133. številka. Ljubljana, v petek 12. junija 1903. XXXVI. leto. @ Izhaja vsak đan zvečer, izimfei ;nedeljef-in |praznike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogrske luAete za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K"50 h, zrn eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več kolikor znaša poštnina. — NaPnaroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če *e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo In uprevnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je ta Vegove oJice Bt. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ir Kraljevska tragedija v Srbiji. Mnogo je že bilo vladarjev, katerim je ljudski srd nagloma prestri-;el nit življenja, ali v celi povestnici ga ni tako strašnega slučaja, kakor je sedanja kraljevska tragedija v Srbiji. V krvi so bili zadušeni Obreno-vići. S človeškega stališča sojen\ so ti dogodki v Srbiji nekaj grozovitega in pretresejo vsako srce, ali razum pravi vsakemu, da je bila ta strašna smrt zaslužena kazen za velika in neodpustljiva hudodelstva, ki so jih Obrenovići storili nad srbskim narodom. Srbija bi bila lahko srečna, cvetoča, imovita in močna, lahko bi bila znamenit političen faktor in neprecenljiva opora slovanstva — po krivdi Obrenovićev pa ni ničesar tega. Milan je delal vedno samo svojo osebno politiko in po njegovem izgledu se je ravnal njegov sin Aleksander; sebi, svojim interesom, svojim koristim sta žrtvovala vse, domovino in narod ter storila toliko zla, da je končno pri-kipela ljudska nevolja, da so celo kraljevski pretorijanci, ki so toliko let zvesto in požrtvovalno branili in ščitili Obrenoviće proti narodu, dvignili svoje revolverje in zatrli kraljevski rod in njegove prijatelje. Splošna sodba je, da so pravi provzročitelji te zgodovinske trage dije pretendent Peter Karagjorgjević, unuk nekdanjega srbskega kneza. Nam se to ne zdi verjetno. Kara-gjorgjevići imajo sicer svoje prijatelje v Srbiji, ali mnogo jih ni. Že kralj Milan je s trdo roko iztrebil pristaše Karagjorgjevićev, vrh tega pa so Ka-gjorgjevići izgubili skoro vso zaslombo v narodu, ker jih ni nihče več poznal. Bodoči kralj Peter Karagjorgjević je izza otročjih let živel v inozemstvu [o je že davno izgubil vsako nado, da vidi še kdaj Beligrad. Zlasti odkar je Milan dosegel kraljevsko krono, so se Karagjorgjevići udali v svojo usodo. Trdno smo prepričani, da bi! v Srbiji nihče ne mislil na Petra Ka- ragjorgjevića, da nista Milan in Aleksander prouzročila toliko zla. V teh groznih razmerah, ki so vladale v Srbiji, je nekaj naravnega, da je armada začela obračati svoje poglede na potomca osvoboditelja in nekdanjega kneza, na zeta črnogorskega vladarja. Nam se zdi popolnoma naravno in samo ob sebi umljivo, da je armada v tistem trenotku, ko je sklenila odstraniti Obrenoviće, tudi že odločila, dvigniti Petra Karagjorgjevića na kraljevski prestol. V ponedeljek bodo zastopniki srbskega naroda volili kralja, in skoraj ni dvoma, da se zedinijo na Petra Karagjorgjevića. Tudi zakleti sovraži vsega slovanstva kombinirajo tako in skušajo Petra Karagjorgjevića že sedaj osumničiti, da je kriv strašne tragedije. V Petru Karagjor-gjeviću vidijo zaščitnika Rusije, zeta črnogorskega kneza, moža slovanskega mišljenja, ki svojega naroda ne bo prodajal, in zato ga hočejo predstaviti kot intelektualnega pro-vzročilca beligrajskih umorov. Peter Karagjorgjević mora imeti krvave roke, veljaj karkoli. In vendar, kdor količkaj pozna srbske razmere, tisti ve, da bi Peter Karagjorgjević sam nikdar ne bil mogel provzročiti ta-cega prevrata, da se je mogel tak prevrat zgoditi samo, ko je bila kupa Obrenovićevih grehov prenapolnjena. Kako strašno sovraštvo je navdajalo narod proti Obrenovićem, vidi iz tega, da po umorjenem vladarju nihče ne žaluje, da nima nihče usmiljenja ž njim in s tistimi, ki so izdihnili včeraj ponoči. Se • li povrne sedaj v Srbijo notranji mir? Na to vprašanje je težko dati odgovor. Novo regentstvo se pač trudi, da ohrani mir, ali jamstev ni, da se mu to posreči. Srbija je razdvojena. Tiranija Obrenovićev je v velikem delu naroda vzgojila srdito sovraštvo proti monarhizmu in razširila republikanske nazore. Karagjorgjevići so malo znani in niso popularni, ker jih skoro nihče ne pozna. Lahko je mogoče, da naleti izvolitev Petra Karagjorgjevića na močan odpor pri narodu, saj imajo Srbi tudi takih prijateljev, ki hi kak odpor silno radi videli, ker bi potem mogli v motni vodi ribariti Želeti je pač, da bi med narodom in med armado ne prišlo do konflikta, da bi srbski narod srečno uredil težavno vprašanje o novi državni obliki. Razmere na Balkanu so namreč take, da bi se iz včerajšnje žaloigre v Belem-gradu lahko razvil najstrašnejši plamen, usoden za milijone ljudi, usoden za vse južno slovanstvo in še za druge države. Zato pa kipi iz vseh src želja, da bi Srbija srečno prestala to krizo, da bi iz krvi Obrenovićev vzklila mir in sreča za ta narod in za to državo, ki ima tako velike in važne naloge na slovanskem jugu, pa se jim je po krivdi Obrenovićev izneverila. Gospodska zbornica je imela v sredo svojo 36. sejo Predsedoval je knez W i n d i s c h g r a t z, ki se je spominjal umrlih članov grofa Tissaca in grofa Ledeburja ter naznanil, da je v zbornico poklican bivši gališki namestnik grof Pininski. Nadalje je sklenila *born*ca izvolitev nagodbene komisije ter izročiti zakone poslanske zbornice o nedeljskem počitku in lokalnih železnicah strokovnim komisijam, ko bodo zakoni v poslanski zbornici sprejeti. K zakonu o plačah avskultan-tom je omenil v specialni debati dvorni svetnik dr. Z o 11, da sta za koncipiente finančne prokuratare predpisana dosedaj dva izpita. — Finančni minister B6hm-Bawerk je pripomnil, da zahteva novi zakon od teh koncipientov le prokuratorski, ne pa tudi odvetniški izpit pri dosegi višjega adjuta. Na to se je zakon brez daljše debate sprejel v drugem in tretjem branju. Grof Schonborn in baron Le-m a ver sta predlagala spremembo §§ 22., 23. in 28. zakona o upravnem sodišču. Sklep poslanske zbornice o odpravi službenih kavcij uradnikov se je izročil hudgetni komisiji. Ubogi vojaki! Vodilni vojaški krogi, vojna ministra in vojna uprava so čimdalje v večjih skrbeh, kaj se naj zgodi, ako vsled obstrukcije v ogrskem državnem zboru ne bo mogoče to leto re-krutov potrditi. Prvega oktobra bi morali rekrutje nastopiti vojaško službo. Asentiranje traja 6—8 tednov, da se spišejo in dostavijo pozivnice, treba je zopet najmanj tri tedne. Vsled tega bi se morali vojaški nabori pričeti vsaj 1. julija. Nobenega dneva bi se ne smelo več izgubiti. Toda na Ogrskem se obstrukcija nadaljuje in ni nikakega upanja, da bi se ustavila. Opozicija nima nikakih moralnih vzrokov, da bi odnehala. Saj zastopa stvar, ki je povsod na Ogrskem med ljudstvom odobravana. Opoziciji se ni treba bati za svojo trmo nikakih posledic, še pridobila si bo z obstrukcijo trdna tla za vsa-kojake nove volitve. Ogrska vlada bi pač rada odnehala v prilog opoziciji, a tega ne sme. Na dunajskem dvoru nočejo ničesar slišati o odnehanju. To je izvedel tudi brambovski minister F e j e r v a r y, ki je šel te dni na Dunaj posredovat, da bi se dala ogrski vladi odveza. Ako ne bo na Ogrskem mogoče o pravem času asentiranje rekrutov, ne pridejo 1. oktobra novinci v armado. Pa tudi v Avstriji se ne smejo potrjeni rekrutje poklicati v vojaško službo, ker obstoji vzajemni zakon, ki določa, da se smejo v Avstriji le tedaj pozvati novinci, ako se to zgodi tudi na Ogrskem. Ako pa se s 1. okt. izpuste iz vojaške službe vojaki tretjega leta, kakor se je to dosedaj vedno godilo, znižalo bi se mirovno stanje armade za celo tretjino. In take slabosti armade ne dopuste vodilni vojaški krogi. Kaj storiti? Resno se razpravlja vprašanje, da se vojna uprava poprime § 8. brambnega zakona, ki določa: »Službena dolžnost preneha brez ozira na dan uvrstitve z 31. decembrom tistega leta, v katerem doteče dotična službena dolž-nost«. V smislu te določbe hoče vojna uprava tretjiletnikaktivnoslu-žečih vojakov obdržati do 31. decembra 1903. v službi. To bi bila huda rana za vse družabne kroge. Trmoglavost ogrskih Kussutovcev bo zvalila hudo breme na popolnoma nedolžne sloje. Stbtisoč mladih mož bo izgubilo cele tri mesece zaradi ogrske obstrukcije, a to ne samo na Ogrskem, temuč tudi v Avstriji. O ogrski obstrukciji Dodo na ta način izvedeli tudi ljudje, ki se svoje žive dni niso bavili s politiko. Prvi oktober bo izgubil tisti idealni pomen, ki ga poznajo vsi sloji državljanov. Kako so se veselili tega dne dosluženi vojaki, kako starši in sorodniki, ki so pričakovali nove moči domov! A sedaj bodo vsi hudo varani. Politične vesti. — V nagodbenem odseku je v sredo pojasnjeval železniški minister vitez Wittek razna vprašanja glede novih železnic. Glede direktne železniške zveze z Dalmacijo je povedal, da je vlada zelo naklonjena temu projektu. Odgovarjal je nadalje tudi na vprašanje glede podržavljenja južne železnice ter rekel, da se mora poprej izvršiti finančna asanacija pri tej železnici. Sprejel se je končno predlog poslanca Biankinija o do-gradbi železnice Knin-Novi. — Usoda budgetnega provizorija še vedno ni dognana. Odločitev je v rokah Čehov. Ako se s Čehi ne do-žene sporazumljenje, da bi se bud-getni provizorij rešil parlamentarno, odgodi se zasedanje državnega zbora dne 26. junija. Začetkom julija pa se skliče državni zbor zopet, da nadaljuje razpravo o nagodbi. — Značilna razsodba upravnega sodišča. Upravno sodišče je razsodilo, da ima občinski svet pravico kazno- Kako se je sklenila zaveza ciganov. (Iz cikla: Henry Murger: Scenes de la vie de Boheme.) (Dalje.) In pesnik in filozof sta zgrabila Rudolfa vsak za eno roko in ga peljala v sobo ali pravzaprav palačo Marcela, katerega je čitatelj brez dvoma gotovo že spoznal. Schaunard je začuden gledal okoli. »To je vendar čudno,« je mrmral, »kako se je moja soba olepšala. »Tedaj si prepričan?« je vprašal Colline. Toda Schaunard je našel svoj glavovir, stopil k njemu ter začel igrati glasovno lestvico. »He, vi tukaj!« Čujte vendar!« je vzkliknil ter zaigral svoje akorde. »Izvrstno! Žival je spoznala svojega gospodarja! Si la sol, fa mi re. Ah, vražji re. Vedno si ostal enak. Saj sem vedel, da je bil to moj inštrument.« »On ostaja pri tem,« je rekel Colline Rudolfu. »On ostaja pri tem,« se je obrnil Rudolf k Marcellu. »In to-le tukaj?« je nadaljeval Schaunard ter kazal na z zvezdami posuto žensko krilo, ki je ležalo na stolu. »Ni Ii to moja uradna obleka ? He?« Pri tem je ostro gledal Marcelu v oči. »In to tukaj,« je govoril dalje ter strgal raz stene sodnijsko odpoved, katero smo že omenili. In začel je čitati: »Z ozirom na pričujoče je gospod Schaunard dolžan zapustiti omenjeno stanovanje 8. aprila t. 1. pred dvanajsto uro opoldne ter vrniti sobe v dobrem, stanovalnem stanu, v kateri namen se je napisal pričujoči akt, katerega stroški znašajo pet frankov. — »He, ali nisem jaz gospod Schaunard, kateremu odpoveduje ekseku-tor stanovanje, oni Schaunard, katerega so počastili s Štempljanim papirjem, katerega stroški znašajo pet frankov? In to tukaj,« je nadaljeval, potem ko je spoznal svoje copate na nogah Marcela, »ali niso to tudi moje babuše? Gospod moj,« se je obrnil do Marcela, »sedaj je vrsta na vas, da razložite svojo navzoč nost v okrožju mojih larov.« »Gospoda moja,« je odgovoril Marcel ter se posebno obrnil do Gollineja in Rudolfa, »ta gospod« — pri tem je kazal na Schaunarda — ima popolnoma prav: on je tukaj v svojem stanovanju.« »Ah,« je vzkliknil Schaunard, »prava sreča!« »Toda,« je nadaljeval Marcel, »tudi jaz sem tukaj v svojem stanovanju!« »Ej, kako to?« ga je prekinil Rudolf, »Ako vendar naš prijatelj« — »Da,« je ponavljal Colline, »če vendar naš prijatelj« — — — »In ako se vi sami za svojo osebo spominjate — kako pride po tem« — »Da,« je odmeval Colline, »kako pride potem« .. . »Prosim gospodje, blagovolite sesti,« je odgovoril Marcel. »Jaz vam razložim to uganko«. »Kako bi pa bilo, ako bi izjavo malo namočili?« — se je drznil opomniti Colline. »Dobro, prigriznimo tudi še kaj zraven, je razsodil Rudolf. In vsi štirje mladi možje so se usedli k mizi ter otvorili srdit napad z golim orožjem proti mrzli teletini, katero jim jc prodal vinski trgovec. Potem je pripovedoval Marcel, kaj se je med njim in hišnim gospodarjem zgodilo dopoldne, ko se je preselil. »Oziraje se na to,« je rekel Rudolf, »ima gospod popolnoma prav: mi smo njegovi gostje.« »Prosim, vi ste tukaj doma,« je vljudno odvrnil Marcel. Velikanskega napora pa je bilo treba predočiti vse to Schaunardu, zlasti ker je komičen dogodek celo zadevo še bolj zamotal. Schaunard je namreč v omari, ker je Bog ve česa iskal, našel denar, katerega je dobil zjutraj Marcel na svoj bankovec od gospoda Bernarda. »Oho!« je zavpil, »vsaj sem vedel, da me moj prijatelj, slučaj, ne bode zapustil! Zdaj se tudi jaz spominjam . . . vsaj sem šel zjutraj na pot, da ga poiščem. Radi plačilnega roka pa je na vsak način prišel v moji odsotnosti k meni. Zgrešila sva se — druzega nič. Kako pametno je bilo vendar od mene, da sem pustil ključ v omari!« »Sladka neumnost,« je mrmral Rudolf, ko je videl, kako je Schaunard kopičil denar v enako visokih stolpičih pred se. »Sanje in prevara — to je življenje,« je pristavil filozof. Marcel se je smejal. Uro pozneje so ležali vsi štirje v močnem spanju. Zbudili so se šele proti poldne naslednjega dne in očividno so bili v začetku nemalo začudeni radi svoje družbe. Zdelo se je, da se Colline, Schaunard in Rudolf prav nič ne poznajo ter so se nagovarjali z »gospod«. Marcel jih je moral šele spomniti, da so prišli vsi trije skupaj zvečer k njemu. V tem trenutku je vstopil ▼ sobo papa Durand. »Gospod,« je rekel Marcelu, »danes je deveti april leta 184*, ceste so zelo blatne, in Njegovo Veličanstvo Louis Filip je de vedno kralj Francije in Navare.« — Nenadoma Tati odbornike, ki nalašč izostanejo od sej z namenom, sklepčnost pre prečiti. Šlo se je za pritožbo z glo bami po 40 K kaznovanih radikalnih občinskih odbornikov v Karlovih va-rih, ki so s svojo odsotnostjo hoteli ugnati napredno večino v občinskem zastopu. — Položaj na Ogrskem. Govori se, da bo ministrski predsednik pl Szell v najkrajšem času dsmisijo-niral. Kot nasledniki se imenujejo L u k a c s, grof C s a k y in grof J u -lij Andrassv. Novi ministrski predsednik bo odtegnil brambno predlogo in začel iznova pogajanja z opozicijo. — V angleškem ministrstvu je prišlo do ostrega razpora ter bo moral Chamberlain odstopiti. — Prebivalstvo Figuiga se je brezpogojno udalo vsled bombardiranja Francozov. — Turška grozodejstva. Sedaj šele se je izvedelo, da so turške čete ponoči obkolile vas Smerdeš v Ma-cedoniji ter pomorile brez usmiljenja ▼se prebivalce, dasi se niso najmanje upirali. Enako se baje zgodi z vsemi vasmi ob meji, ki so dale zavetja ustašem. — Za podržavljenje avstrijskih trgovskih šol nastopijo vse pristojne oblasti ter predložijo tozadevno zahtevo že prihodnji teden vladi. — Ogrska neodvisna stranka je sklenila pričeti s tehnično obstrukcijo ter bo zahtevala v vsaki seji po dvojno poimensko glasovanje ter pošlje v boj po enega govornika. Ta sklep se je izdal v posebni proklamaciji v 500 000 iztisih na narod. Velika narodna veselica v Mariboru 7. junija. Pred velikonočjo se je raznesla vest po celem Slovenskem Štajerju, da nameravajo mariborska društva skupno s »Planinsko podružnico« prirediti v prid družbe sv. Cirila in Metoda velikansko veselico v Mariboru. Marsikdo je majal z glavo, ko je slišal o visokih načrtih, katere si je koval pripravljalni odbor. Z nekako bojaznostjo so se začele priprave; govorilo se je le o izgubi in trdilo, da bode nazadnje morala še družba doplačevati v pokritje stroškov. Takih prerokov je bilo vse polno; držali so roke križem, ko so se drugi trudili, da se ne vresničijo besede hudih kritikov. Delo je dalo pa odbornikom tudi od dne do dne več poguma; priprave so se pomnoževale od ure do ure namesto da bi se skrševale. Pripravljalni odbor se ni zbal nobe nih najhujših neprilik, zakaj računal je z ljudstvom okoliškim, poznal je nepopisljivo požrtvovalnost narodnih krogov Mariborskih in zlasti odličnih rodoljubov iz okolice naj si bode du hovniškega ali posvetnega stanu. Povdarjati moramo na tem mestu, da ta požrtovalnost te peščice narodne intelegence presega vse mere. In ta dva faktorja sta pripomogla, da se je dosegel nepričakovan vspeh ne le v gmotnem, ampak tudi, kar pa je opazil papa Durand svojega prejšnjega najemnika. »Herje,« je vzkliknil, »gospod Schaunard! Kako vendar pa pridete vi sem notri?« »Po telegrafu,« je odvrnil Schaunard resno. »Glej ga!« je nadaljeval vratar. »Vi ste še vedno stari šaljivec« »Durand,« mu je segel v besedo Marcel, »nimam rad, da se livreja vmešava v moje pogovore. Pojdite sedaj v bližnji restavrant ter prinesite gori zajutrek za štiri osebe. Tu je jedilni list,«, je pristavil ter podal vratarju listek, na katerem so bila napisana zaželjena jedila. »Stopaj!« »Gospoda moja,« se je obrnil do treh mladih mož, »včeraj zvečer ste me povabili na večerjo, dovolite mi tedaj, da vas povabim danes zjutraj na zajutrek — ne pri sebi, temveč pri vas,« je pristavil ter podal roko Schaunardu. Po končanem zajutreku je prosil Rudolf besede. »Gospoda moja,« je rekel, »dovolite mi, da vas zapustim« .. . »O ne,« je rekel Schaunard sentimentalnim glasom, »nikdar nočemo zapustiti druzega.« »To je tudi resnica,«, je opomnil Colline, »tukaj se prav dobro po čutimo.f (Konec prili.) je za Mariborski okraj velike važ nosti, v moralnem oziru. Spremimo te, čitatelj teh vrstic, na veselico samo, da si ogledaš natanko to gibanje in vrvenje ljudstva, katerega se kar tere, in opazuješ sam navdušenje in veselje pripro stega kmetica in kmetice, prijazno zadovoljno smehljanje mestnega gospođica, ljubeznivo in živahno gi banje mestnih gospa in privabljivo pomežikovanje vitkih, zalih gospo dičen. Siromak, mi porečeš, kam se naj podam, po celem »Narodnem domu« je vse tako natlačeno, da bi človek najlažje stopal po glavah. S težavo se premikava dalje, da si lahko ogledava vse stvari. Vstopivša zapaziva v narodnih barvah okusno s preprogami in zelenjem urejen slavolok v veži s priprostim napisom »Dobro došli«. Na desno v kotičku verande naju vabijo k sebi gospe in gospodične, ki so se smehljale iz »Čvetličnjaka«, kakor zapeljivke nimfe; gorje vsakemu, ki pride v bližino; drago se mora odkupiti zanjkam, a dobi za to lepo rožico; a kaj cvetlice, že pogled v ta šotor je krone vreden, misli si moj prijatelj in odda svoj oboi. Ni ga spraviti preč; zares vse si hoče natanko popisati: Le glej, človek misli, da je v raju. Cvetlioa pri cvetlici krasi ves prostor, kateri je obdan s preprogami; na teh vise pi-halniki »raznobarvni« okraski se nam zde, kakor nežne cvetlice na zeleni livadi priproste narave. Prijeten duh žlahtnih rožic se razprostira daleč okrog. Temu šotoru nasproti v verandi je bila rastava daril za srečolov. Neverjetno, smo migali z glavo; je li mogoče, da bode še tu čistega dobička! Darila so bila zares praktična in vrednostna. Marsikaterega so za peljala, da je še poskusil z nova svojo srečo Opazovala sva, da so imeli pri srečolovu le kmetje in kmetice mnogo sreče; to veselje za nje! Poleg tega šotora smo z začudenjem gledali in opazovali »Poštni urad«. Mi kaj takega nismo vajeni; urado valo se je slovenski; uradniki in uradnice so bili pravi kontrast usluž bencev mariborskih post. Pa še te nesrečne konfetije in kače so vzeli med poštne tiskovine. Le glej, ravno tam se huduje kmetski fant, ker mu je neporednež vsul celo pest papirčkov v vrček piva! Pa kmalu se po miri; na to jezo stopi k »Sladki mamici« in kupi slaščic; drage se mu zde, a odreže se kratko: »Naj bode, saj je za mojega dekleta«. Sladke ma mice dele marljivo pecivo med male otroke a tudi za kmete in kmetice imajo obilo šarkeljnov in kolačev. Naju zanima še posebno olepšava. Vidi se takoj, da je vse to oskrbela spretna ženska roka. V ozadju na steni visi tepih, ob straneh in na stropu so olepšave v narodnih barvah; na okusno narejenih predalih so mojstersko razpostavljene slaščice, torte in druge stvari. Človek misli, da je zares pri slaščičarju v sobi, ne pa na prostem. Kaj pa zdaj! Toliki vrišč in krik tolike množice, a na mah grobna tišina! Ozri se, dragi proti pevskemu odru; začne se s petjem. Oder je že poln pevcev, katerih je 80 do 100 Pred vhodom v vestibil je porabil arhitekt prostor, da je postavil 3 metre nad tlemi oder, ki je bil s čudovito spretnostjo ozaljšan. Na levi so Btopnice, katerih ne zapaziš; pod odrom vhod v vestibil in še nekaj drugega, kar si hočemo pozneje ogledati; zakaj ostavili smo še dva najlepših šotorov za jedila in ž'ahtno vince, da mirno poslušamo lepo petje. Pevovodja g. Ćižek je pred pevci; že se razlegajo močni, čisti glasovi po celem mestu. Vodja je izbral pevske točke kakor nalašč za tako veselico. Točka za točko: Forsterjeve »Naše gore«, Aljažev »Triglav«, Hu-badove narodne pesmi so se pele točno; ploskanja in odobravanja ni bilo konca ne kraja. Nepopisna tišina je pa nastala, ko so pevci začeli z »Nono« iz RokovnjaČev; spremljala jih je celjska narodna godb«. Navdušenje je prekipelo do vrhunca; ta pesem blaži začetkoma, napne pozornost ljudij, a na to vžiga in vžiga in razburja dušo človeško. Kako vpliva na človeka; se je lahko pri tej množici opazovalo; začetkoma vse tiho, je postalo proti koncu nemirno gibanje, vse je koprnelo in težko pričakovalo konca, da svojim čustvom da duška. Ljudstvo je le kričalo »ponovite« in utrujeni, marljivi pevovodja se je moral udati, a gotovo rad, ker je vedel, da ne bode tako kmalu vodil zbora s tako izbornima sopranistinjama. Mislili smo, da je s tem pevski program končan! A varali smo se; takoj nastopi kmetski pevski zbor iz Jarenine pod vodstvom g. učitelja Čonča. Tu se je pokazalo narodno delo obmejnih Slovencev; kaj takega nismo pričakovali; nastopili so priprosti kmetje in kmetice; videli smo jih na odru, a če bi poslušali samo petje, ne da bi se ozrli proti pevcem, bi tega ne verjeli. To, kakor tudi nastop kmetskoga pevskega zbora iz Št. J u rja na ŠČavnici pod vodstvom g. kaplana Bozine in izurjeno petje in tamburanje neumorno delavnih članov društva »Maribor« pod vodstvom našega požrtovalnega Steg-narja je vzlasti podalo celi veselici nedosegljiv narodni, ljudski značaj Petje je bilo pa povsem samo tako, da so ljudje trdili, da smo obenem z veselico združili če v veliko Škodo zanemarjene pevske slavnosti. Na tem mestu ne smemo poza biti celjske narodne godbe pod oseb nim vodstvom g. Fr. Koruna. Med pevskimi točkami je ta svirala le komade iz narodnih spevov. Ljudstvo je burno ploskalo, kadar so začeli z narodnimi motivi. Na programu je bila med drugim Smetanova ko račnica iz »Prodane neveste«, Zajčeva »Hrvatski dom«, Ipavčeva »Domovina«, Parmova »Mladi vojaki« itd. Tovariš me že sili, da ne stojiva predolgo na jednem mestu; skrbiva pravočasno za želodec. No vsaj sva ravno pred šotorom za jedila! Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 9.junija. (Dalje.) Zdravnik g. Fran Finz, kateremu je občinski svet v priznanje njegovega mnogoletnega, občekoristnega delovanja podelil brezplačno meščanstvo, se je slovesno zaprisegel. Obč. svet. Žužek je stavil nujni predlog glede zgradbe novega poslopja „Mestne hranilnice" po načrtih, ki jih je predložil arhitekt pl. Vancaš. Ker so ti načrti glede svetlobe najboljši, se isti priporočajo upravnemu svetu v odobritev. Sprejeto. V odbor „ Dramatičnega društva44 odpošlje občinski svet kot zastopnika obč. svetnika dr. G. Kreka in J o s. L e n č e t a. Istočasno se je društvo tudi prav toplo zahvalilo za naklonjeno podporo. V upravni odbor mestne hranilnice na mesto umrlega obe. svet. T e r d i n e se odpošlje obč. svet. dr. G. Krek. (Poročevalec občinski svetnik dr. Star e.) Isti poročevalec je poročal nadalje o pobiranju doklade v pokritje ostalih stavbnih stroškov za cerkev sv. Jakoba. Svoječasno je obč. svet sklenil, naložiti v ta namen 91 2°/0 doklade s 1. avg. 1900 za 5 let, da se spravi skupaj 36.444 K 38 h. Šentjakobski župljani so vložili sedaj prošnjo, naj obe. svet pokrije dolg iz mestnih dohodkov. Prošnja se je odklonila, ob enem pa se nasvetovalo znova pobirati 9l 2e,0 do-klado s 1. julijem t. 1. v ta namen. Obč. svetnik Bergant je obžaloval odklonitev ter predlagal, naj se rok za pobiranje podaljša od 5 na 15 let. Predlog je podpiral tudi obč. svet. P redov i č. Občinski svetnik dr. Triller obžaluje žalostni položaj šentjakobskih someščanov v tej zadevi, ob enem pa tudi to, da niso šli do upravnega sodišča, kajti po njegovem prepričanju bi bilo moralo ovreči upravno sodišče nezakonito volitev stavbnega odbora. In tedaj bi bila dotična gospoda morda vendar le našla kak fond za pokritje deficita, n. pr. v znanem potresnem fondu g. knezoškofa, ki je bil itak namenjen v prvi vrsti prizadetim cerkvam. Zategadelj bilo bi tudi sedaj le pravično, da se ta deficit pokrije iz potresnih daril, katere oskrbuje g. kne-zoškof in govornik predlaga: Poživlja se g. knezoškof ljubljanski da primanjkljaj, nastal vled prekoračenja stavbne svote za rekonstrukcijo šentjakobske cerkve v znesku 3G.44438 K, pokrije in poplača v interesu prizadetih davkoplačevalcev iz fonda potresnih daril, ki mu je vedno na razpolago. Enoglasno sprejeto. Župan je pnjasnil, da se rok po zakonu ne more podaljšati, a mesto tudi nima več potresnega zaklada. Odsekov predlog ni bil sprejet ter se počaka do izjave knezoškofa. Obč. svet. Senekovič" je poročal o računskem sklepu in o inventarju mestnega zaklada za leto 1902. Skupnih dohodkov je bilo 1,321.1(33 K 50 h, stroškov 1,308.572 K 94. Napram proračunu so dohodki ugodnejši za 39.133 K 30 h, potrebščina pa ugodnejša za 25.274 K 80. Neproračuujenih dohodkov je bilo 12.3G8 K 86, nepro-računjenih stroškov 23.357 K 22 h. Končni efekt je ugodnejši za 24.826 K 97, a končni prihranek 94.900 K 59 h. Posebne mestne priklade so dale za 38.732 K več nego se je pričakovalo. Izredni dohodki znašajo 338.323 K 40 h ter prekašajo proraČan za 297.049 K 40 h. Mestna aktiva znašajo kron 3,379.118 h 24, pasiva 2,237.427 K 04 h, torej čista aktiva 1,141.691 K 20 h. Ker so koncem leta 1901 znašala čista aktiva 1,110,684 K 20 h, se je mestno premoženje zvišalo za 31.007 K. Poročilo se je vzelo na znanje in odobrilo. Isti poročevalec je poročal o računskem sklepu in o imovini ustanov- nega zaklada. Dohodki znašajo 27.116 K, stroški 24.562 K, tedaj preostanek 2554 K. Se odobri. Obč. svet. Suhi c je poročal o prizivu Marije A h 1 i nove proti magi-stratnemu naročilu, da odstrani svinjak pri svoji hiši na Karlovski cesti. Prizivu se ugodi pod pogojem, da se lastnica podvrže glede svinjaka vsem predpisanim higijeiiičnim in asanacijskim predpisom. K točki je govoril tudi obč. svet. P r e d o v i č. Obč. svet. dr. Stare je poročal o parcelaciji Fran Kandaretovega zemljišča ob dolenjskem kolodvoru, Fran Pavločičevega zemljišča ob Miklošičevi cesti in o parcelaciji posestva „Kranjske stavbne družbe" ob Hilšer-jevih ulicah in Blcivveisovi cesti. Se dovoli pod običajnimi stavbnimi pogoji. Isti poročevalec je poročal o od-merjenju doneskov k nakupnim' stroškom za cestna zemljišča ob spodnjem delu Miklošičeve ceste. Mesto je namreč za otvoritev in ureditev te ceste moralo plačati 74,255 K. Regulačni odsek priporoča, naj se polovica te svote razdeli na mejaše ob cesti po 106 K od metra pročelne zemlje. Vlada naj se naprosi, da potrdi to odmero. Sprejeto. Isti poročevalec je Še poročal o ponudbi Alojzija Lillega, naj mu mesto plača za svet, ki ga mora odstopiti pri svoji hiši v Čevljarskih ulicah v regulačne namene, po 100 K m2. Odsek priporoča, ponuditi odkupnine po 40 K, kakor se je sploh plačeval svet po potresu v regulačne namene. Obč. svet. P r t d o v i ć je predlagal, naj se ponudi po 50 K, ako bi ne hotel dati za 40 K. Njegov predlog seje seveda odklonil ter sprejel odsekov predlog. Po poročilu istega poročevalca se je sklenilo, da se izreče stavbna prepoved glede razširjanja hiše lekarnarja Meyerja na Marijinem trgu. Nato se je seja prekinila. Nadaljevanje seje dne 10. j u n i j a. Predsedoval je zopet župan Hribar, ki je prečital dopis o znani olajšavi glede vračila potresnega posojila, kar se je vzelo z veliko^ radostjo na znanje. Obč. svetnik Subic je poročal o razpisu natečaja za spomenik cesarja Franca Jožefa I. V spomin na tolažilni obisk cesarjev 9. maja 1895 po potresu v Ljubljani je sklenil občinski svet že svoječasno, postaviti cesarju v Ljubljani dostojen spomenik. Vsled prispevkov raznih slovenskih občin je narasel tozadevni fond na 34.712 K 78. Dosedaj ni bilo primernega sveta za spomenik. Ker pa je sedaj kupila mestna občina svet Zeschkotovih dedičev pred justično palačo ter ga bo primerno uredila, na-svetuje se tam postaviti cesarjev spomenik. Nasvetuje se, da se razpiše takoj natečaj za načrte s tremi nagradami po 800, 500 in 300 K do 15. septembra t. 1., da se povabijo slovenski in hrvaški umetniki, ter se izvolijo v odbor razun strokovnjakov iz ^obč. sveta Subic, dr. Tavčar in Žužek. Naprava ne sme presegati proračuna 35.000 K. Vse točke so se enoglasno sprejele. O poročilu tržnega nadzornika je poročal obširno podžupan dr. vitez Beivveis-Trsteniški. Pri ogledovanju se je obračala posebna pozornost mesnini, jajcam. mleku, maslu, zelenjadi, sadju itd. Ker posebno slabo mleko provzroča, da zboli in umrje toliko otrok za črevesnim katarom ter da tudi odrasli zbole za tuberkulozo, priporoča policijski odsek posebno kontrolo nad zalagatelji mesta z mlekom. Vsled tega se nasvetuje med drugim, da se dovoli prinašati mleko v mesto le tistim posestnikom, ki se podvržejo nantanč nemu nadzorovanju. V ta namen naj mestna občina dogovorno z okr. glavarstvom odpošlje od časa do časa na kmete tržnega nadzornika ogledovat hleve, mlečno posodo itd. Mlekarice naj se oskrbe s številkami, katerih imenik bo imel tržni nadzornik. Za mleko se naj določi višja minimalna maščoba. Posneto mleko se sme le prodajati tako, da je kot tako občinstvu vidno. V debato so posegli obč. svetniki P r e d o v i 6, Šubic, Velkavrh in Tur k. Prvi in zadnji sta b U proti kontroli, drugi in tretji pa za kontrolo oziroma številke. Sprejeli so se vsi odsekovi predlogi. Glede gob so se po imenih določile sorte, ki se smejo prodajati. Sprejeto. Na prošnjo »Občne avstrijske družbe za male železnice« seje sklenilo, da se na progi električne železnice vila Samasa — dolenjski kolodvor pripusti za poskušnjo do preklica četrturna vožnja ker je promet zelo minimalen. Pri tej priliki je govoril podžupan vitez B 1 e i \v e i s - T r s t e n i š k i za podaljšanje električne železnice v Šiško. Poročevalec obč. svetnik Senekovič je pojasnoval, da dela takemu projektu velike ovire južna železnica. Podžupan vit. Bleiweis - T r-s t e n i š k i je poročal o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1902 Dohodkov je bilo 50.971 K, izdatkov 29.840 K, potemtakem prebitka 21.13] kron. Se je vzelo odobruje naznanje Nato je podal obč. svet. dr. M a j ar on sledeči samostalni predlog »Glede na zanesljive vesti zad. njega časa, da namerava visoka o. kr. vlada ustanoviti za Italijane po. sebno pravno fakulteto, sklene občinski svet deželnega stolnega mesu Ljubljane peticijo do visoke c. kr. vlade in jo tako iznova naprosi, naj Čim preje poskrbi zagotovitev in ustanovitev vseučilišča v Ljubljani 8 pravno, bogoslovno in modroslovni fakulteto, posebno pa naj za začetek pospeši ustanovitev slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Občinski svet naroča magistratu, da v tem smislu sestavi utemeljeno peticijo s posebnim ozirom na neizogibno potrebo in izvedljivost pravne fakultete. Občinski svet izvoli iz svoje srede deputacijo dveh članov, ki naj z državnimi poslanci vred tudi osebno zastopa peticijo pri visoki c. kr. vladi in stori vse druge primerne korake.« Obširno utemeljevanje teh predlogov, ki je bilo spremljano z glasnim odobravanjem, priobčimo v pri-hodnjem listu. Po nekih opomnjah obč. svetnika dr. Kreka in pojasnilih predlagatelja dr. Majarona so bili vsi predlogi enoglasno sprejeti. V deputacijo sta bila na to po nasvetu podžupana dr. Bleiueisa Trsteniškega izvoljena župan Hri-bar in dr. Maj ar on. Na to se je seja ob pol 9. uri prekinila te se nadaljuje danes, dne 12. t. m. Dnevne vesti. V Ljubljani. 12 junija. — Osebne vesti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand se je danes zjutraj z brzovlakom vrnil z Dunaja v Ljubljano. — Komi poveljnik Succo-vaty pripeljal se je včeraj zvečer z gorenjskim vlakom v Ljubljano in je danes nadzoroval garnizijo. — Di*agotin Žagar* ~. Po kratki bolezni je včeraj umrl vpo-kojeni deželni blagajnik gospod Dra-gotin Žagar v starosti 70 let. Pokojnik je bil vse svoje življenje navdušen narodnjak, zvest in zanesljiv v vseh narodnih borbah. V mlajši letih je bil neutruden delavec v čitalnici, pri »Sokolu« in pri »Dramatičnem društvu«, a še sedaj kot starček je z veseljem in požrtvovalnostjo sodeloval pri narodnih društvih in podpiral narodne priredbe. Pokojnik je bil tudi zvest sotrudnik naseja lista, in nas je pridno podpiral. Bil je blag in ljubeznjiv značaj, in kdor ga je poznal, ga je imel rad. Bodi vrlemu, simpatičnemu možu zemljica lahka in prijazen spomin. — Družba sv. Cirila in Metoda žaluje ob prerani krsti svojega vodstvenega uda, gospoda Dragotina Žagarja, vpokojenega deželega blagajnika in posestnika v Ljubljanskem Trnovem. Ob veliki kranjski skupščini 1. 1895. bil je voljen družbinim razsodnikom; v mariborski 1. 1901. pa vodstvenim odbornikom. To zadnje še posebno iz tega namena, da ima vodstvo člane, ki niso le pisani na odborovih poiah, nego tudi vestno zahajajajo k sejam. In res — vneto je izpolnoval svojo nalogo; vdeleževai se je vseh sej. še le ob zadnji, 4 t. m., se je opravičil z boleznijo. V veščih rokah bo mu bila vodoma izvenkranjska poročila, večidel štajerskih Slovencev Oži vodstveni odbor je podpiral s kratkimi, od časa do časa izišlimi poročili in opomini v časnikih. Njetr* labud je zglasovanje bi se smelo imenovati pred nekaterimi tedni tem potom izišle bodrilne besede koroškim Slovencem, kojih nekateri mislijo, da umirajo — pa so živi ! Naj bode sosebno še koroškim Slovencem v spomin to Žagarjevo po9lednjs jim naročilo. V torek 9. t. m., na večer je bolnika previdel družbin nadzor* nik, župnik Vrhovnik. V soboto 13-t. m. ga pa izroči ob 5. uri popolu-dan materi zemlji pri Sv. Krištofu-— Vse svoje iitje neupognjenega domoljuba spremite sosebno še Ve, družbine digitanitarke in članice in Vi, družbini dostojanstveniki ter udje, do groba proseč mu miru tukaj, tam pa večnega radovanja. Našemu vernemu in rodoljubnemu delovanju bode, pač tako trdno upamo vsi mi •jelujoči za svoj rod, mil plačnik uaš }e nad zvezdami. V m. p.! — Himen. V Ž%lcu v Savinski dolini poroči se dne 15. t. m. gosp. gonrad Elsbacher, trgovec v La ^em trgu, z gospodično Aneto K u-jtec, iz čislane narodne obitelji v 2»lcu. Prisrčno časti tam o! — Javna vinska poskuinja Y deželni kleti. Tudi mi smo se udeležili zadnje vinske poskušnje v tuk»Jšnji deželni kleti in z zadovoljstvom moramo potrditi, da delajo tu razstavljena vina čast kranjskim vinorodnim krajem, osobito pa dotičnim producentom. Kmalu po 8. uri se je papolnila prostorna klet veselih gospodov in dam vseh stanov in po 9. uri je pričelo prav živahno vrvenje. Spustile so se mnoge času in akciji primerne govorance, od katerih je omeniti osobito oni z navdušenjem sprejeti napitnici na prave ustanovi telje tega važnega podjetja, namreč gg. ravnatelja G. Pirca ter deželnega potovalnega učitelja. — Naj bi uživalo to humanitarno podjetje še nadalje dosedanje simpatije in zaupanje! — Občna želja je, naj bi se take javne poskušnje vsaj dvakrat mesečno vršile. S — Kolesarjem! Kdor še ni bil s kolesom v gornjesavinski dolini, temu priporočamo, naj v nedeljo 14. t m. kolesari k Sv. Frančišku pri Gornjem gradu. Tam bode ob 3 uri popoludne zborovalo okrajno kolesarsko društvo »S a v i n j a«. Iz Kranjskega je najusrodnejše čez Kamnik in čez prelaz »Črnivec« v Gornji grad, ookoder je še s kolesom četrt ure do Sv. Frančiška. Nazaj pa na Mozirje, Braslovče, Vransko, Trojana itd. — Ujeti tatovi. Piše se nam B Št Jerneja: Dodatno k notici „iz Kostanjevice" od 8. t. m. v „SL Narodu**, poročamo, da je ona tatinska družba, ki je v noči od 5 —G. junija st. Jerneji po različnih hišah udomila, — že prijeta. Tukajšnja orožnika sta noč in dan tekala okoli, da zasa-fita tatinsko druhal. Takoj iz začetka *e je sumničilo, da morajo tatovi prav dobro poznati lokalne razmere, ter da so isti kje v bližini. In res! Tolovaji E • tu na Vrhu pri St. Jerneji stanujoči fabenki. Prvi je Janez Gregonč, vuliro _Zan- in njegov 10 letni nadepolui sin France, drugi neki Jerelc, po domaČe rRjavcu. Ostali kumpani te lepe družbe pridejo že še pravici v roke. — Omenjena tatinska svojat si je svoje ..delo** kaj enostavno in pri-pTosto uredila. V eni noči so kar po vrsri ob državni cesti 7 hiš obiskali. Poskusili so ulomiti, a bili pravočasno pregnani pri Muhiču, Sajetu, Majzeljnn ?tar. in Radovanu. Pri Zalokarji v Kar-bvčku pa so pokradli več mernikov žita, drugod zopet kokošij. V prodajalni trgovca Menič-a so odprli blagajno, a niso našli tam niti beliča, ker je prodajalna v konkurzu, druzega blaga pa se menda iz previdnosti niso dotaknili. Prej omenjeni pobac, pravi sGralgenstricku, zlezel je pri ulomu skozi nastalo odprtino ter izročal zunaj stražeČim ukradeno blago. — Ljudje so početkoina mislili, da se je semkaj priklatila tatinska družba, ki je kradla okoli Radeč in Laškega in ti tatovi so gotovo na njihov konto kradli. — Govori se, da so orožniki iz Rudolfovega streljali na 5 Hrvatov, ki so pri Šec-koiu na Ratežu kradli. Po Št. Jernej-ski okolici je sedaj polno sumljivih elementov, ki iščejo zaslužka pri stavbi kartuzjanskega samostana v Pleterjih. Tu je premalo orožništva, da bi se uspešno nadzorovalo take ljudi ; za naše varstvo je pač premalo skrbljeno. Za varstvo onih prismojenih, mlečnozo-bih turnarčkov je bilo treba precej po klicati nebroj orožnikov v Ljubljano, da se tem gospodičem ne skrivi kak las, a mi na deželi naj bi se pa sami varovali, kakor vemo in znamo. Tudi dobro, a potem naj se nam pa tudi spregleda, ako prekoračimo silobran, kadar kako tatinsko barabo prestrelimo kakor tarčo. — Savinska podružnica »Slov. plan. društva" bode svojo desetletnico slavila 15. in 16 avgusta v prelepi Logarjevi dolini. Slavna društva, zlasti Štajerska naj blagovolijo glede svojih zborovanj, Veselic, izletov itd. tako ukreniti, da ne bo prevelika konkurenca Zaledno slovensko občinstvo že sedaj poiivljamo se udeležiti ,te slavnosti **- o kateri hočemo še obširneje poročati — ker je Savinska podružnica storila veliko narodno kulturno delo v Savinskih planinah, katere so že skoraj vse naši sovragi imeli v svoji Posesti. Tedaj na noge, ne le pla ninci, ampak vsak prijatelj naših planin in narodnih prizadevanj! — Iz gornjegrajskega Okraja Okrajno učiteljsko društvo zborovalo je v nedeljo, dne 7. t. m. &a Rečici. Udeležilo se je zborovanja prav povoljno število Članov in 4va gosta, gospe Dedič in Kelc, nad-učiteljaki sogrogi. Na novo je društvu Pristopila gospioa Schwarz ml., učiteljica v Bočni. Živela mlada naša sobojevnioa! Po običajnem pozdravu predsednikovem in prečitanju zadnjega zapisnika, je bil na aporedu referat »O lepopisju«. Na predlog ve čine učiteljstva se je pa ta razprava preložila na prihodnje zborovanje; kajti vršil se je ta dan pepoludan — »protestni shod« glede hrvatskih razmer — v Mozirju in ae je iatega udeležilo večje število zborovaloev. Morali smo tedaj gledati na to, da je zborovanje mogoče kratko in se lahko vsakdo poda v Mozirje. O »Zavezini« skupščini v Brežicah in o izletu slo venskega učiteljstva v Zagreb, poročal je našemu društvu delegat gosp. Sij a ne c, kateremu se je izrekla na predlog g. Kelca zahvala za vrlo zastopanje našega društva in se mu je v povrnilo potnih stroškov nakazala iz društvene blagajnice primerna odškodnina. Nato se je razpravljalo o spomenici glede disciplinarnega zakona štajerskega, katero spomenico je sestavilo učiteljsko društvo v Hart-bergu. Po živahni razpravi se je sprejel soglasno predlog: spomenica ae izroči našima g. deželnima poslan cema dr. Dečko tu in dr. Hrašovcu, da isto preštudirata in w njenem smislu postopata pri razpravi dieci plinarnega zakona za štajersko uči-teljstvo, kar pride v prihodnjem zasedanju na vrsto. Trdno je uverjeno uči teljstvo gornjegrajskega okraja, da boeta omenjena g poslanca ve« moči napela, doseči nam ugodni discipli plinarni zakon, to tembolj, ker je uči teljstvo pri zadnjih volitvah soglasno delalo za ta dva gospoda in pripomoglo k izvolitvi istih. Po nekaterih predlogih lokalnega pomena se je zborovanje zaključilo. Prihodnjič se zberemo v Okonini prvo ne deljo meseca julija na daljše zborovanje. — lOletni deček pred, sodiščem. Jutri se bo vršila v Trstu nenavadna kazenska razprava. Na obtožni klopi bo sedel lOletni Avgust Depieri, katerega so najeli iredentovci, da je trosil po mestu listke z izdajalsko vsebino. — Električni voz zadel v tovorni voz. V soboto zvečer pripeljal je Česnov hlapec Lovrenc Sterbak na Sv. Petra cesti št. 3 s tovornim vozom iz Kolizejskih ulic na Dunajsko cesto v času, ko je ravno privozil električni voz. Sterbak je na podil konja čez tir, a je bilo že pre pozno. Električni voz je zadel v tovorni voz in ga prevrnil na cesto. Hlapec Sterbak je padel z voza in se je le neznatno poškodoval. Voznik električnega voza, Franc Vidrin, je motorni voz takoj ustavil in tako preprečil večjo nesrečo. — Tatvine« Kovaški vajenec K. B. je ukradel hlapcu Karolu Vid majerju na Marije Terezije cesti št. 14 črevlje in jin nesel prodajat k stari-narjem. Ker pa jih ni mogel prodati, jih je prinesel nazaj. — Fr. Smerdu, 13 let staremu šolskemu učencu, je včeraj zjutraj pred Sv. Petra cerkvijo neka neznana ženska ukradla iz žepa srebrno uro in srebrno verižico. — Sleparka. Služkinjo Marijo Skvarče v Hradeckega vasi št. 80 je neka neznana ženska ogoljufala za 60 K 46 vin. Obljubovala ji je, da jo bode spravila na delo v tobačno tovarno in ji s to obljubo izvabila za koleke in za zdravnika omenjeno svoto. — Pretep med zidarjema. V soboto zvečer sta se v baraki v Jeranovih ulicah št. 12 sprla in slepla zidarja Josip Ermacora in Josip Ber-nerdini. Slednji je sunil prvega z nogo v trebuh in ga udaril s pestjo v obraz in zadel v levo oko, katero mu je poškodoval. — Zasulo je dne 10. t. m. v nekem kamenolomu v Godoviču 19 let starega delavca Frana Kanca, ki je kopal gramoz. Kane je bil poško- j dovan in so ga morali prepeljati v bolnico. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 15 izseljencev s Kranjskega. j — Izgubljene reci. Šolska učenka Miroslava Burgerjeva je izgu bila včeraj na Marije Terezije cesti srebrno zapestnico. — Šivilja Silva Portuna, stanujoča na Vodovodni cesti št. 26, je izgubila na poti Rim ska cesta, Vegove in Wolfove ulice, Marijin trg in Špitalske ulice do Mestnega trga bankovec za 20 kron. — Neznano kje v mestu je izgubil sodni kanclist I. Sch. denarnico, v kateri je imel 10 K in listino. * Najnovejše novice. Vsled strahu postal nem. V Sušaku je hotel neki gimnazijalce strgati po-noči s stene na sodnem poslopju ti- J akano proklamacijo nagle sodbe. V tistem hipu ga je zgrabil za vrat I skrit policaj, česar se je mladenič tako ustrašil, da je onemel. Zdravniki so izjavili, da ostane vedno I m u tast. — Za železnicoiz Trsta preko hriba Montuzza v S v. I Sabo je podelilo železniško ministr- I stvo 201etno davčno prostat. — Plini so se razpočili v rudniku ■ . Marija-Rečic pri Teplioah. — Ustrelil se je v Lvovu upokojeni okrajni glavar Kornelij Strasaer. — Velika nesreča ae je pripetila v Azovu na Ruskem. Most z brega na neko ladjo se je pod težo mnogin ljudi udri ter je utonilo jako mnogo oseb. — Zgorelo je davčno poslopje v Pekingu. Zgorelo je tudi 4 milijone gotovega denarja. — Sleparska družba Humbert pride pred porotnike, kar jih najbrže reši. — Roparski umor. V nekem gozdu pri Grasslitzu na Češkem ata brata Langhammer umorila nekega voz nika, mu odrezala obe roki ter ga oropala. — Pun t je nastal v voja ški šoli v Carigradu. Ranjenih je 50 gojencev, zaprtih pa 150 — Za ponesrečence na ladji »Li-b a n« je dovolil francoski ministrski svet 50.000 frankov. ' Smrt grofice Potočke veled gladu. Pred kratkim so pripeljali iz Kaire ▼ Odese neozdravljivo bolnega grofa I P. Potockega, polj tkep velikaša in večkratnega milijonarja. Soproga grofova se je odlo čila vsled tuge, ker je soprog neozdravljivo bolan, umreti od gladu. In res, petnajst dni ni hotela nobene jedi pokusiti in je umrla vsled gladu, kakor poročajo vesti iz Kaire. Niti prigovarjanja, niti prošnje bližnjih prijateljev in rojakov je niso mogle odvrniti od njenega sklepa. * Ostanki nekdanje kulture« Francoski poročnik Schwarz je našel v Sudanu velike razvaline. Zidovi so 40 cm široki, povprečno dva metra visoki in popolnoma ravni. Zgradba je bila, kakor kažejo ostanki, čveterokotna, na oglih zaokrožena in 50 m dolga. V notranjosti je podoben, a manjši Čveterokot. Tehnika zidave kaže, da to ni delo domačinov; slednji pa ne vedo povedati, kdo je to zgradbo zidal. Glavar sosedje vasi Dyendyele trdi, da je poznal že njegov praded te razvaline. Sistematična preiskava bo šele dognala, je li ta zgradba nastala v starem veku ali v 16. stoletju, ko se je v ondotnih krajih kopala zlata ruda. * Raka dobimo lahko tndi z vži-vanjem starega socivja in zelenjave, ki se ne preišče tako kakor n. pr. voda, mleko in meso. Prodajalcem po mestih navadno vsak dan nekaj zelenjave ostane, katere pa ne vržejo v smeti, ampak jo prihranijo za drugi dan. Da prostori, kjer ti ljudje shranjujejo te večjidel že nekoliko gujile ostanke, niso prav uzorni, si je lahko misliti, ker so prodajalci sočivja revni ljudje, stanujoči po predmestnih luknjah. Neprodano so-čivje spravijo navadno v kako zadubio klet ali pa v sobo jim katera, poleg tega služi navadno tudi kot spalna soba. Da v takih prostorih kar mrgoli strupenih bacilov, je samo ob sebi umevno. Vži-vanje salate in druge zelenjave, ki se na omenjeni način shranjuje po eno in več noči, more imeti nevarne posledice. Zato bi bilo dobro, da bi se trdi zelenjava v mestih preiskovala in naj bi se ne dopustilo, da se prodaja po več dni v nesnažnih, predmestnih luknjah hranjena zelenjava. * Italijanski panama — skandal. Socialistični listi so obdolžili ministra italijanske mornarice, Bet-t elnlce. Južne železnice] . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » „ Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Aipinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . EUma-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . V al a te. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marko ....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Bublji....... 10190 9975 10010 10150 107 75 102 — 101-— 10070 101-— 101 — 99 75 309 90 102 — 176 — 185 — 250 — 158 — 280 — 273 50 262 — 91 — 121 40 1990 441 — 8825 79 — 73'— 65-50 2750 7150 80 — 455 — 78 — 676 50 1623 — 16&3 — 659 — 860-— 729'— 251-50! 651-- j 374-50: G 170 — 153-245 — J 156-276—i 270-! 257-— 89 — 120 40t 18 90| 437—1 84 25! 75 — 69-54 50 26 50 68 — 76-450 — 77 — 675 50 730 — 252 50 65?) — 375 50 1628—1 1638 — 463 — 375 — 351 — 135 — 11-33| 1906| 23-451 2394 117 27 95 20 25325, 464 — 385'— 354 — 140 — 11-37 1909 2361 24 — 117-45 9535 254 — klinično in zdravniško priporočen, se je kot izvrstnega skazal pri scainičnl kisli dijatezi, scalničnem grušču In sipi (Harn-Grie8 u. Sand) pri oblstnlh in mehurnlh bolečinah, protinu, revmatizmu, želodčnih in črevesnih boleznih. Ureja pretvor. Povspesuje gonjo na vodo. Posebno dober okus. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami eventualno pri (1454—3) razpošiljai n i c i mineralnih voda v Francovih varih. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806*2. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura V °C.! Vetro vi Nebo 10. 9. zv. 7318 15*6 si. jzahod oblačno 11. It 7. zj. 2. pop. 7316 730 7 15 2 20 2 si. jug si. jzuhod oblačno del. jasno 9. av. 7314 160 si. zahod oblačno 12. ■ 7. zj. 2. pop. 7317 7312 147 187 '.brezvatr. sr.svzhod dež oblačno Srednja temperatura srede in četrtka 16 6' in 171f, — normale: 17'2b in 173°. — Mokrina v 24 urah: 0'4 mm in 3 4mm. Angeljnovo milo JVtarzeljsko (belo) milo. (W2_20) ■ anamko sta najbolj koristni za hišno rabo! štedilni mili Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemani Ljubljana. Zahvala. Za vsestranske dokaze prisrčnega sočutja ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Martina Trstenjak-a bilježniškega uradnika v Ormožu zlasti za tako častno, mnogošte vilno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokojnika, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo najiskrenejSo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo Čč. sestram bolnišnice nem. vit. reda v Ormožu za izvanredno skrb, postrežbo in tolažbo o času bolezni in smrti, čč. ormoški duhovščini in č. g. kapelanu mi-klavževskemu za udeležitev pogreba, pevcem ormoško čital niče za ganljive žalostinske, darovalcem prekrasnih vencev ormoških Slovencev, m i k 1 a v ž e v-skih znancev, g. dr. Geršaka, itd t sploh vsem, ki so ob tem bridkem času z nami čustvovali in ska-zali rajniku zadnjo čast. Bog plačaj vsem stotero! Sv. Miklavž pri Ormožu, dne 29.*) maja 1903. (1569; Globoko žalujoči ostali. *) Radi slučaja zakasnela. Zahvala. V najgloblji bolesti nad tako bridko izgubo naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, sestre, taSče, babice in prababice, gospe Antonije Žužek izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za blagodejno sočutje med boleznijo in ob smrti drage ranjce, posebno prečastitemu gospodu prelatu Rozmanu in čč. gg. kaplanoma sv. Jakob* za tolažila sv. vere, častiti duhovščini za spremstvo in ganljivo petje in vsem drugim o i blizu in daleč, ki so spremili našo preljubljeno mamo k večnemu počitku, dalje darovalcem lepih vencev našo najiskrenejšo zahvalo. (1574) V Ljubljani, 10 junija 1903 Žalujoči ostali. Blagajničarica z večletno prakso, izvežbana v računstvu in zmožna obeh deželnih jezikov, želi takoj nastopiti službo pri kaki manufakturni ali špecerijski tvrdki. Ponudbe pod „Blagajničarka 1234" poste restante, Ljubljana. (15*55—1) lto«ll»ine W.i%Sm»M'. I.itiitt'i* in l"rii|irotnik javljajo preža-lostno vest, da je njih ljubljeni brat, oziroma stric, stan stric, gospod _ *%r Dragotin Žagar deželni blagajnik v p. danes dne 11. junija ob 4 uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjcega bode v soboto, 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vrtne ulice šr. 10, neseno in v lastno rakev položeno. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem. (1572) Dragega ranjcega priporočamo v molitev in prijazen spomin. dne 13. junija, ob k sv. Kristom pre- V Ljubljani, dne 11. junija 1903. Po oporočni želji pokojnika se venci hvaležno odklanjajo. Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne. ~m w ™ ^—— zdravljenje od 5 S w lega. Pojasnila daje zastonj i Penzijska a uključoo s stroški za gld. višje. Mična, mirna in fraoko ravnateljstvo. "ANDROPOGON" (IznaJflllclJ P. Ilrrrmmiiu Zgornja Pohka¥a) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče *re«lwtv© za r«wi las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspebi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani p rali »Je. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 51 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Ulavna zaloga In razpošiljate** v l^J ubijan I pri gospodu Vaso Petričic-u. V zalogi imata tudi gg. E. Jflahr in V. pl. Trnkorz} v LJubljani in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v lovem ni rs tu v lekarni pri „.IiikHJii". Preprodajalci popust. (213 21) Spominjajte te dijaške In ljudske kuhinja pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričako-===== vanlh dobitkih. = Sveže nastavljen .Granat Fortor ^ vrhniške pivovarne # vsako nedeljo in praznik •v gostilnahi Peter Krisch pri Zvezdi" Jos. Lorber hotel ,,Pri juž. kolodvoru". ~W steklenicah i Josip M ii ini k in Ivan Bnzzolini. Zalogo ima: Jranc jlotlerl Slomškove ulice štev. 27. Telefon št. 13. (1560-2) I Najboljše spanje z blažeuim čutom v želodcu podeli zvećt požirek Klauer-jcvega „Triglava4 Edino pristen pri (11—13 Sdmund J(avči£-ti w Ljubljani, Prešernove ulicA v steklenicah po K 4*—, 2*20 in 1-20.J Preklic. Podpisana izjavljam s tem, da vse razžaljive besede, katere sem i 8. junija t. 1. proti gospej Tereziji ] mitseh o gospodu dr. Konstant* vitezu Foedranspergu, prakti nemu zdravniku v Ljubljani, S Jakoba trg št. 7 govorila, popoln« > izmišljene in neresnične. Preklicem s tem vse, o naveden, gospodu govorjene žaljive besede ; jih obžalujem. Ob jednem se pa gosrj doktorju najtopleje zahvaljujem, da je veliko žalitev s to izjavo velikoduA] odpustil. V Ljubljani, 11. junija L9C (1557) Olga pl. Andrioli. oc iznašel je vino sladko, \ Cvek pa te brinovec kuha samci Uince ga upijani, kdor se mu vda ( 5 0 a brinovec ozdravi, če mačka itn? ir IT Žično steklo za vrhno svitlobo, tovarniška in delav-niška okna, cvetličnjake in rastlinjake, verande in talne konstrukcije i. t. d. Priznano najboljši stekleni materijal sedanjosti dobavlja akcijska družba za industrijo stekla (Aktiengesellschatt far Glasindustrie) prej Frid. Siemens \euitatl pri Elbojsen i Četko). v-. i Ces. kr. avstrijske državne železnice. I C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. is "rosnoga rada. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni ril v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5] uri zj s vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. un 5 n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, če. Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitiing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Irf&ri vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. un 51 ] J dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 01 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznik 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzei> Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Ma vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsk Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzer.M -Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Žočer« Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. D 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljnblj* juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, :' nakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ui 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pa Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. M'. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beli Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer oaota vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez K Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prag Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pr nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septemb ob nedeljah in praznikih. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m; iz Novega mesta Ja Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega me Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Sam MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. k Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. i 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K I.OOO.OOO- Kupuj«* In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 5Za.Tretr-a.3e srečke proti vnovčuje zapale kupone. k-orznl lzg-u/ol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninsko kavcije. bkompi lu lnkcuio menic. 03T Bonn« naročila. ~~!ZJj Podružnica v SPLJETU. Denarne iloge m p rej emu -^>^D v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do uue vzdiga. CB975-90) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".