foSr ' *.j I V C 0 S * ICA j V Ct LJU J Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informl-ranje_ v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Proizvodni rezultati v osmih mesecih in finančni rezultati v sedmih mesecih leta 1975 KAKO SMO POSLOVALI Proizvodni rezultati, doseženi v mesecu avgustu, so bili boljši od povprečnega mesečnega rezultata prvih sedmih mesecev. Zaradi tega so vplivali na izboljšanje kumulativnega doseganja osnovnega plana v primerjavi s prvimi sedmimi meseci tega leta od 89,66 % na 90,46 %, kolikor znaša doseganje kumulativno v osmih mesecih. Izboljšana je bila tudi dinamika porasta v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta od 104,32, kolikor je znašala v prvih sedmih mesecih, na 105,11, izražena z indeksi. Proizvodnja v avgustu je bila za 8 %večja od one v juliju tega leta. Doseženi proizvodni rezultati v avgustu so v vseh TOZD z izjemo kemije vplivali na izboljša- nje dinamike porasta proizvodnje medtem ko v kemiji le-ta pada. Z ozirom na nizko povprečno vrednost točke TOZD Titanov dioksid v preteklem razdobju (posledica nedoseganja rezultatov) je porast v tej organizaciji večji od povprečnega, saj je bil v juliju dosežen že boljši proizvodni rezultat od onega v šestih mesecih. Finančni rezultat poslovanja januar — julij 1975 OZD Cinkarna je ustvarila v razdobju sedmih mesecev letošnjega leta 3.817,304 din sredstev za bruto sklade in amortizacijo nad predpisano stopnjo. Po pokritju dela izgube, ki odpade na (Nadaljevanje na 2. strani) Dosežena proizvodnja v avgustu in kumulativno: Organiz. Doseganje osnov, plana enote Vlil. I-VIII. Doseg. Vlil. letnega plana l.-VIII. Vlil Vlil . 75 . 74 l.-VIII. 75 l.-VIII. 74 Metalurgija 100,03 97,28 7,70 63,90 111,35 89,72 Kemija 58,04 76,34 4,41 51,93 71,64 94,45 Grafika 107,53 94,67 8,32 61,31 123,82 115,66 Titanov dioksid 115,42 98,91 10,62 62,50 125,03 132,47 Vzdrževanje-galvana 106,01 101,18 8,84 67,42 92,25 113,27 OZD Cinkarna 96,14 90,46 7,79 59,08 110,62 105,11 Proizvodni rezultati v razdobju januar — avgust 1975 in januar — julij 1975 Primerjava doseganja kumulatvnih rezultatov letnega osnovnega N RS Č „ R « ŽŽ f 5 | (0 *I8 l!= m |JJ. lit! Metalurgija 87,39 Kemija 97,33 Grafika 114,47 Titanov dioksid 134,11 Vzdržev.-galv. 117,15 Celotno podjetje 104,32 Produktivnost del 89,72 96,92 94,45 78,63 115,66 92,93 132,47 96,08 113,27 100,49 105,11 89.66 na zaposlenega: Metalurgija Kemija I. Kemija II. Kemija Mozirje Grafika Vzdrževalni obrati-galvana Titanov dioksid Produktivnost dela je v avgustu porasla, ker je porasla proizvodnja v primerjavi z julijem za 8 %, število zaposlenih pa je bilo v povprečju manjše za 0,45 %. 97,28 63,80 2,66 0,37 76,34 51,93 — 2,96 — 2,91 94,67 61,31 1,04 1,87 98,91 62,50 — 1,22 2,95 101,18 67,42 — 3,31 0,69 90,46 59,08 0.76 0,89 Julij 1975 Avgust 1975 Razlika, ki izhaja iz rezultata avgust 75 — 14,75 — 11,89 + 2,86 — 11,81 — 15,64 — 3,83 — 4,10 — 3,77 + 0,33 4,19 3,57 — 0,62 8,89 9,12 + 0,23 17,18 13,27 — 4,21 7,89 8,12 .+ 0,12 — 4,15 — 3,08 + 1,07 Občutno izboljšanje produktivnosti dela v avgustu je vplivalo tudi na kumulativni rezultat za več kot en procentni poen. Gibanje povprečnih osebnih dohodkov: TOZD Metalurgija Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Titanov dioksid Vzdrževanje Transport DSSS SKUPAJ l.-VI. 1975 l.-VII. 1975 Indeks 3.051 3.521 115,40 3.244 3.673 113,22 3.080 3.623 117.63 3.095 3.490 112,76 3.105 3.837 123,57 3.321 3.750 112.92 2.899 3.293 113,59 3.024 3.474 114,88 3.136 3.620 115,43 ZSMS o delu v prihodnjem obdobju Člani osnovne organizacije ZSMS Grafike in Titanovega dioksida so imeli 25. septembra 1975 v prostorih šolskega centra konferenco, na kateri so kritično ocenili dosedanje delo in se dogovorili o nalogah, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju. Konferenco so pričeli s petnajst minutno zamudo, vzrok le tej pa je bila slaba udeležba in neodgovornost dela članstva ZSMS in povabljenih predstavnikov družbeno političnih organizacij. Po uvodnem delu v katerem so izvolili delovne organe, je besedo prevzel predsednik OO ZSMS Grafike Bojan Vivod, iki je podal kritično oceno dela OO ZSMS Grafike in Titanovega dioksida. Delo mladih v Cinkarni še ni takšno kot so si ga zastavili mladi na vseh kongresih ZSMS. Program dela obeh OO ZSMS sicer izpolnjujejo tako kot so si ga zastavili. Ugotovili so, da ni dovolj dobre povezave med mladimi in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v Cinkarni. Dejstvo pa je da so v svojem delu dosegli precej pomembnih uspehov predvsem pri krepitvi vloge mladih v samoupravnih organih obeh TOZD. Dogovor o svojem delu v prihodnjem pa so mladinci zaključili s sklepi, da morajo zaostriti odgovornost članstva ZSMS in predvsem mladih komunistov. Želja vseh je bila, da se OO ZSMS ustanovijo v vseh TOZD v Cinkarni. Nosilci te akcije bodo sami, vendar pa pomoč pričakuje predvsem od OZK. Bojan Vivod [ ‘ Pogled v rekonstruiran obrat za proizvodnjo cinkovega prahu O povprečnem osebnem dohodku v prvem polletju 1974 in 1975 Delavci Cinkarne smo bili na sejah delavskih svetov TOZD in na seji Centralnega delavskega sveta že obveščeni o rezultatih poslovanja posameznih TOZD in podjetja kot celote v prvem polletju letošnjega leta. Iz nekaterih podatkov iz polletnega poročila, katere smo združili v prikazne tabele, želimo opozoriti na gibanja, katerih odraz so povprečni osebni dohodki posameznih temeljnih organizacij združenega dela v Cinkarni. Najprej moramo opozoriti, da velja od 1. julija 1974 nov sporazum o delitvi osebnih dohod-kv. S tem sporazumom smo na novo ovrednotili posamezna delovna mesta. Tudi sistemizacija delovnih mest — določitev števila izvajalcev na posameznem delovnem mestu iv TOZD — vpliva na višino povprečnega OD. Večje število izvajalcev na višje ocenjenem delovnem mestu povečuje povprečni osebni dohodek. Izkoriščenost možnega časovnega fonda v zvezi z izvršenimi delovnimi urami, predvsem pa izvršene delovne ure v nadurah (v dopolnilnem delu) vplivajo na višino poprečnega osebnega dohodka. V prvi tabeli ŠTEVILO DELAVCEV, PRERAČUNANO IZ ČASOVNEGA FONDA UR želimo prikazati, koliko delavcev od celotnega števila zaposlenih je povprečno dnevno na rednem delu in koliko jih je potrebno za nadurno delo ter koliko jih je poprečno dnevno odsotnih iz različnih vzrokov. Število nadur, preračunano v število delavcev je v prvem polletju 1975 manjše za skoro 25 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1974 s tem, da ne upoštevamo povečanje števila zaposlenih za preko ŠTEVILO DELAVCEV PRERAČUNANO IZ ČASOVNEGA FONDA UR .8 %. Lahko se vprašamo, ali so bile vse nadure predvsem v prvem polletju 1974 upravičene, posebno če primerjamo med seboj posamezne organizacijske enote. Čeprav v strukturi celotnega časovnega fonda neupravičeni izostanki in plačani ter neplačani izostanki ne predstavljajo pomembnega deleža, je vseeno zaskrbljujoča ugotovitev, da se povečujejo in je bilo v prvem polletju 1975 v poprečju zaradi tega 14 delavcev odsotnih z dela. Tudi bolniški izostanki so se povečali hitreje kot se je večalo število zaposlenih, predvsem v metalurgiji in kemiji Celje. Za povečani delež letnega dopusta v časovnem fondu domnevamo, da je prišlo do enakomernejše porazdelitve letnih dopustov na celo leto. Podatek o izkoriščenosti možnega časovnega fonda nam v odstotkih pove, koliko ur je bilo opravljenih na delavnem mestu v primerjavi z možnim časovnim fondom posameznega delavca v prvem polletju, ki znaša 1092 ur. Čeprav ima transport še vedno najnižjo izkoriščenost možnega časovnega fonda, pa vseeno ugotavljamo delen napredek v zmanjševanju odsotnosti. (primerjava I.-VI. 1974 in I.-VI. 1975 V naslednji tabeli GIBANJE NETO OSEBNIH DOHODKOV, IZPLAČANIH NA PODLAGI VKAL-KULIRANIH UR primerjamo osebne dohodke, izplačane v prvem polletju 1974, v celem letu 1974 in v prvem polletju 1975. V tabelo smo vključili za primerjavo tudi poprečne neto osebne dohodke v gospodarstvu SR Slovenije, iter lahko takoj ugotovimo, da v Cinkarni naraščajo hiterje kot v gospodarstvu SR Slovenije in da so na slovenskem poprečju. V okviru Cinkarne najhitreje naraščajo osebnih dohodki v transportu in kemiji Mozirje, najmanj pa v titanovem dioksidu in DSSS. Opozoriti moramo tudi, da na poprečni osebni dohodek vplivajo, razen že prej nakazanih vzrokov, tudi višina Kako smo (Nadaljevanje s 1. strani) VVB Lacke und Farben, znaša ta znesek 22,986.384 din. Zaradi rnnjše izgube pri proizvodnji titanovega dioksida v juliju od one, ki je bila ustvarjena povprečno mesečno v prvem polletju (za 31 °/0) in znatno večjega ostanka dohodka metalurgije v avgustu od povprečja šestih mesecev (za 132 % ) ob zmanjšanju bruto skladov v absolutnem znesku v ostalih TOZD je akumulativnost ostala v glavnem na nivoju one iz prvega polletja. individualnih norm in variabilni del posameznih stroškovnih mest. (Nadaljevanje na 3. strani) — Žena, dobil sem regres, ali gremo na dopust, ali bi raje kupili malo mesa? poslovali Udeležba bruto skladov in amortizacije nad predpisano stopnjo v strukturi realizacije je celo porastla za 0,05 procentne-ga poena v merilu celotnega podjetja. Akumulativnost je v porastu v TOZD metalurgija in Titanov dioksid, v vseh ostalih TOZD pa je v upadanju (glej priloženo tabelo) v primerjavi s prvim polletjem. Doseganje plana ostanka dohodka do 31. 7. 1975 z upoštevanjem pokrivanja obresti za titanov dioksid: OPIS lf o o .2. 'B i s s ORGANIZACIJSKA ENOTA ti ii n I ll I r a c (0 CA CA CA Povprečno 74 1850,0 374,0 234,0 50,0 215,0 222,0 408,0 101,0 245,0 število 75 2010,0 387,0 250,0 49,0 226,0 283,0 429,0 103,0 281,0 zaposlenih % 108,6 103,5 106,8 98,0 105,1 127,5 105,2 102,0 114,7 Za vse izvršene 74 1709,0 348,4 217,5 47,0 183,4 212,8 384,7 85,7 228,5 delovne ure 75 1814,3 338,6 229,6 44,1 199,1 259,7 394,2 88,9 255,6 % 106,2 97,2 105,5 93,8 108,5 122,0 102,5 103,7 111,8 Za izvršene delovne 74 1614,2 326.0 207,4 43,5 180,8 194,6 359,0 83,3 218,3 ure v rednem 75 1742,1 330,6 217,6 41,6 195,8 241,0 379,2 85,5 247,1 delovnem času % 107,9 101,4 104,9 96.3 108,3 123,8 105,6 102,6 113,2 Za izvršene delovne 74 94,8 22,4 10,1 3.5 2,6 18,2 25,7 2,4 20,2 ure v nadurah 75 72,2 ■8,1 12,0 2,2 3,3 18,7 15,0 3,4 8,5 % 75,8 36,0 119,2 63,9 129,6 102,8 58,5 144,5 83,7 Za bolniške 74 119,9 22,5 13,2 3,5 21,5 11,4 21,7 9.3 16,6 izostanke 75 130,8 28,3 16,8 4,1 13,2 16,0 21,1 9,0 20.6 % 109,1 125,5 127,4 114,8 61,2 139,8 97,0 97,4 124,2 74 55,9 12,9 5,3 1,5 5,2 8,2 14,4 4,4 3,8 Za letni dopust 75 74,5 15,8 7,2 1.3 10,0 15,9 15,3 4.9 4,0 % 133,2 121,6 134,7 89,4 190,4 192,8 106,6 110,4 107,4 74 46,5 9,7 6,1 1,2 5,1 5.4 10,2 2,6 6.0 Za državni praznik 75 46.0 9,5 5,4 1.2 5,5 5,9 10,5 2,4 6,7 ■% 99,0 97,3 87,6 97,7 107,4 108,9 103,2 93,5 111.3 Za neupravičene 74 5,8 1,5 1,5 0,6 0,7 0,7 0,9 izostanke 75 6.7 1.0 2.3 0.1 0.3 1,4 0,7 0,6 0,2 % 115,9 67,5 153,4 348,7 59,5 209,2 104,3 64,9 — Za plačane in 74 5.3 0,7 0,3 1.4 1.0 1,4 0.1 0,2 neplačane Izostanke 75 7,6 1.5 0,5 0,2 1,2 2,3 1.4 0,3 0,3 % 143,5 205,5 178,0 435,9 83,6 234,1 98,0 211,0 132,9 Za državljanske 74 2,4 0,5 0,1 0,1 0,3 0,6 0.5 0.2 —_ dolžnosti 75 2,2 0,3 0,2 0,1 0.1 0.4 0,7 0,1 1.9 % 91.1 62,4 206,3 150,9 34,1 66,0 127,4 54,4 26087,0 Izkoriščenost možnega 74 87,3 87,2 88,6 87,1 84,1 87,7 88,0 82,5 89,1 časovnega fonda 75 86,7 85,4 87,0 85.5 86,6 85.2 88.4 83,1 88,0 » % % 99,3 97,9 98.2 98,0 102,9 97,3 100,1 100,8 98,7 2 CINKARNAR TOZD Letni plan Doseženo Odstotek I.-VI II. 1975 doseganja Metalurgija Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Titanov dioksid Vzdrževanje Transport 17.536.599 15.027.789 2.087.227 4.737.945 — 31.012.4,8 — 4.846.954 1.235.845 25.699.712 6.964.090 2.116.396 1.771.190 19.000.058 3.170.966 2.400.760 146,55 46,34 101,40 37,38 61,27 65,52 194,26 Cinkarna Doseganje plana ostanka dohodka do 31. 7. 1975 brez upošte- 13.892.234 22.986.385 vanja pokrivanja obresti tanov dioksid: 165,46 za ti- TOZD i Doseženo Letni plan r .VIII 75 % dos. Metalurgija 17.536.599 30.671.440 174,90 Kemija Celje 15.027.789 10.988.835 73,12 Kemija Mozirje 2,087227 2,116396 101,40 Grafika 4,737.945 1,771.190 37,38 Titanov dioksid — 31,012.468 - - 30,837.528 99,44 Vzdrževanje 4,846.954 4,828.214 99,61 Transport 1,235.845 3,584.509 290,05 Cinkarna 13,892.234 22,986.385 165,46 Ker so ostale TOZ prevzele pokrivanje obresti za dolgoročne kredite titanovega dioksida, kar ni bilo planirano, dobimo pravilno obliko doseganja ostanka dohodka če le-te prištejemo. Ne glede na to pa je atomu-lativnost TOZD kemije, grafike, vzdrževanja in transporta v primerjavi z ono, ki je bila doseže- na v prvem polletju v upadanju. Vrednost neto realizacije, ustvarjene v juliju, je bila kar za 23 % manjša od povprečno dosežene v prvih šestih mesecih, kar je poleg absolutnega povečanja osebnih dohodkov vplivalo, da se je tudi kumulativno povečala udeležba vseh fiksnih stroškov v strukturi dohodka. Prosil bi košček od tu. 0 povprečnem osebnem dohodku v prvem polletju 1974 in 1975 GIBANJE POPREČNIH NETO OSEBNIH DOHODKOV IZPLAČANIH NA PODLAGI VKALKULIRANIH UR Organizacij, enota l.-VI. 1974 l.-VI. 1975 1.0(11. 1974 Indeks l.-VI. 75 l.-VI. 74 l.-VI. 75 75 Metalurgija 2327 3051 2635 131,1 115,8 Kemija Celje 2661 3244 2829 121,9 114,7 Kemija Mozirje 2366 3080 2654 130,2 116,0 Grafika 2497 3094 2711 123,9 114,2 Titanov dioksid 2484 3105 2831 125,0 109,7 Vzdrževanje 2535 3321 2891 131,0 114,9 Transport 2129 2899 2488 136,2 116,5 DSSS 2421 3024 2681 124,9 112,8 Cinkarna 2457 3136 2750 127,6 114,0 SR Slovenija 2509 3184 2815 126,9 113,1 Gibanje poprečnih osebnih dohodkov primerjamo na podlagi vkalkuliranih ur in ne na podlagi števila zaposlenih konec meseca. Število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur je enako številu poprečno zaposlenih. Ker pa ni število poprečno zaposlenih enako številu zaposlenih konec meseca nastajajo razlike v poprečnem osebnem dohodku. Realnejši so podatki za poprečno zaposlene, ker se tako izognemo vplivu fluktuacije ali povečavanja števila zaposlenih v zadnjih dveh mesecev. Poprečni osebni dohodek se izračuna tako, da se vsi izplačani osebni dohodki v breme delovne organizacije ali TOZD delijo s številom poprečno zaposlenih in še s številom mesecev v obdobju za katero računamo poprečni osebni dohodek. Če razvrstimo TOZD v Cinkarni po višini poprečnih osebnih dohodkov v prvem polletju 1974 leta in prvem polletju 1975 ugotovimo da se je občutno zmanjšala razliika med njimi. Opažamo namreč tendenco uravnilovke osebnih dohodkov tudi na nivoju TOZD, kar nam pokaže naslednji pregled: I. polletje 1974 Org. enota Popr. OD v din Indeks 1. Kemija Celje 2.661 1,000 2. Vzdrževanje 2.535 0,953 3. Grafika 2.497 0,938 4. Titanov dioksid 2.484 0,933 5. DSSS 2.421 0,910 6. Kemija Mozirje 2.366 0,889 7. Metalurgija 2.327 0,874 8. Transport 2.129 0,800 Cinkarna 2.457 0,923 Indeksno razmerje med najnižjim in najvišjim poprečnim OD se je zmanjšalo od 0.800 na 0.873 (transport), DSSS je ostala na istem indeksu (0.910). Med Titanovim dioksidom, Grafiko, Kemijo Mozirje in Metalurgijo pa je minimalna razlika v I. polletju 1975, od 0.920 do 0.935, v primerjavi z I. polletjem 1974 ko je bila razlika med TOZD od 0.874 do 0.938. Na koncu želimo opozoriti vse delavce, da smo s 1. julijem 1975 povečali vrednost točke za 15% in da to povečanje v naših I. polletje 1975 Org. enota Popr. OD v din Indeks Vzdrževanje 3.321 1.000 Kemija Celje 3.244 0,977 Titanov dioksid 3.105 0,935 Grafika 3.095 0,932 Kemija Mozirje 3.080 0,927 Metalurgija 3.051 0,920 DSSS 3.024 0,910 Transport 2.899 0,873 Cinkarnar 3.136 0,944 prikazih ni upoštevano. Ugotavljamo, da je število zaposlenih večje, da so se osebni dohodki povečali že nad poprečje SR Slovenije, da pa produktivnost pada, predvsem v nekaterih TOZD. Brez povečanja produktivnosti pa že doseženih osebnih dohodkov ne bo mogoče obdržati, četudi bi življenjski stroški še naraščali. Tudi zaradi stabilizacijskih ukrepov bomo morali najprej upravičiti že dosežene osebne dohodke. Miloš RANT, dipl. ing. Staro, a še vedno zanimivo Kakor vam je vsem znano, imamo v naši strokovni knjižnici lepo število knjig. Vsebina teh ustreza vsem dejavnostim, s katerimi se v Cinkarni ukvarjamo. Nekaj knjig datira celo v leto 1890, vendar pa so te zaradi svoje splošne vsebine še vedno uporabne. Med temi knjigami pa se je v preteklih letih nabralo precej literature, ki ali ni več uporabna, se pravi, je zastarela glede na prikaz načinov dela, ali pa knjige po njeni vsebini in namenu ne moremo upoštevati kot osnovno sredstvo (razni referati, brošure ipd.). V letošnjem letu smo na novo popisali vse knjige, jih opremili z novimi inventarnimi številkami in tako smo dobili realno stanje knjig v naši knjižnici. Seveda pa je pri tem popisu bilo nekaj knjig tudi izločenih. Te so sedaj v knjižnici na razpolago vsem zainteresiranim, ki jih bodo lahko dobili po minimalni odkupni ceni. Za tako dobljeni denar bomo nato kupili knjige, ki jih na naših policah še nimamo. Navedem naj le nekaj naslovov izmed teh knjig: Ilešič: Amerika Bryce: Industrial Development Wolf: Deutsch — Slovenisches Worterbuch (1860) Mitinsjik: Tehničeskaja meha- nika Hartmann: VVarmetechnische Messgerate Ensslin: Elastizitattslehre fiir Ingenieure Kireev: Kratkij kurs fizičeskoj himii Bodi: Hemijski prafktikum Gattenmann: Die Praxis des or-ganischen Chemikers (1914) Ribok: Analiz nefti i naftopro-dukt Lehmann: Laboratoriumsbuch fiir die Leimindustrie VVinkler: Lehrbuch der techni-schen gasanalyse (1892) Fresenius: Anleitung zur quanti-tativen Chemischen analize Hempel: Gasanalytische metho-den (1913) Marinovič: 'Predavanja iz sistematike nižih 'biljaka Dvadeset godina privrede i tehnike Jugoslavije (1945 — 1965) Protic: Hemiska tehnologija goriva Vtoričnie cvetnie metalli Cvetnaja metalurgija Prirodoslovne razprave Snedecor: Statistični methods Fizika za nižje razrede srednjih ol (1953) Dogigli: Čar žarkovija Gunčarov: Opredelenije napraja-ženiji v detaljah mašin Katalog hemiskih proizvodov Jugoslavije (1959) Kunc: Enciklopediski hemiski priručnik za svakog Biedermann: Chemiker — Kalen-dar (1921) Lawshe: Principles of Personnel testing Jankovič: Svetsko tržište hemij-skih proizvoda Slovensko elektrotehniško izrazoslovje Reiner: Praktische mikrofotogra-fie (1937) Miliken: Elektroni Raškovič: Odpornost materiala Milutin: Priručnik za koriščenje radioaktivnosti u obogačivanju ruda Božič: Analiza gvožda i Čelika Jenkner: Annalytische Methoden ^und Tabellen fiir die tlbarvva-chung... Classen: Lehrbuch der chemische analytischem Titrirmethoden (1896) Classen: Handbuch der Ouantita-tiven Chemischen Analyse (1885) Plaksin: Oprobovanie i probimiij analiz Bubanovič: Kemija za slušače kemije, medicine, veterine i farmacije Brandenberg: Grundlagen der werks>toffchemie (1947) Premelč: Splošna elektrotehnika v teoriji in praksi L (1925) Bezuglov: Spravočnik — slovar po protivopožarnim neroprijati-jam Derganc: Prva pomoč — priročnik za sanitejce in bolničarje Mokranjac: Toksikološka kemija Rehnicer: Plinovi u rudarstvu i industriji Začasni priročnik veterinske zaščite Trumič Zaraze domačih životinja Greene: Pojava i prognoza izdvajanja metana u staroj jami rudnika Zenica Mlakar: Ozemljitve v električnih napravah Bahvalov: Korozija i zaštita metala (1949) Andree: Radijski krožek za pionirje Varovanje transformatorjev z varovalkami Knez: Avtogeno varjenje in rezanje s kisikom (1948) Priručnik za metalce (1953) Kostič: Betonske konstrukcije (1963) Homan: Reševalna služba v rudarstvu in metalurgiji Torej vse, ki zanima stara literatura, ki ije še uporabna, vabim da si jo ogledajo v knjižnici. H. Zagvozda CINK ARNA R 3 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • V mesecu juliju je bilo dvanajst nezgod pri delu, la sicer v: TOZD VZDRŽEVANJE: strojno vzdrževanje 2 (18); TOZD METALURGIJA: keramika 1 (4), PIK 1 (1), KKČ 1 (1), cinkov prah 1 (4), žlebama 1 (1); TOZD KEMIJA: soli in pigmenti 1 (6); TOZD GRAFIKA: tiskarske plošče 1 (5); TOZD TITANOV DIOKSID: proizvodnja titanovega dioksida 3 (13). Številke v oklepaju pomenijo skupno število nesreč v letošnjem letu. Na poti so se poškodovali: GOVEDIČ Jože — KKČ; GRO-SEK Albin — proizvodnja titanovega dioksida; POGELŠEK Jože — valjarna. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE zalec desne roke (pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja PRTENJAČA Niko (3. nezgoda, N). Pri zagonu parnega mlina je z glavo udaril v železno konstrukcijo (naglica pri delu). ŠTAJNER Srečko (3. nezgoda). Pri demontaži oziroma montaži mešala je bila preko odprtine postavljena deska. Ko je stopil na desko se je le-ta zlomila ter si je poškodoval desno nogo (ne- Izgubljeni dnevi zaradi nezgod Julij Glavna direkcija Vzdržev. energetika 51 Transport 27 Metalurgija 72 Kemija 30 Grafika 11 Titanov dioksid 31 SKUPAJ 222 pravilno urejen delovni prostor). ZUPAN Drago (1. nezgoda N)r. Pri zapiranju okenskega krila v pisarni se je zdrobila šipa. Poškodoval si je desno roko v zapestju (neprevidnost). pri delu in na poti: PRI DELU NA POTI kumul. I-VII Julij kumul. I-VII 151 — 77 490 — 53 205 24 180 572 62 226 214 — 49 69 — 3 190 31 161 1891 117 ~ 749 Strojno vzdrževanje KVAS Boris (2. nezgoda). Pri popravilu plastične cevi je padel v kanal in si poškodoval stegno desne noge (neurejeno delovišče). POČIVALŠEK Vinko (1. nezgoda). Pri dviganju oziroma spuščanju kompresorja mu je dvigalo stisnilo kazalec leve roke (pokvarjeno dvigalo). TOZD METALURGIJA V mesecu avgustu je bilo sedemnajst nezgod pri delu, in sicer v: TOZD VZDRŽEVANJE: strojno vzdrževanje 1 (19); TOZD TRANS-EOki: železniški promet 1 (12), nakladanje — razKladanje 1 (—); TOZD ivltTAL.UKv.iJA: keramika 1 (5), cinkov prah 1(3), čašice 1 (D, valjarna 2 (14); TOZD KEMIJA: barvila Celje 1 (I), soh m pigmenti 2 l«), utopon 2 (3), zaščitna sreastva 1 (2); TOZD TliAi» ■'O***'*............... Ga Ivan* ....... Embalaža ................ . . 1,16 . . . ■ — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,16 . . . . — . . 1,18 . . . . ..1,06.... . . 1,18 . . . . . . 1,17 . . . . . . 1,17 . . . . . . 1,17 . . . . . . 1,20 . . . . . . 1,17 . . . . . . 1,18 . . . . . . 1,10 . . . . 1,38 1,08 1.14 1,18 1.15 1,14 1.14 1,13 1,16 1,17 1.17 1.15 1.16 1.18 1,09 1.21 1,17 1,20 1,20 1,20 1,13 1,17 1,16 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1.17 1,03 1,10 1,08 TOZD TRANSPORT Skupi.e službe hui-acaii a . . . Železniški promet.................. Interni ostali promet............. Avtocisteme za kislino .... Nakladanje In razkladanje . . • TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij................. Skupne službe titanovega dioksida Investicijska služba ..... Proizvodnja titanovaga dioksida • 1.17 1.12 1,02 1,00 1,01 1,18 1,63 1,19 1,16 1.17 1.17 1,17