Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. » * Liet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. a. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'b0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina £e pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 35. | TeiaftMi« žfviikaiiTI Celje, v pondeljek, dne 14. februarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Spodnji Štajer je odgovoril Včeraj se je vršilo na Sp. Štajerskem nič manj ko 34 shodov. Bilo je kakor ob časih najživahnej-šega volilnega boja. Boj bijemo sicer tudi sedaj — proti našemu narodnemu in gospodarskemu sovražniku, nemškonacijonalni kliki v štajerskem deželnem zboru. Proti tej kliki v prvi vrsti, kajti nemški narod kot takšen nima z njo ničesar opraviti. Nemški kmetje in delavci ravno tako obsojajo in zaničujejo vladajočo deželnozborsko nemškona-cijonalno kliko kakor slovenski; značilno in za nas žalostno je, da hoče sedaj ta klika pregovoriti nekatere prodane slovenske duše, da bi jo branile in zagovarjale, ker ne najde pri lastnih rojakih na deželi in večjidel tudi v mestih nobene zaslombe. V boju smo torej — in moramo si biti v polni zavesti posledic tega boja. Narodna stranka ne stoji na stališču, da bi ljudstvu zakrivala posledice boja slabej-šega z močnejšim; na 12 shodih se je včeraj resno in trezno presodilo vzroke, posledice in eventuelne šance tega boja, povedalo se mu je, kdo ga je začel, a — tistega razburjenja in obsojanja slov. poslancev, katerega so prerokovali naši manjši in večji re-negatski lističi, ni bilo nikjer. Nasprotno, volilci so uvideli, da se je začel konečni boj med slovenskim in nemškim Štajer jem za našo samoupravo; uvideli so, da je škoda, katero bodo morda trpeli, malenkostna v primeri z visokimi cilji in načeli, v znamenju katerfr smo začeli ta boj. V naša srca je prišlo spoznanje velikega časa, ki ga živimo sedaj avstrijski Slovani; na severu, na jugu in vzhodu se je začela gibati slovanska zavest in miljoni vstajajo iz spanja, vprašajoč, čegava je država, v kateri živimo? I naše ljudstvo se vzbuja in vprašuje, čegav je naš rodovitni, zeleni Spodnji Štajer? Ali naj to ostane na veke pašalik male klike v Gradcu ali se naj razvije v svobodno, veselo napredujočo deželo? Ne bodimo sedaj malenkostni, bodimo vstrajni in odločni! Ne prodajajmo sedaj svojih načel za skledico leče, za male koncesije! Slabše ko je, ne more postati — ali če bodemo vzdržali, bo tudi zmagala naša pravična stvar nad nasiljem in krivico. Ljudstvo je na včerajšnjih 12 shodih popolnoma odobrilo boj v Gradcu, katerega podpira tudi naš poslanec dr. Kukovec, odobrilo pa je tudi trezno in premišljeno taktiko, katero je zastopala v tem vprašanju »Narodna stranka«. V naslednjem podamo kratka poročila o poteku shodov. * Shod v Celju. Otvoril ga je predsednik krajevne organizacije Narodne stranke g. dr. Božič in mu objednem na željo zborovalcev tudi predsedoval. G. dr. Božič je opozoril, da zborujemo v resnem času; imamo se odločiti, ali so naši poslanci pravilno ravnali ali ne, ali odobravamo korak dr. Kukovca, da je podpiral obstrukcijo ali ne. — Besedo je dobil prvi gosp.'dr. Kukovec, ki je izvajal v kratkem sledeče: Kjerkoli imata dva naroda skupen deželni zbor in odbor, so nasprotja sama ob sebi umevna. Tembolj je to u-mevno na Štajerskem, kjer si ne nasprotujemo Slovenci in Nemci samo v narodnem, temveč tudi v gospodarskem oziru. Ako bi se šlo samo za politična vprašanja, bi umeli tako brezsrčno izkoriščanje majoritete kakor ga izvajajo nemški naci-jonalci v Gradcu. Toda deželni zbor je v prvi vrsti upravna korporacija, ki ima voditi in urejati deželno gospodarstvo. Kako pojmujejo nemški naci-jonalci to nalogo dež. zbora, bode zborovalcem in časopisju znano. Ne le, da so spravili deželo v ne-čuvene dolge,'zanemarjali so tudi dosledno Spodnji Štajer v vsakem oziru; naše davčne krone so služile za povzdigo nemške kulture in gospodarskega blagostanja na Srednjem in Zgornjem Štajerju. To zanemarjanje so občutili naši poslanci že pred 10 1. tako hudo, da so izstopili iz dež. zbora. Razmere so se sicer od takrat spremenile, ali duh je ostal isti. Nemškonacijonalna večina je po zadnjih volitvah precej skopnela; pokazale so se hude razpoke in nemški nacijonalci danes n$ morejo več trditi, da imajo za vse slučaje zanesljivo večino. Slabo delo ne more obroditi nikoli dobrega sadu; zato smo videli, da se je v njihovih lastnih mestih in volilnih okrajih vzbujal odpor. Kako bi se naj potem mi zaničevani in tlačeni Slovenci zavzemali za gospodarsko politiko deželnozborske večine? Gotovo je pravilno, da kot opozicija ne storimo nobenega koraka za rešitev večine iz njenih zadreg. — Dež. poslanec je na to navajal posamezne posebno kričeče slučaje nemške krivičnosti in dež. proračuna. — Slovenski klerikalni poslanci so zabranili razpravo o deželnem proračunu, začeli so obstrukcijo. Je to orožje dvorezno, da se govoriti o njegovih dobrih in slabih straneh. Pred 6 leti n. pr. so se morali slov. poslanci na splošno željo volilstva vrniti v deželNi zbor. Tudi sedaj se bode moral boj med Slovenci in Nemci zopet izvojevati na postavnih tleh, ako nočemo imeti anarhije v deželi. Toda Nemci so sedaj ošabno odklonili vsako mirno in pravično sporavnavo; nemško-nacijonalna logika smatra namreč iste pravice, ki nam gredo po številu prebivalstva in davčne moči, za koncesije. Dokler ne spremene Nemci tega mišljenja, je mir v deželi nemogoč. Kajti mi se bodemo mogli z njimi le tedaj pogajati, ako se nam bode ugotovila sprememba sedanjega sistema v deželni upravi. Mi nočemo krivičnega nasilstva proti nikomur, mi hočemo le svojo pravico. Gospodarska sila in potreba dežele je pa zelo velika; posledice obstrukeije bodo zadele Nemce istotako kakor nas. AH bode nemško volilstvo odobravalo trmo in justamentiranje nem-škonacijonalne večine, ki ima skrbeti za red in mir v deželi? Pa o tem premišljati ni ngša stvar, temveč stvar večine. Ako smo že enkrat začeli obstruirati, se moramo vprašati, kako tudi ta boj častno izvršimo? Obstrukcija ni šala in otročarija, tudi ne sme služiti za dokazovanje junaštva in za politično reklamo. Nemška večina se bode skušala na razne načine maščevati in pripravljeni moramo biti na to, da bodo posamezniki mnogo trpeli. Odpor se ne sme omejiti tudi na poslance same, temveč se mora preustrojiti cela dežela v velik vojni tabor. Naš boj mora biti splošen, globoko organiziran, vstrajen in odločen. Le v teh momentih tiči ona silna moralna moč, ki nas mora voditi do zmage, le v teh momentih si bodemo mogli iskati tudi tolažbe pri eventuelnem porazu. Bojujmo se sedaj vsi, napred-njaki in klerikalci. Naše stališče je in ni isto: mi smo manjšina in opozicija, katera se je sicer boju priklopila, katera pa si bode tudi zanaprej ohranila pravico do kritike in obsodbe tega, kar ne bo prav. Boj je začela večina in ga vodi večina; ona je tudi odgovorna za izid. Konečno je še poslanec omenjal dobre posledice boja za narod in njegovo zvezo z boji na Češkem in na Dunaju. — Gosp. dr. Božič je omenjal blagodejne posledice obstrukeije na narodno zavest; g. Gmeirfer je opisoval hudo škodo, ki jo napravijo zajci po zimi in si je želel spremembo lovskega zakona. G. dr. Božič je na to pojasnjeval, kako je nemška večina skovala sedanji lovski zakon. Konečno je predlagal g. Lesničar po kratki utemeljitvi resolucijo, ki je bila ob velikem navdušenju soglasno sprejeta. G. dr. Božič se je med živahnimi živijo klici prisrčno zahvalil g. dež. posl. dr. Kukovcu za njegov krasni govor in spretno zastopanje stranke v dež. zboru. Shod v Kapli. Prostorna gostilniška soba pri g. K u m e r j u je bila polna poslušalcev — bilo jih je gotovo nad 100 — ko je gosp. A p a t otvoril s primernim nagovorom zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Jernej R a d i š e k, ki je dal kot prvemu govorniku besedo gosp. držav, poslancu R o b 1 e k u. Gosp. Roblek je ob veliki pozornosti poslušalcev obrazložil naše stališče do nemškonaci-jonalne večine v štajerskem deželnem zboru, ki nam niti najprimitivnejših zahtev ne izpolni, ki je pa nad vse postrežljiva napram Srednje in Zgornje Štajerski. Obstrukcija je več ko utemeljena in je tudi ob primernem času izbruhnila; dežela je v slabem finančnem položaju, slabo gospodarstvo Nemcev je zakrivilo, velik deficit. Da poplačajo svoje dolgove, hočejo Nemci zvišati doklade, z obstrukcijo se jim je to onemogočilo in dosledno izvedena obstrukcija bo provzročila tudi, da dežela niti pivske li s t e k. Nos in solze. Spisal Anton Novačan. Konec. Nos. Doba Prešernova je minila, Stritarjeva tudi, a Jurčičeva šola je izkrvavela. Z moderno imamo svoje križe in težave. Narod gre naprej in iz babilonske sužnosti se pomalem vrača v svobodo lastnega življelja. A moderna? Nekdo je trdil, da je ni slovenske moderne! Ima prav? Ne! Slovenska je, ali narodna ni! Šlo je nekaj »bojevnikov« in «pre-poroditeljev« v svet, iu se je razjokalo nad revno domačijo. Od daleč so gledali na njo in ji pošiljali svoje bolne in nepotrebne pozdrave. A*ker jih nihče ni razumel, so spletli iz različnih »kulturnih« vejic ojstro šibo in z njo pretepali ubogo paro, ljubljeno majčico. Zagrnili so se v togo nedotakljivega dostojanstva in nam uničili naturalista Govekarja, zdravo realistkinjo Zofko pa porinili stran. — Med tem je doma rasla reakcija, sprva zdrava in elementarna, ki je sčasoma počrnela, ko jo je mogočna kasta začela vporabljati v svoje rimske namene. Le tako je umeti, da je v zadnjem času neka literarna priba (kibic!) obupno zaklicala po Mahniču. Tvorila je pojem »cankarjanstva«, ki je postal strah in trepet zloglasne »doline šentflorjanske«. A cankarjanstva ni, toliko je še zdravja v nas, le Cankar je, velik in vendar tako majhen, nebogljeno otročeprepla-šenih razmer. Rodil nam je literarno kliko, dobo slovenskega aleksandrizma, ki se je odela z varnim in toplim plaščem »blestečega sloga« in je odstavila razum, kakor odstavi smrkavi petošolec Boga. Pisalo se je o pijanih baburah, o dolgih umirajočih ulicah, o solznih potepuhih in žganjarskih postopačih, ki romajo križemsvet in prodajajo svoje blazirane miselne bliske za drag denar. Doma pa je kmet oral svoje njive in je v nedeljo popoldne žalostno brskal po polici med molitveniki. Delavec je tolažil svojo dušo po krčmah, k večjemu se je izgubil v sladkih obljubah internacijonale. Inteligenca, v kolikor ni polinteligenca, pa se je krmila z nemškimi prevodi svetovne literature in je spokojno živela. Tako se je slučilo, da je »zmagujoča« slovenska moderna podobna obsedeli petdesetletni devici (abšeterici!), ki je brezplodna in katere erotično čustvo je mega-lomanija. Solze. Umetnost ne pozna ukaza! Kakor studenec je, ki privre na dan in razlije svojo biserno vodo po razpokani zemlji. In žemljica mu je hvaležna za vsako kapljico, toda ukazati mu ne more: Pridi in pokropi me! Ne, tega ne more! Umetnost je kakor Bog, velik in lep, neskončen in vsemogočen v svojem večnem veličastvu, ki ga navadni smrtniki ... in tako dalje ... Oj... Nos. Prav! Toda, ko je Bog ustvarjal svet, ni bil pijan in ko je Edison tuhtal ob svojih iznajdbah, si ni zameglil oči z glorijolo svoje bodoče slave. Tukaj gori v čelu kraljuje razum, Platonova dvakrat razdeljena linija, Sokratov dajmonijon in ma-gari tudi Hackelnov monizem. Siser ni potrebno, da se ideja izlušči kakor zrno iz zrelega stročja, ki se ga potem hrani za slabe čase: kakor dela neki poštenjak, bodoči vseučiliščni profesor! V vsakem žepu ima po pet idej, celo za škornji mu tičita po dve, v glavi seveda nobena! In kadar jo potrebuje, jo izvleče na dan lepo zaznamenovano in trium-fira ž njo. To je greh! Ne tega ni treba in tudi »rdeče niti« ne, ki bi se na njo nanizala narezana ali puhla repa. Temveč življenja nam dajte, takšnega kakor je, brez vseh prisiljenih okraskov in brez nališpane mode. Narišite nam gigantski boj uboge kreature, magari simbolistično ali ne »simbolistično«, kako zmaguje, kako rastejo značaji, silni in veliki, ki kljubujejo usodi — do zmage. Dajte nam značajev! Solze. Značajev? Hm! Kaj so značaji brez solz? Kadar se bliža tiha noč in se pojavijo na nebu prve zvezde, tone srce v silnem hrepenenju po sreči, po večnem lepem, sladkem, razkošnem... In ni ga konca trpljenju in nadlogam, neizprosna usoda zahteva svojih žrtev! Zaman ves trud in vsi boji, zaman srčna kri prelita za ideale, celo življenje se izgubi kot voda v pesku in nihče ne ve, ne kod, ne kam... In v tihih dolgih nočeh brez spanja toži srce in plaka, plaka, ah, kako plaka... Nos. Naj! Ali kadar mine noč in se naredi beli dan, vstane veliko solnce, ej... Ako si kmet, orji, ako si delavec, delaj, ako pisatelj, stopi ponosno v hram modric in opravi žgalno daritev, tiho brez vsakega šuma. Pri tem se pa ravnaj po vseh božjih zapovedih, ako pa nisi kristjan in si se vzdignil nad krščanstvo, tedaj se ravnaj po svoji veri. Ali bodi dosleden in cel človek — polovičar je kuga! Solze. »Prižgal si, mojster ... Nos. Ne priznam autorite nad sabo! Razumu in volji se klanja življenje. » Solze. A poezija, tolažnica bednih in glasnica vseh skrivnostnih vzdihov človeške duše? Odrekaš ji kratkomalo veljavo in moč, pa ne pomisliš, da je ona jedina posredovalka med življenja pezo in idealnim poletom duha! Oj, nos, kako si hud... Nos. Voda na moj mlin, zakaj nemir intelekta je napredek. In njegov izraz, njegovo orožje je živa doklade v sedanji višini pobirati ne bo smela, ko poteče provisorij, kajti, kar je na Češkem prav, to bo tudi za nas veljalo. Vlada Čehom ni hotela na-redbenim potom dovoliti še v naprej pobiranje pivskih doklad, pravi, da je treba v to deželnega zakona, težko bo sedaj zastopati na Štajerskem drugo stališče. — H koncu svojega govora je zahteval gosp. Roblek, da mora biti meščanska šola v Žalcu na vsak način poprej zagotovljena, predno odnehamo z obstrukcijo ter poziva vse poslance k najodločnejšemu boju. Gosp. dr. L i p o 1 d je obrazložil stališče, ki ga zavzema Narodna stranka v boju Slovencev zoper štajerski deželni odbor in nemško-nacijonalno večino v Gradcu in opisal postopanje slov. klerikalcev v graški zbornici. Nato se je sprejela soglasno in z navdušenjem predlagana resolucija. Govoril je še gosp. dr. K a r b a, ki je pozival k najodločnejšemu boju in zahteval, da se v tem boju ne sme poprej odnehati, predno se nam krivični sistem ne spremeni. Na to se je g. Apat zahvalil gosp. drž. poslancu Robleku za njegova izvajanja, kar so zborovalci z navdušenjem odobravali. Na to je zaključil g. predsednik lepo uspelo zborovanje. Shod v Trbovljah je lepo uspel. Zbralo se je pri Kukenbergu krog 200 zborovalcev. Predsedoval je g. ravnatelj G. Vodnšek. Dež. poslanec dr. Knkovec je obširno razpravljal o dogodkih v deželnem zboru. Resolucija se je soglasno sprejela. Shod v Trnovljah je bil povoljno obiskan. O splošno političnem položaju in o položaju v deželnem odboru sta govorila gg. dr. Božič in dr. Ealan. Govoril je tudi gosp. Anton Mahen. Rezolucija je bila soglasno sprejeta. Shod r Središču. Na shodu Narodne stranke pri Zidariču v Središču se je zbralo lepo število volilcev. Gosp. župan Šinko je pozdravil navzoče in dal besedo dr. Gvidonu Sernecu, odvetniku v Ormožu, kateri je v enournem govoru poročal o zadnjih dogodkih v štaj. dež. zboru in o nujni potrebi obstrukcije slov. poslancev. Občinstvo je vzelo izvajanja z odobravanjem na znanje. Rezolucija Nar. stranke 86 je sprejela jednoglasno. Nato je zaključil gosp. župan Šinko pomemben shod. Shod v Grobelnem. Zbralo se je 50—60 odličnih mož iz Št. Vida. Ponikve in Št. Jurja ob J. ž. Otvoril je shod g. Čulek kot predsednik krajevnega strankinega odbora ter je podal besedo g. dr. Karlovšeku iz Oelja, ki je v daljših izvajanjih z gospodarskega in narodnega stališča utemeljil upravičenost obstrukcije slov. poslancev v deželnem zboru. Govorili so še gg. Jože Podgoršek in Blaž Urleb o raznih gospodarskih zadevah ter Josip Čulek. G. dr. Karlovšek je še pojasnjeval različne točke, na kar se je resolucija soglasno sprejela. Na shodu je bilo navzočih tudi nekaj somišljenikov klerikalne stranke. V Vuzeniei še je vršil shod pri g. županu Mravljaku. Vsled posebnih krajevnih razmer je bil obisk slabši, vendar so se zbrali najvrlejši možje iz Vuzenice in okolice na pogovor. Predsedoval je starosta g. Verdnik p. d. Levovnik, k dnevnemu redu pa je govoril g. Miloš Stibler. Rezolucija je bila sprejeta soglasno. V Šmartuem pri Slovenjgradcu se je vršil shod popoldne ob 4. uri v F. Eacovi restavraciji. Udeležba je bila jako lepa. Predsedoval je g. Ivan Kac, podpredsednik je bil g. Fr. Verdnik, zapisnikar pa g. Jakob Vrečko. K dnev- heseda... Glejte, kako valovi lačnih množic šum, na obrazih jim je zapisana revolucija. Dajte jim žive besede, ali raz prižnico, ali raz govorniško tri-bino, ali pa z dobro in lepo knjigo, da nasitijo svoje lačne duše! Kajti živa beseda je kakor kruh... Kdo ga uO iOmil, KC10 ga V^iikuuuauO uciiif ...« Solze so se posušile, utihnil je nos. Razgrel se je bil, močno zardel in skoro postal poetičen. Popotnik je obstal na beli cesarski cesti in se je začudil. Velika sprememba se je vršila v njegovi duši a njegova usta so govorila: Ne upaš blizu? En korak samo, da zmanem s svojo mlado te močjo, da v prsi ti po toplo srce sežem, da glavo trdovratno ti odrežem! Ni znano, koga je apostrofiral s temi razbojniškimi verzi. Moglo bi se samo naklepati in domnevati, kajti zalučal je svojo popotno palico, da je zažvižgala v sinjem zraku in padla natla nekje v daljavi. In postal je drug človek. Poredil si je lase in po-čedil suknjo ter si sezidal ob cesti čedno hišico. — Prekopal je pusto ledino in si napravil vrt, kjer neguje najlepše cvetje; med drugimi cvete tudi črna roža žalosti... Ako pride tod mimo popotnik iz daljnih krajev, se nehote ustavi in občuduje prekrasni vrt. Ne more si kaj, da ne bi stopil v prekrasni dom in pozdravil srečnega gospodarja. Na pragu ga pričaka lepa • žena in njen solnčni nasmeh omami popotnika iz daljnih krajev ... Samo, da ne bi tam odprli gostilne! nemn redu je govoril g. Miloš Stibler. Podal je kratek pregled petdesetletnega krivičnega postopanja nemške večine v dež. zboru ter utemeljil sedanjo obstrukcijo. Primerjal je našo deželo z drugimi dvojezičnimi in je pokazal, kako se godi nemškim in kako slovanskim manjšinam v posameznih kronovinah. Postopanje vlade, ki podpira na Štajerskem večino, na Češkem manjšino, ker je slednja — "nemška. Postopanje naših klerikalnih poslancev: spominja na kompromisna pogajanja pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Če bi klerikalci takrat sprejeli kompromisni predlog narodne stranke, bi Slovenci danes lahko imeli v deželnem zboru res same zmožne poslance, tako pa so po klerikalnih. zaslugah prišli v Gradec tudi možje, ki tam niso na mestu. Govornik strogo obsoja, da poslanci kmečke zveze niso obvestili o nameravani obstrukciji tudi dr. Kukovca, saj se je vendar šlo za zadevo izredne narodne važnosti. Nato utemeljuje z gospodarskega in z stališča narodnostnega mirn zahtevo po samoupravi Slov. Štajerja. Mnogo dela bo sicer še treba, predno bomo to dosegli, a doseči moramo. Mnogo se bomo morali pripravljati na to. Organizirajmo se v izobraževalnih društvih, naročajmo „Narodni List" in „Narodni Dnevnik". Izobrazba je predpogoj vsega napredka. Pa tudi na drug način sodelujmo za uresničenje zahteve po samoupravi: letošnje ljudsko štetje in ,.Svoji k svojim!". Rezolucija je bila sprejeta soglasno Omenjamo, da je bil navzoč tudi šmartinski gosp župnik. G. Verdnik p. d. Poderžan je v lepih, poljudnih besedah razlagal, kako upravičen je boj proti nemški večini v deželi ter je povdarjal, kako potrebno je, da v tem vprašanju nastopata obe stranki edino. Obširno je razlagal veliki pomen izobrazbe za kmetovalca in kmečko ljudstvo vobče ter je žel za svoja izvajanja mnogo priznanja. — Sbod v Šmartnem pri Slovenjgradcu je bil prav lep. Pri Sv. Barbari v Halozah se je vršil pri Korenjaku sijajno obiskan shod. Vsi prostori so bili natlačeni. Bilo je nad 200 ljudi. Predsedoval je posestnik K o 1 e d n i k. Prvi govornik je med splošnim odobravanjem razpravljal o dogodkih v deželnem zboru, o vzrokih obstrukcije itd. Drugi govornik pa je govoril splošno o političnem položaju, o kmetski samopomoči, o samoizobrazbi itd. Resolucija se je sklenila soglasno in se je shod brez vsakega nasprotstva mirno zvršil. Shod v Zupelevcih. Pri Mišku Janežiču se je zbralo okrog 200 ljudi. Predsedoval je bizeljski župan g. Iv. Malus. 0 dogodkih v deželnem zboru je spregovoril med splošnim odobravanjem g. dr. Stiker iz Brežic. Nad učitelj g. Pečnik je razpravljal o samopomoči v vinski krizi, upravitelj vinarske zadruge v Celju pa o vinskem zadružništvu splošno in vinarski • zadrugi v Celju. Govorila sta še gg. Zevnik (o zvišanju tarifov na Južni železnici) in Pečnik st. z Bizeljskega. Resolucija se je soglasno sprejela in ji tudi pristaši nasprotne stranke niti najmanj niso ugovarjali. Shoda v Žetalah se je udeležilo do sto zavednih mož in mladeni-čev iz vseh žetalskih občin ter nekaj žen in deklet. Predsedoval je g. Miha Mikolič. Zborovalci so z zanimanjem in razumevanjem sledili izvajanjem govornikov ter jih mestoma burno odobra-bravali. Ogorčeno so obsojali postopanje nemške večine, ko jim je urednik g. Spindler na podlagi številk dokazoval, da je gomilila deželnozborska nemškonacijonalna večina doslej skozi desetletja krivico na krivico proti Slovencem, da ni storila ničesar za naše kulturne potrebe in istotako skoro ničesar za naše gospodarske potrebe, s posebnim ozirom na kmetijstvo. — Isto je dokazal drugi govornik e. dr. Zdolšek glede nastavljanja uradništva pri deželnih uradih v Gradcu in posebej tudi na deželnih zavodih po Spod. Štajer- -skem. Oba govornika sta na podlagi teh podatkov dokazala potrebo obstrukcij0, ^r-gi govornik pa je v svojem govoru tudi dokazal, da so klerikalni poslanci v svojem kluboven sklepu veliko premalo zahtevali od nemške večine. Rezolucija se je med splošnim odobravanjem soglasno sprejela. Shod v Rogatcu je pokazal, da se za obstrukcijo slovenskih poslancev v Gradcu zanimajo tudi „nemškomisleči" rogašKi obrtniki, celo socijalni demokratje, in seveda tudi Štajerčijanci iz okolice. Slednjih so kake 4 poslali nemški tržani na shod nemira delat, kar pa se jim je seveda ponesrečilo. Ko je urednik Spindler na podlagi številk dokazal, da so slovenski poslanci bili v pravici pričeti proti Nemcem boj, so za predlagano rezolucijo, v kateri se obsojajo krivice nemške večine proti Slovencem, se odobrava postopanja slov. poslancev, se zahteva ločitev od Gradca in se izreka zahvala poslancu narodne stranke in stranki sami, glasovali razun treh Štajerčevcev vsi. zborovalci. Ko so še nekateri zborovalci izrazili različne želje, se je shod zaključil. * Resolucija, sprejeta na včerajšnjih ljudskih sho- d-ih Narodne stranke. Na javnem shodu Narodne stranke zbrani zborovalci z obžalovanjem konštatirajo, da večina štajerskega deželnega zbora in štajerski deželni odbor že desetletja dosledno zavračajo izpolnitev najpriprostejših narodnih, kulturnih in gospodarskih zahtev štajerskih Slovencev ter izražajo svoje skrajno ogorčenje zaradi krivičnih nakaa nemškonacijonalne večine zoper Slovence ob priliki zadnjega zasedanja štajerskega dež. zbora zaradi nameravanega prikrajšanja Slovencev v deželnem proračunu. V teh razmerah odobravamo najostrejši odpor slovenskih poslancev ?oper. nemško nasilje in zahtevamo, da vstrajajo v najod-ločnejšem boju zoper sovražni sistem v npravi dežele ne le poslanci brez ozira politične smeri, ampak tudi vse politične in druge organizacije. Izražamo svoje trdno prepričanje, da je povoijaa rešitev nevzdržljivega stanja deželne uprave mogoča le z dosledno izvedbo narodne samonprave. Hvaležno odobravamo postopanje poslanca Narodne stranke v deželnem zboru, kakor tudi vodstvo Narodne stranke in strankinega časopisja v vprašanju odpora zoper Slovencem sovražni sistea deželne uprave ter pozivamo vse somišljenike, da vztrajajo v začetem boju. Dnevna kronika. Velik škandal na Hrvatskem. Zagrebški »Po-kret« prinaša sledeče senzacijonalno razkritje. Pred kakimi petimi leti je nek slov. konzorcij, v katerem so bili dr. Majaron in Mayiander iz Ljubljane ia sedajni drž. poslanec dr. Janko Hočevar iz Krškega, kupil veleposestvo Jankomir na Hrvatskem v svrho parcelacije. Ker se je ta imela vršiti počasi, so iskali kupci človeka, ki bi znal stvar / dobro voditi in upravljati. Na priporočilo krščenega žida, voditelja danes falitne frankovske stranke, dr. Jož. Franka so si najeli kot takega njegovega sina, odvetnika dr. Vladimira Franka, (na Hrvatskem znanega splošno pod imenom Hades). Dali so m« tudi na roko 50.000 K za nujne investicije in stroške. Hades je začel gospodariti. Na Jankomiru se je začelo veselo življenje. Hades je danzadnem vabil t}a svoje politične somišljenike, in slavile so se na Jankomiru prave orgije. Investiral ni v gospodarstvo niti vinarja, ampak je vseh 50.000 K zapravil. Ko so gospodarji čez nekaj let to zaznali, so se informirali na licu mesta in našli, da gre gospodarstvo, pod nič in da je Hades na njihovo škodo poneveril krt« 60.000 K, ker je tudi že krog 200 parcel prodal. Syo-ta je bila gotovo še mnogo večja, ker tolikb se je izračunilo samo iz računov, ki jih je Hades predložil, dejal je pa, da mu kmetje za prodane parcele še niso plačali. To se je izkazalo pozneje kot neresnično. A Hades jih je tolažil, da bo vse povrnil, zato niso vložili proti njemu kazenske ovadbe. Čas je minil, a Hades ni mislil nič na povračilo. Zato so ga v drugič odločno pozvali, naj svoto plača. V stiski je prišel Hades na krasno misel: Rauch naj kupi Jankomir kot deželno posestvo; Lastnikom je odleglp. In, pričel se je boj Frankovcev za Raucha proti koaliciji. Danes je vsemu hrvatskemu narodu jasno, da so se Frankovci zavzemali zadnje leto za Raucha samo zato, da kupi Jankomir in tako reši Hadesa, »narodnega« zastopnika v hrv. saboru, — ječe. Ker pa predolgo ni bilo nič, je dne 20. januarja, ko so se Rauchu že občutno majala tla pod nogami,dr. Hočevar pisal Hadesu obupno pismo, naj končno stvar uredi in naj pospeši nakup Jankomira od strani Raucha za deželo, ker bo sicer prepozno. Kaj je dr. Hočevarju, miljonarju, mar, da je Hrvatska ob rob« finančnega propada in da bi jo taka nereelna kupčija le še bolj pogreznila!!) A med tem je že Rauch padel, in ž njim je padla kupčija v vodo. Hadesa pa mora, če ga ne bodo izročili pravici lastniki Jankomira, ki so tako lahkomiselno se pustili voditi za nos, zasledovati drž. pravdništvo zaradi zločina prevare in po kaz. zak. ga čaka kazen 10—20 let težke ječe. — f»n?;t/VK5 y F«4nW\yi stranki smrdi do neba! a Tatvina radi ukaželjnosti. Pred večimi meseci so odkrili na realni gimnaziji v Zagrebu, da manjka dosti aparatov in instrumentov v ke-miškem laboratoriju. Kot zločinca so izpoznali dva maturanta, Milana Engela in Josipa Kame-narja. Maturanta sta hodila po noči v laboratorij in sta pojemala veliko predmetov, s katerimi sta si na to uredila v svojem stanovanju lasten laboratorij, kakor ga je policija tudi resnično našla Zagovornik dr. Lavoslav Schaik je izposloval Engelu milost, da je smel polagati izpit v Osjek«, a tam se je zgodilo, da je bil reprobiran za Če-štiri mesece. Zagrebško sodišče je nastavilo konečno obravnavo proti obema na 23. februar. a Sušak — mesto. Obč. odbor na Sušaka je sklenil prositi hrvatsko vlado, da se povzdigne Sušak v kr. svobodno mesto. a Svobodo kolportaže časopisov, ki jo je svoj čas prepovedal Rauch, je nova vlada zopet dovolila. a Frankopanski grad v Kraljeviči je aa 150.000 K prišel v roke zagrizenega nasprotnika Hrvatov Zanella. Malomarnost Slovanov je res občudovanja vredna. d Za miljon češki Matici šolski se je nabralo do 9. februarja 944.862 kron 73 vin. Štajerske novice. v Zopet nekaj vabljivega iz Gradca. Poro «ati imamo dejstvo, ki zopet jasno kaže, da so v Gradcu za nas naši narodni krvniki. Deželni od-bor daje 300 K letne ustanove nemškim učitelji-šenikom v Mariboru s pogojem, da se morajo učiti slovenščine. Kaka nežna skrb za nas! tako bi Marsikateri vskliknil. Ali namen je prozoren. Na takšen način hočejo spraviti čim večje število kur-^aovcev na površje, ki bodo odjedavali mesta slovenskim učiteljem, a ne samo to, ki bodo dobili v roke našo mladino in jo potujčevali. Torej germa »izaeija z deželnim denarjem! Zdaj ježe itak nem-farjev-učiteljev, ki zasedajo vsa boljša mesta, a slovenski učitelj, bodisi še tako dobro klasificiran, se pa prezira, bagatelizuje. Potem pa še to! In zdaj pa Nemci vpijejo grom in strelo na Slovenske poslance, da obstruirajo. Morebiti bo le res, da smo predolgo bič poljubovali, ki nas je tepel, teko da naši nasprotniki zdaj ne morejo umeti kako je to. da se branimo. Pa se bodo že morali malo bolj tega novega razmerja privaditi. v Nemškonaeijonalna zagrizenost pri gra-šfeem „Verbandua. Nek vinogradnik iz B. je naroČil od vodstva „Verbandove" vzorne kleti v Egffenbergu pri Gradcu vzorčne steklenice, da bi , ponudil „Verbandu" svoje vino. Z oziroma na to da ima ..Verband"* 35 slov. zadrug na Sp. Štajerskem, je mislil vinogradnik, da morajo tam že znati slovenski ter j« za to pisal slovenski v Gradec Namesto naročenih steklenic pa dobi v dveh dnevih nazaj ie svojo dopisnico z opombo : Retour B., nicht angenommen, da unverstandlich. Pripom mm©, da dobi ta „Verband'1 od dežele na leto 12 tisoč kron podpore in vrhu tega še deželni denar v. obrat, kar mu seveda nese lepe dobičke. Podpora od države je pa še veliko večja. No, le potolažite se, gospodje v Gradcu, bodemo tudi še z vaimi obračunih! Našim vinogradnikom moremo le svetovati in priporočati, da se čim tesneje okle nejo prve južnoštaj. vinarske zadruge v Celju! v Osrednji odbor Zveze slov. napr. mludine imel včeraj v Celju svojo sejo, katere se je udeležilo tndi lepo število odbornic in odbornikov i&aših krajevnih organizacij iz Griž. Petrovč, Št. Jurja ob J. ž. in Trbovelj. Iz tajniškega poročila je razvidno, da imamo doslej 13 krajevnih pod odborov; tekom prihodnjih tednov se polotirro organizacije v Šaleški in Mislinjski dolini ter v vranskem okraju. Določila se je letna članarina 1 K. ki se bode plačevala v obliki znamk na dru-štVeiiške izkaznice. Določile so se tndi tiskovine ifi oblika poslovanja pri krajevnih odborih. Znaki so se večinoma razprodali in jih je le še malo v zalogi. Določili so se kraji za zborovanja prihodnje nedelje in praznike in rešile razne notranje društvene zadeve. Misel mladinske zrganizacije se einadalje bolj in čimdalje lepše razvija.* Mladina stopa na branik za našo narodno napredo misel. Da bodemo imeli pa tem več navdušenih njenih Širiteljev, smo sklenili prirediti na več krajih govorniške tečaje. Več o tem v Mladinskem vestniku Narodnega lista. Mladinski pozdrav! v Iz dež. šolskega sveta. Dovolilo se je razširjenje petrazrednie v Hajdinu in Cirkovcih v Šestrazrednice ter nstanovitev samostanske okoliške gospodinjske šole v Teharjih. — Nastavljen je za strokovn. učitelja na dekliški mešč. šoli v Voitsbergu def. učitelj v 3. Serajnik. v Nemškonaeijonalna shoda, na katerima se bode govorilo o obstrukciji slov. poslancev, se vršita jutri zvečer v Mariboru in v soboto zvečer v Celju. v Vprašamo celjsko nemško šparkaso še enkrat, zakaj ne objavlja več mesečnih izkazov o svojem poslovanju? Zadnja leta je ta šparkasa nazadovala, zato hočemo vedeti, kako je z njenim gospodarstvom sedaj! K temu smo tembolj upravičeni. ker je velika večina denarja v tem zavodu slovenska. Torej! o Mali Morie. Potrebo narodne samouprave aa Sp. Štajersko je priznala celo eraška „Tages-pošt" v svetlem trenutku spoznanja, da se morejo le na ta način vrniti v deželo normalne razmere. V celjski rvahtarici" pa opisuje mali Moric to zahtevo Slovencev tako-le: Slovenci hočejo samoupravo za Spod. Štajer, to se pravi, hočejo zadnjega Nemca z lakoto uničiti in etablirati tisto roparsko gospodarstvo, ki je septembra meseca „Tihtelo svojo strašno bakljo v Ljubljani". Mož ima res domišljijo! Kako trpe ubogi Nemci pri »a« lakoto, to lahko celjski mali Moric vsak dan vidi na velikih trebuhih celjskih nemških kramarjev in gostilničarjev; kdo pa je prvi etabliral „roparsko gospodarstvo", to bi celjski in ptujski divjaki vedeli gotovo točnejse povedati ko mi. Res je, kakor je izvajal dr. Kukovec včeraj v Nar. domu: {dokler ne bodo imeli Nemci ne volje ne nagiba za pravično spravo z nami, tako dolgo na Štajerskem' ne bode miru! o Moderni gremij. Celjski trgovski gremij se je izrekel proti dostavljanju poštnih zavojev na dom. Vsekakor napredek! o „Slovenčeve" perfidne napade na Ciril-Metodovo družbo izkorišča sedaj vse štajersko renegatsko časopisje. ..Slovenec" je lahko ponosen na ta svoj — uspeh. Še nekaj takih, pa bo vsakdo na Slovenskem vedel, da je „Slovenec" za te napade izborno — plačan. v Ribičeva sreča. Dne 10. februarja je ujel neki ribič v Voglajni, ki se izliva v Savinjo 13 kilogramov težkega sulca. Ker so redke tolike ribe, kakor je bil ta snlec, v tako malih vodah, ni izključeno, da ga je zadnja povodenj odkod prinesla. o Drzen rop. Kmet Šket iz Ponikve je minul četrtek prodal na sejmu v Št. Jur ju ob J. ž. par volov za 1.020 K. Šel je nato peš domu proti Št. Vidu. Komaj je bil iz trga, pa je prišel nad njega nek neznani mož in ga je prosil, naj bi mu mešetaril pri neki kravji knpčiji. Kmet je privolil in šel z njim. Na nekem samotnem kraju pa sta se naenkrat prikazala dva tujca, ki sta kmeta pozvala, naj jima vrne ukraden denar. Svojo grožnjo sta podpirala z revolverjem. Moral si je sezuti škornje in se dati preiskati po celem te lesu. Pri tem pa sta mu vzela roparja denarnico in škornje tako, da se je moral siromak Šket vrniti bos v Št. Jur. Orožniki zasledujejo celo stvar, pa o storilcih ni nobenega sledn. Po njihovem narečju morajo biti od štajerskohrvaške meje. v Iz Podčetrtka. Podpisani se za gasilno dru štvo iskreno zahvaljuje blagorodnemu gosp. Petru Majdiču v Celju za poslanih 10 K kot prispevek k plesnem venčkn. Anton Cvetko, načelnik gasilnega društva. v Za Ciril in Metodovo družbo nabrala „Dal-matinka" na sokolskem plesu v Brežicah dne 2. febr. K 8 pri prodaji južnega sadja. Iskrena hvala. v Rodoljubi! Radovoljne doneske za Sokolski dom" sprejema s hvaležnostjo ,.Sokol" v Hrastniku. v Iz Hrastnika. (Nesreča). Kovača Puncerja trileten otrok se je poparil z vrelo vodo tako močno, da je dan pozneje umrl. Starši, ne puščajte mladine tja, kjer je zanjo nevarnost! v Škrlatica je močno razširjena med otroci v gornjegrajskem okraju, osobito v občini Nova Štifta, kjer je v pustnem tednu umrlo kar deset otrok za to boleznijo. Šola je zaprta. Ljudstvu priporočamo strogo vzdrževanje tozadevnih zdravniških predpisov, ker se z obiskovanjem hiš, v katerih je ta bolezen, ista vedno bolj širi in postajajo mnogokrat le vsled neprevidnosti ali celo vsled kljubovanja zdravniškim predpisom mno^i nadebudni malčki žrtve bolezni,. Iz Središča. Dolgo je že od tega, kar se je iz-prožila misel, ustanoviti v Središču sokolsko društvo, oziroma odsek kakega drugega »Sokola«, a še le sedaj se nam posrečilo to misei u.ceijčiti. Pripravami odbor upa, da bo v kratkem mogel oddati svoje poslovanje v roke pravega odbora, kajti upati je, da nas sprejme »Ptujski Sokol« pod svoje okrilje in se na ta način ustanovi odsek istega za Središče in okolico. Začeli smo že nabirati ude, redne in podporne in prostovoljne darove. Za »Sokola« vnete Središčane in okoličane vabimo tem potom najvljudneje k pristopu. Središke rojake v tujini prosimo, da mislijo na nas in nam pošljejo kakšno podporo. Cenjenim darovalcem denarnih podpor pa se iskreno zahvaljujemo in je še prosimo nadaljne naklonjenosti. (Med drugimi je v sokolske svrhe daroval znesek 5 K gosp. A. Serdoč, kle-sarski mojster v Celju. Prisrčna hvala.) Za pripr. odbor L. Muzek, tč. tajnik. v Častnim občanom v Hajdini je bil izvoljen v seji obč. odbora soglasno g. učit. Pogrujc. G. Pogrujc deluje na hajdinski šoli že 22 let in sije pridobil velike zasluge za občino. v Nemški hranilnici v Gornji Radgoni, kjer je, kakor je znano največ slovenskega denarja, mora sila huda presti. Dogodilo se je da je zahtevala ista za izplačilo male vloge celo trimesečno odpoved. Kaj je pomagano strankam, ako imajo pri istej naložen denar, če ga pa v sili ne morejo dobiti nazaj ? v Od pošte. Dogodijo se slučaji, da se poštarji, poštni adjunkti in oficijanti zamenjajo s poštnimi poduradniki. Dovolim si par vrstic napisati v pojasnilo. Poštarji, adjunkti in oficijanti so uradniki ckr. pošte, imajo jednako službo in odgovornost — kakor asistenti ter so po desetih letih ravno tako sposobni za penzijo in njih žene kakor oni. Razloček obstoji v tem, da so asistenti, oficijali itd. udeljeni v štiri nižje razrede ckr. drž. uradnikov, oni pa so udeljeni v poseben status, ter niso uradniki države, ampak samo ckr. pošte.* Za poštarja, adjunkta in oficijanta se zahteva dovršena spodnja gimnazija ali realka, med tem ko se za državnega poštnega uradnika zahteva matura. Poduradniki so pa večinoma dosluženi podčastniki, ki nimajo pravice do uradniškega certifikata in napravijo štirimesečno poduradniško prakso; oni opravljajo nižje uradniške službe, kakor am-bulančno in spedicijsko ter raznašajo pisma ali denar. Oficijant. a Poslediee pred pustnih zabav. Na pepel-nično sredo je opazil posestnik Jerot v Zgornji Novi vasi pri Slov. Bistrici, da njegovega 20-letnega sina še vedno ni doma. Šel ga je iskat in ga je res našel v sadovniku v snega mrtvega. Mrtvec je imel na hrbtu več ran z nužem. Osumili so takoj 19-letnega Petra Krančana iz Skomer, ker so tega videli pozio v noči z Je-rotom skupaj. Oba fanta sta plesala pri posestniku Pliberšku in se zaradi nekega dekleta sprla. Krančan je orožnikom priznal svoj čin, ^samo pravi da je Jerot napadel njega z nožem, ou pa mu je nož vzel in se z njim branil. Krančan je že zaprt. v Beda našega dijaštva. V Gradcu je bil obsojen 22 letni tehnik A. L. iz Ljubljane na dva meseca težke ječe, ker je pokradel večim dijakom tehniške visoke šole risala, barve, knjige itd. v vrednosti 200 kron. Revež je priznal tatvino, a izgovarjal se je na svojo bedo, ki je bila tolika, da že dalje časa ni nič toplega jedel. Hotel sije kupiti jesti. Sodišče ga je pa vendar obsodilo, ker bi se mu vendar ne bilo treba s tolikimi sredstvi za enkrat založiti. o Onega tata, ki je bil pri S&dmarki na Dunaju D8lužben, so že prijeli. Znano je namreč, da je bil Siidmarkin uradnik Kunibert SteinlOckner, ki je rojen Mariboržan, dne 27 m. m. opilil nekega juvelirja za dragocenosti v visoeini 5000 kron. To se mu je lahko posrečilo, ker je oni juvelir zalagal Siidmarko pri njenih loterijah z efekti in ker mu je pokazal SteinlOckner krivotvorjene papirje. V četrtek so ga prijeli na Dunaju, ravno ko je hotel dvigniti na južnem kolodvoru svojo prtljago. Pri njemu so našli samo že nekaj nad eno krono in zastavne liste briljantnih prstanov. a Nemški „ Schulverein ' Pretekle dni so ustanovili rSchulvereinovi" potovalni učitelji tri podružnice v srednještajerskih vaseh. In nemški klerikalci se nič ne kregajo, da bi se smela širiti nemška narodnoobrambna misel med ljudstvom. Mi pa se po mnenju klerikalcev še braniti ne bi smeli! d Manjšinski odsek slov. akad. društva „Adrijea v Pragi naznanja predavanje znanega češkega strokovnjaka dr. Stumpfa o aktuelnem vprašanju : „Prihodn je ljudsko štetje ter nemška praksa pri zadnjem popisovanju v letu 1900." Prvi večer se vrši v torek 15. t. m. ob 7. zvečer v prostorih ..Adrije". Gostje dobrodošli! Druge slovenske dežele. d Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske Šole na Grmu dne 22. in 23. t. m. d Sokolska župa v Idriji se ustanovi 20. tega meseca. d Kuharski tečaj, ki ga je priredilo društvo za tujski promet na Bledu, je trajal ob dobri udeležbi od 8. jan. do 11. t. m. d Ali ni to skrajni fanatizem) V Trstu obstoji „bratovščina sv. Cirila in Metoda", ki nima z našo šolsko družbo nikakih zvez, "ampak ima edini namen oskrbovati tržaške cerkve s slovenskim cerkvenim pet j e m. Ta bratovščina je pred par dnevi izdala vabilo na občni zbor ter jih poslala tudi na vse cerkvene urade v Trstu s prošnjo, naj jih pustijo nabiti na cerkvenih vratih. Vsa cerkvena upravništva so to storila, le župnik Ukmar, znani izdajatelj zloglasne .Zarje", je odrekel, češ da bratovščina ni cerkvena, ampak — posvetna korporacija. sklenilo darovati za CMD 200 K v obrambni sklad. Priporočamo slovenskim občinam v posnemanje. v Nad 600 K čistega dobička je prinesel ples tržaške mladine CMD. To je tndi lepa pljnska v obraz »Slovenčevim" uničevalcem ,Cirilmetodarije\ a Iz Sesljana pri Trstu se poroča, da sta bila dne 11. t. m. izpuščena na svoboda Frančiška Lebanova in Josip Gašparin, ki sta bila obdolžena, da sta sežgala dva otroka. a Glede novega občinskega volilnega reda za I^jnbljano pripoveduje „Slov. Narod", da v ministerstvn že zdaj pripovedujejo, da ne bo sankcijoniran, ker nasprotuje postavam in razsodbam upravnega sodišča. a Radi konfiskacije nar. kolkov „20/IX/08" in »Ptuj" bo jutri 15. t. m, pred deželnim sodiščem v Ljubljani prizivna obravnava. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Katastrofa parnika »Generala Chanzy". a Palma, 14. febr. Balearski guverner je izjavil, da silen9 vihar otežuje vsako rešilno delo. Mogoče je, da se je več ljudi rešilo na plavajočih kosih razbite ladije na kopno. On misli, da ni mogoča smrt vseh potnikov in mornarjev na parniku. a Pariz, 14. febr. Listi trdijo, da je imel parnik večjo množino smodnika s seboj, kateri je eksplodiral, ko je ladja zadela ob skalo. Več ko 150 ljudi je poginilo v valovih; vsled razburkanega morja ni mogoče iskati mrličev. o Berlin, 13. febr. Pariški generalni agent Rott paroplovne družbe Transatlantique, čija last je bil »General Chanzy" je izjavil nekemn uredniku »Matina": Mi mislimo, da se je nesreča zgodila po noči in sicer vsled eksplozije kotla. Divjal je strašen vihar od severozahoda in je mogoče, da je parnik zgubil svojo smer. Blizu mesta, kjer je doletela »Generala Chanzy" ta strašna usoda, se nahaja signalna ladja. Mogoče, da je ta zmotila službujočega častnika. Ravnateljstvo paroplovne družbe ima sicer imenik potnikov, pa ga noče objaviti. Tekom zadnje noči se je sicer poročalo iz Marzelja imena, pa brzojavka je tako pokvarjena, da ni moči reči nič gotovega. Med ponesrečenci je nekaj Nemcev in francoski generalni intendant Plancheret. Vrhu tega je bilo na ladji 12 žensk, 3 otroci, 1 sobarica, 5 umetnikov, 4 umetnice (gledališko osobje), 1 stotnik, 2 poročnika, 2 podčastnika, 6 vojakov in 1 duhovnik. V Alžirju je vzbudilo poročilo o nesreči strahovito paniko. Parnik so tam pričakovali že od ranega jutra. Ko je došlo paroplovni agenturi poročilo o nesreči, so se odigrali pred poslopjem strašni prizori. Neko dekle, ki je pričakovalo svojega ženina, so prijeli vsled silnega joka krči. V gledališču so se odigrali tudi srce pretresujoči dogodki. Vršila se je ravno vprid pariškim žrtvam gledališka predstava. Ko je podžupan Lendre zvedel za nesrečo, je pričel kričati od bolesti, ker je bil na krovn potopljenega parnika njegov oženjem sin, ki je oče dveh otrok. Predstavo so v znamenje žalovanja prekinili. Med ponesrečenci je edini sin danskega konzula v Parizu, bankirja Ho8quillera. V Parizu se je nabralo pred pisarnami družbe Transatlantique mnogo sorodnikov in znancev potnikov na parniku Chanzyju, toda niso dobili drugega obvestila kakor da so vesti o ponesrečenem parnikn resnične. v Palma, 14. febr. Brzojavka vladnega komisarja, datirana od včeraj dopoldne, pravi, da so potegnili na otokn Minorki iz vode strašno razbito truplo nekega utopljenca. Brez parnika ni mogoče rešiti mrličev, katerih se je opazilo na vodi kakih 30. Velika množina raznega blaga plava na morjn. Vihar je začel zopet hudo razsajati. — Navzlic temu, da stražijo vojaki in policija na bregu, kradejo vendar tatovi na kopno spravljeno blago. Mrličev ni mogoče spoznati, ker jih meče voda ob pečine in jih pohablja. v Palma, 14. febr. Danes se jevidelo mnogo mrličev na vodi. Pošto in zapisnik deklariranega blaga na parniku so baje našli. Še jedna nesreča na morju. Santiago, (čile), 14. febr. Parnik, Luna' Pacific-Steam družbe se je pri otoku Hnmblinu ponesrečil. Najbrže je ladija zgubljena. Angleška ladija ,Ha-thumel' je vzela 205 oseb na krov, 88 jih je pa ostalo na ,Luni', kjer je razburkano morje pre- prečilo nadaljno reševanje. Prvi krmar in 50 ljudi je utonilo. „Rdeča" nedelja za volilno preosnovo na Pruskem. a Berlin, 14. febr. Včeraj se je vršilo tu 34 ljudskih shodov proti vladnemu načrtu volilne reforme na Pruskem. Shodov se je udeležilo do 150 tisoč ljudi. V Humboldtovem logu se je vršil javen shod, katerega se je udeležilo do 30 tisoč ljudi. Soc. drž. posl. Ledebour je govoril stoječ nekemu možu na ramah. S slava klici na soci-jalno demokracijo seje množica zlila na Friderikovo cesto. Policija jo je hotela zriniti na Karlovo cesto, pri čemur je nastala smrtno nevarna gnječa. Policaji so začeli tolči z golimi sabljami in so ranili 3 osebe težko, več pa lahko. V Riksdorfu so socijalisti priredili velikanski demonstrativni pohod po ulicah. V Magdeburgu, Halleju in Duis-burgu je tudi prišlo do krvavih izgredov. Krečansko vprašanje. a Bim, 13. febr. »Agencia Štefani" poroča iz Caneje, da so izročili včeraj generalni konzuli krečanskih obrambnih velesil krečanski vladi spomenico, v kateri pravijo, da velesile ne dopuščajo udeležbe krečanskih Grkov pri volitvah v grški parlament. Ako bi pa ti skusili vendarle kaj enacega začeti, bodo to velesile z oboroženo roko preprečile. Preosnova avstrijskega ministerstva. d Dunaj, 14. febr. V vladnih krogih mislijo eventuelno na to, da bi opustili za sedaj zasedanje nemškega in češkega krajanskega ministerstva. Sultan Abdul Hamid umira. d Solun, 14. febr. Sultanu Abdulu Hamidu se je od zadnjih nastopov sem popolnoma omračil duh; sultan zavrača vsako jed in pijačo. Nastopil je boj s smrtjo, katere je pričakovati vsak hip. Iz Ogrskega. d Budimpešta, 14. febr. Danes se posvetuje izvrševalni odbor ustavne stranke o svojem stališču proti vladi. Sprejel se bode najbrž predlog, da se stranka v dosedajni svoji obliki razpnsti in pridruži vladni večini. Dr. Kramar o zapadnih Slovanih. d Petrograd, 14. febr. Dr. KramaF je imel v slovanskem dobrodelnem društva govor o položaju v zapadni Evropi. Novi poslovnik v državnem zboru je zategadelj velikega pomena, ker je z njim izključena nemška obstrukcija. Slovani hočejo imeti v novem ministerstvn polovico portfeljev. Zbližanje Rusije in Avstrije danes ni tako lahko kakor je bilo poprej, vendar pa upa on najboljše! 7o svetu. d Dvoboj med študentkama. Dve študentki v Krakovu, Ilonka Ilnecki in Olga Mecerov, sta bili smrtno zaljubljeni v akademika Breitnera. Iz ljubosumnosti sta se nekoč na nlici traktirali z zaušnicami, nato se pa pozvali na dvoboj. Določil se je dvoboj na pištole, dokler se ena izmed ju-način ne zgrndi nesposobna za nadaljni boj. V nemškem mestecu Presterlitz sta se nato sreljali. Zmagala je Ilonka, ki so jo koleginje sprejele »z navdušenimi ovacijami". Seveda! a Komponist Leoncavallo je v Milann težko obolel. a Sluga — podžupan. V Černovicah so si izvolili vseučiliščnega slugo Wojta, ki je že bil občinski odbornik, dne 17. t. m. za drugega podžupana. a Raisuli — zastrupljen. Iz zanesljivih virov se javlja, da je Rais-Uli na zastrupljenju nmrl. Znano, da je Rais-Uli bil svoj čas vodja maro-čanskih vstašev. d Nemški bankir, se ustrelil. Iz Berlina se poroča, da se je ustrelil v noči 9. febr. bankir Kari Albrecht, lastnik tvrdke Ulrik Wolff. Govori se, da je poneveril 200 tisoč mark. d Strašna bencinska eksplozija. Po poročilih iz Cetinja je eksplodiral v vasi Popovič bencin. 3 žene so ubite in povrh tega je ranjenih 10 oseb. Princ Danilo se je podal na mesto nesreče, da bi dal ranjencem prvo pomoč. d Dvoboj časnikarja s slikarjem. V Napulju sta se dvobojevala časnikar Villani in slikar Lau-renzi. Povod je bila Villanijeva kritika o neki Laurenzijevi sliki. Slikar je bil na obrazu težko ranjen. d Erazmo Barčič, znani starina med hrvatskimi politiki, narodni zastopnik bakarskega okraja, slavi letos svojo 80 letnico. Kot mladenič, slušatelj pravne fakultete v Zagrebu, se je pridružil ilirskemu, in od tistega časa do danes ohranil žarki idealizeih in domoljubje. Na Hrvatskem se splošno smatra za vzor političnega poštenja in neustraš-nosti. a Za ponesrsčene kraje v Siciliji in Kalabrijir ki jih je razsnl in razroval predlanski potres, je papežka stolica darovala skupno 68 milijonov lir. o Uspela mistifikacija. — Veliko pozornost vzbuja v Londonu dogodek, ki daleko nadkriljuje delo kopniškega stotnika. Trije mladi možki in neko dekle so se preoblekli za abesinske prince in princeso, potem pa so obvestili poveljnika nekega dreadnoughta, da si želijo ogledati njegovo ladjo. Priredili so jim oficijelen sprejem, vse flage so nategnili in pozdravili »otroke abesinskega kralja" s himno. Princi so ostali tri četrt ure na dreadnoughtu in oficirji so jim pokazali in raz^ krili vse tajnosti, o katerih noben tujec niti nič slutiti ne more. Pri slovesu so hoteli podariti komandirju veliki križ abesinskega reda, k i ' g a sploh ni, a komandir ga je moral po predpisih odkloniti. Nato so se princi s princeso odstranili, seveda zopet ob zvokih himne. Kdo so bili sleparji, ki so oficirje tako imenitno potegnili, se ne be, ker so izginili. Pričakovati je seveda tudi, da bo sedaj še komandir — izginil. d Povodnji na Danskem. Vsled naglega ta-lenja visokega novo padlega snega so nastale na danskih otokih velike povodnji. V zapadnem dela otoka Fiinen stoji voda po njivah in travnikih tuintam poldrugi meter visoko. Mnogo kmečkih hiš so morali sprazniti, drugod se vzdržuje promet samo s čolni. Škoda je zelo znatna. Istotako slabo je tudi na otoku Seeland. Cerkev v vasi Hojerup je v veliki nevarnosti. v Obrt z vero. V raznih katoliških listih v Nemčiji je bilo čitati sledeči inserat: „Sv. Andrej, patron zoper kašelj in vratne bolezni, se bo častil v farni cerkvi Velden pri Venlo v oktavi od 30. nov. do 7. dec. Po vsaki sveti maši se bodo častile relikvije svetnika. Tudi se bo dobila blagoslovljena voda. I. G. Baltheser, župnik". — To je že višek »kšeftov" z vero! manufakturist pri J. Krašovicu v Zalet Štajersko. ios 3 2 Čez ga ni! Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli! • Zahtevajte izrečno „FLORI