Posamezna številka Dim 1— ŠTEV. 5. V LJUBLJANI, petek, dne 8. januarja 1026. Poštnina plačana y gotovini. LETO IH. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30— ■ li *■ i DfcH' II UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Lažnivi zagovorniki ljubljanske avtonomije. Dejstvo je, ki si ga more vsakdo pre-čitati v »Uradnem listu«, da je bil ljubljanski občinski svet razpuščen od vlade, v kateri so bdi samostojni demokrati. Dejstvo je dalje, da so bile ljubljanske občinske volitve marca meseca lanske-ga leta odložene in sicer zopet na pritisk samostojno demokratske stranke. Dejstvo je dalje, da se je odložitev volitev izvršila .vsled tega, ker je bila vložena kandidatna lista Ljubljanske samoupravne zveze in se te vložitve ni moglo preprečiti. Dejstvo je dalje, da je samostojno demokratska stranka izpremenila volilni red, samo da bi mogla pogaziti volilni red, samo da bi mogla pogaziti voljo večine ljubljanskega prebivalstva ter z izigravanjem zastarelega nasprotja med »klerikalci« in »liberalci« ter vladnim pritiskom prisvojiti si moč na ljubljanskem magistratu. Vse postopanje samostojne demokratske stranke do mesta Ljubljane je bilo tako, da ni prav noben Ljubljančan dvomil niti za hip, da bo ljubljanska avtonomija takoj pogažena, če bo župan nasprotnik SDS, ta slavna stran- a pa v vladi. Tako dosledno je namreč ra puščala SDS ljubljanski občinski svet in ‘vsiljevala svoje gerente Ljubljani. Vse to so dejstva, ki jih ne more utajiti nihče,, k večjem če smatra laž za največji argument. Sedaj pa pride tisti reven popoldnev-nik iz Knaflove ulice, ki se kar valja v službi za SDS, pa hoče hvaliti SDS, kako se zavzema za avtonomne pravice v Ljubljani! Kaj misli tisti reven list, da so v Ljubljani majarske razmere, da bi mogel katerikoli list uganjati tako hinavščino in tako nesramno špekulirati na pozabljivost ljudstva! Vse zaman! Ljubljana ve, da jo je SDS oropala njene avtonomije in da je SDS tista stranka, ki je pogazila pravice Ljubljane. To Ljubljana ve in tega ne bo nikdar pozabila in zato pospravite svojo hinavščino, ki ni vredna počenega groša. In pospravite tudi svojo drugo laž, da vam je interes napredne misli na srcu. Kdor skuša s persekucijo vzeti uradniku pravico svobodnega prepričanja, ta je reakcionarec in terorist, ki nima z naprednostjo ničesar opraviti. Kvečjem kot njen nasprotnik! Ravno tako pa nima z naprednostjo nobene vezi tisti, kdor razpušča občinske svete in se opira na gerente. In to je delala SDS, mladinski popoldnevnik iz Knaflove ulice ji je pa ploskal. Zato' molčite o naprednosti, ki vam je vedno bila le predmet izkoriščanja, nikdar pa cilj ali vsebina. In enako odločno zavračamo apel, da treba strniti vrste okoli najmočnejše napredna stranka, tudi SDS ni največjži Ne glede na to, da SDS že davno ni več napredna stranka tudi SDS ni največja protiklerikalna stranka, ker ima Zveza slovenskega kmetskega ljudstva natančno dvakrat toliko mandatov, če se že govori o grupaciji okoli najmočnejše napredne stranke, potem more ta stranka biti le ZSKL. Pa so še tehtnejši vzroki tu, ki popolnoma izključujejo skupen nastop s SDS. Če so nekateri nar. socialisti na te vzroke pozabili, potem iz tega še ne sledi, da jih je pozabila tudi ostala javnost in ne bo treba bogzna kako dolgo čakati, ko bodo to dokazale tudi volitve. Brez vsakega dvoma je, da je treba Nova razkritja o madjarsk m škandalu. DOKAZANO JE, DA SO SE FALZIFIKATI TISKALI V DRŽAVNEM KARTO- GRAFIČNEM ZAVODU. Budimpešta, 8. januarja. Včeraj popoldne ob 5. so štirje detektivi prinesli na mestno poglavarstvo ročni kovčeg, v katerem je bil tiskarski stroj. S tem strojem so se tiskali potvorjeni franki. Stroj je bil zaplenjen v državni tiskarni. Na mestnem poglavarstvu se je včeraj popoldne zglasil tudi eden od francoskih detektivov in je predložil spisek omli oseb, ki jih je ob zaslišanju v Haagu imenoval Jankovios. Sinoči so bili aretirani še trije uradniki iz vojnega geografskega inštituta. Dalje je bil aretiran tudi kemik inžener Andrej Parago, ki je bil član ravnateljstva pri podjetju, kateremu sta stala na čelu Windischgraetz in poslanec Smrecsany. MADJARSKA VLADA SKUŠA AFERO POTLAČITI. Budimpešta, 8. januarja. Včeraj popoldne je bila v uradu ministrskega predsednika konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik Bethlen, notranji minister in minister za pravosodje. Po seoanku je bil izdan komunike, v katerem se ;. ri.vi, da hišna preiskava v karto-graiiuitu* il OuU ni c uvedla do nobenega rezuuak.. i-ač pa je tehnični uradnik Goro t lik© sim- jen, da je bil aretiran. Po daljšem o. lov :iju je Goro izjavil, da so se v neke . skladišču kartografskega Inštituta tiskali' bankovci po 1000 frankov. Goro je navedel tudi imena svojih pomagačev. Pri -'ablišanju je izjavil, da ga je j zločinu pregovoril princ Win-dischgraote, ki mu je rekel, da opravlja s tem patriotsko dolžnost. Budimpešta, 8. januarja. Kljub temu, da si vlada prizadeva falzifi atorsko afero pokazati kot navaden zločin, vendar v političnih krogih računajo z zunanjimi posledicami. Vlada odločno zanika, da bi službena Madžarska stala za ponarejevalci in priznava, da je edini Nadossy od javnih funkcionarjev zapleten v stvar. Vendar pa je zelo verjetno, da pride do demarše kake tuje sile po madjarski vladi. Madjarska vlada bo odgovorila na eventuelno demaršo, da z ničemer ne ovira dela kazenskih oblastev in da sama polaga največjo važnost na popolno razjasnitev afere ter da je zato brez krivde. Teda dejstva govore drugo pesem in upamo, da bodo vsaj države Male antante storile svojo dolžnost. PRIZNANJA ARETIRANCEV. Budimpešta, 8. januarja. Andrej An-dor je včeraj priznal vse podrobnosti. Po njegovih izjavah je bil načrt za ponarejanje frankov napravljen pred 10 meseci. Windischgraetzc-v tajnik je v februarju lanskega leta dobil naročilo, da dobi v Nemčiji potrebni papir in ga pripelje na Madžarsko. ZatG je gest ali sedemkr&t pet val v Nemčijo in on je tudi prvi poskušal v Nemčiji razpečati falzifikate, vendar pa je pri tem takoj naletel na tež-koče. Po prvih neuspelih poskusih so se napravili nadaljnji poskusi z boljšimi klišeji. Pariz, 8. januarja. V aferi ponarejanja frankov vodijo detektivi povsod strogo preiskavo. Po dunajskih vesteh ta stvar živo zanima vse srednjeevropsko časopisje. Princ Windischgraetz je izjavil, da ima SO sokrivcev, ki pripadajo visokim političnim krogom v Budimpešti. POLOŽAJ H0RTHYJA OMAJAN. Dunaj, 8. januarja. Položaj Horthyja je omajan. Legitimisti okrog pretendenta na madžarski prestol nadvojvode Otona hočejo izrabiti sedanje neprilike pristašev Albrehta Habsburškega, ki so zapleteni v falzifikatorsko afero in proglasiti Otona za madžarskega kralja. Zato pa bi moral Horthy, ki je pristaš Albrehta oditi. T govinska pogajanja s Francijo, Nemčijo in Albanijo. Beograd, 8. januarja. Preliminarni razgovori med našo državo in Francijo, ki so se pričeli pred dvema dnevoma v Beogradu, se bodo nadaljevali po pravo-. slavnih božičnih praznikih. Pri tej priliki je javnost izvedela podrobnejše podatke o uvozu iz Francije v našo državo in o izvozu iz naše države v Francijo. Statistika bi morala biti nesporno merodajna v vprašanju teh važnih razgovorov med našo državo in Francijo in upati je, da se bo statističen material zbral kmalu v potrebni popolnosti, ker je to v interesu ene in druge države. Naš načrt trgovinske pogodbe med na- šo državo in Albanijo je v glavnem že izdelan. Seznam naših zahtev je že stiliziran in bo preko našega poslanika v Tirani dostavljen v nekaj dneh albanski vladi. Kdaj se bodo pričeli meritorni razgovori, še ni znano. Izgleda pa, da se bo to zgodilo kmalu. V ministrstvu za trgovino in industrijo se trdi, da niso resnične vesti nekaterih beograjskih in drugih listov o tem, da je v ministrstvu za trgovino in industrijo sestavljena posebna komisija, ki bi imela nalogo, da izvrši priprave za razpravljanje o sklenitvi trgovinske pogodbe z Nemčijo. NOVOLETNE ČESTITKE KRALJU. Beograd, 8. januarja. Včeraj je sprejemat kralj na dvoru novoletne čestitke posameznih članov vlade in politikov. Kralj je sprejel v avdienci vojnega ministra generala Dušana Trifunoviča Avdienca je trajala dalje časa. Kralju je čestitala tudi adnviraliteta in ves diplomatski zbor. Italijanski poslanik Bodrero se je ob tej priliki tudi zahvalil za izraze sožalja ob smrti kraljice Margharite. POGAJANJA S STEINBEISOVIMI NASLEDNIKI. • Dubrovnik, 8. januarja Sinodi se je v gruški luki dogodila težka parniška‘nesreča. Ladja »Petka«, ki je last »Du-brovačke plovidbe«, je prišla ob 7. zve-' čer v luko in se zadela v italijanski parnik »Audace«, ki se je čez pol ure potopil ter se je mogla rešiti le posadka. Potopljeni parnik je bil natovorjen s cementom. ljubljansko avtonomijo čim preje uspo-staviti. Toda prav nič ne bo pomagano Ljubljani, če bodo reševali ljubljansko avtonomijo tisti, ki so bi i \ petovano njeni grObokopi. Zato bodi povedano z vsem poudar- kom, da lažnjivih zagovornikov avtonomije Ljubljana prav nič ne rabi, ker Ljubljana ni in ne bo plesala po volji SDS, pa se naj ta sedaj še tako ogreva za ljubljansko avtonomijo — ki jo je ubila sama. Albanija postane monarhija. Rim 8. januarja Ahmedbeg Zogu namerava v Albaniji ukiniti republikanski režim in sebe preglasiti za kralja. Po pisanju listov se sme ta vest smatrati' kot gotova in resnična, ker se v Albaniji, kakor kaže več znakov, že več mesecev dela na tem, da se Ahmedbeg Zogu proglasi za kralja in da se uvede absolutistična monarhija. Na to misel je prišel Ahmedbeg Zogu zato, ker je demokratski režim v Albaniji zaradi velikih na-sprotstev med posameznimi plemeni nemogoč. PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO NA MADJARSKEM. Dunaj, 7. januarja. »Arbeiter Zeitung« poroča, da je vodja legitimistov Gombos zapustil Budapešto in odšel na deželo, da nabere čete, s katerimi se namerava ■navaliti na Budapešto. Pričakuje se, da pride v najkrajšem času do boja med pristaši Otona in Albrehta. PRINC KAROL PRETENDIRA NA MADJARSKI PRESTOL. Dunaj, 8. januarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo vesti, da pride bivši romunski prestolonaslednik konec tega meseca za dalje časa na Dimaj. Romunski poslanik na Dunaju je iz Bukarešte dobil navodilo, da sprejme princa kljub njegovi abdikaciji tako, kakor mu gre po njegovem činu. Princ Karol pride incognito in se hoče z raznimi diplomati dogovarjati o svoji kandidaturi za madjarski prestol. To akcijo baje vodi prinčeva mati. ROMUNIJA PROSI ZA ŠESTMESEČNI MORATORIJ. Bukarešta, 8. januarja. Romunska vlada je dobila pooblastilo, da zaprosi za svoje dolgove v inozemstvu za šestmesečni moratorij. DR. LUTHER POVERJEN S SESTAVO NOVE NEMŠKE VLADE. Berlin, 8. januarja. Mandat za sestavo nove nemške vlade bo poverjen dr. Luthru, ki se je zaradi tega vrnil v Berlin. Načelnik demokratov Koch je izjavil, da je problem zunanje politike za Nemčijo najvažnejši. PRINC KAROL SE NASTANI V OPATIJI. Opatija, 8. januarja. Neki dobro poučeni krogi trde, da namerava romunski princ Karol kupiti v Opatiji vilo in se tam stalno naseliti. POLJSKO POSOJILO V AMERIKI. Rim, 8. januarja. Iz Varšave javljajo, da je podpredsednik poljske emisijske banke po nalogu svoje vlade odpotoval v Newyork, da se pogodi tam z nekim bančnim konsorcijem za posojilo 100 milijonov dolarjev. Ta misija je uspela. Poljska da kot jamstvo v zastavo dohodke svojih monopolov. ITALIJANSKI PARNIK »AUDACE« SE POTOPIL V GRUŽU. Sušak, 8. januarja Včeraj so se na Reki pričela pogajanja med Steinbeiso-vimi nasledniki, ki stanujejo na Reki in med odposlanci naše vlade. Na konferenci se bo razpravljalo tudi o vprašanju prevzema onega dela šibeniškega pristanišča, ki ga je zgradil Steinbeis. Po vojni so bili lastniki pristanišča Steinbeiso- vi nasledniki, toda pristanišče je bilo ser kvestrirano. Kriv a Evrope Evropa danes strmi ia se čudi, ko zavzema afera madjarskih ponarejevalcev bankovcev vedno večje dimenzije in ko mora minister za ministrom v zapor, da dela družbo glavnemu policijskemu šefu Nadossyju. Evropa se čudi in ne more razumeti, da je tak škandal sploh mogoč. Teda vse čudenje Evrope je brez cene, ker je Tav.no Evropa sama največ kriva, da je prišlo do tega največjega svetovnega škandala. Zakaj že vse drugačne vesti so se poročale iz Madjacrske in tisti gospodje, ki predstavljajo Evropo, se niso niti najmanje čudili, temveč so nasprotno prijateljsko stiskali roke madjarskim plemenitim tatovom, roparjem in morilcem. Ko je bilo grofu Karolyiju ukradeno premoženje, Evropa se za to tatvino ni niti zmenila. Na banketu londonskega ma-djarskega poslanca se je ugladilo. Ravnio tako pa se tudi ni Evropa niti najmanje razburila, ko so prišle vesti o grozovitostih, ki so jih uganjali razni madjarski fa-šistovski oddelki proti zagovornikom demokracije. Pred sodiščem je bilo opetovano dokazano, kako so ti beli zatiralci ljudske svobode ubijali ljudi, kako so kastrirali svoje žrtve, kako so imeli organizirane cele tolpe za bombne atentate proti mirnim državljanom in dokazano je bilo, da je imel tudi državni upravitelj Horthy pri teh barbar-stvili svoje prste vmes. Toda Evropa se za vse to ni zmenila in bila uslužna madjarski gospodi, kjerkoli je le mogla. Pečujsko vprašanje je bilo rešeno proti nam, gradiščansko vprašanje proti Avstriji in končno je še Zveza narodov naklonila Madjarski za sanacijo njenih financ vse ugodnosti, ki jih je Avstriji kratkomalo odbila. Čisto v skladu s to benevolenco do madjarskih plemenitih lopovov je tudi bilo, da so smeli madjarski delegati leto za letom napadati na Svetu Zveze narodov Češkoslovaško in našo državo, ki sta obe v vsakem oziru vzvišeni nad primero z Madjarsko. Šele sedaj, ko so segli madjarski falzifikatorji na žep Evrope, šele sedaj pričenja strmeti Evropa, šele sedaj se gane. Moralno ogorčenje oficijelne Evrope je zato zelo na slabih nogah in dolžnost narodov je, da »pra- . vijo ogorčenje Evrope na prava tla. Nobenega obzira z do kosti korumpiranim J madjarskim režimom in prva posledica ma- i djarskega škandala mora biti padec Horthy- ' jevega režima. Na Madjarskem se -sprašujejo poštenjaki, če je postala Madjarska roparski brlog in vpričo ogromnega rezultata preiskave morajo to vprašanje potrditi. V Evropi pa mora zadoneti klic, da je treba ta roparski brlog zatreti, ker zahteva tako varnost Evrope, ker kategorično zapoveduje tako interes demokracije. Ni mogoče več trpeti, da bi bila vsa politična moč Madjarske v rokah gospode, ki rožna samo eno misel, kako bi iztrgala Češkoslovaški Slovaško, Rumuniji Sedmograško in nam dele Vojvodine. To pa samo zato, da se pri tem obogati in da si napolni svoje žepe. Budimpeštanski iredentizem je treba zatreti in omogočiti madjarskemu narodu, da na razvalinah Horthyjeve vlade postavi svojo narodno vlado. V tej točki ne more biti nobenega kompromisa, ker so. madjarski ponarejevalci svoje načrte jasno razkrili. Celo madjarska vlada je cinično priznala, da so vodili ponarejevalce bankovcev p&tri-ctični motivi, to je, da izvrše puč, si prisvoje politično moč in nato vdro na Slovaško, kjer imajo njih glavni voditelji od češkoslovaške agrarne reforme zaplenjena posestva. In priprave za puč so se vršile z vso vnemo in so bile skoraj dovršene. Nobeno čudo, saj je bil državni upravitelj Horthy v sporazumu z nadvojvodo Albrechtom, ki je bil od madjarskih fašistov določen za .madjarskega kralja in saj je .sam policijski predsednik podpiral vse delo pučistov. In tako so ti računali, da imajo za svoje namene 100.000 mož na razpolago, kar bi pač zadostovalo za prevrat na Madjarskem. Od teh 100.000 mož bi dala obstoječa redna mar djarska vojska 37.000 mož, policija, mejna straža, financa 25.000 in 40.000 fašistovske organizacije. V Hajmaskeru, Kecskemetu in okolici Budimpešte so imeli pučisti že velike zaloge orožja, na posestvu bavarskega kneza Wittelsbacha v Sarvaru so imeli celo svojo tovarno za smodnik. Priprave so torej bile čisto sistematične in čeprav je sedaj škandal oplašil fašiste, pa je ostala nevarnost njihovega puča neizpreme-njena. In ta bo obstojala tako dolgo, dokler ne bo vržen Horthyjev režim, dokler ne bo tudi na Madjarskem zavladala demokracija. Evropa je sokriva na Madjarskem škandalu, ker je podpirala tiste, ki so bili trinogi demokracije. Evropa je zato tudi dolžna, da napravi red in zato: doli s krvavim in tatinskim režimom Horthyja! Zgodovinski madjarski škandal PRINC WINDISCHGRAETZ PRIZNAL IN IZDAL SVOJE TOVARIŠE. — NAJODLIČNEJŠI ČLANI REŽIMA ZAPLETENI V AFERO. - VSE PO VRSTI ARETIRANO. -IREDENTA LOPOVOV. — SOCIALNO DEMOKRATSKI TISK O ŠKANDALU. lastnoročno opremil polkovnikov kovček, v katerem je ta prevažal ponarejene bankovce, z uradnimi žigi. Če je delal to Nadossy iz patriotizma ali dobičkarije, še ni ugotovljeno. Vendar je sigurno, da brez dobičkarstva stvar ni bila. Največji škandal, kar ga pozna Evropa, je postal madžarski škandal. Oprode Horthy.ja se lahko pobahajo, da so dosegli rekord v lopovstvu. Vsa javnost je pod utisom madjarskega škandala in če bo storila Evropa svojo dolžnost, potem je gotovo, da bo Horthyjey režim padel. Grof Bethlen se tudi že trudi, da njegov padec pospeši in da sam zasede Horthyjevo mesto. Treba tu z vsem poudarkom naglasiti, da mora odkloniti Evropa vsako rešitev, ki popolnoma ne pomete z vlado madžarske gospode. Če pa Evropa tega ne bi hotela storiti, potem je dolžnost naše države, da se pridruži zahtevi češkoslovaškega tiska, da mora intervenirati Zveza narodov in da se vpostavi koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo, da se tako za vselej prepreči vsaka iredenta na Madžarskem. Enako je nujno potrebno, da zavezniška vojaška kontrolna komisija prične svojo nalogo temeljito izvajati in da ne bo več nasedala madjarskim manevrom. Enako pa mora tudi naša država zahtevati odškodnino za ponarejene dinarje in - odškodnino morajo plačati falzifikatorji in-njih protektorji, ne p;i madžarsko ljudstvo. Prav nobena škoda ni, če se bodo veleposestva madžarske gospode nekoliko zmanjšala. Z vednostjo te gospode so se vršili »patriotični« falzifikati, naj zato ta gospoda sedaj tudi plača odškodnino. PRIZNANJE KNEZA WINDISCHGRAETZA. Na zaslišanju je princ Ludvik \Vindisch-gratz vse priznal. Ovadil je državnenVu pravd-ništvu tudi vse osebe, ki so bile zapletene v afero. Na podlagi te ovadbe je bilo takoj odposlanih 85 detektivov, da izvrše potrebne aretacije. Trdi se, da gre za zelo visoko postavljene osebe. Imen pa policija še ni hotela izdati. Tudi je princ Windischgratz povedal, kje so se krivi bankovci tiskali, kako so se razpečavali in v katerih mestih. Na podlagi teh ovadb je bilo ponovno izvršena preiskava v vojaškem geografičnem institutu, ker so se po izpovedi Windischgriitza tudi tu tiskali ponarejeni bankovci. Tudi v palači Narodne banke je bila odrejena vsled izpovedb Windischgratza hišna preiskava. DRŽAVNI POLICIJSKI PREDSEDNIK NADOSSV ARETIRAN. Po poldrugoumem posvetovanju med notranjim ministrom in policijskim ravnateljem Marinovichem je bil aretiran tudi policijski predsednik Emerich Nadossy. Aretacija je izzvala silno senzacijo, ker je bil Nadossy glavni steber Horthyjevega režima. Njegova »zasluga« je, da niso bili fašistovski zločinci nikdar kaznovani. 'Sokrivdo Nadossyja so najprej odkrili' francoski policisti. Dokler se niso ti lotili preiskave, se ni nihče niti upal sumiti policijskega predsednika. Sedaj je dognano, da je Na v,aK°- 16 bl1 i objavl!en zakonski načrt IH® fm r ^i! ginje, so ljudje videli, da so imeli prav, če so bili skeptični. Vladni zakonski načrt ima predvsem to hibo, da delajo draginjo veliki in ne majhni. Vse delo proti draginji pa je naloženo na ramena občinskih odborov, ki se bodo naravno bavili le z manjšimi trgovci in obrtniki. Veliki to-varnarji pa bodo izven kontrole. Da podamo en konkreten primer. Trboveljska premogo-kopna družba bo še nadalje smela prodajati drag premog in ga dražiti z nepotrebnim posredovanjem Prometnega zavoda, majhne prekupčevalce premoga bo pa preganjala javna kontrola. Druga velika hiba novega zakonskega načrta je ta, da vlada sama ne da dober vzgled za znižanje cen. Vse državne tarife so neverjetno visoke, Izdelki monopol-ske uprave pa vzorno dragi in pri tem prav nevzomi po kvaliteti. Samo poglavje o tobaku pove dovolj. Kdor hoče pridigati drugim ^nižanje cen, mora sam dati najprej dober vzgled. Drugače ne bo na njegove besede nihče ničesar dal. — In končno še eno pripombo. Draginjo bo odpravila samo zvišana produkcija in konsolidacija gospodarstva. Če pa vlada iz napačno pojmovanega štedenja črta investicijske izdatke, če ne popravlja cest, če ekonomično ne uporablja vojnih reparacij, potem je tudi vsak napredek produkcije nemogoč. — S paragrafi se draginje še nikdar ni ubilo, temveč samo s sistematičnim in intenzivnim delom. Veene počitnice skupščine pa pač ne dokazujejo, da bi vlada imela preveliko veselja za delo. = Grof Bethlen misli demisionirati. V političnih krogih se trdi, da je nameraval grof Bethlen demisionirati, da pa IIorthy ni hotel njegove demisije sprejeti. Bethlen je nato izjavil, da ostane na svojem mestu le pod pogojem, da ima v preiskavi proti ponarejevalcem bankovcev čisto proste roke. Na ta način upa Bethlen, da- bo mogel rešiti svoje osebne prijatelje, ki so zapleteni v afero. — Coolidge za razorožitveno konfercnco. Predsednik Coolidge je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri zahteva 50.000 dolarjev za kritje izdatkov ameriške delegacije, ki se udeleži razoroži tvene konference. S tem se sicer Amerika še ne obvezuje, da sprejme sklepe konference. Tudi je treba še rešiti vprašanje, če ne bo treba najprej sklicati še posebno komisijo, M bo pripravila snov za razorožitveno konferenco. — V Angliji je izzval korak Coolidge-a veliko zadoščenje in upa se, da bo sedaj vendar prišlo vsaj do delne razorožitve. Kako nujno je to, se vidi iz tega, da se letno za oboroževanje izda na vsem svetu pol milijarde funtov. — Vojaška kontrola v Nemčiji odpravljena. General Walsh, predsednik medzavezniške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji, je sporočil nemški vladi, da so s 1. januarjem podružnice kontrolne komisije v Nemčiji odpravljene. Samo v Konigsbergu in Miinchenu ostaneta po dva zavezniška oficirja. — Nemška vladna kriza. Še vedno ni najdena nobena možnost za rešitev nemške vladne krize. Demokrati še 'vedno zagovarjajo veliko koalicijo, toda so še vedno osamljeni. Predvsem pa odklanjajo veliko koalicijo socialni demokrati. Na shodu vseh strokovnih organizacij Berlina se je namreč razpravljalo tudi o vstopu socialnih demokratov v vlado široke koalicije. Strankin predsednik Miil-ler je poročal o poteku pogajanj, ki so se vodila za sestavo široke koalicijske vlade. Izjavil je, da je bila glavna ovira, ker se ni moglo priti do soglasja v vprašanju odškodnine, ki se mora plačati nemškim knezom. Toda tudi v socialno političnih vprašanjih se ni prišlo do soglasja. Zlasti je v tem oziru omeniti vprašanje podpore brezposelnim, kjer socialni demokrati ne morejo popustiti. Po živahni debati je bila sprejeta sledeča resolucija: Konferenca berlinskih zaupnikov stranke odobrava, da je odklonil poslanski klub stranke vstop v vlado široke koalicije. Konferenca pričakuje, da bo poslanski klub tudi v bodoče odklonil vsako ponudbo za vstop v vlado široke koalicije. Samo tako postopanje 'odgovarja interesom ■Stranke in delovnega ljudstva. — Po tej resoluciji berlinskih socialnih demokratov je vlada široke koalicije definitivno pokopana. — Kongres poljsko socialno demokratske stranke se je vršil ob novem letu in je trajal štiri dni. Kongres je vodil predsednik stranke Daszynski. Kongresa so se udeležili tudi delegati nemške socialno demokratične stranke. Predsednik Daszynski je uvodoma pojasnil vzroke, vsled katerih je stranka vstopila v vlado grofa Skrzynskega in sprejela dva ministrska sedeža (za javna dela in za delo). Predvsem so bili merodajni gospodarski vzroki. Padec zlotega zahteva veliko štedenje in da ne bo šlo to na račun delavstva in socialnih pridobitev, je vstopila stran-i la v vlado. Obenem pa je bilo treba nastopiti tudi proti fašistovskim .stremljenjem in 1 je zato socialna demokracija z vstopom v vlado preprečila nastop reakcionarne vlade. Stranka pa je pri tem zahtevala gotove pogoje, tako nadaljevanje zunanje politike, konec gospodtirske vojne z Nemčijo, znižanje vojaške službene dobe, osiguranje osemur-nika in socialnega zavarovanja in takojšnje uveljavljenje ustavnih določil o pravicah manjšin. Vsa debata, ki se je nato vodila, se je sukala okoli vprašanja, če bodo ti pogoji 'izpolnjeni ali ne. Večina delegatov je bila optimistična in nato je bila sprejeta resolucija, s katero se odobrava vstop stranke v vlado. Zahteva pa se avtonomija za manjšine, v ‘PreJ”vaj° kompaktno, trgovsko pogodbo z Nemčijo in Rusijo, zvišanje brezposelne podpore, odpravo prekih sodišč, boj proti spekulaciji in draginji ter več socialno-poli-ticnih uredb. VLADNI ZAKONSKI NAČRT ZA POBIJANJE DRAGINJE. V pondeljek je pretresal ministrski svet zakonski načrt o pobijanju draginje. Ministrski svet je soglašal s temeljnimi principi in glairumi določbami zakonskega načrta ter je pooblastil ministra Simonoviča, da bo načrt dal natisniti — to pa zato, da se da javno vsem interesiranim krogom priliko za diskusijo. Posebno ostro se ima pobijati po načrhi umetno navijanje cen in umetno vzdrževanje 1 visokih cen ter nedovoljena spekulacija z najpotrebnejšimi živili in s prenočišči za potnike. Cene za živila in prenočišča bodo krajevne 'oblasti maksimirale. Kazni za prestopke teh predpisov se gibljejo med 1 in 6 meseci zapora in kumulirano denarno globo od 3000 do 80.000 dinarjev. Zaporna kazen se ne da izpremeniti v denarno globo, pač pa se da izpremeniti denarna globa v zapor. Pri tem šteje 50 dinarjev za en dan. Maksimum zaporne kazni so trije meseci. Trgovci z živili in kruhom morajo prodajati svoje blago po od oblasti določenih maksimalnih cenah. Izjema velja za kmeta in druge poljedelske producente, ki prodajajo lastne produkte. Tem tudi ni potreba zaznamovati pismeno svojih produktov s cenami, k čemur so vsi drugi prodajalca primorani. Ministrstvo bo pazilo na to, da se bodo predpisi strogo izvrševali. Zakon prepoveduje vsak nakup živil v svrho zopetne prodaje v istem kraju in istega dne. V slučaju štrajka vseh prodajalcev ali pa posameznih skupin prodajalcev, so oblasti upravičene njihove trgovine rakv’?t*> rati. Taksiranje najpotrebnejših življenskih potrebščin ter prostorov za prenočišča potnikov vrše občinski odbori (mestna odnosno občinska lastopništva). Karteliranje je kar najstrožje prepovedano. Glede motivov, ki so ga dovedli do tega, da je predložil ta zakonski načrt, je izrazil minister za socialno politiko sledeče: Cene živine in žita so znatno padle. Logično bi bilo, da bi postale tudi najpotrebnejše živ-ljenske potrebščine mnogo cenejše. Toda to se ni zgodilo. Nasprotno, cena kruha se je zvišala na 6 dinarjev. Dosedanji zakon Se je izkazal kot neprimeren in neizvedljiv. Ta zakon dovoljuje trgovcem 25% dobička, toda kontrola tega dobička je nemogoča. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 8 januarja, petek: »Zapeljivka«. Red B. 9. januarja, sobota: ob 15. uri popoldne »Pegica mojega srca«, dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 8. januarja, petek: »Orfej v podzemlju«. — Red F. 9. januarja, sobota: »Vihar«, simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v vel. dvorani Union. Začetek ob 20. uri zvečer. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani uiljudno prosi p. n. abonente, da blagovolijo najkasneje do 14. t. m. poravnati obrok svojega abonmaja. Ljubljanska opera. Na praznik popoldne so peli Offenbachove Hoffmanove pripovedke. V vlogi Hoffmana je po dolgem času nastopil g. Kovač in jo je hvalevredno absolvi-ral brez vsake vaje. Predstava je bila lepa in se je publika vsem sodelujočim zanjo za> hvalila z živahnim ploskanjem. Filharmonična družba v Ljubljani je priredila na Treh Kraljev dan dopoldne v pevski sobi Glasbene Matice zanimivo predavanje, na katerem sta gg. skladatelj Emil Adamič in kapelnik Niko Štritof temeljito razložila znamenito simfonično delo V. Novaka »Vihar« (Boufe) dokaj številnim poslušalcem. »Vihar« bodo ponovili na koncertu v soboto zvečer v veliki dvorani Uniona. Naj občinstvo ne zamudi prilike, da sliši eno najmočnejših lin najglobokejšili umotvorov slovanske glasbene literature. Na zagrebški operi so uprizorili balet »Pan T\vardovski«, glasbeno delo Poljaka Ludomi-ra Rožickega. Kritika pravi, da v njegovi glasbi ni najti mnogo novega, da pa piš© razumljivo glasbeno govorico in najde za svoje glasbene misli zvočen orkestralni stavek V glavnih vlogah sta nastopila Fromana in Vuškovič, dirigiral je K. Baranovič. Premi-jeri je prisostvoval tudi skladatelj. »Zbori«, mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo izidejo sredi januarja. štev. 5. NARODNI DNEVNIK, 8. januarja lL2t>. Stran '6. Dnevne vesti PETDESETLETNICA »EDINOSTI«. Danes praznuje »Edinost«, glasilo tržaških Slovencev, petdesetletnico 'svojega obstoja. Pomemben dan zmage je za »Edinost« njen današnji jubilej in z njo vred se ga veseli vsa Slovenija. Zakaj samo slovenski stvari je služila »Edinost« vseh petdeset let svojega obstoja in z idealizmom, kakor le malokateri slovenski list. Zlasti pa zasluži »Edinost« priznanje slovenskega naroda za njeno junaštvo v sedanji dobi. Biti v stalni nevarnosti, da napade uredništvo ali tiskarno sfanatizirana tol-pa ter v tej negotovosti za imetje in življenje noč in dan vztrajati na svojem mestu in vrhu vsega brez n-ade na skorajšnje zboljšanje, je mu-čeništvo, ki ga ne prenese vsak. »Edinost« in njeni uredniki ga prenesejo danes in so ga prenašali petdeset let ,in zato so dosegli zmago za zmago in razvili list v uteho vseh Primorcev in v ponos vseh Slovencev. Iskreno ^čestitamo »Edinosti« k njenemu jubileju z željo, da bodo vse velike žrtve njenih ustanoviteljev in delavcev vendar enkrat poplačane. Enako pa tudi želimo, da svobodna Slovenija ne bi samo z zanosom o »Edinosti« govorila, temveč jo tudi dejansko podpirala s tem, da se na njo naroči. Vsaj ta minimum bi Slovenija lahko storila ' in dokazala, da je njena ljubezen do zvestih bratov tam preko, resna. Naj procvita in raste »Edinost« in naj se razširi duh njenega edinstva med vsemi Slovenci! — Protestni shod proti davčni preobremenitvi Slovenije se vrši na Jesenicah v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih gospoda Tancarja. Na shodu bo poročal predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Ivan Frelih o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz Jesenic, Koroške Bele in okolice, kakor tudi drugi davkoplačevalci. Obenem se bo protestiralo proti previsokim davkom Slovenije. Po protestnem shodu se vrši redni občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice, Koroško Belo in okolico. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zavarovancem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvede s 1. januarjem 1926 na podlagi soglasnega sporazuma z Zvezo blagajniških zdravnikov pavšalno honoriranje obiskov zdravnikov na domu bolnikov. S to ureditvijo honoriranja obiskov so v zvezi sledeče posledice, na katere urad obolele zavarovane člane opozarja. Po veljavnih določilih bolniškega reda je vsak zavarovani član v slučaju, ako zahteva in potrebuje zdravniške pomoči, dolžan zdravnika obiskati v odrejenih ordi-nacijskih urah na domu zdravnika, odnosno v ambulatorijih. Le izjemoma, ako je zdravstveno stanje zavarovanca tako, da mu je popolnoma nemogoče zapustiti posteljo, imajo člani pravico zdravnika klicati na svoj dom. Dosedaj so člani proti tem predpisom težko grešili. Ugotovljeno je nebroj slučajev, da na dom klicani zdravnik bolnika niti doma ni dobil, pač pa pri delu zunaj hiše, mnogokrat so klicali člani' zdravnika na dom zgolj iz ko-modnosti in pri obolenjih lahke narave. Pogosto -so člani -klicali zdravnika več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. Proti onemu članu, ki bi zdravnika klical na dom, ne da tli bila za to podana neobhodna potreba in nujnost slučaja, se bo urad p o sl užil zakonitih določil in takemu članu predpisal povračilo vseh stroškov, ki so uradu nastali’ radi brezvestnega in izkorišča Vaijočega dejanja člana. — Seznam sejmov in razstav. V pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo je interesentom na vpogled seznam sejmskih prireditev in razstav; ki se bodo vršile v raznih državah v Času od januarja do junija 1926. — Mednarodna razstava kože in obutve se vrši v Milanu od 22. do 29. t. m. Sedež razstavne uprave je v Milanu, via Principe Um-berto No. 19. — Izseljeniška statistika za mesec september 1925. Po podatkih izseljeniškega komi-sarijata kraljevine SHS se je v mesecu septembru 1925 izselilo celokupno 155 moških poljedelskih delavcev iz kraljevine SHS v Francijo. Od izseljenih je 104 iz predelov Hrvaške in Slavonije, 44 iz Dalmacije, 3 iz Slovenije, 3 iz Bosne in Hercegovine in 1 iz Srbije. Celokupn-o se je od 1. aprila do 30. septembra 1925 izselilo v Francijo 1077 poljedelskih delavcev. Od tega števila odpade na Slovenijo 50. Prvi transport je bil odposlan 1. aprila 1925. — Ukinitev vizuma za promet med Švico in Avstrijo. Na temelju rešenja švicarske vlade je izza 1. januarja 1926 ukinjen vizum med Avstrijo in Švico. Državljani teh dveh držav smejo prekoračiti avstrijsko-švicarsko mejo brez vizuma samo na podlagi rednega potnega lista. Izvzeti so samo oni, ki potujejo v Švico v svrho zaposlitve, za katere izdaja v vsakem konkretnem primem dovoljenje Eidg. Fremdenpolizei v Bernu. — Iz prosvetne službe. V višjo skupino so pomaknjeni:, prof. III. realne gimnazije v Ljubljani dr. Josip Mencej, prof. gimnazije v Mariboru Jakob Cimerman, prof. telovadbe na gimnaziji v Mariboru Mirko Govekar, prof. realne gihmazije v Novem mestu Janko Rojc, prof. realne gimnazije v Celju Pavel Holeček in Franjo Mravljak ter prof. I. re-‘ alne gimnazije v Ljubljani Mihael Kambič. — Iz poštne službe. Premeščeni so: Angela Fazzini iz Rečice na Paki v Dravograd, od pošte Bled 2 na pošto Bled 1 Ivan Bergant, iz Kranja k pošti Ljubljana 1 Dragica Kurat in od Sv. Primoža pri Ormožu v Ormož Krista Koušek. — Potres na Porenju. Iz Frankfurta ob Meni poročajo, da so čutili v vsem -Porenju in na Westfalskem močan potres. V Bonnu je izbruhnila med prebivalstvom velika panika. Ljudje so bežali samo za silo oblečeni na ulice. V Kolnu je bilo poškodovanih več hiš. — Velikanske poplave v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: V vsej Transilvaniji so nastale velike poplave. Škoda je velikanska. Doslej je še ni bilo mogoče ugotoviti. Poškodovani so številni mostovi, železniške proge in ceste. Prebivalstvo z dežele beži v me-sh\- V več slučajih je moralo intervenirati vojaštvo, ker je prišlo do motenja javnega reda in miru. — Katastrofalne poplave na Nizozemskem Iz Amsterdama poročajo: Sedanja poplava prekaša daleč ono v letu 1880. Reki Maas in Val sta poplavili zapadni del pokrajine Lim-burg in večji del pokrajin Gelderland in Nordbrabant. Ozemlje med obema rekama je spremenjen0 v velikansko jezero. Na tisoče l.j-udi je prisiljenih bivati na strehah. V okolici mesta Oeffeltha je nastala taka poplava, da je mnogo hiš do streh v vodi. Med drugim je izginilo v vodi tudi kolodvorsko poslopje, ki se je podrlo. Železniški promet je deloma ukinjen, deloma otežkočen. Več železniških nasipov se je zrušilo. Pri Cleve-u je razrušil Ren nasip ter poplavil vso okolico. — Povodenj v Angliji. V Angliji so velike povodnji. Themsa -stalno narašča. Posebno kritična je situacija v okolici Nordhamptona, kjer ne pomnijo že 30 let take velike poplave. Vsa okolica od Nordhamptona do Peter-boroughta je podobna jezeru. Tudi v Leicestru in Nottinghamshiru je položaj opasen. Mnogo hiš je pod vodo. Več krajev je -odrezanih od prometa. Tudi reki Severn in Avon sta poplavili vso svojo okolico. V Bristolu je ukinjen radi poplave promet cestne železnice. Tudi v južnem -delu Walesa in Extera so velike povodnji. Pomoč poplavljencem v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Državni predsednik je nakazal kot pomoč poplavljencem iz dispozicijskega fonda svoto 200.000 mark. — Tucat trgovskih parnikov obtičalo v ledu. Kot poročajo iz Berlina, je obtičalo od konca minulega leta približno tucat trgovskih ladij -pri Na-rv-i v ledu. — Atentat »oper danskega justičnega ministra. Kot poročajo iz Kopenhagena, je bil te dni napaden justični minister Steinke v svoji pisarni od nekega človeka, o katerem se domneva, da je blazen. Napadalec je hotel ministra pobiti na tla. Udarec se je ponesrečil. Roparska tolpa pred sodiščem. V kratkem se vrši pred sodiščem v Osijeku -obravnava zoper glasovitega poglavarja roparjev Joco Gulina in 6 članov njegove tolpe. Zagovarjali se bodo radi 15 tatvin, 23 roparskih napadov, 1 goljufije in 1 roparskega uniora. K obravnavi je povabljenih 56 prič in 22 privatnih udeležencev. Obtožnica obsega 36 tiskanih pol. Za Joco in Ivana Gulina predlaga državno pravdništvo smrt na veša-lih. Dne 9. septembra 1924 se je peljala po cesti Čepin - Dopsin družba treh kmetov in ene ženske s trga domov. Nenadoma so se pojavili pred vozom trije do zob oboroženi maskirani roparji. Zaklicali so »roke kvišku«, oddali par strelov in zahtevali denar. Svetozar Čirič je odgovoril, da nima denarja pri sebi. Zato ga je udaril eden izmed roparjev s -puškinim kopitom, drugi pa ga je ustrelil žetega zaklal, nakar mu je odvzel -.500 Din. Joco*priznava vse zločine, do-cim ostali roparji taje ter se izgovarjajo drug na drugega. * Moža zadavila in vrgla v cestni jarek. Kmet Milorad Djimovič v Ribarili je bil notoričen alkoholik, ki je prišel dan za dnem pijan domov. Tako se je zgodilo tudi v noči od 4. na 5. t. m. Ta dan se je hudo sprl s svojo ženo, ker je zapil ves izkupiček za konju, ki ga je prodal. Ker, mu je žena spričo tega dejstva očitala, da bo spravil svojo rodbino na beraško palico, jo je pošteno naklestil. Takoj nato -se je vrgla žena nanj v trenutku, ko na to ni bil pripravljen, ga vrgla s pomočjo 16 letnega sina na tla in zadavila. Nato sta -nesla mati in sin truplo -iz hiše ter ga vrgla v cestni jarek, da bi pre- < motila ljudi, Češ da je padel v -pijanosti v 1 jarek ter utonil. Stvar pa je prišla -kljub temu na dan. Morilko, ki priznava, so zaprli. — Umor iz nenavadnega motiva. V Potsdamu je umoril te dni neki človek svoj-o ženo in hčer, nakar si je pognal v samomorilnem namenu kroglo v prsi. Pri tem ni imel sreče: Ostal je živ. Zaslišan glede motivov, je izjavil, da je izvršil zločin, ker ga je spominjala njegova petletna hčerka na neko 17-letno dekle, ki jo je pred osmimi leti umoril. — Konec procesa zoper orjunaše v Petrinji. Iz Petrinje poročajo: V torek je bila izrečena sodba v procesu zoper orjunaše iz Siska. Obsojeni so bili Stevo Toro in Ivan Seiber, vsak Mis, i? let težke J6*®’ Milan Srdar, Dragan *van Kavičič, Franjo Novak, Pešut lot 'F -!u Yraneševič Ljubomir vsak na pet c-1*' Razen tega imajo plačati za t11? SkoPu™ 1000 dinarjev, očetu ubitega mladeniča pa 5000 Din odškodnine. Seveda nosijo tudi sodne stroške, ki jih je Pa ,?°,1S . °ProstiIo za. neizterljive. Ivonko Dulcic, ki je povzročil spopad pred Drachovo žago, je bil obsojen na tri leta težke ječe, štirje njegovi pomagači na dve leti težite ječe. — Erzbcrgerjev morilec Schulz aretiran? Kot poroča » ragesjx>st«, je bil aretiran te dni v Ausee-ju ob priliki, ko -je iskala policija nekega potvarjalca menic, morilec Erzbergerja lleinrich Schulz iiz Saalfelda ob Saali. Schulz je baje izjavil, da je kamerad Thielesohov. Izjavil je, da je stanoval pod na-pačnim imenom Edgar pl. Pachmann, trgovec iz Mona-kovega pri trgovcu Bergerju v Auseeju. Nemške oblasti so bile o aretaciji obveščene. (Odgovornost za to vest prepuščamo »Tages-j»oštk.) — Strežnik ubil umobolnega. Predvčerajšnjim je bil aretiran bolniški strežnik Andrias Simociji osumljen, da je ravnal z umobolnim Andrejem Tomaševičem, ki ga je imel spremiti po železnici, tako grdo, da je umobolni na zagrebškem kolodvoru umrl. — Mchikauska roparska romantika. Iz Me-xi-ke poročajo: V Agnascalientesu je napadlo 60 oboroženih roparjev neko vojašnico. Roparji so ubili več vojakov, vendar pa so bili končno -odbiti. Na bojišču so pustili 21 m-rtvecev1, 6 banditov, med njimi njih -poglavar, je bilo ujetih in na podlagi prekega soda ustreljenih. — Skrivnostna tatvina. Te dni je bila izvršena v Starem Sivcu skrivnostna tatvina. Trgovec z Žitom Adalbert Bischof je šel na izprehod. Ko se je vrnil, je našel na svoje neprijetno presenečenje svojo železno blagajno -odprto in izropano. Vsa poizvedovanja po storilcu so bila doslej brezuspešna. Doumeva se, da je .izvršila tatvino kaka oseba, ki pozna domače razmere in ki je vedeta, da je hranil trgovec ključ blagajne v svoji •suknji. Kajti na blagajni ni videti nobenih znakov kakega nasilja. — 0 aferi ponarejenih 1000 dinarskih bankovcev. Zagrebška policija javlja uradno, da do 27. decembra 1925 ni bil spravljen noben ponaiejen 1000 dinarski bankovec v promet ter da se je posrečilo pozneje aretiranim ponarejevalcem spraviti v -promet prav majhno število potvorjenih novčanic, ki so pa vse že v rokah policije. Iz tega sledi, da so vsa poročila glede cirkuliranja potvorjenih nov-canic izmišljena. Policijska oblast doslej ni dala o tej zadevi nikomur nobenih informacij. — Začetek komedija — konec drama. Te dni se je vršil pred sodnim dvorom v Bjelo-varu proces o zadevi, ki -se je začela kot komedija, končala pa kot drama. 32-letni kmet Rudolf Savol iz Tomašiče je bil lansko •leto nekega dne povabljen h kmetu Martinu Severoviču. Tam so luščili koruzo. Kakor običajno, so po končanem delu dobro pili. Nenadoma se je pripetila obtožencu mala nesre-ca; Dobil je od domače hčerke Mare Severo-vičeve toplo zaušnico. Fant trdi, da se je zgodilo to radi tega, ker je dekletu nogo podstavil, da je padla, deklica pa trdi, da jo je pobožal malo preveč intimno. Radi te blamaže je bil fant jezen. Nekega lepega dne je pričakal Maro na cesti ter ji je dal par zaušnic. Mogoče bi ji bil storil še kaj hujšega da mu nrutekla. Radi tega ga je počakal par dm kasneje Mann oče, hoteč ga -pretepsti, toda mladenič ga je prehitel ter ga udaril s kolom po glavi in ga tako poškodoval, da je par dni nato umrl. Rudolf Savol se je zagovarjal silobranom, toda zagovor ni držal Obsojen je bil na tri leta težke ječe. Nočna idila iz Zagreba. Te dni je vzbudil stanovalce Opatovine v Zagrebu ponoči okrog 3 ure nenavaden vrišč ženske. Dekle je cvililo m klicalo na ves glas na pomoč. Stanovalci so opazili skozi okno, da sta napadla zensko dva moška ter jo posilila. Kmalu nato je prišel mimo še tretji moški, ki je, mesto da bi bil dekletu pomagal, storil isto kot prva dva. Slučaj je vzbudil med zagrebškim žen-s kini svetom veliko ogorčen jo. — Dvakrat varana soproga. Šivilja Zora vvjetko v Krosicah ima s svojim možem ve-iko smolo. Živita ločena, kljub temu pa sta od casa do časa vendarle zopet prijatelja. ško'^,£-.jetpn?la.Zora CvMko na zagrebško^ policijo ter je izpovedala, da jo je njen obiskal ter pregovoril, da se vrne v Ža-fS.^|er bosta zopet skupaj živela. Zora Lvjetko »e je dala pregovoriti. Preživela je s svojim možem veselo noč. Zjutraj pa je . trg- Ko se je pa vrnila v stanovanje jega moza, je opazila na svoje neprijetno pi esenečenje, da je izginila vsa njena prtljaga vredna nad 3000 dinarjev. Mož jo je že pi ed dvema letoma na podoben način navlekel ter jo ogoljufal za 50.000 dinarjev. — Mož, ki je imel kroglo v srcu. Te dni »e 'j-e ustrelil v Štipu orožniški korpora'1 Stje-pan Koden. Pri obdukciji so ugotovili, da je imel moz v srcu kroglo vojaške puške. To kroglo je dobil Roden pred desetimi leti na soski fronti. Težav mu ni povzročala nobenih. L- , Ijrese'Hl -prostovoljno na oni svet, tu bit lahko dočakal še visoko starost. — 13.288 samomorov v Nemčiji. Glasom uradne statistike je bilo izvršenih v Nemčiji tek-oin lanskega leta 13.288 samomorov. ~ Rekord samomorov na Dunaju. Lansko it J?a o1 c'osežen na Dunaju izza časa od tota 1913 dalje rekord glede samomorov. Celokupno število samomorov v lanskem letu znaša 2259. Od samomorilcev je 1194 moških in 1065 žensk. — Trije samomori v Subotici na en dan. Na novega leta dan so se pripetili v Subotici trije samomori,. Financar Milivoj Vukmanovič se je ustrelil s službenim samokresom. Zapustil je pismo, v katerem naznanja, da je izvršil samomor, ker se je naveličal živeti. 84 letni starček Andraš Šimen se je obesil, ker so ga zanemarjale njegove tri hčere. Tretji samomorilec se je obesil iz istega vzroka kot prvi: naveličal se je živeti. — Eksces iluminator. Iz Melouna poročajo, da je napadla družba dveh moških in deset žensk župnika neke okoliške vasi in ga temeljito premlatila. Aretirani verski tajiatiki so izjavili, da so. prišli iz Bordeauxa, da kaznujejo duhovnika, ki se peča s čarovništvom. — Zagoneten množestven grob. Ko je kopal te dni grobar pni sv. Janžu pri Dravogradu nov grob, je naletel v globočini dveh metrov naenkrat na osem skeletov. Uveden i je preiskava, ki utegne stvar razčistiti. — Boj z volkom. Kmet Ivan Milič iz her-cegovinske vasi Blasnice je čul ponoči tule-nje volka in hropenje svojega konja v hlevu. Spomnil se je takoj, da je pozabil zapreti vrata hleva. Vzel je v roko gorjačo, vstopil v hlev ter zaprl za sabo vrata. V hlevu je zagledal velikega volka, ki se je vrgel pravkar na njegovega konja. — Ko pa je zagledala zver novega sovražnika, se je vrgla nanj. Kmet se je branil s palico. Branil se je hrabro, kljub temu pa bi bil podlegel, da mu ni prišel na pomoč njegov brat -s puško. . —■ Velikanski grob za padle borce na soski fronti. Italijanska vlada namerava zbrati v frančiškanskem samostanu v Kostanjevici pri Gorici kosti 60.000 ob Soči padlih in tam pokopanih vojakov ter jih pokffpati v skupnem grobu. Kot je preračunjeno, bo treba za to prostora v izmeri 1550 kvadr. metrov. — 20.452.920.000 vžigalic. Avstrijsko finančno ministrstvo je pravkar objavilo izkaz o letni vporabi vžigalic. Po tem izkazu se je porabilo v preteklem letu v avstrijski republiki 20.452,920.000 vžigalic, ki so bile prodane v 327,311.000 škatljah. Če se računa dolgost vžigalic na 4 cm, bi znašala dolgost v enem letu v Avstriji vporabljenih vžigalic, položenih drugo za drugo 818.600 km, to se pravi, da bi se te vžigalice lahko položile 20-krat okrog meridiana. Vsak Avstrijec jiorabi glasom te statistike okrog 3.600 vžigalic na leto. — 9,500.000 litrov mleka so popili Zagrebčani v letu 1925, to je dnevno 26.075 litrov. Tržno nadzorstvo ima registriranih 2.591 analiz mleka. Po teh analizah znaša odstotni poistavek potvarjanja pri tem živilu v Zagrebu 8 odstotkov. — 60% plač izgubili. Iz Subotice poročajo: Uslužbenci komitata so dobivali doslej 60% plače od države, 40% pa od komitata. Ker je z dvanajstinami prispevek države ukinjen, je ostalo uslužbencem -samo 40% prejšnjih plač. Prizadeti uradniki bačkega komitata so poslali v Beograd deputacijo, ki je zaprosila na merodajnih mestih za pomoč. — Tujski promet v Opatiji. Lansko leto je poselilo Opatijo 42.723 -tujcev. Od leta 1922 narašča tujski promet ‘letno za 10.000 oseb. Od tujcev je bilo Jugoslovanov 4059, Italijanov 4237, Avstrijcev 8545, Madžarov 10.990. Ostali gostje so iz vseh mogočih držav. Med njimi je bilo 97 Francozov, 58 južnih Ameri-kancev, 49 Egipčanov in 15 Švedov. — Končno jo našel poklic. »Vossische Zei-tung« poroča iz Londona: Po daljšem brezuspešnem prizadevanju se je posrečile neki francoski filmski družbi, da je pripravila Viljema II. do tega, da se je dal posneli v Doornu na' film. Francoska filmska družba je pokazala film angleškemu novinars.vu in ga bo pokazala vsemu svetu. Viljem II. se je baje kot filmski igralec prav dobro izkazal. — Zdi se, da je našel stari komedijant, — potem ko je poizkusil že toliko in toliko stvari — končno poklic, za katerega ima talent. Da ni bil rojen na nesrečo nemškega naroda kot prestolonaslednik, bi bil danes slaven kot ta ali oni filmski »star«, ne pa kot Viljem II. Toda, da se je dal Vilče angažirati ravno od francoske filmske družbe ki bo razkazovala film v Angliji — Golt stra-fe es! — to je hud udarec za oboževalce Hohenzollerncev 1 — »Gospodinjski koledar« za leto 1926 je že izšel ter je naprodaj po vseh knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Koledar obsega dva dela; prvi del vsebuje poleg koledarja in koledarskih podatkov mnogo praktičnih navodil in člankov, kakor: Kratka navodila o temeljnih pojmih kuhe, Nakupovanje živil, Nekaj opominov k vsakdanji negi telesa, Enakopravnost želodca itd., drugi del koledarja tvori pa troskovnik za vse dni v letu in recepti za nedeljske jedilne liste. Cena koledarju 16 dinarjev, člani ga dobe pri podružnicah in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani Šelenburgova ulica 7.-II. za Din 14 ’ Ljubljana. — Na mednarodnem šahovskem turnirju v Hastingsu je dosegel naš šahovski mojster dr. Milan Vidmar sijajen uspeh. Z ruskim mojstrom Aljehinom si deli prvo in drugo nagrado. 1— Pogreb g. Ivana Kneza se vrši v petek dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče sv. Križa. 1 Gremij trgovcev v Ljubljani poživlja članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži l>ogreba pokojnega predsednika Ivana Kneza, kateri se bo vršil jutri v petek dne 8. t. m. točno ob 3. uri popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče. — Predsednik. .1— Popis živine, perutnine in čebelnih panjev. V zmislu razpisa velikega župana ljubljanske oblasti z dne 11. decembra 1925, K br. 2291, se bo vršilo v času od 11. do 16. januarja 1926 v ljubljanskem mestnem okrožju popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev po organih ljubljanskega mestnega magistrata. Zbrani jiodatki bodo služili izključno v statistične svrhe ter se jih v kak drugačen namen ne bo vporabljalo. Občinstvo se opozarja, da ne dela pri popisu ovir, ker bi -se sicer moralo proti vsem onim, ki bi navedli neprave podatke v zmislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopati. 1— Pevski zbor »Sloge«, kakor že omenjeno priredi v pondeljek dne 11. t. m. v filharmonični dvorani pod vodstvom pevovodje Mirko Premelča svoj prvi koncert, na katerem bo pel nekaj pesmi starejše, nekaj pa novejše slovenske glasbene literature med temi do sedaj še ne izvajano Fr Maroltovo »Ljubi konja jaše« in Adamičevo delo »V samostanu« s spremljevanjem lesnega okteta in harfe. Tercet mariborske »Dravi« S , .nast°Pi Pred turnejo po Jugoslaviji v Ljubljani prvič, torej je pričakovati izrednega glasbenega užitka. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. 1 Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja, da predava v soboto 9. januarja 1926 v salonu ?ri »Levu« ravnatelj drž. gluhonemnice v Ljubljani g. Fran Grm in sicer o povsem no- vi strokovni temi: »Razvijanje govora in govorne napake pri otroku«. Ker je to predavanje zelo važno in koristno, vabimo člane -in prijatelje, posebno pa stariše, da se tega pre-koristnega predavanja v čim večjem številu udeleže. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. 1— Društvo državnih policijskih nameščencev v Ljubljani se najiskrenejše zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno daro- vanih darov, posetnikom veselice in splob vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepo uspeli naši dobrodelni prireditvi. »Veselični odsek«. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 7. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 76.50, bi. 78; Tobačne sreoke ,iz 1. 1888, den. 315, bi. 317; Zastavni listi Kranjske deželne Sanke, den 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 115. Blago: Smrekove deske, 20 mm, fco nakl. post., bi. 500; remeljni, jelka bela, 7-7, 8-8, od 4.50 do 6 m, fco Postojna tranz., bi. 580; remeljni 7-7,8-8, 35-70, 40-80, I., II., III., 4 m dolgi, fco Postojna tranz., bi. 550; trami suhi 3-3—5-7, od 4—8 m, fco Postojna tranz., bi. 350; bukovi pragovi 260, 16, 26, 16, po zahtevah nemških drž. železnic, fco Salzburg, den. 50, bi. 54; pšenica, 76 kg, 3—4%, fco vag. Brčko, bi. 300; pšenica, 74 kg, 2%, fco vag. sremska postaja, bi. 290; koruza, umetno sušena, fco vag. sremska postaja, bi. 160; koruza, umetno sušena, fco vag. Brčko, bi. 152.50; koruza nova, fco vag. naklad, post., bi. 125; oves rešetani, fco vag. slov. post., bi. 190; ajda domača, fco vag. slov. post., bi. 260; proso rumeno, fco vag. slov. post., bi. 215; otrobi drobni, fco vag. naklad, post., bi. 128; krompir, fco vag. slov. postaja, bi. 75. BORZE. Zagrebška borza radi pravoslavnega praznika ni poslovala. Curih, 7. januarja. Beograd 9.17, Newyork 517.375, London 25.10, Praga 15.325, Pariz 19.965, Milan 20.89, Bukarešta 2.37, Dunaj 72.90, Sofija 3.70, Berlin 123.175, Budimpešta 0.007260. X Sprememba uvoznih in izvoznih predpisov v Romuniji. Ministrstvo trgovine in industrije je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je romunsko ministrstvo trgovine in industrije določilo: 1. da se voda za lase, neparfimirana, tedaj tudi voda za lase imenovana »Rojal Vindsor« more uvažati v Romunijo brez posebnega odobre-nja, toda da je pri uvozu vendar plačati redno carino; 2. za izvoz starega bakra in svinca se določa izvozna carina na 40 lejev od 1 kg. Izvoz se bo dovolilo samo na podlagi posebnega odobrenja ministrstva financ. Redukcija uradnistm URADNIKI MORAJO PRI REDUKCIJI SODELOVATI. Beograd, 8. januarja. V Beogradu ni zaradi pravoslavnih božičnih praznikov nobenih važnejših političnih dogodkov in ni bilo nobene konference in nobenega sestanka. Politično življenje se bo pričelo šele v pondeljek, ko se sestane finančni odbor, da pretresa budžet. V zvezi s tem delom finančnega odbora je tudi proučavanje vprašanja, kako naj se izvede čim večje štedenje v državi. Vprašanje štedenja spada ne samo po mnenju opozicije, ampak tudi po mnenju vladnih krogov med glavna resorna vprašanja, ki jih vlada namerava rešiti. V prvi vrsti se bo skušalo doseči veliko štedenje z redukcijo odvisnih uradnikov oziroma pomožnega osobja, ki je ponajveč prišlo na sedanji položaj iz strankarskih | motivov na škodo države, j Danes, ko je na čelu države srbsko-j hrvatska koalicija in ko je popolnoma stabiliziran naš notranji položaj, je vladi mogoče,, da prične z likvidacijo vsega, kar je neurejeno v državni upravi in kar je povod današnje politične neurejenosti. Danes živimo v znamenju urejevanja na-šili razmer in opazimo pri tem nedoslednost, da ima naša država, ki šteje 13 milijonov prebivalcev, 240.000 državnih uradnikov in uslužbencev, od kateriii velik del po svoji predizobrazbi ne ustreza določilom zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužoencih. Zaraditega je v zvezi z organizacijo državne uprave nujna državna potreba, da se reducirajo oni državni uslužbenci, ki so odveč. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, namerava država v zvezi z izvajanjem čim večjega štedenja reducirati v novem budžetu 40.000 odvišnih uslužbencev, kar pomeni v računu državnega štedenja zmanjšanje izdatkov za 1 milijardo dinarjev. V zvezi s tem važnim vprašanjem je višji državni uradnik, ki pozna dobro državno administracijo in uradniško vprašanje, izjavil tole: Namero vlade, da izvede redukcijo odvišnih državnih uslužbencev, morajo odobravati vsi krogi, ki žele dobro naši državi. Cuje se pa, da namerava vlada s pomočjo posebne v ta namen zbrane parlamentarne komisije, 14 je sestavljena deloma tudi iz vrst članov finančnega odbora proučavati vpra. šanje personala v vsakem posameznem resoru. Na podlagi referata te komisije naj bi se izvedla redukcija odvišnih uradnikov in služabnikov. Taka parlamentarna komisija pa je nesposobna, da dobro izvede redukcijo, ker le malo parlamentarcev pozna strukturo in kompliciranost državne administracije. Narodni poslanci bi vprašanje redukcije reševali brez vsakega sistema. Tako redukcijo bi mogla izvesti samo komisija ali še boljše več komisij, ki bi bile sestavljene iz vrst uradnikov. Mi imamo dandanes v vsaki pokrajini različne sisteme državne administracije. Zakaj se hkrati ne izvede unifikacija državne administracije? Izgleda, da ni najboljši administrativni sistem, kakor ga imajo v Beogradu. Tu imajo de-centralističen sistem arhiva. Zakaj bi naj se ne prevzel hrvatski oziroma avstrijski sistem administracije, kakor ga imajo v Zagrebu in ki bazira na sistemu centraliziranega arhiva, ali zakaj bi naj se ne prevzel še boljši nemški sistem. Na ta način bi se hitreje reševali spisi in bi se manj zgubljali. Pri upravi bi se zmanjšalo število kvalificiranih potrebnih uradnikov, ker bi šefi in uradniki višjih činov morali reševati akte. Pri nas imamo ukazni komite ministrov, ki je prava nesreča za našo državo in ki obstoja še izza časa radikalno-de-mokratske koalicije, ko so se nameščali uslužbenci samo po svoji politični pripadnosti. Na vsakih devet radikalov se je smelo namestiti 7 demokratov. Kdor je pripadal kaki drugi stranki, ni mogel priti v državno službo. Zakaj se ne postava ena ali več strokovnih komisij za nastavljanje državnih uslužbencev, ki bi bila podrejena poedinim resornim ministrstvom ali pa ministrskemu svetu in ki bi naj odobril ali pa razveljavil določbe teh komisij. Le v tem slučaju se more gowriti o resni reorganizaciji naše dr-i žavne službe in takrat ne bo odločevala i pripadnost uradnika k stranki, temveč I pripadnost k državi. Uiadništvo mora i biti materijalno zasigurano, da more dostojno reprezentirati svoj stalež. (173) oKiupniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. »No, le pridno grabite zlato, da se lahko kmalu oženim,« reče še, potem pa izgine zopet v temo. Ne dolgo in že zopet slišijo njegov glas. »Pojdite hitro sem! Tu je luknja!« Ubogajo. Res, spodaj v steni je bila velika luknja, v premeru meri skoro en meter, natanko je videti, da je nekoč tekla voda tu skozi, najbrže še preden je prodrla skozi strop; zdaj je tu vse popolnoma suho. Posvetijo z laterno in vidijo, da jame še ni konec. »No, zdaj se pa najprej oblecite,« pravi Adam, »kar takole v kopalnih hlačah vendar ne boste hodili okrog — vsaj obrišite se, sicer se lahko prehladite.« Začudeno ga pogledajo. »Kaj ste se vi že splazili skozi luknjo?« »No, seveda, bil sem že zgoraj!« »Kje zgoraj?« »V nebesih, ne v peklu. To je vhod v nebesa. Kje je oni v pekel, pa še ne vem.« »Ta predor menda vendar ne drži...« »Pa da, gor na goro. Bil sem že zgoraj. Ni prav nič daleč. Prišel sem le še po svoj dežnik — moj aji-tuka — za vsak slučaj.« »Na gori ste bili?« »Saj sem že vendar rekel.« »V tem kratftem času?« ; Saj je le nekaj korakov.« »In ste mogli dihati?!« »No, sicer bi bil že mrtev, zadušen«. Zdaj pa Eitro po obleke! Medtem razloži Adam vse natančneje. Po kratki neutrudljivi poti navzgor je prišel v votlino, odkoder je videl gozd. Ko se je prepričal, da vdinava popolnoma svež zrak, se je takoj .mil, da obvestite najpreje tovariše o odkritju. S tem je pokazal, da se zna premagati, kar so drugi tudi upi števali. »Živali nisle videli?« »Ne. Tudi nisem tako pazil. Da pridemo iz votline naravnost na dober zrak v gozd, to mi je zadostovalo. Prišel sem torej po vas.« Gotovi so. Tom ostane pri avtomobilu, že radi Cliarlyja, ki ima vedno hujšo mrzlico. Georg vzame za vsak slučaj svojo puško s seboj, ki jo je gotovo zelo pogrešal za. časa ločitve, Leonor zračno puško, vsak še po eno pištolo, Adam pa se oboroži s svojim zelenim dežnikom. Tako krenejo proti jami, Adam na čelu. Dober del poti drži navzgor. Predor, v katerem se morajo precej upogniti, se polagoma dviga, potem pa je vedno strmejši. Odstavke uporabljajo kot stopnice, kot dimnikarji plezati pa jim ni treba. Potem se zasveti zgoraj dnevna svetloba,^ zadnji del plezajo po rokah in nogah in že so v votlini. Tla so posuta s finim belim peskom, v katerem vidijo odtiske Adamovih copat. Sled drži do izhoda, kjer se začne takoj trava; ogledal si je bližnji gozd, kjer rastejo vse meksikanske vrste dreves in grmov, in potem se je vrnil po isti črti. To smo opazovali z Georgovimi očmi, in Georg si ogleda še natančneje. »Videti je, kakor, da je beli pesek pograbljen?« »Pograbljen? Meni se ne zdi.« »i\li pa kako drugače poravnan.« »Da, ali kdo naj bi bil to storil? Kaj so morda ljudje tu? Ne, to je pač izključeno. To je popolnoma enostavno pesek, ki ga je nanesla voda.« »Hm, mogoče!« mrmra Georg, in si še enkrat ogleda votlino, kjer pa ne najde nič posebnega in ne reče nič več. Tem natančneje pa ogleduje travnato okolico jame. A tudi onadva sta hodila tam že semintja. »Opica, opica!!« Žival je izmed najnavadnejše vrste, ki živi v Me-ksiki, ter ima zvit rep. Sedi na veji, pokaže najpreje zobe tujim ljudem in potem cvileč zbeži. Torej na gori, ki jo lahko imenujemo otok v strupenem zračnem morju, žive živali! Pred njim so opice, ki še niso nikoli videle ljudi, ki so se razvijale izolirane, in ki bi jih morda nihče ne odkril. »Opica pa je prav taka, kot so vse srednjeameriške,« meni Leonor. kupite prej nobenega šivalnega strelo, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a strojev znamko Gritzner, Adler, Phoniks ter najbolje švicarske plesne strot* „DUBIED“, nadomestne č« nič’-* , • < za se sisieme, pneu- maiiko, deli- /a ok*sa, olje i. t. d. l.vnica na razpolagol Na veliko 1 Večletna garancija! Na malol MALI OGLASI' Cene oglasom do 20 besed Din 5--, vsaka nadaljna beseda -t 50 par. v Dama vesele narave, toda v strašno dolgočasnem kraju, želi resnega znanja 7. inteligentnim gospodom. — Ponudbe na upravo lista pod >V samoti misli na Te«. Kontorrtinja zmožna vseh pisarniških del išče alužbe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Natančna« h'trul8 D ‘P D M D Ignac Fot srafski pomočnik dober in spreten, ki mu je, znano vse fotografsko delo kakor -di posnemanje, se išče. P°nu.d&e 3 poslati na Atelier Michajlovič, Me-gotin (Krajina), Srbija._______ Najbolje se kupi brez dvoma .pri ivizki CENI« Ž rfji - Ljubljana Sv * < tra cesta. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila, nogavic, rokavic, zimske trikotaže ter raznih volnenih površnih jopic, jumperjev, moških sviterjev, otročjih obleke in jopic itd. Nadalje raznih vezenin, svile, kraval ter sploh veliko izbero za krojače in šivilje. DmnaaKSCscaoacaoaacsaeacacsatsd! o----------------------------------—777” IMM »«»»♦♦♦♦♦♦»« »MM.................. PREMOG - fr"1" alfova ulica 1/11. - Med, trač ; najfinejši v posodah po 50 kg raz- ; pošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din j m franko kolodvor Borovo. Franjo | * Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar. | €€ ..AROM meo pomkoniSki m »p*mcu«a buse&u l|UBIi)ANA, KOIODTOB8KA ULICA 41, V' hnotavkanu Tmlofon InterurbaM .AKOM*. **«v- 4S4> PODRUŽNICE* Maribor, Jesenice, Rakek. NVlo Stroko ipadoJoC« posl* nnjhlircj« la pod tnilantnlmt pogoji. ■Mtopnlkl dru*be spalnih voz 9. O. E. Mi ekspresne poSUJke. Naročajte ^Narodni Dnevnik*^ Tadajttelj ta •d*ovw*i —ifiiflr MBUMBTSKAB ALEKSANDK. - Za tinkarao »Moifcur« v Ljubljani Aairej 8*ver.