA PIRPOVED
19
STAROGRŠKO PIHALO Z DVOJNIM JEZIČKOM
13
12
SLAVKO DUŠčAK
PTICA VLAŽNIH GOZDOV
18
26
SVEČENIK, KI UVAJA V TAJNE
16
IMAMO GA NA VSAKEM KOLESU PEVSKI ZLOG
KOMOLČAR, STREMUH
POSNEMANJA VREDNA OSEBA ŠALJIVKA ERŽĆNIK
NEMŠKA ZVEZNA DEŽELA
UGANDSKI DIKTATOR AMIN
15
ALENKA TETlč-KOVIč
SODNIK, KIDA ZNAK ZA TEČAJNIK ZAČETEK
OČKA
21
25
24
ZNAK ZA LUTEOJ MADŽAR.
(ISTVAN)
20
AMERIŠKI REŽISER (MARTIN)
ŠPORTNICA V RINGU PRTTR-DILNICA
FRANC. PEVKA (PATraCIA)
CERKNIŠKA 7
ŠEMA NAGEL DVIG
STAREJŠA SLOV. PEVKA AMBROŽ
OLIVER KAHN V NJEJ PRIPRAVIMO PEČENKO
22
MORILEC BRATA ABELA NADZEMNI DELI REPE
ŽAREČ DELČEK OGNJA
SKUPEK ORGANIZIRANIH PREDAVANJ
SREDSTVO
ZA GAŠENJE
NATALIJA VERBOTEN
ŠPORTNIK, KI SE VOZI ZROLKO
KRATKO SPOROČILO JAVNOSTI DUMASOV MUŠKETIR
RAZPORED ŠOLSKIH UR
JOČEGA TELESA TVOREC DELA
23
POZITIVNA ELEKTRODA
TENORIST CARRERAS
10
GROFIJA V JUŽNI ANGLIJI KATE MOSS
JAPONSKA DENARNA ENOTA
ZGOLJ, SAMO
RDEČA TEKOČINA
29
MEHKO	UMETNO NAJVEČJA
USNJE	USNJE IZ REKA NA
IZ KOŽ	PENASTE IBERSKEM
DIVJADI	SNOVI POLOTOKU
11
AMERIŠKA 17 IGRALKA CHAMPA
ŽELEZOV OKSID
14
RAZVID VPISANIH PODATKOV
JED IZ OLUŠČENEGA PROSA
IVO ŠORU SPOJINA GUCEROLA Z OLJNO KISLINO
AZIJSKA DIVJA KOZA
28
OI	» I f AVLO S - starogrško pihalo z dvojnim trstnim jezičkom; ENSOR, James - belgijski slikar in grafik; LOIR - reka v osrednji Franciji;
UlUl/UI vvAi MISTAGOG - svečenik, ki uvaja novince v tajne verske obrede; SITT, Martin - ameriški režiser; SZABO, Istvan - madžarski režiser.
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju
2.	nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem
3.-5.	nagrada: vrednostni bon za 10 EUR Pekarne Geršak v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 18. marca.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 5. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 18
Vodoravno: VRT, NOE, UNI, SAK, SB, AMATER, ETOS, IDE, NARASTEK, REAGAN, DR, PTOZA, MARONI, RISAR,
ORDINARIJ, EBENIST, LOS, JOK, ETE, AGORA, JR, RAROG, EMIL, ECO, EVITA, APEKS, RAK, EKONOMAT, MNOŽICA, ASIR, KI, AKRIT, RADIAN, NANGA PARBAT, BRA, COURMAYEUR, MIA, ORS, ENDO, RIEL, NAAB, KALO
Geslo: Italijanski smučarski centri
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Irena Polak, Cesta na grad 20, 3254 Podčetrtek.
	5	6	7	8	9	10	11	
12	13	14	15	16	17	18	19	20
21	22	23	24	25	26	27	28	29
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Že dolgo vas mučijo stvari, ki jih boste s pomočjo telefonskega pogovora kmalu razrešili. Novice, ki jih pričakujete, bodo še boljše, kot so bila najbolj optimistična pričakovanja.
On: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje kombinacij, zato se raje potuhnite in počakajte, da spet posije vaše »sonce«. Nekdo vas že dolgo opazuje in se pripravlja na odločilen korak.
L.Im'I'JI^I
Ona: Nihče vam ne želi nič slabega, a sami se prepričujete, da je z ljudmi, ki vas obkrožajo, nekaj narobe. Ne obsojajte drugih za svoje napake, sicer vam bo nekoč še zelo žal.
On: Pravega prijatelja spoznate v nesreči. Zaradi nepričakovane situacije boste pristali v precejšnji zmešnjavi, iz katere na prvi pogled ne bo pravega izhoda. Toda samo na prvi pogled ...
Ona: Dovolj ste spretni, da lahko sami rešite nalogo, ki vas že dolgo teži. Tako si boste pridobili dragocene izkušnje, ki bodo zelo olajšale tudi prihodnje ljubezenske zaplete. Brez skrbi - uspelo vam bo!
On: Prišel je skrajni čas, da se dokončno odločite, komu posvetiti čustva. Na dveh stolih se ne bo dalo sedeti, saj se lahko hitro znajdete na sredini, kjer ni ničesar.
Ona: Že zelo dolgo veste, da niste najboljši igralec na srečo. Namigi so tako prozorni, da bi jih spregledal tudi otrok. Kdo ve, morda se vam bo vseeno posrečilo tisto, za kar si že dolgo prizadevate.
On: O ljubezni boste razmišljali drugače, kot ste bili navajeni. Prav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bili doslej vse preveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli.
DVOJČKA I STRELEC ^
Ona: Ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo več optimizma, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej »vroča« avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
On: Niso vse potencialne partnerke iz istega testa, srečali boste njo, ki vas bo povsem očarala. Ne prenaglite se preveč, saj se lahko sicer dobra priložnost sprevrne v katastrofo.
P
Ona: Odgovor na zastavljeno vprašanje ne bo ravno tak, kot ste morda pričakovali. Brez skrbi: vse skupaj bo še veliko bolje in lepše, kot so bila vaša najbolj optimistična pričakovanja.
On: Veliko pričakovanje vas bo izneverilo, kar vas bo potisnilo v hudo depresijo. Slabo razpoloženje lahko pusti posledice tudi na ljudeh okoli vas, zato ne pozabite, da niso prav nič krivi.
2.	nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Helmut Skut-nik, Klanc 17, 3204 Dobrna.
3.-5.	nagrado, vstopnico za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Silva Horjak, Sotensko 4, 3230 Šentjur; Fanika Tratnik, Prežihova 5, 3310 Žalec in Alenka Vodeb, Ozka pot 10, 3000 Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Zabavali se boste, kot že dolgo ne. Po zabavi bo prišel trenutek resnice in spoznanja, ki utegne biti kar se da neprijeten. Ne obupajte! Stari pregovor pravi: Za dežjem vedno pride sonce!
On: Spet boste v takšnem zagonu, da vas ostali enostavno ne bodo dohajali, a vi boste le še bolj pritisnili na plin. Končno boste dokazali, da ste izpra-vega testa, še zlasti glede posla.
DEVICA
Ona: Ne poskušajte spreminjati življenjskih navad, v kratkem biste naleteli na osebo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Hodite naokoli z odprtimi očmi in ušesi, nekaj se bo zgodilo.
On: Resnico povejte naravnost, ne pa po ovinkih. Poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh. Spoznali boste očarljivo osebo, ki vam bo odprla nove horizonte v ljubezni.
Ona: Ko se boste odpravili na sprehod, ne opazujte ljudi le od daleč, raje pristopite in navežite konkreten pogovor. Tako boste spoznali osebo, ki vam bo še veliko pomenila.
On: Na potepu po trgovinah boste spoznali prijetno neznanko, ki vas bo povsem očarala z izvirnimpristopom. Ne skrivajte zanimanja, saj se vam lahko pretirana sramežljivost negativno obrestuje.
KOZOROG
Ona: Vaša domišljija je neizmerna, a se skušajte spustiti na trdna tla. Partner vam bo pripravil precej neprijetno presenečenje, ki ga boste kaj hitro spremenili v še bolj neprijeten prepir.
On: Tokrat boste le poslušali nasvet osebe, ki vam že dolgo želi odkrito pomagati, a enostavno niste želeli poslušati. Kmalu se bodo pokazali konkretni rezultati, ki bodo posledica novega pristopa.
VODNAR 1
Ona: Poskusili se boste uveljaviti, a lahko se zgodi, da se boste pri tem osmešili. Raje še malo počakajte, vsekakor bodo prišli ugodnejši trenutki za realizacijo finančnih načrtov, ki so vse prej kot skromni.
On: Ne odrekajte se privilegijem, ki ste si jih težko priborili, raje izkoristite adute, ki jih imate v rokah. Zdaj je obdobje, ko se vam bodo posrečile tudi tiste reči, ki se jih nekoč niste upali lotiti.
Ona: Pri delu ne boste kdo ve kako zbrani, saj bodo misli uhajale k prijetnemu neznancu, ki ste ga srečali pred dnevi. Ko boste najbolj zasanjani, se vam bo pripetilo izjemno presenečenje.
On: Ko boste spoznali, kaj sploh iščete, boste že zelo blizu temu, da to tudi najdete. Vložite še zadnje napore, kajti končni uspeh je na dosegu roke. Zakaj bi ga zdaj po neumnosti izgubili?

RUMENA STRAN
KUAM^KA, C th.A,K
Nasmejan rojstni dan
Upravnica SLG Celje Tina Kosi je med dnevi komedije slavila rojstni dan. To ni ostalo skrito priložnostnemu Triu Adijo v postavi Bojan Umek, Renato Jenček in Gorazd Žilavec, ki je slavljenki prav ubrano zapel Happy birthday. Zakaj so se odločili za angleško in ne slovensko različico, ni znano, je pa po prestavi Chiccignola krepko odmevalo po gledališki avli.
Foto: SHERPA
Izjemno elegantna (in posrečeno barvno usklajena) sta bila na plesu legendarni ravnatelj I. gimnazije v Celju Jože Zupančič, ki sicer uživa v zasluženem pokoju, in soproga Ana.
Večer blišča
Ali vsaj pokušino tega je v sobotni noči ponovno ponudil Valčkov ples celjskega zdravniškega društva, tokrat jubilejni, 40.
Več ali manj se vsako leto po dvorani celjskega Narodnega doma vrtijo eni in isti obrazi, željni plesa, glasbe in hkrati pripravljeni odšteti tudi nekaj evrov v dobrodelne namene. Tudi letos bo zdravniško društvo del zbranih sredstev podarilo, tokrat so se odločili za JZ Socio Celje oziroma zavetišče za brezdomce. Plesalci so se v sobotno noč zavrteli po taktih Oliverja Twista in prisluhnili nezgrešljivemu vokalu Nuške Drašček. Dame so s toaletami bolj ali manj presenečale, konec koncev pa je to ena redkih priložnosti za tovrstno izpostavljanje pripadnic lepšega spola »smetane« s Celjskega ...
Foto: GrupA
Zamišljen nad pravo lepoto
Lepota kot zasvojenost, kot novodobni ideal, je bila tema predstave Grdoba na Dnevih komedije. Nad novodobnim idealom se je v družbi soproge takole intenzivno zamislil celjski podžupan Stane Rozman. Kovanec za njegove misli v tistem trenutku bi šel zlahka od rok .
Foto: SHERPA
Celjsko zdravniško društvo na Valčkov ples vedno povabi atraktivne glasbene goste. Tokrat je s svojim vokalom navduševala Nuška Drašček.
Priložnost za druženje
Dnevi komedije niso le priložnost za smeh, so tudi idealna priložnost za sproščeno druženje starih in manj starih prijateljev. Takole so spomine družno obujali Miro Podjed, Mojca Funkl, ki je bila v Grdobi komedijantka večera, in upokojeni upravnik SLG Borut Alujevič. »Fanta, super se držita,« jima je ob prijateljskem objemu povedala Mojca.
Foto: SHERPA
Prejšnji teden je imel predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pomemben obisk, saj je podjetje obiskal premier Borut Pahor. Zato je plesni večer, v katerem se je pridno vrtel s soprogo Polono, prišel še kako prav.