Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-86. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In pe praznikih. GLAS NARODA Naročnine na meeee je 18 Din. Za tujino 20 Din, UredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva ulice #. L Telefon 38-68, Rokopisov ne vračam« Št. 110. Ljubljana, petek 15- maja 1936. Leto II# Če se modri prepira z neumt nim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru. Svetopisemski pregovor. Dnevna pratika Petek, 15. maja 1936. Katoličani: Izidor, kmet. Pravoslavni: 2. maja 1936. Atanasije. Dežurne lekarne v Ljubljani Petek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Deloma oblačno v zapadni polovici, a vedro na vzhodni polovici. Dežja ni bilo. Temperatura so je dvignila. Plevlje 4 C, Jaša Tomič 31 C. Napoved za danes. Vedro in lepo v celi kraljevini, slab severni veter. Temperatura brez bistvenih sprememb. Sonce vzhaja ob 4.19, zahaja ob 18.59. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, pretežno zelo oblačno. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 15. maja: Lucia di Lammer-moor. Red Četrtek, v Kranju: Otroci). Sobota 16. maja: Gozd. Red A. Nedelja 17. maja: Tuje dete. Izven. Gone od 10 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Petek 15: maja: Lucia di Lammeroor. Rod Četrtek. Kino Sloga: Frankenstetnova nevesta. Matica: Pesem gauča. Union; Noč Monte Carlu. Šiška: Njen največji uspeh. Ideal: Viktorija. Borza Ljubljana, 14. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev I bol. goldinar 29.86 1 nemška marka 17.63 1 belga 7.47 I Sv. frank 14.29 1 angl. funt 220.00 1 a m. dolar 43.88 1 fr. frank 2.91 1 Kč. 1.88 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.19 1 nemška marka 12.65 1 angl. funt 250.00 Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, s katerim naroča šolskim opraviiiteljstvom, da sodelujejo pni aseb akcijah v Protituberkuloznem tednu, zlasti pri nabiranju denarnih S|u v-Ve" upravit el jdbva so po- 0 ‘'^'ena, da k nabiranju denarnih sredstev pritegnejo tudi odrtsle učen-ce. učenke. Radi tega ni nobene ^'ire, da učiteljstvo ne bi sodclova-u- io velja za osnovne in srednje Tragika vsakdanjosti — Iz romantike obdravskih kopališč — Ogromni honorarji pred 300 leti — Strašna smrt mladega dekleta — Vlomilci na varnem •— Junakinja telefona — Lov za senzacijami po Ljubljani Avstrijska nova vlada brez Starhemberga Dunaj, 14. maja. u. Zvezni' kancelar dr. Schuschnigg je izvršil rekonstrukcijo vlade. V tem že tretjem kabinetu dr. Schuschnigga ni kneza Starhemberga, ali sta v novem kabinetu le ostala dva heim-verovca. Vlada je sestavljena zdaj takole: Kancelarstvo, zunanji posli in državna obramba dr. Schuschnigg; državni podtajnik za notranje posle von Bahrenfels (hajmverovec); minister pravde Ilammerstein (pristaš krščanske lige); minister prosvete Perutner (pristaš krščanske lige); minister socialne politike Rcseh (pristaš demokratskega krila bivše kršč. soc. stranke); minister financ Draxler (hajmverovec); minister trgovine Stockinger (krščanska liga). Državni podtajnik ministrstva za državno obrambo ostane general Zellcr, dočim je pristaš Heimvehra Zernatto postavljen za drž. podtajnika na razpoloženju zveznega kancelar ja. Minister za gospodarstvo še ni imenovan. Ta resor je označen kot »začasen«. V istem času je bilo javljeno, da zvezni kancelar dr. Schuschnigg prevzame v roke vodstvo »patriotske fronte«, katere vodja je bil dosedaj knez Starhemberg. Uradno poročilo o izstopu kneza Starhemberga pravi, da je knez Starhemberg zato odšel, ker sta bila z zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom zadnje čase zelo različnega mnenja. Nova vlada bo delala za koncentracijo vseh patriotskih sil, a posebno za ustvaritev večjega edinstva in kompaktnosti v organizaciji »patriotske fronte«. Ministri hajmverovci so sprejeli ponujene portfelje s takojšnjim pristankom. Zvestoba Rimu in Budimpešti Dunaj, 14. maja u. Takoj po sestavi nove vlade je zvezni kancelar dr. Schuschnigg poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri izraža svoje prijateljstvo in se nadaljno zvestobo rimskim protokolom ter dosedanji politiki, ki je v njih lastnem interesu in interesu Evrope potrebna. Enak telegram je poslal tudi madžarskemu ministrskemu predsedniku Giimbosu, v katerem je izrazil iskreno prijateljstvo, ki veže obe državi kakor tudi željo za nadaljnje skupno sodelovanje na osnovi rimskih protokolov v interesu obeh držav. Ncguš Halle Selassle ni strahopetec Strupeni plini so mu načeli pljuča Jeruzalem, 14# maja, tg- Včeraj so Neg uš, presitolo naslednik in ras Kasa obfelkaili jermenski samostan sv-Jakoba, kjer so prisostvovali posebni službi božji v jermenski katedrali. Neguša so pred vhodom v cerkev pričakali duhovniki na čelu z jermej-skim patriarhom. Po tem obisku je abesinski cesar posetil tudi grško katedralo. Popoldne je cesar sprejel na čaj arabske novinarje, katerim je razložil abesinsko stvar in 61 varne vzroke polama svoje vojske-Italijanska poročila so trdila po porazu Abesincev, da je neguš strahopetno zbežal iz dežele in da je pustil na cedilu svoj rod Po poročilih po- sebnih dopisnikov, ki so obiskali neguša v pregnanstvu, pa povod za cesarjev beg ni bilo strahopetstvo, temveč izdajstvo in bolezen- Neguša so namreč pustili na cedilu nekateri rasi, od katerih je bil odvisen n a dali j ni uspeh abesinske vojaške sile. Italijanom se je posrečilo, da so podkupili več ra sov. še bolj odločilen povod za negušovo pot na varno pa je bila njegova bolezen. Halle Selasije je namreč zelo bolan. Malo je manjkalo, da ni postal žrtev litaliijamskih strupenih bomb- Pri zadnjem velikem bombardiranju je komaj ušel smrti. Strupeni plini so mu pa razjedli del pljuč- Ta strašna DANES ob 16., 19.15 in 21.15 VELESENZACIJA! Frankenstetnova Najnapetejši film sezone: BORIS KARLOFF v svoji najboljši vlogi! POMNITE! Samo danes in jutri! nevesta KINO SLOGA TELEFON 27-30 poškodba je naposled zlomila tudi ne-guševo odpornost in junaštvo. Ras Kasa, kii spremlja neguša, je pa izjavil novinarjem, da abesinska stvar še ni izgubljena. Sumljiv abesinski uradnik aretiran Ženeva. 14. maja. w. Policija je aretirala nekega Bahauerja, ki se je izdajal za abesinskega odpravnika poslov v Berlinu. Pri njem so našli lažni Potni list ter cel kup raznih štampiljk za ponarejanje lažnih dokumentov. Ta »abesinski« uradnik je poskušava 1 priti v Ženevi v zvezo z raznimi delegacijami in poedinimi visokimi uradniki tajništva DN. Blum se posvetuje Pariz, 14. maja. z. Leon Blum je včeraj popoldne obiskal zima* njega ministra Ftamdna na njegovem stanovanju. Flandin je že nekaj časa 'bolan. Blum je imel s Blandmoim daljši razgovor. Nato je Leon Blum imel tudi še veS drugih razgovorov z raznimi ministri. Dva nova zakona ČSR Praga, 14. maja. g. Češkoslovaški senat je odobril zakon o dr žavni obrambi in zakon glede špi-jonaže. Proti zadnjemu se je izrekla večina senatorjev - komunistov, vendar niso bili v večini. Pred ostavko angleškega ministra za kolonije London, 14. maja. n. Po nekih vesteh se doznava, da bo minister za kolonije sir Thomas v kratkem podal stavko na svoj položaj. Glas ima prijatelje Glas ima sovražnike Dva diktatorja proti dvema demokracijama Kočljiv položaj socialistov v Franciji Dnevna kronika — Iz srede vašega življenja bodo vzeti prizori, ki jih boste vi* deli na modni reviji ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija. Brhke im debele, stare in mlade dame in gospodje Vam bo* do predvajali obleke, moderne in ptraktične ter v duhu našega naroda. Na živih modelih boste pre* sodili, kako bi vam stala tako in tako napravljena obleka na pr. pri čajanki, v gledališču, pri poroki, v uradu, pri plesu, na turi. Prepričali se boste ne le o tem, kak vtis napravljate ob vsaki pri* ložnostj primerno oblečeni na na svojo okolico, ampak tudi o pomenu, ki ga ima vašemu delu prikrojena obleka za vaše lastno delovno razpoloženje. — Umrli so: V Selnici ob Dravi g. Leopold Škerbinček, zasebnik ter v Mariboru g. Franc Novak. N. v m. p. Preostalim naše sožalji. — Poročila sta se pri sv. Mihaelu v čcštanju g. Martin Golob, posestnik v Topolščici ter gdč. Micka De molova iz Lokovice. Obilo 8'eče. — Diplomirala sta na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Kamilo Hartman iz Ljubljano in Boris Kmet iz Kranja, čestitamo. — Dobavo mestnih tehtnic za mestni tno&trinski (dohodarstveni) urad v Ljubljani razpisuje mestno poglavarstvo v Službenem listu kr-banske uprave dravske banovine z dne 13. maja t. 1-, na kar se interesenti opozarjajo. — Osebna vest. Odvetnik dr. Ciril Krašovec se je preselil s prvim majem iz Cerknice v Gornji Logatec. — Iz državne službe. Napredovala sta za eno položajno skupino Sergij Gorjup, kmetski svetnih pri banki upravi v Ljubljani in Ivan Zaplotnik, višji pristav pri kmetski ogledni kontrolni postaji v Ljubljani. Učiteljica Marija Jager je premeščena iz štor v Sv. Jurij ob južni železnici. Premeščena sta višja tehnična pristava ing. Josip Bricelj iz Ljubljane v Pakrac in Josip Bedenk iz Cetinja v Ljubljano. Milutin Debeljak pri tehničnem oddelku banske, uprave v Ljubljani pa je napredoval v višjo položajno skupino. — Iz poštne službe. Premeščeni so: na ravnateljstvu pošte in telegrafa Ljubljana Vladimir Bajuk, višji pristav v 7. skup. na ravnateljstvo pošte Novi Sad. Na pošto Ljubljana 2 Mirko Grošelj, višji kontrolor v 6. skup. pošto Maribor 2: na pošto Ptuj Marija Mozetič kontrolor 6. skup. na posti Murska Sobota; v ministrstvo ptt. dr. Tavzes, svetnik v 4. skup. 2. stop. na pošti v Zagrebu. — Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 4. aprila 1936 je v mestni gozdni parceli na Drenikovem vrhu izbruhnil ogenj, ki so ga mestni gasilci sicer pogasili, ki bi bil pa lahko povzročil občini precej škode. Ugotovilo se je. da je najbrže kak sprehajalec vrgel v suho vejevje in travo goreč ogorek ci g ar el e in na ta način zanetil ogenj. Mestno poglavarstvo opozarja sprehajalce po gozdnih sprehajališčih v Ljubljani in okolici, da vsakokrat ekrbno ugasnejo cigareto, ker bi lahko iz male neprevidnosti nastala mestni občini in drugim gozdnim posestnikom Ogromna Skoda. Tudi pričakuje mestno poglavarstvo od meščanov, da sami čuvajo in pazijo na mesitne nasade in gozde, ki so ne le v okras meda. temveč tudi za zdravje mest-I?8* Prebivalstva potrebni in koristni1 mostno poglavarstvo opozarja, da bo proti vsakemu krivcu kar najstroži j e postopalo po zakonu o gozdih. Ljubljana, 14. maja. Znani francoski publicist Jules Savenvein je ocenil položaj v Franciji Po zmagi socialistov takole: Najmočnejša stranka v najtežjem položaju Najmočnejša stranka v Franciji, to so socialisti, se morajo da" neg boriti z največjdmi težkoča-mi. Prevzeti morajo nase odgovornost, ne smex> zatisniti oči spričo bojno razpoloženih članov, katere so držali skoraj 50 let s svojim programom, ne da bd ga mogli kdaj uresničiti. Sporazumeti se morajo socialisti z radikali na desni in s komunisti na levi. Ti dve skupini imata bistveno si nasprotujoča n a zi ran ja in vendar socialisti brez teh dveh skupin ne morejo vladati. Socialisti tudi vedo, da ne morejo pridobiti glasov zmernih poslancev niti z minimalnim socialističnim programom. Rušitelj srebrnega zidu Kljub temu morajo socialisti Po zmagi pri volitvah vladati v Franciji in celo izvesti obsežne reforme. ko imaio blok nasprotnikov z 250 glasovi pred sebii in 80 komunistov za seboj. Pri vsem tem se morajo opirati na radikale, ki so kakor mavrica v parlamentu z vsemi barvami. Nadalje se zaveda vodja socialistov Leon Blum, da bo povzročil v Francih protižidovsko gibanje, če prevzame oblast. Vrhu tega velja Blum danes v Franciji za rušitelja takozvanega »srebrnega zidu«, to je za rušitelja francoskega franka. O vseh teh težkočah se je Blum že pogovoril s sedanjim predsednikom vlade Sarrautom. Kljub temu se je odločil, d n bo izvedel svoj minimalni socialistični Program, ki obsega tudi nacionaliziranje železnic in zavarovalnic po zgledu svojih angleških sodmgov, ki pripadajo drugi internacionali. Prijazno zadržanje do sovjetov Socialistična stranka meni. da bo potolažila svoje bojevite člane s silovitim napadom na vlastodrž-ce, ki vladajo v Francoski narodni banki in ki obvladajo s kapitalom francosko gospodarstvo. Tudi v zuninh politiki išče socialistična stranka Leona BI um a svoja pota. Dolca leta je strankino glasilo »I«e Populaire« z enako vnemo naPadalo sovjete m diktature hkratu Zadnje čase se je pa glasilo prijazno nasmehnilo boljševizmu in se je zadovoljilo s kam pan to proti fašizmu in hitle-rizmu. Te svoi‘e linije socialistično glasilo ne bo hotelo spremeniti. ker vo. da z njo doseže v Franciji lahko nove uspehe. V Franciji je danes najbolj popularno geslo: dol z diktaturami in fašizmom! Če bi to geslo, ki je uporabno za — Sokol Ljubljana-šiška. V petek ob 20. uri predava br. Puhar: »Fn glažek al’ pa dva« s skioptičnimi slikami. Po predavanju film: Kaj ŽENU LJUBIJO. uspehe v notranji Politiki,- uporabili tudi na zunanjo politiko, bi morala Francija zavzeti sovražen položaj do Nemčije ki do Italije. Nasloniti bi se morala na Anglijo v trenutku, ko se ta država hoče sporazumeti z Nemčijo in ko je na tem, da kapitulira pred Italijo. Bilo bi paradoksno, če bi mogla desnica levičarjem, ki se upirajo na. ljudske mase, očitati, da vzdržuje s tako politiko napetost v Evropi in preprečuje vzdrževanje miru. Grozotna nujnost Leon Blum bo torej prisiljen, da obesi na kljuko svoje zunanje politične simpatije, kakor tudi svoj notranji politični program. Mogel bi biti nekoliko hladnejši do Mussolinija in delati skupno z Anglijo za zbliža nje z Nemčijo. Res grozotna nujnost in potreba za moža, ki je tako globok in odkrit sovražnik hitlerizma. Težkoče bodo torej, kakor vidimo, za novo vlado levičarjev, ve* like. Ne bodo pa nepremagljive. S pomočjo koncesij bo nova vlada našla svojo Pot in spomnila se bo misli, ki jo je nekoč izrekel neki duhovit francoski poslanik: »Naslonimo se trdno na naše principe. Bodo že popustili.« Dve diktaturi proti dvema demokracijama Prepričan sem, je zaključil Sauenvein, da bodo vsi razočarani, ki pričakujejo sprememb v francoski notranji in zunanji politiki. Gotovo pa je, da bodo nasprotniki parlamentarizma izrabili težkoče v Franciji za svojo propagando. Ne dn se namreč zatajiti, da ogrožata dve diktatorski državi obe zapadni demokratski državi. in sicer Nemčija Francijo ob Reni in Italija Anglijo ob Nilu. - Modna revija otrok ne bo samo ljubka prireditev naših malčkov, temveč bo pokazala mamicam in modnim trgovinam in krojačmeam, kako je treba otroka oblačiti, da obleka ni predraga, otrok pa oblečen čedno in prikupno. Revijo prirede otroci ker hočejo s svojim nastopom pod geslrrn »otrok za otroka« tudi prispevati za Protitubcrku-lozno Zvezo, ki posveča posebno pozornost borbi zoper jetiko med šolsko mladino. Zato je obisk revije plemenita dolžnost vseh, ki jim je zdravje otrok naše bodočnosti pri srcu Revija bo v soboto 16. t. m-ob IR.30 v dvorani Delavske zbornice. Predprodaja vstopnic od Din 4 do 10 je v trafikah na Miklošičevi cesti (OUZ.D) in na Tvrševi cesti (Matjanova hišah Večer otroka je naslov zanimivi prireditvi v Protituberkuloz-netn tednu. Ta bo v soboto 16. maja ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice s prav pestrim sporedom. Sedeži po Din 10.—, 8— in 6.—, stojišča po Din 4—. Vstopnice so v predprodaji v trafiki OUZD, na Miklošičevi cesti in v trafiki na Tyršcvi cesti (Matjanov« hiša). OPAZKE DNEVA Ljubljana, 14. maja. Pod naslovom »]RZ je nova politična organizacija« tolmači »Slovenec« v zvezi z zadevnimi izjavami dr. Korošca nastanek, značaj in cilje te stranke In zaključuje svoj komentar $ tem-le povabilom: »Niso torej povabljeni samo pristaši bivših 3 strank v novo organizacijo, marveč vsi oni, ki hočejo, da zavlada pri nas zopet demokracija v našem javnem življenju. Na krivem potu so oni, ki menijo, da pri nas v Sloveniji ne morejo vstopiti v JRZ, ker so v njej organizirani v večini pristaši bivše SLS. Sedanja politična stranka je zgrajena na širših timeljih in reflektira na širši krog pristašev. Mesto in vpliv morejo dobiti v njej vsi, ki odobravajo cilje nove stranke in novega režima. In krog ljudi, ki se niso mogli sprijazniti z absolutističnimi metodami in fašističnimi namerami prej-šnjh režimov je bil precejšen tudi izven vrst bivše SLS. Ali ni njih naloga, da dejansko podpro politične sile, ki vodijo državo v demokracijo? Na vse te pozitivne elemente se obrača ]RZ in jih kliče v svoje vrste. V njej se morejo uveljaviti in po nje) vplivati na naše javno živ-Ijen je.« Prijatelj, ki spregleda tvoje napake, je hujši in nevarnejši kakor sovražnik, ki izrabi tvoje napake sebi v korist. Sovražnik ti je nevaren, kadar ga ni v tvoji bližini, prijatelj ti je pa najboljši prijatelj, kadar je daleč od tebe. Turizem — neodoljiva potre-ia vseh kulturnih Evropejcev. tko bi v naši domovini, obdarje* ii s tisočerimi porodnimi pri-’lačnostm za tujca, mogli letovi* čar j em nuditi še primerna gosti-ča ob bregovih naših voda in na bronkih divjih gorskih velika* ov. kjer hi tujci prav n:č ne po* rpešali udobnosti svojih domov, i s primernimi investicijami stvarHi čudeže. Poglejmo si na lostinski razstavi spomladanske* a velesejma v Ljubljani, od 30. uvia do 8. junija, kaj bi sc dalo z ra'hnim trudom in nevebkimi troški ustvariti za razvoj naše' a turizma! Sotisoči, ki nam Jih odo pri nas pustili tujci, pod ibilno poplačali naše napore m T>n anašnjom pomanjkanju 'kapi ta >v mnogo doprinesli h gospodar* ki obnovi. ŠLAGER OPERETA: NA LEPI PLAVI Pride! DONAVI Premiera v soboto! KINO SLOGA! Oglašuj le v Glasu Romantika obdravskih kopališč Mariborčanje so tudi v vročini navdušeni za šalo I Maribor, 14, maja. Se nekaj dni in mariborska obdravska kopališča bodo znova zaživela. Na .otoku’ bo oficielna otvoritev že prihodnjo nedeljo, v drugih kopališčih ob Dravi pa že mnogo prej opažamo navdušene kopalce. Prav je, da se kot vest« ni reporterji, tik ob pričetku kopalne sezone spomnimo tudi na« ših kopališč, kjer si častiti meščani in meščanke hlade svoju pre« grešna telesa. Ne morda zaradi tega, da bi reporter sledil že zastarelemu šlager ju, v katerem se toliko opevajo bederca in slične zadeve nežnega spola. Ne, prav gotovo ne! Zanimiva je tudi ne« ke vrste statistika v pogledu mičnih spominov in zgodbic ter re« niiniscenc o naših kopalcih in kopalkah, kakor tudi o kopališčih. Nekdanji eldorado mariborskih kopalcev — ko še ni bilo Mariborskega otoka — sta bili kopališči g. Kristana in pa g. Kaferja. V teh kopališčih se je zbiralo vse, kar je čutilo potrebo Po hladni vodi. Danes ni več ta* ko. Konkurenca Mariborskega otoka je tolika, da so tema dvema kopališčema ostali zvesti sa* mo oni, ki nimajo časa, da bi pohiteli na precej oddaljeni otok. »Torej sta omenjeni kopališči po« stali zbirališči onih »plebejcev«, ki jim pravimo tndii uradniki, trgovski pomočniki itd. Vsi ti ima« jo komaj toliko časa, da si v skromni urici opoldanskega oddiha lahko privoščijo hlad.no ko« pel, sicer umazane Drave. Kopališčem pa so ostali zvesti tudi eni, ki so nedostopni za vsako novotarijo in ki še niso izgubili smisla za romantiko preteklih dni. Romantiko? Morda bi bila Primerna še kaka druga beseda za vse ono, kar se je dogajalo ne« koč v teh silno popularnih kopališčih. Ko bi govorile stene kabin... Koliko src se je našlo v teh ko« kopališčih srečnih drugo ob dru-Kom. Ko bi lahko o vsem tem Pripovedovale stene lesenih ka« bin! Koliko poznanstev je bilo sklenjenih, ki so često imela svoj konec pred oltarjem ali kje diru-k e. Je že tako. Človeška kri je Vr°Ča. vroče je sonce in Drava Z:i vse to še premalo hladna. Si« ^°’r so zlobni jeziki vedeli povedati včasih še marsikaj, kar pa menda ne bo držalo. Sem nam« .reč poznal neko gospodično, ki jv nekaj kopalnih sezon redno za-pba'la v eno omenjenih kopališč. ^ a bi skoraj prisegel, da je še mineš devica, n-a vkljub vsem go« voricam. Res je, da gospodična b bila lepotica (in tudi danes ni!) tia vendar bi se lahko kaj pripono ob vroči krvi in toplem son« jm. pa premalo hladni Dravi . . . anes ie v teh kopališčih umrla romantika Inke sorte, živi samo še obujanje spominov na čase, ki so bili in nikoli več ne bo . . . Kopajo m■ sc sa,n'° poslovni ljudje, ki n nnajo smisla, pa tudi časa n c ^ take in slične zadeve. Oni in J’ mistopaški cvet kopalcev oipaik se je preselil na Mari- borski otok in sedaj tam ustvar* ja zgodo'vino romantike kopanja. Da, Mariborski otok! Ponosni smo nanj Mariborčani, ponosni tako, da popeljemo vsakega tujca nanj. Tujci često s prav kritičnim očesom motrijo vso »zadevo«, dokler se vse ne izprevrže v hvalo in slavospeve. Tista prva kritičnost tujcev pa izvira iz gole zavisti, ker oni ni« majo kaj podobnega. Ampak je že tako, da je Mariborski otok samo eden in ta je naš. A pustimo to! Glavno je, da imamo otok mi Purgarji mariborski in da si na mem lahko lajšamo težave pas« jih dni in da pri tem najdemo svoj hec. To se pravi, da si ga moramo sami napraviti. Pred leti ie bilo še vse precej špasno. V se* danji splošni krizi pa je vsak navezan nase. So pred leti na pri« mer izvolili na otoku Miss Maribor Čeprav je to dokaj resna zadeva, so hudobneži iz vsega napravili hec in s tem spravili miss Maribor ob vso vetjavo. Je pač križ s temi »missi« in menda pri nas nobena ne bo imela specialne sre* če. Pa kaj hočemo, končno spada tudi že to v arhiv romantike. In kaj: saj je kar bedasto, da se takole gremo »miss!« Saj si lah* . ko vsak kopalec izbere svojo miss, kj jih je na otoku na pretek. In ni treba nikake komisije in n; prav nič zavisti, ko pa so tako vse otoške miss srečne in zadovoljne ob strani svojih še srečnejših kavalirjev . . . V ostalem pa je slika taka, kot po drugih kopališčih. Ne manjka tudi man.ših senzacij. A so vsak« danje, da so tudi za reporterja v teh kritičnih časih časopisnih račk — bagatela. Ne verjamete? Ali je to omembe vredno, če debelušna gospa kar javno ošteva svojo slabšo polovico, ker se 'e preveč zagledala nekam, kar ;i ni po volji ? In če je navdušen pia* valeč po neprevidnosti izgubil v bazenu plavalne hlačke tet mora v vodi čakati sramežljivo »odrešenja?« To so stvari, o katerih se ne da in ni vredno razpravlja« ti. Glavno je, da eni plavajo, drugi se sončijo, najdrznejši pa s stolpa skačejo v vodo. Oni, ka« terih se vse to ne tiče, oa vse z večjim ali manjšim zanimanjem opazujejo. Pozabiti pa ob koncu ne smemo še onih, ki so po dva in dva ob mraku sprehajajo v bližnjem gozdiču in jo nato peš in po ovin* kih uberejo proti mestu. Pri teh je pa res doma prava romantika, ki je ne bo nikoli konec. — ob — Ban dr. Natlačen v Mariboru Maribor, 14. maja. V torek je ban Dravske banovine dir. Mairko Natlačen prvič oficielno pose til našo revno se« verno obdravsko metropolo. Prispel je z avtomobilom okoli 20. ure pred rotovž na Glavnem tr» gu, kjer so ga prečakova-li zastopniki oblasti, cerkve, raznih korporacij in organizacij ter šte« vilno občinstvo. Takoj nato je bil v mestni posvetovalnici pozdravni sprejem. Predsednik maribor« ske občine dr. Juvan je zagotovil banu, da so Mariborčani zvesto vdani kralju, domovini in državi ter da naj izraze globoke vdanosti obmejnega Maribora tolmači na naj višjih mestih. — Ban dr. Natlačen se je zahvalil za lep sprejem takole: »Iskrena zahvala za 'pozdrave in za vse izraze vdanosti in zvestobe do vzviše« nega kraljevskega doma, kakor tudi za vsa zagotovila zvestobe in ljubezni do naroda in države. Zvestoba do vzvišenega kraljevskega doma, ljubezen do naroda in države, pas je v tem trenutku tu zbrala in združila. Ko prihajam prvič službeno v naš' obmejni Maribor, vas prosim in želim, da to vdanost in zvestobo do vi.so« kesa kraljevskega doma. do naroda in države krenko goiife. Mislim, da ie to še zlasti potreb« no tu na naši skraini severni n?e-’i, kier prav posebno čutim, da nSftliiVtf* vQ(i votV so'sos ŠLAGER OPERETA: NA LEPI PLAVI DONAVI pride! Premiera v soboto! KINO SLOGA! dov po tem lepem koščku slovenske zemlje. Želel bi, da bi nas iju« bežen do vzvišenega kraljevskega doma. do države in naroda družila, kot nas je združila v tem trenutku na tem mestu, tudi v bo« če v vseh naših stremljenjih za lepšo bodočnost naše banovine im vse širne domovine!« V sredo dopoldne je dr. Natlačen sprejemal deputacije in stran« ke na sreskem načelstvu. V teku dopoldneva si >e ogledal splošno bolnišnico, gozdarsko in vinarsko « sadjarsko šolo. Popoldne se je podal v St. lij. Zg. Sv. Kungoto in Svečino. Nadalnji poseti bodo še danes dopoldne, nakar se g. ban vrne v Ljubljano. Vse mesto je bilo ob .prihodu in v sre« do ves dan odeto v državne zastave. Tragika vsakdanjosti Maribor, 14. maja. Tragična smrt je doletela jedva Dietnega Karla Kalina, sinčka upokojenega ključavničarja An« tona Kalina iz Slovenske ulice. V torek iprotl večeru so se b'izu broda v Celju igrali ob Dravi otroci, med njimi je bil tudi Karl. Lovili so vejevje, kj ga splavlja v veliki množini po vsakem deževju narasla Drava. Nenadoma pa je Karl, ki je bil zelo drzne narave, izgubil ravnotežje in o« mahnil v dravske valove, ki so ga hip nato za vedno zagrnili. Ostali otroci so se v strahu razbežali, ljudje pa. ki so bili prLa nesreče , so takoj obvestili o do« godku čolnarje. Vendar je vse poizvedovanje in iskanje bilo brezuspešno, trupelca mladega utopljenca niso mogli najti. Istega dne so v Reki pri Hočah pokopavali posestnika Antona Podkrižnika. K pogrebu se je namenila tudi 251etna posestnikova hči Marija Curičeva. Ko pa je šla preko neke mlake na travni* ku, jo je nenadoma popadla božja st in je omahnila v nekaj cen« timetrov visoko mlako. Nesreča je hotela, da je padla na obraz in ker ni bilo nikogar v bližini, da bi ji pomagal, se je reva zadušila. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Strašna smrt mladega dekleta Maribor.14. maja Grozovita nesreča se je zgodila v torek zvečer v Pekrah pri Mariboru, ki je zahtevala življenje jedva 14-letne viničarjeve hčerke Marice Brun-škove. — Pri nekem tamkajšnjem veleposestniku je bil kot viničar zaposlen Josip Brunško, ki je v torek popoldne kosil na travniku zgodnjo travo. Pri grabljenju in nakladanju na voz je pomagala tudi njegova hčerka 14-letna Marica. Proti večeru sta bila z delom gotova. Marica se je skobacala na voz, oče pa je vodil konje. Ob nekem jarku pa se je voz s travo nagnil in se prevrnil, kar je postalo usodno za dekle na vozu. Marica jo držala v rokah koso in ko se je voz prevrnil ie tako nesrečno padla, da so je nataknila na koso. Ostro rezilo se je nesrečnemu dekletu zapičilo v spod nji del hrbta s tako silo, da je izstopilo na trebuhu. Telefonično so o nesreči takoj obvestili mariborske reševalce, ki so umirajoče dekle z vso naglico odpeljali v bolnišnico. Tudi takojšnja operacija pa je bila zaman, kajti Marica je nekaj ur po strašni nesreči izdihnila v groznih bolečinah svojo mlado dušo. Z užaloščenimi starši in ubogo Marico sočustvujejo vse Pekre. Pes, ki je rešil gospodarju življenje Maribor, 14. maja V sredo zgodaj zjutraj, se je odpravil od doma v Zg. Roču nad Selnico splavar Martin Šantl, namenjen k Sv. Ožboltu, kjer je hotel prevzeti neki splav. Ko pa je dospel do križa, ki stoji na križišču ob Helbelnovem posestvu, je v temi planil nanj neznanec srednje starosti z dolgim kuhinjskim nožem v rokah. Šantl je še pravočasno prestregel sunek z nožem, jasno mu je pa tudi bilo, da ima oprav ka z roparjem, ki se skuša prilastiti denar, ki ga je imel pri sebi. So prijel se je z roparjem in med njima se je razvil boj na življenje in smrt, v katerem bi Šantl najbrž podlegel, ko bi ne dospela pravočasna pomoč. Za svojim gospodarjem je pritekel, kot da bi slutil nesrečo, Šantlnov veliki čuvajski pes in ko je videl gospodarja v boju z zločincem, je takoj pričel besno naskakovati neznanca, ki jo je kmalu nato urnih nog popihal v bližnji gozd. Zanimivo je, da je bil zvesti pes doma priklenjen in da se je strgal z verige ter odhitel za gospodarjem. Napad je prijavljen orožnikom, ki bodo roparja gotovo kmalu izsledili, ker ga je Šantl natančno popisal. — Iz banovinske službe. Florijan Ulil, diplomirani tehnik in banovinski uradniški pripravnik X. pol. skup pri okrajnem cestnem odboru v Slovenj-gradcu je napredoval v IX. pol. skup. Maribor m— Narodno gledališče. Petek, 15. maja: Zaprto. — Sobota, 16. maja ob 20.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene. — Nedelja, 17. maja ob 15. uri: »Nastop otroškega baleta iz Zagreba«. Ob 20. uri: »Kariera kanclista VVinziga«. Zadnjič. Znižane cene. m— Velika akademija delavstva bo v soboto, 16. maja ob 20. uri v Unionu. Spored je izredno pester in nastopijo vsa delavska kulturna društva. Zanimanje za akademijo je zelo veliko. m— Dijaki so štrajkali. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so pred dnevi stopili v stavko vsi gojenci. Zahtevali so izboljšanje hrane pa enako razdeljevanje poljskih del. Stavka pa menda, ni uspela, ker je ravnateljstvo tri gojence izključilo iz šole, ostali pa so dobili ukor. m— Na policiji zoblejjo črešnje. Na dvorišču mestne policije na Slomškovem trgu je prva v Mariboru dozorela črešnja, ki je postala znamenita tudi zaradi tega, ker včasih vzcvete dvakrat na leto. — Na trgu pa so prodajali prve jagode — po 20 dinarjev liter! m— Smrt pod vozom. V Črncih pri Apačah je bil v graščini .Freudenau uslužben 72-letni Ivan Sabo. Pred dnevi je po nesrečnem naključju padel pod voz. pri čemer mu je zdrobilo prsni koš. Sabo, ki zapušča pet otrok, je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. m— Neznanokam je odšel z doma sin sluge pri Ljudski samopomoči, 16-letni Rajmund Nerat. Za njim poizvedujejo zaskrbljeni starši in policija, m— Kino. Grajski: »Zasledovanje«. — Union: »Sto dni Napoleon«. Celje c— Popravilo levega brega Savinje pod grobeljskim mostom. Za dobavo ilovke 500.37 m8 za zagraditev udora na levem bregu Savinje pod grobeljskim mostom ho prva ustna licitacija 23. maja ob 11. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Proračunski znesek znaša 35.025.90 Din in se dobo potrebne informacije pri tehničnem razdelku. c— Nalomila si je levo roko, ko je doma v torek padla 45-letna Verdev Alojzija, žena žagarja v Gotovljah pri Žalcu. c— Beseda o 'javnih delih. Glede skorajšnjega pričetka javnih del v celjskem srezu, o čemer smo poročali v našem listu 1. maja t. 1. pripominjamo. da je sam g. župan poročal na občinski seji že dne 24. aprila, da je prejel od gradbenega vodstva banske uprave obvestilo, da bo v prihodnjem »Službenem listu, objavljen razpis regulacijskih del na Savinji. S poročilom smo hoteli mi prvi opozoriti najpotrebnejše brezposelne reveže, ki bi se tako lahko pravočasno zasigu-rali z delom in zaslužkom, če se z obljubljenimi javnimi deli še ne bo pričelo, pa ne moremo pomagati. c— Svinjski trg. Preteklo sredo je bilo na svinjski sejem pripeljanih 93 svinj; od teh je bilo prodanih 50. Cene so se že nekoliko znižale ter stane do 2 meseca staro prase 90—120 Din, do 3 mesece 220 Din, od 4 do 5 mesecev 320 do 450 Din. Prodajalci so večinoma iz Št. Jur ja ob juž. žel., Ponikve in celo iz Šmarja, dočim pa kupci prihajajo največ iz. Savinjske doline, Celja in okolice, Vojnika, Do-Vne in drugod. Svinjski sejem je v Celju vsako sredo In soboto ter je najbolj živahen v zgodnjih dopoldan- I jakih urah. Sodba ob železniškem prelazu v Tivoliju Dr, Volavšek se ni pregrešil proti javnemu redu in varnosti Ljubljana, 14. maja Sprehajalci v Tivoliju so davi radovedno motrili gručo ljudi ob železniškem prelizu pri ribniku, posebno ko so opazili med njimi državnega pravilnika dr. Fellacherja in sodnika okrožnega sodišča dr. Lederhasa z zapisnikarjem. »Le zakaj gre«, so se spraševali med sclroj. »Najbrž za rekonstrukcijo kakega težkega zločina!« je menil neki hudomušnež. Pa ni šlo za zločin, temveč za to, da se dožene ali se je specialist, za pljučne bolezni dr. Volavšek zares pregrešil zoper javni red in varnost, kot ga je obtožilo državno pravdništvo. Bilo je pozimi pred božičem okoli 6. zvečer, ko se je pripeljal dr. Volavšek s svojim avtomobilom do železniškega prelaza in je vozil preko njega. V trenutku pa, ko je bil sredi železniške proge, je avto v visokem snegu obtičal Naj se je dr. Volavšek še tako trudil, vozila ni mogel spraviti ne naprej ne nazaj. Desno zadnje kolo je namreč zdrknilo s cestišča in kolesa niso imela dovolj opore v mehkem snegu. V tej zagati so se iznenada začele spuščati rampe, znamenje, da prihaja vlak. Nekaj pasantov je k sreči opazilo, da je avto sredi proge, na kar so opozorili tudi čuvaja v bližnji čuvajnici. Ta 'je hitro telefoniral na glav ni kolodvor, odkoder je imel vsak čas pridrveti brzovlak. Srečno so ga še pravočasno ustavili na odprti progi, toda nevarnosti s tem še ni bilo konec. Z druge strani je namreč prihajal vrhniški vlak. V stiski je čuvaj zopet odprl rampe, da bi mogel avto s tira na cesto. Kočno se je dr. Volavšku skupaj s pa santi le posrečilo avto dvigniti in ga postaviti zopet, nazaj na cestišče, nakar je avto zapeljal mimo ribnika proti tivolskem gradu. Bil je pa že tudi skrajni čas. kajti bilo je tema in tudi tako gosta megla, tako da bi bilo vrhniški vlak prav težko ustaviti, ker je bil že na progi. Dr. Volavšku ni le pretila nevarnost, da bo prišel ob avto, tem-več še kaj hujšega,____________ Otvoritev protituberkuloznega tedna v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri na verandi restavracija »Zvezda«. Pridite ! »Večer otrok« v soboto, 16. maja oh 18.30 v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 18.30 uri. Ples, recitacije, modna revija. Darujte za Protituberkulozno zvezo vsaj Din 1___! Obiskujte prireditve v Protituherku-loznem tednu ! »Otroška modna revija« v soboto, 16. t. in. ob 18.30 uri v Delavski zbornici. c— V zvezi z ubojem v Košnici, katerega žrtev je bil 31-letni poročeni železničar Pavel Kragolnik iz. Košnice, so bile aretirane štiri uboja obdolženo osebe in sicer Anton Š., Rudolf K„ Martin Č. in Ivan H. Vsi so doma iz Košnice pri Celju in dva sta celo posestnika. Zena pokojnega Kragolnika ima 5 otrok, pričakuje pa še šestega. O razpravi o gornjem uboju bomo poročali. Železniška uprava je po svoji dolžnosti uvedla preiskavo, zakaj se je moral brzovlak ustaviti na progi. V akcijo je stopila policija, ki je drugega dne ob 10. dopoldne skušala ugo toviti, kakšen jo bil dejanski stan prejšnjega dne ob 6. zvečer. Napravila se je skica in na podlagi policijskega poročila je bil potem dr. Volavšek obtožen — ogrožanja javnega reda in varnosti. Bili sta že dve obravnavi zaradi tega in davi že tretja, zdaj pa na »licu mesta«. Dr. Volavšek je demonstriral kakšen je bil položaj, ko je zavozil na železniški tir, policijski stražnik je vztrajal na" svojem poročilu, priča dijak Šubic pa je izpovedal o vseli podrobnostih, kakor se jih je še spominjal. Bil jo tisti, ki je največ pripomogel, da je prišel dr. Volavšek z avtomobilom preko železniškega tira. Sodba na prostem Ko je bil sedaj dejanski stan vsestransko ugotovljen, je sodnik dr. Le-derhas izrekel sodbo v imenu N j. Vel. kralja kar tam pri prelazu. Obtoženca dr. Volavška je oprostil vsake krivde in kazni in je to svojo sodbo tudi na dolgo utemeljeval. S tem je bila zaključena obravnava, z,a katero izid so se zlasti zanimali naši avtomobilisti. »Kaj takega pa še ne!« je menil neki pasant, ko so se gospodje razhajali, »da bi se sodba izrekla v Tivoliju!« »To velja napisati!« je menil naš reporter. »Sodbe na prostem so v resnici redke, zlasti pa še na takem kraju!« Nove umetniške razglednice Ljubljana, 14. maja. Uprava revije »Nova obzorja« je pravkar izdal« serijo lepih umetniških razglednic po originalu akad. slikarja Ljubivoja Ravnikarja- Razglednice so idejno in umetniško zanimivo in pomembno delo in jih vsakomur toplo priporočamo. Ob taiki izvirni produkciji bi bil pač skrajni čas, da iz naših trgovin, ki predajajo razglednice, izgine vsaj ves tisti tuji šmok ,ki često naravnost kvari okus in nima z našo miselnostjo prav nič skupnega. Seri ja obsega 10 razglednic in stane in 12.50. Naročilom po pošti se pri-račune poštnina. Trgovci imajo popust. Naročila sprejeme': Uprava revije »Nova obzorja«, Ljubljana, Tavčarjeva ul 1. Dajte mi papirja Lj ud breg, 14. maja. Pred dnevi je nenadoma umrl kmet Tomo Zember, star 42 let. Dopoldne je šel v vinograd svojega očeta, kjer so ga pogostili z vinom. Ko je izpil prvi kozarec, mu je postalo nenadoma sla8 bo. Očeteu je* rekel: »Dajte mi papirja, umrl bom!« Oče je mislil, da se sim šali, si je pa kar naprej zahteval papirja. Ko so našli komadič papirna po dolgem iskanju v kletei, in mu ga potisnili v roko, je bil Zember že mrtev. Zember je imisl slutnjo, da njegovo življenje ugaša in je hotel pred smrtjo napisati svojo oporoko. Zanimivosti Pri neki nočni vaji nad Raba« tom (Maroko) sta se v megli ponesrečila dva vojaška aviona. Eden ie strmoglavil na zemljo in se užgal, drugi je zadel oh ska« lovje in se razbil. Obe posadki sta mrtvi. O tragičnem dogodku poročajo iz Sarajeva: Soprogo živimozdrav nika Sanloto Ortiner je zadela kap; njenega soproga je smrt ljubljene žene tako užalostila, da je nekaj ur pozneje tudi izdihnil. Pokojna sta starša sarajevskega zdlraivnika dir. Grume,rja. Iz Amsterdama poročajo: Veli« ka svečarna v Goudj je do tal pogorela. Ogenj je nastal v skladiščih olja in se je tako hitro raz* širil po tovarni, da je bilo gašenje nemogoče, zlasti ker je pri« rnanjkovalo vode in so neprestane eksplozije oljnih sodov ogrožale gasilce. Vendar so mogli na srečo še rešiti bencinsko skladišče, da ni bilo še hujše katastre* fe. Škodo čemijo na 300.000 holandskih goldinarjev. Okoli 500 delavcev je zdaj brez zaslužka, kar je za mesto težek udarec. Tovarna je bila eno največjih podjetij te vrste v Holandiji. Sezacionalen proces so imeli te dni v Los Angelesu. Neka gospa Grace Warren Dubois iz ugledne rodbine je bila zaradi umora svojega sina obsojena na dosmrtno ječo. Izjavila je pred sodiščem, da je ustrelila sina, ker je bil tak strahoipctnež, da si ponoči ni upal iti sam čez ulico. Vsi člani rodbine so bili pogumni ljudje, samo njen sin, zadnji brst rod* bine, se je tako izpridil. ŠLAGER OPERETA: NA LEPI PLAVI DONAVI Pride! Premiera v soboto! KINO SLOGA! Razstavni prostori L kategorije na Ljubljanskem velesejmu so za pomladansko prireditev, ki bo od 30. maja do 8. junija, že do zadnjega kotička oddani Vse ce* njene tvrdke, ki so imele namen razstaviti na spomladanskem ve-leseimu, opozarja uprava vele8 sejma, da je na razpolago le še nekaj mest II. vrste, ki pa bodo tudi v najkrajšem času oddana, ker se zglašajo vsak dan številni novi razstavljale!. — Spomladanski velesejem v LjubVani bo to8 rej z ozirom na veliko število razstavljajočih tvrdk im vsle množine razstavljenega blaga zelo zanimiv im bo nudil veim izbiro. Utegne nastopiti kaj hipnega... Lov na senzacije — Premišljevanje o raznih interesih Ljubljana, 14. maja. Ko sem se zjutraj prebudil, me je nekaj pičilo in skoraj za* klel sem. Bomo že videli, sem si rekel, če v Ljubljani res ni novic ni senzacij! Pa sem odšel na lov za novicami in senzacijami. Med Potjo me je mučila misel: Kaj se je neki novega zgodilo v Ljub* Ijani? Kam naj se obrnem? Saj so nas pritisnili ob zid zadnje čase. V uradih ne dobiš nič, na policiji same nezanimive reči. Ljudje so nezaupljivi, ker pra= vi jo, da je bolje, če človek v teh časih molči in si misli svoje. Za vraga, karkoli se je pa le zgodilo Tako sem se ojunačil in se odlo* čil, da bom kar izpraševal po uli* cah. Bo že kaj, saj je astrološka napoved za danes dobra. Prav do besede stoji v njej: Utegne na: stopiti kaj hipnega in nepričako* vanega ... Pretentanje Prvi, ki sem ga kot znanca srečal, je bil tovariš iz sosedne redakcije. Malo sem pomislil, če se izplača, da ga pobaram po no* vicah. Mi se namreč običajno ne izprašujemo po novicah. Stara resnica je, da novinarji vedo naj manj. Saj so zato na svetu, da iz* Burja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, tpr strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10.— Ljubljana, Sclenburgova 7. /02222? Prašujejo druge po novicah. Med tem me je že ogovoril. —■ Kam pa, tovariš? — Takole, veš, motive iščem! Nisem mu mogel zaupati, da 1Seem v resnici senzacije, ker bi razdražil »novinarski nagon« 'n bi mu utegni! prekrižati ta ali °ni računček. Tako sem se na* re(bl, kakor da me ljubljanske n<>vice prav nič ne brigajo. , ~~A tako, je dejal, me pogle* f* nekam pomilovalno, zamah* n' 2 roko in odšel. Le išči moti* X°v’ si je mislil, jaz iščem pa no* lc in senzacij. Pa sem ga le pre* len tal. Velika poneverba v sosedni ulici sem srečal dru* kega znanca. Po poklicu je trgo* Cc- Zopet sem pomislil. Če je redno, da izgubljam z njim svoj 'ragoceni čas, ki pa ni zlato. Ko 1 bil zlato, bi morda zdajle ne čepel v redakciji. a si nisem mogel kaj, da bi a ne ogovoril, ker je šel mimo 1 Sva tudi sicer prijatelja. Kaj je novega, prijatelj? kšlft Novcga? A nič, slabi časi, i n° krc, saj smo berači že v*i skupaj. in m'nil 'e moj zamaščeni plašč °je razcefrane hlače, kakor da išče otipljivega dokaza, da smo res vsi berači. Zdel se mi je pa nekam sumljiv. Začutil sem, da mu leži nekaj na srcu. Re* porter mora imeti tak »sedamnaj* s-ti čut«, s katerim pogrunta reči, ki leže ljudem na srcu. Molčal sem in čakal. Kakor da mi ni za senzacije ne za novice. Tako sem mu razvezal jezik. — Veš, velika nesreča se mi je pripetila. Včeraj so aretirali mojo prodajalko in knjigovodkinjo. Izračunali smo, vsoto. Gre za kakih 200.000 Din. Postala pa je med tem hišna po* sestnica in še za hranilnico ji je ostalo. — Nemogoče, sem dejal brez* brižno, nemogoče! V duhu sem pa že sedel za strojem in pisal senzacijo, ki ne bo samo senzaci* ja, temveč tudi bomba, granata. — Toda prosim te, prijatelj, da molčiš kakor grob. V interesu preiskave in mojega kšefta, ki je znan in ugleden kšeft, se ne sme še pisati o tem! Bilo mi je, kakor bi me polil z mrzlo vodo. Senzacija je padla v vodo. Ta prokleti »interes pre* iskave«. Izrekel sem mu sožalje in se poslovil. Družabni škandal Grenko premišljujoč o intere* siih preiskave sem naletel na tretjega znanca, To je pa mož umetnosti, torej z umetniškega področja. Ali je mogoče, da se je zgodilo kaj novega v slovenski umetnosti? sem pomislil. Pa sem se obregnil obenj. — Kaj je novega? O nič, nič posebnega! — Morda pa le ... — Ne, ne, nič novega... Prijatelj — umetnik se je za* čel muzati. »Sedemnajsti repor* terski« čut mi je pomagal. — Ampak napreduješ, prija* telj — umetnik, od dne do dne si bolj ploden. Tvoje knjige vz* bujajo pozornost! Pravijo, da si tič! — Najnovejšega pa ne veš, prijatelj novinar. Še ne veš, kaj se je zgodilo? — Boga mi, ne vem! Radovednost se mi je prišpb čila. Skoraj tresel sem se, kakor berač, ki čaka na počasnega človekoljuba, iščočega ficek po žepih. — Oj, to je bil hec, je nada* Ijeval prijatelj — umetnik, žara* di moje zadnje knjige. Še ne veš, kaj ne? Neka ugledna ljubljan* ska dama se je čutila prizadeto. Zaklela se je, da se bo maščeva* la. Od tega trenutka išče prih* k e, da me pretepe. Nedavno sva se srečala pred glavno pošto. Izdala se je, tako besno je gledala. Jaz sem se pa le ustrašil, ker je imela s seboj človeka, ki bi mu prisodil, zmož* n ost, da mi pretiplje obisti in mi morda tudi polomi kosti. Skočil sem k policaju in prosil kot pošten državljan za zaščito. To me je rešilo. Toda, za božjo voljo te prosim, da ne boš kaj napisal o tem. še ni zrelo, ni v interesu umetnosti. Veš, vsak družabni škandal ni v interesu umetnosti pri nas v Jugoslaviju V Franciji je drugače, tam so družabni škandali glavni pospe* ševalci umetnosti . . . Čestital sem mu in se poslovil, turobno premišljajoč o interesih slovenske umetnosti . . . Temni srednji vek Na vogalu sem se zaletel v če* trtega znanca, ki se zanima živo za filozofijo, pa ni filozof. — Si bil zadnjič na univerzi pri filozofskem predavanju, me je ogovoril. — Nisem bil, ali ne veš, da je treba najprvo živeti in šele nato filozofirati? — Ni res, predavatelj je doka* zoval, da je prvo filozofiranje in da je šele nato mogoče življe* nje! — Je nemara res, sem rekel, toda ne utegnem, da bi zdaj o tem filozofiral, jaz hočem novic, senzacij, bomb . . . — Bomb se ti hoče, prijatelj — reporter, bombe so pokale na tem predavanju. Predavatelj je dokazal, da temnega srednjega veka ni bilo, da so odslej naj* manj ignoranti tisti, ki trde, da je imela zgodovina zapadnoev* ropske kulture kdaj dobo, ki se je je prijelo ime »temni srednji vek«. Toda, prosim te, ne objavi tega v svojem bulvarnem čašo* pišu, ker ni v interesu liberalne* ga dela slovenske javnosti. Stvar je namreč taka. Neki katoliški filozof v Franciji je izdal krasne monografije o srednjeveških fi* lozofih. S tako zarjo jih je ob* dal, da odslej ta zarja osvetlju* je prejšnjo temo srednjega veka. Torej, prosim, v interesu liberal« nega dela slovenskega naroda... Nova slovenska drama Globoko premišljujoč o interesih liberalnega dela slovenskega naroda sem se napotil dalje sklonjeno glavo. Ko sem jo dvignil, sem opazil daleč tam na koncu ulice petega znanca, ki se bavi z literaturo in je znam in priznan avtor slovenskih dram. Kaj bi ga nadlegoval, sem si mislil, zdaj že vem, da je v interesu slovenske drame, da se ne piše o njej in njenih avtorij. Ker pa. je nasproti Privozil ravno tramvaj in je manjkalo le malo da. ga ni novozil, sem priskočil in ga potegnil na oloč-nik. — Kaj je novega prijatelj —• avtor? — Novega? Pr., h tel j — reporter, tako sem zarn'š ,en. da bi me ta koreta skoraj povozila. V glavi se mi rojeva nova drama. To bo drama, ti rečem! Zgodovino sem že preštudiral, odkril nove dokument6. Drhtel sem, ko sem jih v muzeju prebiral. Slovenska umetnost bo dobila dramo, na katero bo svet ponosen. Pa ne samo , svet, tudi Hrvati, Mimogrede ti I povem, da bom z njo Pomagal rešiti »hrvatsko pitanje«. Prekleto, molčati pa moraš, dokler ne bo dodelana, sicer grozi nevarnost, da se mi vse skupa j izpridi ... Je v interesu mojem in slovenske drame. Dobro veš, da smo revni, kar se dram tiče, če se mi še ta skvari, je po nas. Težko bo dokazati potem Društvu narodov, da smo kulturni. Ljubljano bi kmalu prekrstili, kakor so prekrstili Adis A bebo. Uspehi Vali Smrkoljeve Nisem se poslovil, ker mi je bilo že vsega zadosti. Zdelo se mi je, da je v mojem interesu, da se ne Poslavljam od svojih prijateljev, iščoč po Ljubljani novic in senzacij. V takem obupnem razpoloženju sem bil, ko se je zgodil čudež. Srečal sem našo dramsko umetnico go. Savo Severjevo, ki je prikorakala kakor možača v krilu, ki ni krilo, temveč hlače in mi sporočilo drobno, toda razveseljivo novico z Dunaju, da gdč. Vali Smerkoljava žanje uspehe na Dunaju. In s pripombo — v tem je bil čudež tega dne — naj sporočim slovenskemu narodu v svojem uglednem listu to veselo novico. Vali je nastopila na dunajski ljudski univerzi na veliki prireditvi >Pomlad v deželi« v naši narodni noši v srbskem Plesu po glasbi g. Baranoviča. Ta mesec bo pa nastopila v Baden Badenu na veliki prireditvi, kjer bo imela v plesih prvo vlogo. Sicer je pa pridna in se uči in martra. torej lahko rečemo, da gara in se žrtvuje najčistejši panogi umetnosti, ki je ples. Vse podrobnosti o njenih uspehih na Dunaju bom šele dobil Pismeno z Dunaja, nakar bo v interesu slovenske plčsne umetnosti, da. se o tem obvesti slovenski narod. — nek — Ogromni honorarji pred 300 leti V davnih starih časih so bili književniki ter umetniki sploh ze* lo slabo nagrajeni za svoja dela. Izdajalci raznih revij so slabo plačevali pisateljem in pesnikom, zaradi tega, ker so ljudje zelo malo kupovali knjige. Ko je slavni angleški pesnik Jon Milton (1608 - 1674) izdal svoj veliki epski spev »Izgubljeni raj« je dobil dvesto zlatnikov in še to v dveh obrokih (torej so brli obroki že tedaj v modi). Lju* dje so se tedaj naravnost' čudili ter nazvali Mil trnov honorar kot »ogromen«. Večji honorar je bil dotlej sploh neznan. Slavni lord Bajron je bil zelo slabo plačan za svoja pesniška dela, med tem ko je njegov londonski založnik na njego* vem pesniškem delu zaslužil samo v enkratni izdaji 16.000 tun* tov šterlingov._________________i Kam v soboto zvečer? Ob 18.30 v Delavsko zbornico na »Večer otroka«. Velezanimivo: ples Delakove šole, recitacije, otroška modna revija. Vsak Ljubljančan v nedeljo, 1?. t. m. na »Otroški sejm« na verandi restavracije »Zvezda«. Številni obiskovalci bodo prejeli darila. Zelo zanimivo: ročni izdelki otrok itd. Ne zamudite prilike in obiščite »Otroški sejm«, ki bo samo v nedeljo od d. do V. ure na verandi restavra-i cije »Zvezda«. MAŠČEVALEC Kriminalni Bilo je zarana, ko je .Teror' zapustil svoje pristanišče, »roti večeru pa je bil že daleč v Atlant« skem oceanu. še nikdar ni .Teror’ plul s tako naglico. Izgledalo je, kot da hoče Jack pokazati svojim prijateljem, kaj premore njegova ladja. Med vožnjo niso mnogo govo= rila. Jack je bil večinoma pri krmi, kjer je mesto Billa krmaril Tom. kateremu Jaok ni hotel kra' tit-i veselja; Edvard je večjvdei ležal v svoji kab.ni in čital. Eta. Bessie im Molly pa so kramljale ali pa z zanimanjem opazovale Skozi steklo življenje v moriu. Minila sta že dva dneva in dve noči, odkar je bil Tenor na poti. Zdaj pa se je nagibal že tretji dan svojemu koncu, ko je .Teror’ zmanjšal svojo hitrost. Edvard, ki je bil to takoj opa« zli je pohitel h krmi in povprašal Jacka, kaii to pomeni. ».Tenorjeva’ pot bo kmalu končana«. je s posebnim poudarkom odgovoril Jack. »Zdaj plovemo po Hudsonu navzgor: pred eno uro smo minili Ncw York!« Fxivard skorajda ni verjel svo= iim ušesom. .Teror’ ni potreboval niti tri dni za pot iz starega v novi svet! Jack je prijel zdai Edvarda pod roko in ga odpeljal n.koliko v stran: »Odpočijte se, dragi prijatelj, pot je še dolga in naporna, potrebovali boste svoje moči.« »Ah, saj nisem utrujen, bolečine čedalje bolj popuščajo«. »To me zelo veseli. Od srca vam želim, da bi bili v novi domovini čili in zdravi.« »Hm, naša nova domovina«, je zamišljeno odgovoril Edvard, »a vaša----------?« Okrog Jackovih usten se je pokazala bolestna poteza. »Moja domovina — moie ognjišče — ? — Sai imam v Londonu hišo in svoj .Teror..« »In bitje, ki ga ljubite?« je tiho vprašal Edvard in ga prijel za roko. »Ona nikdar ne bo hotela biti moja!« je z žalostnim glasom od« govoril Jack. »Nikdar!« »Toda saj je vendar pri vas«, je pripomnil Edvard. »Da, toda ne iz ljubezni do mene. O, ne, ona je ostala samo zato pri meni, da ne bom več storil kaj takega — no, saj razumete!« Edvard je prikimal. »Torej samo zato? Jaz pa sem mislil . . .« »Da hoče biti Ela moja?« ga je prekinil Jack. »Ne bo hotela — predobro jo poznam.« »Oh, saj vam bo odpustila!« je vzkliknil Edvard, »o tem sem trdno prepričan. Pride čas, ko sc bo to zgodilo — dobro si za* pomnite moje besede!« Jack je žalostno zmajal z glavo. , »Tega ne verjamem, Edvard o »In vendar se bo zgodilo, da vas bo zopet objela in boste na ustih začutili njen poljub!« je odločno odgovoril Edvard. Pri teh besedah je Jack ‘ves zadrhtel. roman. 114 »Edvard, Edvard! Ce se bo to zgodilo, sem najsrečnejši človek na svetu. — Toda, tak trenotek, ali bo sploh kdaj prišel?« »Mogoče v najkrajšem času!« je odgovoril Edvard in mu po* menljivo pogledal v obraz. Jack se je zdrznil. »Ali vam je Bessie kaj o tem govorila?« »Ne, niti besedice. Toda ona sluti isto kot jaz. Sicer pa imajo ženske za take stvari neprimerno boljši čut, kot pa mi. Poleg te< ga pa se gospodična Morrisova ne zna pretvarjati.« Jadk ni na to ničesar več odgovoril. Prijatelja sta molče in za* mišljeno gledala predse. »Ali imate že kake načrte za bodočnost?« je naposled prekinil Edvard molk. Jack je skomignil z rameni. »Se nič dokončnega. Zaenkrat se mislim vrniti v London in poiskati Terezo. Res, da je najbrže ne bom smel sam kaznovati, ker Ela tega nikakor noče dopustiti. — Bo pa eden mojih pomagačev opravil z njo . . .« »In Manuela?« »Ona bo ostala zaprta — za vedno . . .« Edvard je nekaj premišljeval, potem pa rekel: »Zakaj se hočete vrniti? Osta* nite pri nas. Svoje pomagače pustite — imate dovolj denarja, da jih lahko dobro nagradite — ali pa jih vzemite s seboj, če hočejo ostati piri vas. — Tu v Ameriki bo dovolj prostora za vse. — Nov svet. novo življenje, nova bodočnost!« »Bomo videli, dragi Edvard — morda bo usoda vse to mnogo bol e uredila, kot pa mi«, je po* časi odgovoril Jack in odšel. TRAGIČNA NESREČA Proti večeru je prispel ,Teror’ do samotnega kraja ob reki Hudson. ki je bila tu že tako plitka, da »Teror« ne bi več mogel pluti pod vodo dalje. Ko se je .Teror’ dvignil nad vodno gladino, je Jadk z zadovoljstvom ugotovil na zemljevi* du, da je do bližnjega mesteca le nekaj kilometrov. Skleni'1 je, da pošlje t\a svojega pomagača, da pride potem z vozom ponje. Medtem ko so Jackovi pomaga* či prenesli prtljago na obalo, sta tudi Ela in Bessto stopili iz svoje kabine, da se podasta na prosto. Ko sta stopali po hodniku, sta zaslišali, stokanie. Ela :e takoj spoznala Manuelim glas. ki jo je bila večkrat obiskala, čeprav je vedela, da to Jacku ni prav. Tudi zdaj je stopila Ela k njej in komaj je odprla vrata, >i je padla Manuela okoli vratu in jo ihte povpraševala: »Oh, kje smo zdaj? Kam smo se toliko časa vozili? Kam me bodo odpeljali?« »Zdaj smo v Ameriki, ob obali reke Hudsona«, ji je odgovorila Ela. Manuela se je zdrznila. »V Ameriki? — Zato so stroji noč in dan ropotali in nisem mogla zatisniti očesa!« Bessie je stopila k Eli, ki je tolažila Manuek). m jo rahlo poteg- nila iz kabine, ki jo je zopet za* klenila. »Jaz tej ženski ne zaupam — predobro vem, kaj vae je že storila«, je rekla Bessie in odvedla Elo nazaj proti njeni kabini. Obe* ma je zdaj bilo prešlo veselje, da bi odšli na prosto. Ko sta se Ela in Bessie vračali v svojo kajito, sta na hodn.ku srečali pomgača, ki .e pravkar nesel Manueli večerjo. Pustili sta ga mimo in takoj nato zaslišali, kako je odklenil vrata. V tem trenutku pa sta začuli žvenket stdkla in psovko in pre-dno sta se prav zavedli, je že švignila Manuela mimo njiju in na prosto.. »Držite jo!« je zarjo! pomagač, katerega je bila tako nenadno presenetila, m že se je iztegnilo nekaj rok proti njej. Manuela pa se je spretno izmuznila in skoči* ta v vodo in že je bila pri bregu. Še preden so se na .Terorju' dobro zavedli, je Španjolka že preletela preko majhne ravninice in kakor preganjena srna hitela po strmi stezi, ki se je vila v go« re — v svobodo! Jackovi pomagači so sc divje pognali za njo, v tem sta prihite* la na krov tudi Jack in Tom. Ako jo je Jack hotel ubrati za Manuelo, ga je zadržala Ela. vsa razbu,lena: »William, kaj hočeš storiti? Ne smeš je ubiti!« Jack, ki je na njeno klice ob* stal. ji je naglo odgovoril; »Ničesar ji ne bom storil. Hje* ti pa jo moramo, sicer nas :zda«. Hotel se je spustiti v tek. toda Ela se mu je pridružila, tako da je bil prisiljen zadržati korak. Ves čas pa je sledil z očmi Ma-nuelii in videl, da se je medtem že povzpela na neki grič, a nje* ni preganjalci tudi niso bili več daleč za njo. Razne novice V Tokiu so oblasti odkrile tajno organizacijo, ki je vršila ve* likopotezno špijonažo v korist Rusije. Baje je v afero zapleten tudi sovjetski poslanik v Tokiu. Kakor poročajo iz Washingto-na. je po najino vaših podatkih prebivalstvo Zedinjenih držav v zadnjih petih letih naraslo za pol malilona glav. V desetih državah je število prebivalstva padlo. Nalholi obljudeni državi sta New Y0rk (12.889.000) in Pensylvania (10,066.000). Sovjetska vlada je zaprla mpjo med Mandžukuom in Rus,jo vzdolž Amurja na daVavo 500 km. ker sc je v Mandžukuu po* javilo vrč primerov kugi3,____ Astrološka napoved za 15. maj Danes kažeta Venera in Uran nekoliko prijaznejše lice. Moti pa v slabem stavu Merkur, kar povzroča nevšečnosti v poslovnem življenju. Sicer pa prijazni aspek* ti. Obetajo se ta dtan prijetna presenečenja: srečanje s starimi do« brimi znanci, pisma od dragih nam oseb in podobno. Tudi nova poznanstva in prijateljstva, nove dobre poslovne zveze se obetajo. Dan je naklonjen zlasti febru* arcem in oktohrovcem. V njih življenjski krog stopajo osebe, ki jim prinesejo srečo. Iz domačih gajev BOGOMIL FATUR: Iskrenost Daj, potopiva svoj bledi obraz v hladnih, večernih ur zveste- zrcalo: da Je med nama poslednji čas vse tako tesno in tuje postalo, glej, si ne drzneva reči na glas. Koža ljubezni, ki se razcveta (davno minil je že najin maj) v žaru visokega, vročega leta je izgorela, umrla in zdaj, zdaj sva brez stebla in listov in cvef* Zdaj je jesen in med nama mraz. Veter igra na ihteče godalo v prijazni, pričakujoči čas — v hladnih večerov iskreno zrcalo daj, potopiva svoj bledi obraz. * Bogomil Fatur je lil rojen 28. oktobra 1914. na Premu pri Ilir« ski Bistrici. Svoje pesmi objavlja v raznih revijah, zlasti v »L/. zvonu« im »Sodobnosti«. JUNAKINJA TELEFONA Nedavno je bilo v New-Jorku objavljeno letno poročilo WaiLso* ve ustanove, katere namen je počastiti junaštvo vsakdanjega dne. Pravila določajo med drugim 1000 dolarjev za telefonistke, ki so s pogumom in prisebnostjo v nevarnih trenutkih pripomogle k rešitvi človeških življenj. Med zdaj odlikovanimi telefo« nistkami e Leona Smith iz Morrisona (Coloado), ki se je izka« zala ob nekem neurju. S svojega mesta je imela širen razgled in je že n,a veliko daljavo opazila, da se bliža huda nevihta. Takoj je poklicala na telefon kolegico v Tokdi, gorskemu mestecu, in zaprosila takojšnje obvestilo, bi začela naraščati gorska reka. Četrt ure pozneje je že prejela to obvestilo, pa je mogla tako pravočasno opozoriti s tem vse okoliške farmerje na bližajočo se nevarnost. Telefonistka Eula Odd iz E er* ridaya ob Misisipiju je celili šest tednov vztrajala na svojem me* stu za časa velikih povodnji. V življenjski nevarnosti je delala v prostoru, ki je bil že napol pod. vodo. Komaj da so ji mogli po* slati nekaj hrane. Nekega dne ie priplavala na deblu velika stru* pena kača. Uboga telefonistka s® je nevarne pošasti komaj ubrani* la s kladivom. (lospodična Rooke iz Folsonia (Nova Mehika) je morala sv