POLITIČEN LIST
leto XXXII.
fu
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čil 4«.riiie nad llikarno).
Z urednikom je mogoče govorit) le od
10. tS. tir« dopoldne. Rokopisi ie ne vj-aiajo; nefrankirana pisma _	se ne sprejemajo.
UredniiketH t.elefonm iter. 74.

V Iijubljani, v torek, 13. cVecembra 1904
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje 1» pr«iftik*, ob polu o. uri popoidne. - Velj« po posti prejeman: za celo leto 26 K, «» polovico leta iS K, četrt leta 5-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: s ^elo leto '20 K. »a pol leta »0 X, za te trt leb 5 K, xa ' meseu 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na iom je iostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I . • e r atl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina TI alllmelrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 b, ■> trikrat
0 h, za več kol trlkral 8 b. t reklamnih noticah atane enostepna garmondvrsta b. — Pri večkratnem ob|avljen|« primeren popust.
Upravnliketm telefonu iter. x88.

Enkefa
o slovenski ljud. stranki.
S skrajnih severnih mej, kjer se bori slovanski živelj z napetimi silami proti nem-škonacionalnemu nasilju, nam je došel sledeči dopis
8. Evald Vrafiko:
Ker se v Vašem listu piše o novi ljudski stranki, dovolite mi, da tudi jaz povem svoje mnenje. Vsaka stranka ima svoj program in stranka brez njega je nestvor. Če se tedaj vprašamo, kakšna bi bila ta stranka, moramo pred vsem vedeti, kakšen program bi imela. Za to gre. Ta stranka, ako bi bila res ljudska stranka, bi morala stremiti za istimi cilji, za katerimi stremi ves slovenski narod, masa našega zdravega slovenskega ljudstva. Geslo slovenskega naroda mora biti tudi geslo slovenske ljudske stranke. — Katero pa je geslo slovenskega naroda ?
Drugega ni in ne more biti kot ono staro geslo: „Vse za vero in domovino". S tem pa mislim je povedano vse. V tem geslu je vključen tudi zdravi demokratizem, v teh besedah je že povedano, da mora stranka s tem geslom tudi delovati na podlagi krščanskih načel za socialno povzdigo naroda. V tem geslu je povedano, da mora braniti ta stranka narodni obstoj ljudstva. Ta stranka bi morala biti prava demokratična, strogo narodna stranka, dati se bi morala voditi pa od načel naše katoliške vere, ki je ljudska vera.
Katera stranka zavrže to geslo ali ga pa drugače razlaga kakor se mora, ni ljudska stranka. Imamo pred vsem take stranke, ki se ne dajo voditi od načel krščanske vere ali ki ta načela prezirajo in celo zametu-jejo. To niso stranke, ki bi imele ljudstvo za seboj, so le stranke, ki so odpadle od prave ljudske stranke. Ali pa že imamo tako pravo ljudsko stranko? z;a vse slovensko ljudstvo je še nimamo. Imamo pač stranko na Kranjskem namreč katoliško - narodno stranko, ki vsaj ta program hoče izvrševati, imamo tako stranko na Goriškem, imamo jo na Štajerskem, kjer še seveda nima konkretne organizacije, imamo jo tudi na Koroškem, kjer pa so razmere podobne onim na Štajerskem. Vse te stranke imajo ljudstvo za seboj, delujejo na pravem programu ali vsaj imajo voljo na podlagi pravega programa delovati, vendar je pa njihovo delovanje različno po različnih razmerah v posameznih deželah in pokrajinah.
Za cel slovenski narod pa bi se morala ustanoviti z istim programom velika ljudska stranka, ki bi pred vsem imela v očeh prospeh in napredek celega slovenskega naroda. Dali bi ji imč : „Krščansko-narodna ljudska stranka". Bila bi tedaj ta stranka kakor je mutatis mutandis „Kato-liško ljudsko društvo" za katoliško Nemčijo.
Delo te stranke bi se na mejah moralo pred vsem koncentrirati na narodnogospodarskem polju. Ob meji bi morala ta stranka pred vsem braniti našo narodno posest. Kjer pa se je že naselil oni lažilibe-ralizem, ki so se ga navzeli naši posvetni
gospodje iz tujih, večinoma židovskih časnikov in na vseučiliščih, bi ga joorala ta stranka pobijati. Ta odgovor te stranke na napade od raznih strani bi moralo le biti vstrajno, neumorno delo za gospodarski in kulturni napredek celega slovenskega naroda, ne pa smešenje in grdenje po časopisih. Za nasprotnike iz IastnSjgfcitabora bi ta stranka imela le pomilovanje. V raznih pokrajinah bi imela razne pododbore, centrala pa bi bila Ljubljana, ki bi bila v društvenem oziru za Slovence isto kot Mtin-chen Gladbach za katoliške Nemce. Če se vpraša: Ako so razmere že zrele za ustanovitev take stranke, je moje mnenje, da še ne. Jaz pa mislim, da se bodo razmere premenile, ako zmaga katoliška ljudska stranka na Kranjskem na celi črti, z ustanovitvijo take stranke bi tiste meje padle, ki ločijo Kranjce od Štajercev, od Korošcev itd. Pa da me kdo krivo ne razume in si ne bi mislil, jaz hočem ravno povsod uvesti specifično politiko kranjskih takoznanih .klerikalcev", še enkrat povdarjam, da bi ta stranka, akoravno edina po programu, vendar po različnih razmerah v različnih slovenskih pokrajinah povdarjala bolj to ali ono svoje načelo, kakor bi bilo potrebno. Ako bi tisti, ki so sedaj nasprotniki krščanskih načel ali jih prezirajo, videli, da je tej stranki edino le namen narodni in kulturni napredek celega slovenskega naroda, bi se saj — zmernejši elementi spo-prijaznili s to stranko ali jo saj tako strastno ne pobijati. Le v taki stranki je bodočnost slovenskega naroda.
Jarenina, dne 8. dec. 1904.
Evald Vračko.
Delavsko zavarovanje.
Sedanja delavsko-zavarovalna zakonodaja v Avstriji nikakor ne zadostuje več modernim socialnim zahtevam. Takoj, ko so bila uveljavljena določila zakonov o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod 1. avgusta 1889. leta, so bile čuti pritožbe, da so dotična zakonska določila nejasna. In mnogo jih je bilo že takoj v začetku zato, naj se izpremeni delavsko-zava-rovalna zakonodaja v Avstriji. A med tem, ko so novo ustanovljeni zavodi sami zahtevali, naj se izpremeni zakonodaja, so pa delavci čimdalje bolj dvigali svoj glas za ustanovitev delavsko-starostnega zavarovanja.
Vlada ni mogla zamašiti svojih ušes pred vedno glasnejšimi klici, naj se izpre-mene nepopolna določila sedanjih delavsko-zavarovalnih zakonov, a tudi splošne zahteve, naj se uvede delavsko-starostno zavarovanje, ni nikakor smela prezreti. In v ministrstvu za notranje stvari so pričeli izdelovati jako obširno delo, kako preosno-vati avstrijsko delavsko zakonodajo in uvesti tudi splošno zahtevano delavsko starostno in invaliditetno zavarovanje. Že pred dvema letoma je Korber na neko tozadevno interpelacijo naznanil, da bo delavsko-zavarovalna zakonodaja temeljito izpremenjena. Tudi na mednarodnem delavsko-zavarovalnem shodu 1. 1902. v Diisseldorfu je bilo čuti, da bo Avstrija dobila vzoren delavsko-zavarovalni zakon in zaradi tega so sklenili, da bo pri- | hodnji delavsko-zavarovalni mednarodni shod i 1. 1905. na Dunaju.
Sedaj je vlada razdelila že izdelani zakonski načrt prizadetim osebam, korpora- i cijam in časopisju Povzročiti hoče, da bi j
najširša javnost izjavila, kaj misli o vladnem načrtu in potem bo predložen zbornici v končno rešitev. Navesti hočemo v naslednjih vrstah glavne točke vladne predloge.
Enotnost zavarovanje..
Dosedaj so bili posebni zakoni tako za zavarovanje glede bolezni, kakor tudi glede nezgod. Novi načrt obsega samostojno nameravani zakon v 252. točkah. Delodajalci bodo morali svoje delojemalce oglaševati in odglaševati pri onih bolniških blagajnah, h katerim spadajo. Priglasitev pri bolniški blagajni bo veljala obenem tudi za priglasitev o zavarovanju za slučaj nezgod in pa za starostno zavarovanje. Prvotno organizacijsko delo bo torej v rokah bolniških blagajn. Očividno je, da se namerava z novim zakonskim načrtom prvi korak za po-državljenje delavsko-zavarovalnih zavodov.
Bolniško zavarovanje.
Delavskemu zavarovanju za slučaj bolezni in pa invaliditete, oziroma starosti, bodo podvržene vse one osebe, ki delajo proti plačilu na podlagi delavske, službene ali učne pogodbe v nelastnih delavnicah. Izvzete so pa osebe, ki zaslužijo mesečno nad 200 K; nadalje osebe, ki ne delajo pri enem gospodarju nad tri dni, oni poljedelski in gozdarski delavci, ki ne spadajo pod določila poselskega ali delavnega reda, osebe, ki izvršujejo poleg svojega poklica kak postranski posel in pa mornarji, za katere obeta vlada poseben zakonski načrt. Zavarovanih bo pet milijonov oseb, medtem ko je sedaj zavarovanih 2 in pol milijona. Delavci bodo razdeljeni v 6 plačilnih razredov, in sicer bodo v I. razredu vsi delavci, katerih dnevni zaslužek ne presega 80 h; v
II.	razredu od 80 h do 1 K 60 h; v III. razredu od 1 K 60 h do 2 K 40 h; v IV. razredu od 2 K 40 h do 4 K; v V. razredu od 4 K do 6 K in v VI. razredu čez 6 K. Vračunajo se pri odmeri v plačilni razred tudi naturalni dohodki in temtieme. Oboleli zavarovanci bodo imeli pravico na brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Bolniščino bodo dobili, če bo bolezen trajala nad tri dni in sicer v I. razredu 40 h; v II. razredu 80 h; v III. razredu 1 K 20 h; v IV. razredu 2 K; v V. razredu 3 K in v VI. razredu 4 K na dan. Oboleli člani bodo imeli pravico do bolniščine ves čas bolezni in sicer na j dalje za dobo enega leta. Če bo zavarovanec umrl, bodo imeli svojci pravico do mrtvaščine, ki bo znašala svoto bolniške podpore za dobo 30 dni. Na občnih zborih bodo imeli delodajalci in delavci enako število zastopnikov. Tudi v upravnem odboru bodo imeli gospodarji ravno toliko zastopnikov, kolikor jih bodo imeli delavci. Zdatno se bo znižalo število bolniških blagajn, ker bodo vse okr. boln. blagajne, ki nimajo 1000 članov, združene z drugimi blagajnami. Istotako bodo morale imeti takozvane delovršbene bolniške blagajne najmanj 500 članov, katero načelo bo tudi merodajno za obstoj, oziroma ustanovitev zadružnih in pa društvenih bolniških blagajn.
Invaliditetno in starostno zavarovanje.
Do starostne rente bo imel pravico vsak zavarovanec, ko bo dosegel starost 65 let, če bo 1200 tednov plačeval zavarovalnino. Do invaliditetne rente bo pa imel pravico oni zavarovanec, ki bo zavarovan vsaj 200 tednov. Tudi tu bodo za vplačevanje merodajni razredi, ki so veljavni i za bolniške blagajne. Najmanjše rente bodo znašale: 1. razred 120 K, II. razred 150 K,
III.	razred 180 K, IV razred 210 K, V. razred 240 K, VI razred 270 K. Te rente bodo večje, čimdalje bo dotičnik zavarovan. Za vsako rento bo država plačevala letno 90 K in bo plačevala prispevke za ono dobo, ko so zavarovanci pri vojakih. Za upravne stroške bo prispevala država vsako leto dva
milijona kron. Prispevki bodo za posamez-! nika tedensko v I. razredu 10, v II. 20, v III. 30, v IV. 40, v V. 50 in v VI 60 h, polovico bodo morali plačevati gospodarji, polovico pa delavci. Tudi vdove in sirote zavarovancev bodo imele pravico do rente. Zavarovale se bodo lahko tudi zavarovanju ne podvržene osebe. Upravo bo vodil državni starostni zavod s sedežem na Dunaju. Odbor bo imenovalo ministrstvo za notranje stvari. Predsednika bo imenoval cesar. Vodilne uradnike bo imenovalo ministrstvo.
Zavarovalnice za slučaj nezgod.*
Delavcem ne bo treba več plačevati 10% prispevka za zavarovanje glede kake nezgode. Namesto do sedaj običajnih malih rent do '/5 delonezmožnosti bodo poškodovanci dobili odpravnino. Renta se bo odmerila na '/„ J/3/5 in */5 bolniščine. Če bo poškodovanec popolnoma nesposoben za vsako delo in bo potreboval strežnika, se mu bo renta zvišala do 17» polne rente.
Državno nadzorstvo bo mnogo strožje, kakor je bilo do sedaj Vodilne uradnike bo pri vseh zavodih imenovala vlada, ki bodo navezani pod prisego, da bodo naznanili vsako nerednost v upravi. Ministrstvo za notranje zadeve bo odobrilo pravila posameznih zavodov in bo imelo pravico razpustiti posamezne bolniške blagajne in druge zavode. Tudi politične oblasti bodo imele večjo moč, kakor jo imajo sedaj.
Delavsko zavarovalna razsodišča
bodo razsojala o sporih med zavarovanci in zavodi. Ustanovljena bodo vedno v kraju, kjer je deželna politična oblast. Predsednika razsodišču in njegovega namestnika bo imenovalo justično ministrstvo. Dva prised-nika bo imenovala dotična deželna vlada in sicer enega gospodarja in pa enega zavarovanca za dobo šestih let.
Višje sodišče
bo na Dunaju. Predsednika, njegovega namestnika in člane bo imenoval cesar. Polovica bo pripadala sodnijskemu, polovica pa stanu državnih uradnikov. Senat bo obstojal iz štirih sodnikov.
Kazni.
Oni, ki ne bodo pravilno priglaševali svojih člHnov, bodo kaznovani do 400 K ali na 40dnevni zapor. Do 600 K ali v zapor do 60 dnij bodo obsojeni delodajavci, ki bodo odtegovali delavcem več, kakor bi smeli Če bo kak uradnik ali odbornik ali član razsodišča izdal kako tajnost, bo kaznovan s tridnevnim do šestmesečnim zaporom, odnosno z denarno kaznijo od 50 do 2000 K.
To so glavna določila nameravane korenite preosnove delavsko zavarovalne zakonodaje v Avstriji. Upamo, da bodo prizadeti krogi z vso resnostjo proučili vladni načrt. Mislimo tudi, da bo i slovensko krščansko socialno delavstvo natančno pregledalo in izrazilo svoje mnenje o vladnem načrtu.
Za sedaj nočemo o tem načrtu izreči nikake sodbe, dasi po našem skromnem mnenju niti ta načrt ne odgovarja popolnoma razmeram našega socialnega stoletja!
Rusko-japonski vojska.
Boji okrog Port Arturja.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 11. t. m.: Obstreljavanje ladij se nadaljuje. „Seba-stopol" se je vsidral zunaj luke, a se je vrnil, morda ponoči, v luko, da se zavaruje proti torpednim napadom. Viharno vreme zabranjuje uporabo torpedovk. „Strokov-njaki" sklepajo iz dejstva, ker so se ladje, predno so se potopile, močno nagnile na
stran in ker so Rusi izkušali rešiti »Seba-stopol", da ladij niso potopili Rusi. Največ potopljenih ladij kaže s prednjimi deli proti severu; zadete so bile na levo stran. Ker so se ladje nagnile na desno stran, sklepajo iz tega, da so se japonske granate razpočile v ladji. Da bodo ladje bolj gotovo nerabne, mečejo Japonci nanje še druge granate. —
—	Kje se nahajajo ruski rušilci, Japonci še niso na jasnem. Japonsko topništvo obstreljuje vsak kotiček v luki. (To pa doslej še ni mogoče, po mnenju zanesljivih listov. — Vsled tega tudi ruske ladje najbrže niso v takem stanju, kakor poročajo te vesti. Ur.) Morda se nahajajo rušilci zunaj pristanišča.
—	Opazovalna straža poroča, da se mnogo manjših ladij nahaja okrog bolniških ladij, kakor bi se hotele rešiti pod varstvom .Rdečega križa". Japonci bodo Steslja opozorili na posledice takega ravnanja; vendar pa iz-kušajo varovati bolniške ladje.
Iz Londona poročajo 12. t. mes., da je poveljnik ruskega portarturskega brodovja dobil povelje, naj ostale ladje razstreli.
Oblegovalna armada poroča, kakor trde poročila japonskega poslaništva v Londonu, da je bila pri obstreljevanju 11. t. m. težko poškodovana postaja za brezžični brzojav; en arzenal gori
Uradno japonBko poro5ilo o uničenju ruskega portarturškega brodovja.
Iz Tokia se poroča: 12. t. m.: Oficielno poročilo oblagovalne armade pred Port Arturjem poroča, da so štiri ruske bojne ladje, dve križarki, ena topničarka ter eden mino-nosec postale popolnoma nesposobne za boj. Nadaljnje obstreljevanje ladij je nepotrebno. Sedaj obstreljujejo Japonci mesto, ki mu prizadevajo težke izgube. Admiral Togo odide v bližino Formoze, da ondi počaka baltiškega brodovja.
Tudi to uradno japonsko poročilo se nam še ne zdi popolnoma verjetno,, ker Japonci niso v luki in opazujejo le od daleč. Počakajmo uradnega pojasnila iz Peterburga.
V Mandžuriji.
„Dai!y Telegraph" poroča iz Tjencina 10. t. mes.: Ruska armada pri Mukdenu je močna sedaj 400.000 mož, med temi 40 000 mož konjenice. Japonci kupujejo na nevtralnem ozemlju kamele Dva tisoč Japoncev se je izkrcalo pri Kinčovu. Sodijo, da hočejo Japonci s tem oddelkom pretrgati ruske zveze severno od Tjenlina.
Kapitan Kladov.
Kapitan Kladov, ki je bil vsled svojega članka kaznovan, odločno zavrača vsako obdolžitev kot laž. Obdolžitev ne omadežuje le njegove stanovske, ampak tudi njegovo človeško čast. Take obdolžitve naj se dvignejo le sodnijskim potom Vsled tega prosi, j naj ga izroče vojnemu sodišču.
Baltiško brodovje.
Reuterjev urad poroča iz Kapstadta 12. t. m., da je ondi došla ruska bolniška ladja »Orel", ki je namenjena v Port Artur. Dve veliki bojni ladji, najbrže od baltiškega brodovja sta zjutraj pluli mimo Kapa
Argentinija ni prodala svojih bojnih ladij.
„Standard" poroča: Argentinski poslanik v Londonu je bil dne 10. t. m. od argentinskega zunanjega ministra brzojavno pooblaščen naznaniti, da Argentinija varuje strogo nevtralnost ter da so vesti o prodaji argentinskih ladij popolnoma neutemeljene.
Boji v Mandžuriji
Iz Londona se poroča 12. t. m.: Sem došla poročila iz Tokia trde, da je slišati od desnega in levega krila japonske armade težko streljanje. Dne 8. t. m. se je mislilo, da je pričakovati velikega napada.
Temperatura v Mandžuriji.
Saharov poroča 12. t. m. Temperatura zn ša ponoči—10°, po dnevu —27" na solr.cu Zdravstveno stanje čet je izborno. O spopadih med obema armadama nisem dob.I poročil.
I«ja*a ruskega mornariškega ministra
Petrograd, 11. dec. ,Rusj" pri-občuje članek mornariškega ministra kot odgovor na članke kapitana K 1 a d o v a v „Novem Vremenu", ki je zahteval, da se naj takoj pošlje še tretje brodovje na Daljni Vzhod. Mornariški minister dokazuje, da ne zadostuje pošiljati samo brodovja, ako ni na njih vse pripravljeno in če nima popolnoma izvežbanega moštva. Vendar se priča kuje, da pošljejo skozi Sredozemsko morje še štiri oklopnice, eno križarico in eno oklopno topničarico. Izdelalo se bo še 6 baterij revelverskih topov. Carjeva zahvala angleškim 5a>t nikom.
Reuterjev urad poroča iz Londona 9. t. m.: Car Nikolaj je poslal častnikom angleške križarice »Talbot" srebrno skledo z zajemačo. Posoda ima napis: »Darilo ruskega carja častniškemu štabu „Talbota" iz hvaležnosti za pomoč moštvu »Varjaga" in »Korejca" po bitki pri Cemulpu meseca febru-
arija 1. 1904 " Obenem je poslal car wale-škemu princu ček za 500 funtov šterlingov za kraljevi mornarski fond, katerega predsednik je waleški princ. Angleška vlada je izrekla carju zahvalo častnikov.
Japonske iigube pred Port Arturjem
»Daily Telegraph" poroča iz Tjencina 10. t. m: Po uradnih japonskih podatkih znašajo izgube pri napadih na Port Artur zadnje dni meseca oktobra 3000 mož mrtvih in 10.000 ranjenih, med tem, ko so bile izgube pri zadnjih napadih mnogo večje.
Opomin ladjam.
London, 10 dec. Reut. biro-u so sporočili včeraj iz Washingtona: Brzojavka ameriškega odposlanci v Tokiju poroča, da je amet iški podkonzul v Nagazakiju obvestil odposlanstvo, da se je opozorilo vse ladje, naj se ne bližajo na več nego 20 milj otokom Pescadores, ki leže nasproti zapadni obali otoka Formoze.
Japonska in Angleška.
„Daily Express" priznava, da je javna tajnost, da pošilja Angleška na Japonsko razstrelila. Angleški promet z liditom se je med vojsko jako povzdignil. Edina zapreka je, da se malckatera ladja upa prevzeti tako nevaren tovor, kajti zadostuje le majhen sunek, pa se lidit razleti. Nobena ladja ne sme naložiti več kot 9 ton lidita. Za tono plačajo Japonci 40 jenov prevoznine. Nezgoda na obbajkalski železnici.
Petrograd, 10. dec. Glasom brzojavke načelnika zabajkalsk- železnice sta dne 18. novembra trčila na obbajkalski železnici en tovorni vlak in posebni vlak vrhovnega poveljnika prve mandžurske armade, barona Kaulbarsa, pri čemer je bil ranjen mašinist tovornega vlaka
Korber o nižeavstrijskem šolskem zakonu,
V	ponedeljek so bili pri Korberju zastopniki „Liberalne meščanske zveze na Dunaju", ki so protestirali proti novemu nižje-avstrijskemu šolskemu zakonu. Korber je rekel, da vlada ne more prezreti razburjenja, katero je povzročil sklep nižjeavstrijskega deželnega zbora. Vlada ne bo pri svoji odločitvi prezrla, da ima po ljudsko šolski zakonodaji najvišje šolsko nadzorstvo država, a prezreti tudi ne more sklepa avtonomnega deželnega zbora. Vlada bo vse razmere natančno proučila in se potem odločila, kaj je storiti. Ker pa ni še ničesar sklenjenega, ne more dati o vladnih sklepih nikakega pojasnila. Ali je kdaj vlada tako govorila, kadar je bilo od avtonomnih zastopov užaljeno katoliško prebivalstvo ?
Slavij e Brezmadežne v Pragi.
V	nedeljo je bilo povodom proglasitve dogme o Brezmadežni v Pragi veliko slav-lje. Dopoldne je bila velika cerkvena slavnost, katere so se udeležili plemiči, zastopniki avtonomnih in državnih oblasti v Pragi, vsa praška in okoliška duhovščina in približno 40 katoliških društev in bratovščin. Zvečer je bila v slavnostni dvorani „Rudol-fina" slavnostno zborovanje. Pri slavnosti so bili navzoči tudi poljedelski minister grof Buquoy, namestnik Coudenhove, višji deželni maršal knez Lobkovic. Govorili so grof Schonborn, grof Nostic in baron Morsey. Grof Schonborn je zaključil zborovanje in naznanil, da bo leta 1905. v Pragi marijan-ski kongres.
Papež za Poljake.
Iz Rima poročajo, da je papež prosil pruskega princa Albrehta, naj naznani nemškemu cesarju Viljemu njegovo željo, da bi v izvrševanju verskih dolžnosti dovolil večjo svobodo svojim poljskim podanikom. Princ je zagotovil papeža, da se že namerava razveljaviti odlok, s katerim je prepovedan verouk v poljščini.
Pouk na dunajskem vseučilišču zopet otvorjen.
Vsled sklepa akademičnega senata so odpravili vsa naznanila dijaških društev. Dopuščeni so le napisi dijaških dobrodelnih društev. Včeraj je bilo vseučilišče zopet otvorjeno in so vsi profesorji predavali. V avli je bil mir.
Sliod kmetov v Inomostu.
V	nedeljo je bil v Inomostu ustanovni shod .Zveze tirolskih kmetov". Za „Zvezi-nega" predsednika je bil izvoljen poslanec Schraffl. Po ustanovnem shodu je bil javen shod, na katerem je bilo nad 1000 kmetov z vsega Tirolskega. Na shodu so bili sle deči krščansko-socialni poslanci: Schraffl, Winkler, Arnold, Guggenberg, Kapferer, Stocker in Bielohlavek. Govorniki so govorili o razmerah kmečkega stanu s posebnim ozirom na vojaške, gozdne, davčne in volivne odnošaje.
Zakonski načrt o lekarnarjih.
Poročevalec pododbora sanitetnega odseka o novem zakonskem načrtu za lekarnarje, poslanec Novak, je govoril z mini-
strskima svetnikoma Kusim in Haerdtlom, ki imata nalogo, proučiti novi zakonski načrt. Oba poročevalca sta bila zadovoljna z določili o stanovskih zastopih in z ureditvijo pravnih razmer med lekarnarji in njihovimi asistenti. A odklonila sta določilo, da bi nove lekarniške koncesije podeljevala z lastnikov lekarn in lekarniških uslužbencev obstoječa komisija. Izjavila sta, da hoče vlada sama obdržati podeljevanje lekarniških koncesij.
Dunajska akademija upodabljajočih umetnostij zatvorjena.
Profesorski kolegij dunajske akademije upodabljajpčih umetnostij je imel včeraj popoldne sejo. Sklenili so, da se na akademiji začasno preheha s poukom in se začasno zatvori.
Boj za poslovnik na Ogrskem.
Opozicija je včeraj sklenila sledečo izjavo: Zbornični predsednik Perczel je ve-doma kršil določila zborničnega poslovnika in s tem korakom razburil strasti »domoljubov". Danes bo strast »domoljubov" izbruhnila v zbornici. Odbor opozicije pušča »domoljubom" prosto pot. Samo ob sebi je umevno, da se mora izbruh strasti vršiti v okviru zakona in pravice. Odbor je izrazil željo, naj bi opozicionalni poslanci skupno došli v zbornico. Zapisnikarjem opozicional-nih strank so priporočili, naj ne izvršijo svoje dolžnosti kot zapisnikarji. Na izid današnje seje ogrskega državnega zbora je vse radovedno. Vladna stranka je pripravljena za vsak slučaj. Seja bo kratka. Predlagalo se bo, naj se v prihodnji seji zbornica kon-štituira. Predsednika bo ščitila zbornična straža.
Košutov shod v Požunu
so v nedeljo razbili socialisti. Na shodu sta Košut in Apponyi zahtevala razširjenje vo-livnega prava.
Socialno demokraški govornik Gross-mann iz Budimpešte je rekel, da so opozi-cionalci danes prvič zahtevali razširjenje volivne pravice. Če bodo kdaj govorili drugače, naj rajši nikdar več ne grejo med ljudstvo. Med Grossmannovim govorom je bil med zborovavci velik nemir. Košut je izjavil med velikim nemirom, da je njegova stranka že zahtevala splošno volivno pravico, ko še morebiti ni bilo Grossmanna na svetu.
Socialisti so pričeli peti marseillaiso, košutovci pa Košutovo himno, nakar je predsednik zaključil shod.
Veto-pravica odpravljena.
Papež je v sporazumu s kardinalskim kolegijem izdal apostolski odlok, s katerim se odpravlja vsak veto pri izvolitvi papeža in s kanoničnimi kaznimi grozi državam, ki bi vložile v prihodnjem konklavu ugovor proti kakemu izvoljencu.
Srbskega kralja Petra so hoteli umoriti ?
Nekateri listi poročajo, da so na Dunaju zaprli Milana Nikoliča, nekega srbskega častnika, ker je pod sumom, da je nameraval umoriti sedanjega srbskega kralja Petra. Kot policija trdi, je zarotnik vse priznal. Aretirani je vedno veljal za zmožnega, vestnega in domoljubnega častnika. Njegovi tovariši so osupli nad njegovim pripo-znanjem.
Boj za ustavo na Ruskem.
V Peterburgu je bila v nedeljo ob 1. uri popoldne na Nevskem Prospektu velika demonstracija Demonstranti so poizkušali prirediti sprevod, kateremu na čelu so nosili rdečo zastavo in deske s protivladnimi napisi. Policija je množico razkropila in prijela nosilce zastav in napisov, kakor tudi osebč, ki so napadle policijo s palcami. Policija je rabila orožje, a v spopadu ni bil nikdo ubit, težko ranjenih je bilo 10 oseb. Izgrede so povzročili visokošolci in delavci. Ob 3. popoldne je bil zopet mir. Knez Svjatopolk Mirski je nameraval v petek odstopiti, a njegova rodbina ga je prepro-sila, da ni tega storil. Včeraj je knez Mirski sprejel odposlaništvo moskovskih pravnikov, ki so mu vročili peticijo. Nadalje je dovolil, da smejo meseca februarja v Moskvi zborovati plemiški maršali. Vest, da izdeluje knez Mirski 42 točk obsegajoči načrt o preosnovi ustave, se ne potrjuje. — Danes je v Peterburgu razprava proti Plevejevemu morilcu Vesti, da je ušel, so toraj bile le pobožna želja Rusiji gorkih judovskih časopisov. — Iz Viasne poročajo, da so priredili rezervisti skozi štiri dni izgrede. Oplenili so hiše in trgovine. Meščani so se branili s sekirami in kosami. Vojaštvo je napravilo red. — V OJesi je bil v soboto zvečer na ulici napaden policijski načelnik. Nekdo ga je udaril po glavi tako, da se je težko ranjen zgrudil Govori se, da bo umrl. Neznani storilec je pobegnil. — V nedeljo so bili po vsej Rusiji shodi, na katerih so zahtevali ustavnih pre-memb. — Pripomniti moramo, da nemško judovsko časopisje zelo pretirano piše o ruskih izgredih.
Napad na procesijo v Madridu.
V nedeljo je bila v Madridu velikanska procesija, katere se je udeležilo do 10.000 oseb. To pa ni bilo všeč framasonom in njihovim ponižnim slugam anarhistom, socialistom in pa liberalcem. Zbrali so se pred katedralko in so začeli psovati udeležence. Prišlo je do streljanja z revolverji. Ranjenih je bilo mnogo oseb, med njimi dve na smrt. Nastopilo je konjeništvo in orož-ništvo. Izgredniki so peli marseillaiso. Vojaštvo je streljalo. Nemiri so trajali 3 ure.
Novo srbsko ministrstvo.
Včeraj se je predstavilo novo srbsko ministrstvo skupščini. Vlada je izjavila, da upa izvesti vse v prestolnem govoru obrazložene načrte, kakor tudi skupščini predložene predloge, že v tem zasedanju, ker je dobila vlada zagotovilo, da jo bodo podpirali zastopniki obeh strank. Vlada upa na sodelovanje skupščine pri rednem izvrševanju poslov v ustavni državi in bo poizkušala izpolniti svoje dolžnosti z vsemi močmi. Ljuba Stojanovič je izjavil, da bodo samostojni radikalci vlado podpirali pri vseh predlogih, ki bodo domovini na korist.
Liberalni listi o smrti Syvetona.
»Neue Fr, Presse" poroča, da je Sy-veton izvršil samoumor. Storil je v lastni rodovini veliko zločinstvo, ker je zlorabil svojo pasterko in da bi zakril posledice, izvršil je hujie zločinstvo vsled katerega bi bila pastorka umrla. Pastorka se je pozneje omožila in njen soprog je odkril ter zločinstvo naznanil sodniji. Malo dni pred smrtjo se je Sy^eton zavaroval za slučaj smrti pri neki ameriški družbi, ki ne izključuje sa moumora. Čudno pri vsem tem je le to, da prinašajo te vesti liberalni listi šele potem, ko se je očitalo loži, da je ona povzročila Syvetonov umor. Ker je znano, kako varujejo francoska sodišča »tajnost", bi bili gotovo vsi liberalni listi padli po Sy/etonu že takrat, ko je oklofutal Andrčja, ko bi bilo to res, kar mu zdaj očitajo. Namesto Sy-vetona nameravajo nacijonalci v Parizu kandidirati polkovnika Marchanda.
Balfour o angleških Aolonijah.
Angleški ministrski predsednik Balfour je odposlaništvu „Imperial Federation Com-mite" govoril o angleških kolonijah. Rekel je, da pred dvajsetimi leti ni mogel nihče vedeti, kako se bo izpremenil svetovni položaj in s kakimi novimi razmerami bo treba računati Sedanje vedno večje oboroževanje je bolj nevarno za Angleško, kakor je bilo svoj čas. Naglašal je, da bodo morale kolonije bolj skrbeti za splošno obrambo angleške države, kakor so skrbele do sedaj.
Šf^jerskt novice,
š Od Sv. Trojice v Slov. Goricah.
Cerkveni tatje se pojavljajo. Prve dni decembra je v trojiški cerkvi neki lopov razbil nabiralnik pri oltarju sv. Frančiška in odnesel nabrano miloščino. Veliko čez eno krono ni dobil. Isto se je zgodilo v Nego vi, samo z mnogo večjo škodo. Zato pozor! — Umrlo je pri Trojici v enem tednu decembra sedem oseb, trije odrasli in štirje otroci. Izmed odraslih so: Sodar Čolnik iz Spodnjega Porčiča, kovačica Vogrinec iz trga, nje mož je umrl meseca avgusta, in pa kmetica Dvoršak iz O .seka. Vogrinčevo kovačijo je prevzel sorodnik Budja od Sv. Benedikta.
š Zimsko vreme. Iz Makol, 10. decembra. Te dneve pred praznikom Matere Božje je bilo vreme kaj ugodno. Jutra so bila do 5 stopinj mraza, a skozi dan je solnce malone pripekalo. Nestanovitni so bili vetrovi. Prav hudo je rezal v nos nekaj dni gorski veter z Boča in tri dneve je ropotal južnik z oknami in rohnel z vratmi. Bilo je nestanovitno, vendar dovolj toplo. Na solnčnem bregu pri Doleh je vse polno rumenih trobentic in med njimi se bledijo modre pasice ali divja vijolica. Celo jetr-nika in plučnico sem imel v rokah 7. decembra. Tudi pasji zob je rival svojo nežno kozjo bradico izpod lista sladkega kostanja. Zdelo se je, kot bi ti preročki hoteli s silo pregnati mrzlo žugajočo že zimo. Danes je padal sneg po noči, zjutraj je bil mraz in proti večeru že ledeni štunfki objemajo vejevje. Kar zahrusta po hosti, ko zadiha poredni veter.
š f Ivan Kafi V Žilcu je nenadoma umrl občinski tajnik gospod Ivan Kač.
Koroške novice.
k Nov list bodo začeli izdajati kršč. soc. Nemci z novim letom. Izhajal bo v Št Vidu. Sa ni deset let, kar se je organizirala ta stranka in ta list bo že četrti, katerega bo ustanovila. In mi Slovenci imamo še zmirom ta mali »Mir" s štirimi stranmi na teden in še teh je poldruga stran rezervirana za anonce Čujemo, da se bo z novim letom vendar enkrat povečal.
k Marijino družbo za dekleta so ustanovili na Go.danjah. Pristopilo je 19
deklet. Naj cvete družba v čast Brezmadežni!
k Nekaj nepričakovanega a Ko roikega Obrtna zbornica v Celovcu, ki je svoj čas jako ejstro protestirala zoper vsako rabo slovenščine, je dobila v svoji seji dne 5 dec. 1904 slovensko vlogo vrle logovaške občine, doposlano od beljaš<ega okrajnega glavarstva. S kislim in jeznim obrazom jo gledajo ter jo nazadnje pošljejo glavarstvu nazaj s pripombo, naj se priloži nemška prestava, ker je uradni jezik obrtne zbornice nemški. In beljaško okrajno glavarstvo — čuda — tej zahtevi ugodi ter pridene nemško prestavo (torij znajo slovenski!) in — še bolj čuda — dodene posebno prilogo, v kateri opomni, da v prihodnjič to poslovanje se ne sme več ponoviti, ker zna sedanji sluga trgovske zborni c e s 1 o v e n s k i ! Saj je bil prej v uradu velikovskega okrajnega glavarstva in kot tak mora znati slovenski! Res imenitno! A trgovska zbornica je vsled tega vzplamtela in predsedništvo je ojstro in strogo zavrnilo opombo beljaškega okrajnega glavarstva. Seve, to še tem bolj upajo, ker so v lanskem deželnem zboru izrekli vsi poslanci razun g. Grafenauerja, tudi katoliški in tudi častiti zastopnik virilnega glasu, svoje največje ogorčenje zoper poslovenjenje (?) koroških sodišč. To »ogorčenje" se je izročilo dr. Korberju.
11 brzojavk.
Dunaj. Cesar je sprejel ministra zunanjih zadev, grofa Goluchovskega, v posebni avdienci.
L v o v. Veleposestvo okraja Zolczov-Brod je izvolilo namestu umrlega viteza Ja-vorskega v državni zbor deželnega poslanca Ladislava p 1. G n i e w o s z a.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. dec.
Napadi na slovenske denarne zavode. «Narod" piha na posojilnico v Vipavi, češ da je neka deklica izvabila na goljufiv način od nje 140 K. Če bi to tudi bilo res, bi preko te »ogromne" svote vipavska posojilnica še vedno prospevala na jezo izvestnih oderuhov, a stvar niti resnična ni. Dobili smo o tej zadevi na slednjo:
Izjavo
V 280 številki „Slovenskega Naroda" z dne 7. decembra nahaja se dopis iz Vipave, v katerem dopisnik napada, črni in sumniči jako podlo in po vsem neopravičeno tukajšnjo »Hranilnico in posojilnico" in proro-kuje, da je z „Vinsko zadrugo" vred že obsojena; to pa, ker je Hranilnica posodila neki deklici, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu, 140 kron in sicer na podlagi ko-ščeka papirja napisanega s svinčnikom od ženske roke. Podpisano načelništvo oporeka predrzni in Zlobni ovadbi pobalinskega do-pisuna in zagotovlja z vso odločnostjo, da ^Hranilnica in posojilnica" vipavska nesrečni deklici niti vinarja ni posodila toliko manj pa 140 K, kar se lahko vsak dan dokaže z blagajničnim dnevnikonl. — Načelništvo »Hranilnice in posojilnice" v Vipavi.
Tiste ki take notice sprejemajo v »Narod" bi opozarjali na kako brihten način so se pavresnici usedli sleparjem nekateri ljubljanski liberalni denarni zavodi, ne da bi mi iz tega kovali kaj kapitala Mi s tem merodajne gospode le opozarjamo, naj primerno pouče tiste gospode pri .Narodu", katerih „veliko narodnogospodarsko delo" obstoji le v tem, da napadajo slovenske denarne zavode. Slovenci imamo pač tako malo kapitala, da takega »Narodovega" športa prav nič ne potrebujemo.
Dalmatinska paroplovba Poročali smo že, da so dalmatinski parobrodniki sklenili pogodbo z ,Lloydom", ki jo pa mora vlada potrditi. Kakor poroča »Tagespost", so bili dalmatinski zastopniki pod vodstvom ,Lloydoyega" predsednika Bacherja pri ministrskem predsedniku, finančnem in trgovskem ministru v tej zadevi. List pravi, da so jih ministri zelo prijazno sprejeli in izjavili, da je vladi njihov načrt zelo všeč, da ga b« pazno proučila in kmalu rešila. — Temu nasprotuje zadnji „Narodni List", ki poroča po „Fremdenblattu", da bi bil vladi Hribarjev načrt, namreč fuzija vseh dalmatinskih parobrodnih društev, všeč in da bo treba njihov dogovor z »Lloydom" temeljito izpremeniti.
Imenovan je za profesorja cerkvene zgodovine in kan. prava v tukajšnjem se-
menišču ravnatelj Alojzevišča č. g. d r. j o-žef Gruden. — Deželni predsednik je sprejel v drž. stavbinsko službo na Kranjskem okrajnega adjunkta g. Ferdinanda S c h m i 11 a.
Umirovl jon je na lastno prošnjo č. g župnik v Dolenji vasi Ignacij Šale h a r.
UmeSien je bil včeraj na župnijo Gojzd pri Kamniku ondotni župni upravitelj g.A 1 o j z i j Podob n i k.
—	Predrznost agentov grafikih pivovarn. Nekatere graške pivovarne delajo že nekaj časa najumazanejšo konkurenco našim domačim pivovarnam. Dobro jim je vsako obrekovanje in ne plašijo se najbolj nizkih sredstev. Tako hočejo uničevati naša domača pivovarniška podjetja, v katerih si samo domači ljudje služijo kruh in ki sedaj proizvajajo priznano dobra piva. Opozarjamo tem potom občinstvo, da je že skrajni čas, da se omeji vsiljivost teh tujcev. Tako bo domača pivovarska obrt na korist dežele vedno bolj prospevala in denar bo ostal doma, dočim gre sedaj vse le v tuje roke. S svojo ponižnostjo dajemo vedno večji kapital in vrednost tujim pivovarnam, katerih agentje blatijo na najnečuvnejši način domača podjetja. Najnesramnejše postopajo sedaj Gossovi agentje. Če bi naša piva hotela dobiti odjemalcev v Gradcu, bil bi ves Gradec po koncu, povsod bi vrgli ven naša piva, če tudi glede kakovosti sedaj odločno lahko konkurirajo z nemškimi štajerskimi pivovarnami. V Gradcu so nastopili celo proti češkemu plzenskemu pivu! Učimo se na vseh poljih zavesti od — tujcev, ki skrbe, da cveto njihova domača podjetja, naši gostilničarji naj pa upoštevajo, da žive v prvi vrsti od domačinov in točijo naj domača piva, ki so ravno tako dobra ali pa še boljša, kakor tuja. V Gradcu so vsa tuja piva posebej obdavčena, pri nas pa takega davka na tuja piva ne poznamo, dasi bi bil tak davek dober vir dohodkov mestni blagajni in na korist domačim tvrdkam, ki tu plačujejo velik davek. Upamo, da to zadošča!
—	Inženirju Endersu, ki je napadel slovenskega visokošolca na Jesenicah, je dež. sodišče zvišalo kazen na 60 kron denarne globe oz 6 dni zapor
—	Nadvojvoda Oton odpotuje jutri za dalje časa v Egipt.
—	Sa -a podkopala črnuiki most. Sava je podkopala deloma državni most čez Savo v Črnučah, kateri se je moral vsled tega prometu popolnoma za-
! preti.
—	Morilec redarja Nagodeta obsojen na smrt. V Trstu je bil pred porotniki obsojen v smrt na vešalih fikin Anton Freno, znan alkoholik, ki je bil strah starega mesta Opetovano se je izrazil, da mora kakega redarja umoriti. Dne 24. septembra je res zabodel redarja Nagodeta. Ko je Nagode že ležal umirajoč na tleh, ga je neki Frenotov prijatelj še tako sunil v glavo, da je Nagodetu črepinja počila Tega dejanja sumljiv je bil obtožen fakin Ivanov, ki je bil pa oproščen. Freno je bil obsojen na vešala.
—	Gostje v Opatiji. Od 1. septembra do 30. novembra je bilo v Opatiji 5686 gostov.
—	Razmere na HrvaŠkem se bistre. Mladi „naprednjaki" so izstopili iz „Hrvatske stranke prava."
—	Slovenci v Ameriki. V s e s 1 o-
vanska razstava se je otvorila v Clevelandu. Slovenci smo tudi zastopani na razstavi. Iz stare domovine je prišlo nekaj krasnih izdelkov iz las, kakor lasulje, cvetice itd. Razstavljenih je tudi nekaj slik, predstavljajočih znamenitejše kraje v stari domovini. — Nagloma umrl je v Ameriki 201etni Janez Sever iz Kom-pale pri Dobrempolju. — Poneveril je v Jolietu društvu sv. Trojice Andr. Gren-čiek 806 dolarjev. — Umrl je v Ročk Springo Wyo rojak Josip Male j. V South Čikago je umrl Jožef Strus iz župnije Sv. Jurij pri Grosupljem.
—	Tatvine. V Knežji vasi pri Dober-niku je bila ukradena nekemu Erjavcu hra-nilnična knjižica s 3200 K in štirje 20kronski bankovci. Sumljiv je neki potujoči sobni slikar, ki se potepa okolu z neko okolu 45 let staro žensko. Doma je menda iz iške okolice. — Posestniku Janezu Petercu v Dobrunjah je tat iz postelje ukradel 170 K, 120 K mu je pa pustil. Tatvine sumljiv je njegov nečak, posestnikov sin Anton Peterca, ki se že dva meseca klati okolu brez dela.
—	V Padovi je umrl sloveč zdravnik za oči, profesor Pietro Gradenigo. Laški listi ga proslavljajo kot izvrstno moč na polju zdravilstva. Bil je tudi parkrat v Gorici. Rojen je bil leta 1831. v Benečiji. Torej je brez dvoma beneški Slovenec Gradnik, katero ime se nahaja tudi v Brdih.
—	Zanimivosti. Morsko travo jedo Kitajci in Japonci, kakor mi jemo kislo zelje. — Odrasla žirafa ima 1 in pol čevljev dolg jezik. — Muha zleze po 120
jajc 12—13krat na leto. — V I n d i j i računajo včasih silo s slonovo, a ne s konjsko močjo. Motor 22 konjskih močij ima silo troje slonovih močij. — Zobotreb-nike z gosjih peres izdelujejo ve činoma na Francoskem — Ako m o h a -medanca pozdraviš z levo roko, pregrešil si se smrtno. — Vsak francoski državljan plača na leto za žvepljenke davka povprečno deset centov. — Najdaljše stopnice brez odstavka na vsem svetu so stopnice v zvonik philadelphiške mestne hiše. One imajo 598 stopnic.
Ljubljansko nov e«*
Slovensko gledališče. Mnogim obiskovalcem slovenskega gledališča se jako čudno zdi, da so bile res zaslužne in doslej vedno proslavljene umetnice pevke slovenskega gledališča nakrat včeraj v „Narodu" tako grdo raztrgane. Kaj je to ? Upamo, da se stvar pojasni. Če dobimo odgovor, ga priobčimo.
Kje so slovenski trgovci ljubljanski? Tako bi lahko upil človek včeraj popoldne, a slovenskih trgovcev v Ljubljani bi težko našel, ker so se — poskrili. Celo v »Narodu" jih je nekdo pozival, naj pridejo na občni zbor trgovskega gremija, ki bi se imel vršiti včeraj popoldne, a ta poziv je toliko izdal, da je bil občni zbor — nesklepčen ter se bo moral vršiti p o -jutrajšnjem nov občni zbor. Videli bomo, če bodo slovenski trgovci kaj številnejše prišli na ta občni zbor !
Zadeva dr. Štora Po Ljubljani so bile o odvetniku g. dr. Štoru razširjene čudne govorice. Poizvedovali smo in izvedeli : Koncem pretečenega tedna vršila se je pred tukajšnjim c. kr deželnim sodiščem razprava o tožbi g. \Voiflinga, trgovca na Bledu, zoper ljubljanskega odvetnika dr. Štora. Tožbi bil je povod nastopni dejanski stan : Gosp. Iv. Lininger imel je zoper g. Wolflinga terjati svoto K 25.000 —, katero je cesijskim potom odstopil dr. Štoru. Slednji je cesij-sko valuto zoper Woiflinga pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani vtožil. Pred določeno razpravo prišel je Wolfling k dr. Štoru, plačal pri istem precejšnje tožbene troške in se je pri tej priliki dogovorilo, da določena razprava ostane obojestransko neob-iskana, g. W0ifling pa svoj dolg plača v gotovem času. Vkljub temu dogovoru je dr. Stor narok zoper Wolflinga obiskal in dosegel zoper slednjega kontumačno razsodbo. Na podlagi razsodbe uvedel je dr. Stor zoper Walfhnga obsežno eksekucijo in z isto povzročil, oziroma povzročiti hotel ogromne troške g. Wolflingu. G. W61fling je namreč z ozirom na svoječasni dogovor z dr. Štorom, da zoper njega dr. Stor nima zadobiti razsodbe, vložil zoper dr. Štora tožbo na priznanje, da je uvedena eksekucija neopravičena. Pri razpravi je sodni dvor prišel do prepričanja, da je verovati le navedbam g. Wolflinga in je istega zaslišal pod prisego. Ko je g. Wolfling vse tožbene navedbe potrdil, zlezel je dr. Stor, ki je začetkoma imel pogum v pravdo se spustiti, pod klop in je vse zahtevke gosp. Wolflinga priznal. Na podlagi priznanja bil je dr. Stor obsojen v zmislu tožbenega zahtevka in v povračilo stroškov. Pripomni se še, da je dr. Stor pri odvetniški zbornici hotel resignirati na odvetniško mesto, odvetniška zbornica pa iz gotovih vzrokov te resignacije ni sprejela, ker hoče še preje vestno uradno poslovanje dr. Štora disciplinarnim potom natančneje preiskati.
Sestanka »Leonove družbe" jutri nebo.
Ponarejeni petkronski tolarji krožijo po mestu.
Baron Hein s soprogo se je odpeljal na Dunaj.
Umrla je v Gradcu hčerka gospe Alojzije Č e r n e gdč. Roza Černe, stara 23 let.
Za mestne reveže je zapustil umrl g. Mat. T r e u n 800 K.
Zas užni križec. V ponedeljek popoldne je mestni župan v navzočnosti odseka za mestne uboge g. Jan. Nep. R o e g e r j u pripel zlati križec s krono, pri tej priliki je župan poudarjal njegove velike zasluge kot mestnega ubožnega očeta, člana sanitetnega odbora, njegovo vneto delovanje pri Vincencijevi družbi in vsestransko pa-triotično postopanje.
Nemci » Ljubljani so imeli 9. t. m. shod svojega političnega društva „Deutscher Ver-ein". Tajnik tega društva je sevč prof. dr. Binder. Dr. Schafferje govoril o političnem položaju, povzdigoval barona H e i n a v deveta nebesa ter dejal, da so narodno-napredni poslanci v zadnji seji le vsled terorizma galerije glasovali s katoliško narodnimi poslanci. Spravil se je hudo nad Jeseničane, ker nočejo ukloniti svojega hrbtišča nemški predrznosti. Razgovarjali so se tudi o nemški šoli v Šiški. Šopiril se je na shodu tudi g. P e e r z. Ce se bo ta gospod repenčil na takih shodih, bomo mi javnosti na podlagi čudnih dogodbic pokazali pravo njegovo vrednost.
Po brezplačni vožnji brezplačno prenočišče Delavec Štefan Strejački, rojen v Trstu in v Zaprešiče pristojen, se je hotel danes ponoči pripeljati iz Št. Petra v Ljubljano — zastonj, toda imel je smolo. Zasačil ga je sprevodnik v vozu brez voznega listka in ga izročil na kolodvoru službujočemu stražniku, ki mu je dal zastonj prenočišče.
Ukradena je bila od sobote do včeraj popoldne natakarici Rozaliji Zupančičevi na Rimski cesti št. 4, srebrna moška remon-toar ura z zlato verižico Uro je bil pri Zupančičevi deponiral neki gost. — Tat je neznan.
Radi slaboumnosti je postavljen pod oskrbstvo Karol KOnig, železn. uslužbenec v Šiški.
Z magistrata. Razpisani sta dve službi magistratnih slug prve in dve službi druge in tretje plačilne vrste. — Pismena ponudbena obravnava zaradi oddaje mestne vožnje bo 16. decembra t. 1., ob 10. uri dopoldne.
Izgubljene In najdene reči. Dijak Dominik Zaplotnik je našel denarnico z malo svoto; Marija Požlep, šolska učenka je našla denarnico z večjo svoto denarja. Marija Sever, delavka v tobačni tovarni je izgubila rjavo denarnico, v kateri ie bilo približno 50 K denarja. Zasebnica W. S. je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela 23 K in nekaj drugih malih stvari.
Pozdrav iz tujine. Novomeškemu policaju iz vlaka pobegli Franc Mauer je pisal te dni nekemu pazniku prisilne delavnice iz Benetk, odkoder mu izroča »pozdrave".
Tatinsko družbo mladih dečkov, ki je kradla po Ljubljani, posebno na Miklavževem semnju, je zasačila ljubljanska policija.
V	soboto so ti roparčki napadli na sv. Petra nasipu nekega malega dečka, ki je šel po vino ter mu odvzeli 1 krono.
Za kruhom je šlo včeraj iz ljubljanskega kolodvora 9 Dalmatincev, 5 Kranjcev in 101 Črnogorec v Ameriko, S Koroškega je šlo 8 Hrvatov v Reko, iz Reke 22 v Hrušico. Iz Hrušice je šlo 16, iz Podbrda pa 30 Hrvatov v Reko. Iz Boh. Bistrice se je odpeljalo 12 Hrvatov v Zagreb.
Nezdravo zimsko vreme smo imeli pretekli teden, in zato so se tudi brž pojavile nekatere tihotapske bolezni, kakor 1 slučaj tifuza (legar), difceritis in vnetje raznih notranjih delov.
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Veliko lakoto imajo na Rumun-skem. — Kap je zadela Ibsena. Katastrofe je raditega vsak čas pričakovati.
—	Otroka spekla. Iz New Yorka poročajo: Policija je aretirala Ido Engle-hardt, mlado Nemkinjo iz Pattersona, N. J., ki je priznala, da je svoje dete živo spekla. Potem je na pol mrtvo dete vrgla v pepelni sod. — Smrt vsled svinčnika. Iz Homestead Pa., v Ameriki pišejo: Petletni sinček Charles Evansa je umrl vsled poškodbe, katero je pred kratkim zadobil. Deček je nekoliko zamudil šolo in je raditega tekel. Pri tem je padel, in sicer tako nesrečno, da se mu je svinčnik, katerega je držal v roki, zabodel skozi oko v možgane.
—	Mnogo vasi pokončani h. Iz Tegucigalpa, glavnega mesta v Honduras, je došla vest, da je ciklon opustošil vse obrežje v tej deželi. Mnogo vasi je bilo docela pokončanih in vsi poljski in vrtni pridelki so bili uničeni. Izguba indijanskih življenj je bila ogromna. — Strašen umor.
V	Obersteinu na Saškem je zet posestnika Freudenbergerja ubil Freudenbergerja, njegovo ženo, tri njegove otroke in tri vnuke. Po umoru je hišo zažgal. — Mater je ubil v Dalju pri Oseku v jezi kovač Rade Maletic. — Sina umorila V Kečkemetu je posestnica Lipoczi zasadila svojemu sinu v srce kuhinjski nož, ker je preziral mlajšo sestro.
Telefonska In brzojavna poročila.
Ogrska opozicija s silo preprečila sejo ogrskega drž. zbora.
Budlmpeita. (Kor. ur.) Pred današnjo sejo ogrskega drž. zbora so se zbrali opo-zicijonalni poslanci nakar so ob 10. uri korporativno se podali v zbornico, kjer so pred otvoritvijo seje prepodili izpred predsednikove tribune novo parlamentarno stražo, nakar so razdrli predsednikovo tribuno in ministrske sedeže. Pet uslužbencev nove parlamentarne straže je ranjenih. Opozicija je zasedla razvaline predsednikovega sedeža ter se je oborožila z odbitimi kosi miz in sedežev. Ko se je Tisza pokazal v dvorani je bil sprejet z žvižganjem. Nekoliko časa je gledal divjanje opozicijo, nakar se je odstranil.
BudimpeSta. O današnjih dogodkih v ogrskem državnem zboru se poroča: Ko so opozicionalni poslanci korporativno šli v
zbornico, hotel jih je policijski šef ustaviti. Poslanci so ga ustavili in nabili. Nato je opozicija naskočila stopnjice predsednikove tribune ter jih razdrla. Pričela je z odbitimi kosi tribune bombardirati po dvorani, zbornico. Opozicijonalci so metali okolu sebe klopi, knjige, les, železje itd. Polony, Just, Lengyel in tovariši so naskočili stražo, prebrnili mizo sredi zbornice ter z odtrganimi nogami mize pričeli biti po straži. Nepopisen ropot je divjal po zbornici. Poslanci so se tepli s stražo, ki je do tedaj bila pasivna. En stražnik je prijel poslanca R i g o t a za vrat in ga pričel daviti. Opozicijonalni poslanci so priskočili Rigotu na pomoč. Polony je ranjen na roki. Tudi nekateri drugi opozicijonalni poslanci so ranjeni. Opozicija je razbijala, dokler ni potisnila straže iz dvorane. Došlemu Tiszi je zaklical Andrassy: „Ekscelenca, to še ni nič, to je še-le mali začetek«. Razni poslanci so se med seboj tepli. Pri liberalni stranki priljubljeni zbornični komisar je dobil več hudih udarcev v hrbet ter se je nezavesten zgrudil. Nakrat se je razširila pa zbornici vest, da je poslanec Barnbach izstopil iz liberalne stranke in da je o Tiszovih pristaših dejal: „S tukimi šufti nočem biti v stranki". Opozicija je ploskala. Ko se je čulo, da bode tudi še mnogo drugih poslancev izstopilo iz liberalne stranke, je opozicija veselja vskli-kala V tem je prišlo poročilo, da danes ne bo seje. Opozicija je pozdravila to naznanilo s hrupnimi „Eljen" klici.
Budimpešta. Po današnji državno-zborski »seji" je imela liberalna stranka sejo, da se posvetuje o položaju. Ministrski predsednik je izjavil: „Na tako lopovstvo nisem bil pripravljen. Doslej se je vršila le tehnična obstrukcija, to je pa bilo nasilstvo in opozicija je pričela z napadi na mirne ljudi. (Fej-klici.) Storil bom vse, da se bodo krivci oddali sodišču in da se taki zločini ne bodo več ponavljali. Čakal bodem dva dni, potem državni zbor razpustim. Tisza je o dogodkih takoj poročal cesarju.
Budimpešta Pogled na zborovalno dvorano drž. zbora je strašen. Opozicija je vse opustošila. Bila je po straži tudi z velikimi kosi odtrgane medenine. Ko je dobila straža povelje naj se umakne, udrla je opozicija za stražo in bila po njej.
Budimpešta. V mestu je velikansko razburjenje. Opozicija širi vesti, da je ministrstvo brzojavno ponudilo cesarju demi-sijo. V bližini zbornice so v Valeriji ni vojašnici pripravljeni trije batalijoni vojakov, oboroženi z ostrimi patronami.
Budimpešta. Poslanci, ki so ranili pet mož parlamentarne straže so naznanjeni sodišču.
Budimpešta. Prihodnja seja drž. zbora bo pod varstvom in asistenco vojaštva, ker so si opozicionalci včeraj prisegli, da ne bodo na noben način pustili Perzla predsedovati.
Dunaj. Cesar se je pri Korberjevi av-dijenci izjavil, da si odločitev pridrži. Vlada
bo na dan 17. januarja menda zopet sklicala drž. zbor. Do tedaj se bo pogajala s strankami, a nihče ne veruje na uspeh.
Dunaj. Cesar bo jutri sprejel cesarskega namestnika Handla. Nekateri so mnenja, da bo Handel podal demisijo.
Žalec. O smrti K a č e v i se poroča: Kač je padel po stopnjicah. — Našli so ga mrtvega Danes popoldne je bil pogreb
Mirna. Katoliško-narodna stranka pri občinskih volitvah sijajno zmagala v vseh treh razredih.
Scfi a. Sin uglednega meščana, Netko Pinko, je čistil puško. Puška se je izprožila in zadela njegovo mater v glavo. Mati je bila takoj mrtva. Sin je nato pomeril puško nase, izprožil in se mrtev zgrudil.
Peterburg. Pri zadnjih nemirih je bilo aretiranih 132 oseb, med njimi 88 dijakov. Ko so bili izprašani, jih je policija izpustila. Pozneje so pa aretirali še 48 oseb, med njimi 32 dijakov in 5 dijakinj. Devet od teh bodo sodnijsko preganjali.
Dunaj. Listi pišejo, da morajo sedaj Japonci hiteti z obleganjem Port Arturja, ker bodo Port Artur oblegajočo armado 50.000 mož rabili v Madžuriji, da jih ondi ne uniči ruska premoč.
London. Iz Okuovega tabora se javlja, da Rusi neprestano streljajo iz topov in pušk, a Japonci ne odgovarjajo.
Tokio. Javlja se od glavne mandžu-rijske armade : Včeraj je del ruskih pešcev napadel Bajtaščo, a je bil odbit. Rusko topništvo je napadlo pozicije pri Pucjavoši. Streljanje ni naredilo škode. Rusi so poizkušali napad tudi na bregu reke Hun, a brez uspeha.
Berolin Nemški cesar ne pojde v Dalmacijo. Lesarica pojde v Opatijo.
London. Iz Tokia poročajo: Ruski ru-šilci torpedovk leže baje izven luke. Več topničaric je težko poškodovanih.
Vsem sorodnikom,prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša preljuba sestra ozir. teta, gospa
Marijana Rozman,
roj. ŠTRUKELJ
hišna poseslnlca,
v nedeljo, dnč 11. t. m., ob 5. uri popoldne po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v torek, dnč 13. t. m., ob '/,5. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovske ulice št. 19.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnih cerkvah v Trnovem, in pri č. o. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 12. dec. 1904.
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani žalostno vest o ne-nadomestni izgubi iskreno-ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, visokorodnega gospoda
t
Fr. Antona vit. Langer pi. Podgoro
viteza Fran Jožefovega reda, posestnika in deželnega
poslanca itd., itd.
ki je v soboto, dne 10. decembra 1004. ob 3. uri zjutraj po kratki in hudi bolezni, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče v 50. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se po predidočem blago-slovljenju prepeljejo z Dunaja v Novomesto na Kranjskem in v torek, 13. t. m. ob 2. uri popoludne pokopljejo na pokopališču v Šmihelu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župnih cerkvah v Šmihelu in Prečini, dne 14. decembra 1904.
Dunaj, dne 10. decembra 1904.
Maza pl. Langer pl. Podgoro roj. Schlintner, soproga. — Pavi vit. Langer pl. Podgoro, sin. — Marija pl. Langer pl. Podgoro ; Izabela pl. Langer pl Podgoro; Matilda pl. Langer pl. Podgoro,
dama častnega ustava; Pavla pl. Langer pl. Podgoro, častita sestra reda višnj. križa; Ida Gross; Antonija Podobnik; Ana pl. Langer pl. Podgoro, častita sestra uršul. sarnost. — Maks vit. Langer pl. Podgoro, c. kr. deželnosodni svetnik v p.; Josip vit. Langer pl. Podgoro, inžener; Jurij vit. Langer pl. Podgoro; bratje. — Josi-pina pl. Langer pl. Podgoro, roj. Weinlechner, svakinja. — Josip
Gross, svak.	2068
j <
Razglas.
Dva paznika
2065 3-1
se sprejmeta v deželni prisilni delavnici kranjski. Ne čez 35 let stari, popolnoma zdravi in krepki prosilci naj svoje postavno kolekovane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostnim in zdravniškim izpričevalom, ter z dokazom, da je prošnjik prebil aktivno vojaško službo in sicer nazadnje kot podčastnik, ter z dokazom o dosedanjem drugem službovanju, o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi najkasneje do
26. decembra 1904 ob 11. uri dopoldne
osebno vložijo v vodstveni pisarni tega zavoda.
Prosilcem, ki poleg sicer enakih lastnosti dokažejo lepo pisavo, spretnost v pisarniški tnanipulacijski službi in znanje laškega jezika vsaj za službene potrebe se daje prednost.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1904.
*********
/Hednarodna panorama.
2069
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Ta teden
krasno potovanje po
slikoviti Tirolski.
Odda se v najem
kovačija
z vsem orodjem opremljena v Senožečah. Na razpolago ima tudi kolarsko orodje.
Pod ugodnimi pogoji se da kovačnica tudi pol leta brezplačno v najem.
Več pove: Anton Zalar, p. d. Rejc v Senožečah, Notranjsko.	2045 3—3
Velika priložnostna prodaja
lepa krila za dame iz sukna in lodna „dunajska moda" za 1 gl. 50 kr. in višje, suknje s kožuhovino in ovratniki od 10 gl. naprej le sedaj ob božični sezoni se dobe v
Angleškem skladišču oblek
2054 3-3
Ljubljana Mestnijjtrg 5. Velepoštovanjem OROSL?VV BERN*TOVIČ.
Primerna božična in novoletna darila
v bogati izberi priporoča 265 52-49
Fr. Čuden
urar in trgoveo v Ljubljani.
Glavna trgovina: Prešernove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. poleg Mestne hranilnice.
' Obrnite pozornost, v moji trgovini na krasne briljante v različnih oblikah na moderne prikladne reči iz eluna in pravega srebra
1|| pod tovarniško ceno
se prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske pendel-ure, zlate in_srebrne, damske in moške ure in drugo blrgo.
3
ce
P
P
>*
P t—i.
O
<s>
N ®
P
fs
r-
3
1953 12-7
Največja izbera
blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov Itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne
kasete za 6 do 12 oseb. Proračuni o trm brezplačno. Halje cerkveni predmeti, kot masni vrčkif skro-pilniki, kotlički ta blagoslovljeno vodo, svetilniee, kriti itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
Ljubljana ==
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOStl p. n. občinstvu.
Edino zastopstvo
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene.
Izbere na zunaj se hitro izvršujejo.	-