Naročnina
za državo SHS: «a mesec . „ e . .. Din M na pol lela ..... „ m *a celo leto .... . MO
za inozemstvo:
mesečno....... Din M
Sobotna izdaja: celoletno r Jugoslaviji . , „ . Din 4» v inozemstvu. » e . .. 60
SICV. 45.
Cene Insemlomv
Rnoaloipna petitna vrsto malt oglasi po Din 1*30 ln Din 2'—, večji oglasi na«i 43 min villne po Din 2*S0i veliki po Din 5 — In 4'—, oglasi v urednilkem delti vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Irviemš
ponedeljka in dneva p* prazniku ob 4. uri zjutraf
Pnsmiiia pfiCma«nlndii.
f IMonl. т srnine m a. Теђгоапа m Posamezna Stevntia stane 1*50 №. Leto Lil
Uredništvo j« v Kopitarjevi ulici «/1П. Rokopisi se ne vračajo: nefrankirana pisma м ne sprejemalo. Uredništva telefon M, npravntltva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni l.jabljana 19.430 in 10.349 (za inserale) Jevo ТЛв5, Zagreb 39.0H, Praga in Dunaj
raCnn: Sara- I 24.797. I
Dober začetek.
Belgrajski parlament stoji sredi proračunske razprave. Kakor je proračunska razprava važna samaposebi, velepomemb-na za vso državno upravo in odločilnega pomena za vsako tudi najmanjše privatno gospodarstvo, tako je na drugi strani za senzacij lačno množico dolgočasna in suhoparna, ker številke niso ravno posebno zabavna stvar. Zato široke mase navadno proračunskih razprav ne ljubijo, ker jim ne nudijo pričakovanega živčnega razburjanja.
Dolgočasno suhoparnost proračunske razprave pa je včeraj in danes prijetno prekinila obtožnica proti bivšemu ministru dr. I^zi Markoviću. Opozicija mu očita dolgo vrsto korupcijskih afer, o katerih smo včeraj izčrpno poročali, in razkrinkavanje lakih afer ima za množico vedno neko gotovo privlačno silo. Ta nagon množice mogočo ni lep, ampak obstoji, in ljudje so že tako ustvarjeni, da raje gledajo umazano perilo kakor čisto.
Za nas pa obtožnica proti dr. Lazi Mar-koviću nima samo senzacijskega pomena, .tmpak sega mnogo globlje.
Balkan je bil skozi stoletja klasična dežela pokvi rjene javne uprave in tipičen primer za »bakšiše
Ta nelepa tradicija pa se ni držala le v jedru staroturške carevinc, ampak je okužila tudi druge narode: one, ki so zdi-hovali veke pod turškim jarmom, in one, Id so ž'.eli v carsko-turški soseščini. Tako se je "turški sistem« ukoreninil tudi med Srbi, in zgodovina prvih let izperf turškega jarma osvobojene Srbije nam "priča, da notranja osvoboditev od >turškega- duha /al i bog ni tako naglo napredovala kot zunanja. Dolgo let so je domača srbska uprava razlikovala od staro-turške le v toliko, da je stopil na mesto turškega pokvarjenca nič boljši domačin, ki je bil navadno še «dabši od paš in begov.
Priznati pa moramo, da se je proces notranjega ozdravljenja pričel polagoma tudi v Srbiji in se toliko lepše razvijal, kolikor bolj jo prodiral med prebivalstvo pravi demokratični duh. Na mah sicer ni bilo mogoče izruvati starega plevela, toda začetki so bili prav lepi in upapolni.
Dolga vojna doba pa je vse te lepe začetke popolnoma uničila. Kakor povsod po svetu tako se je tudi v balkanskih državah razpasei vojnodobičkarski duh in se razširil toliko bolj, kolikor slabša je bila javna uprava in kolikor manj jo bila vsled vojnih dogodkov mogoča temeljita kontrola nad gospodarstvom z javnim denarjem. Tako je vojna doba rodila tudi v Srbiji nebroj umazanih špekulativnih afer, ki pa so ostale zaradi tesne zveze med političnim stran-karstvom in umazanim špekulantstvom vse od prve do zadnje nekaznovane. Bilo je pač nekoliko dežja jx> dnevnih listih, nekoliko aušljanja po parlamentarnih knloarjih, potem pa je vse utihnilo jx> principu: Pusti ti mojega zamorca v miru, jaz bom pa tvojega.
Tako se je zgodilo, da izmed vseh ne-Stevilnih ;>afer«, ki so zlasti v prvih letih po vojni razburjale belgrajsko javnost, niti ena ni prišla pred edino pristojno mesto za njeno razčiščen je, pred sodišče. Izvoljenih je bilo pač nekaj parlamentarnih odborov, da »pretresajoč to nli ono afero, to je pa bilo tudi vso. V odborih so razne afero mirno in sladko zaspalo na veliko veselje aferašev in njihovih javnih in tajnih prijateljev in podpornikov. Čo nas spomin ne vara, je parlament samo enkrat nekoliko bolj trdo prijel nekega v neko sladkorno afero zapletenega poslanca, a to je bilo samo enkrat iu še takrat jo bil slučajno minister za prehrano dr. Korošec,.. Drugače pa je bilo vse mirno in tiho v deželi korupcije. Šelo v najnovejši dobi jo nastal v dosedanji praksi »zabnštirivanjac nenaden preokret. Pori pritiskom javnosti si je moral pred sodiščem iskati zadoščenja za svojo razžaljeno čast bivši minister za promet dr. Velizar Janković proti uredniku lista Republika: dr. Ikoniču. Izid razprave je bil za dr. Velizarja Jankoviča naravnost porazen, ker jo bil obtoženi dr. Ikonić v večini točk o pr oš č e n , obsojen pa samo vadi noke formalno malenkosti. Dr. Velizar Janković se sicer ni umaknil iz javnega Življenja, toda žc okolnost, dn je vendar
enkrat eden izmed znane čedne dobičkar-ske družine šel pred sodišče, ker jo čutil, da mora iti, že ta okolnost je znak, d;i se je prifoi tod i pri nas proces notranjega ozdravljanja..
Z istega vidika presojamo mi tudi parlamentarno obtožbo proti dr. Lazi Marko-vicu. Dejstvo, da se je vendar enkrat oju-načil parlament sam, da vrže in izčisti iz sebe vse.nelopn ?n parlamentarnemu ugledu silno kvarne elemente, je v vsakem oziru razveseljiv pojav. Mogočo jo sicer, da pn i nastop parlamenta proti korupciji še ne bo rodil zaželjenega uspeha in da bo parlament v boju proti korupciji za enkrat še omagal, toda to nič ne de. Glavno je, da se je enkrat z a č o 1 o delo tam, kjer je naj-
bolj potrebno. Počasi bo že prišel še drugi udarec in še tretji in tako naprej tako dolgo, dokler se korupcijska zgradba no bo zrušila in podrla sama v sebe.
Ponekod pravijo ljudje, da huda zima sama sobo uje. Nekaj podobnega se nam zdi tudi s korupcijo v javni upravi. Aferašev je rodila vojna doba toliko, da je eks-pfoafecijskih objektov zmanjkalo. Posledica tega je, da so se začeli aferaši klati med seboj in ta okolnost bo na nadaljni potek ozdravljenja in čiščenja v javnem življenju gotovo najugodnejše vplivala. Doslej je vladal in odločeval samo denar in strankar-stvo, procesi pa, kakor je Markovičev, nam obetajo, da bo počasi tudi poštenje prišlo do svoje veljave.
Zmaga	«
ZA IZROČITEV DR. MARKOVI« V 77. PROTI 117 POSLANCEV.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) 2e včeraj smo naglasili, da ne gre tukaj samo za dr. Lazo Markovića, temveč da so na založni klopi nahaja režim korupcije in nasilja, ki se od leta 1919. vedno bolj ukoreninja in poštaja vedno bolj brezobziren. Zato je bilo tem prej pričakovati, da bo pod pritiskom javnega mnenja in trpečega ljudstva tudi v parlamentu prišla do izraza splošna zahteva, da se vendar že enkrat vduši tak režim in da se vlada po zakonu in zakonskih predpisih. Kdor je mislil tako. so je kruto varal, kajti radikalni klub s pomočjo desetih Turkov in osmih drugih poslancov se je izrekel solidarnega z režimom korupcije, mu pritrdil in dal pobudo, da še nadalje vlada v započetem smislu.
Tak sklep bo gotovo globoko odjeknil sirom države in tudi izven nje, in gotovo ne bo dvignil ugleda države. Gotovo pa je tudi, da bodo vsi predstavniki takega režima prej ali sloj občutili na svoji koži vso moč ljudsko sodbe.
Ob nezmanjšanem zanimanju skupščine in javnosti se je ves dan nadaljevala razprava proti dr. Lazi M a r k o v i č u. Pričela se je seja ob 10. in jo prvi govoril ženil joradnik Popović o tem, kako je dr. L. Markovič dodeljeval zemljo ljudem, ki so že davno umrli.
PUCELJ SE BRANI.
Nato je g. Pucelj smatral za potrebno z ozirom na dejstvo, da se jo v včerajšnjem obrambnem govoru dr. L. Markovič skliceval mnogokrat tudi nanj, da poda izjavo, da se na navedene slučaje ne spominja. — Nasproti temu je bivši minister dr. K u m a n u d i ugotovil dejstvo, da jo dr. li. Markovič odlok o dobavah Teokareviču izdal dan proj, nego je bilo to sklenjeno na seji ekonomsko-finančnega odbora ministrov.
GOVOR POSLANCA KREMŽAR.TA.
Za tem jc dobil besedo poslanec Jugoslovanskega kluba Franc K r e ni ž a r, ki je izvajal:
Današnja razprava je posvečena edino-le namenu, da osvetli delovanje bivšega ministra in v smislu zakona o odgovornosti ministrov razsodi: 1. Ali je bivši minister dr. Laza Markovič zagrešil kršitev ustavo in državnih zakonov? Ako se to dožene, so mora citirati tudi pred sodišče. — 2. Ali je bivši minister dr. Laza Markovič zakrivil nepravilna dela, ki po zakonu niso predvidena? — Na to dvoje v prašanj čaka odgovora ne samo obtoženec, ampak celokupna javnost. Živimo pač danes v takib časih in razmerah, da mora narodna skupščina kot roprezentant naroda ter poklicani vrhovni čuvar zakona in javne morale dati s svojim sklepom javnosti popolno zadoščenje in pomirjenje. Sklep našega narodnega zastopstva mora biti tak, da ne pripušča nobene sumnje ne na eno, ne na drugo stran. Četudi moramo priznati, da je mučno vsem v tej debati sodelovati, da jo tudi v tem postopanju mnogo tragiko za današnjega obtoženca, vendar je tudi res to, da interes države zahteva, da se ta slučaj pravično razčisti. (Klici: Tako je.) In interes države, interes ljudstva, interes javno morale je mnogo višji in vzvišenejši od interesa poedinca. (Ploskanje in pritrjevan jo.) Zato moi'amo pustiti ob presoji toga slučaja vse oziro ter imeti pred očmi interese, katero smo dolžni zastopati, kajti razmero so nri nas dogorele do popolno resnosti.
Govornik citira nato dokument beneškega poslanika Nany-ja, ki je sredi 17. stoletja bil v Parizu. Takratne razmere, ki jih on opisuje, so privedle do francoske revolucije; in te razmere so povsem slične našim.
Naš klub je že ponovno ravno s tega mosta pozival zbornico, naj stori odločen korak proti korupciji, ki se bohotno širi po naši državi in sicer vsak dan huje. NTašli smo pritrjevanje na vseh straneh na Ia poziv. Danes je dan zato, da tisti, ki so bili tedaj v besedah za boj proti korupciji, to svojo voljo uveljavijo z dejanji. (Pritrjevanje in jiloskanje.)
Kaj je korupcija? Pod to besedo razumemo pokvarjenost, moralno izprijenost, po dkupljivost, izrabljanje javne funkcije za »bogatenje sebe, sorodnikov in prijateljev. To vse je korupcija, veliko zlo današnje dobe in naše države posebc. V tem zlu ličt velika nevarnost, ker po svojih učinkih in posledicah razkraja ves državni organizem. Vedno in povsod pa spremljajo vsakokratni koruptni sistem bistveni znaki splošno ljudske bede. Začenja so ta bolezen vedno na vrhovih ter so potem počasi, a s strašno preciznostjo širi na spodaj. Zato sem dolžan kot odgovoren činitelj za usodo te države to zlo pobi jati, pa najsi bodo njegovi nosilci ministri, poslanci ali pa nn-vadni uradniki. Mi moramo, ako hočemo iskreno pobijati to splošno zlo, iztrebiti korenino. (Pritrjevanje in ploskanje.) Vir tega zla je predvsem nravneg« moralnega značaja ki leži v egoizmu posameznika. Morala in moralno mišljenje, življenje in delovanje se ne da diktirati ne s sklepom parlamenta, no & kraljevim podpisom. Tu je treba drugih nravnih, etičnih lokov. Toda tem etičnim lekom moremo pomagati s svojim sklepom: Z zakoni. Mi moramo odstraniti ali vsaj zmanjšati, da se javne službe izrabljajo v privatne namene. Nam je treba strogega zakona proti korupciji. Naša stranka irna v svojem programu določbo, da kakor hitro postane poslanec ali utegne postati upravni svetnik kakega dobičkonosnega podjetja, mora položiti svoj poslaniški mandat, kajti ne strinja se s poslansko častjo, da opravlja dvoje služb, ki nista med seboj v soglasju. (Pritrjeva-I n je, ploskanje in klici: -Tako je k)
Govornik nato navaja tipično Izrabljanje ministrov v svrho obogatenja sorodnikov in izvaja:
Korupcija se širi od zgoraj navzdol. Vidimo ,da je našo uradnistvo v tem položaju, da korupcije no more več ustavljati
1.	radi toga, ker je tako mizerno plačano,
2.	radi tega, ker vidi na vrhu znake korupcije.
Nato navaja govornik nekaj tipičnih in v javnosti dovolj znanih slučajev korupcije. Zato izjavlja ,da bi bilo v interesu stvari, v interesu javno morale. in obtoženca samega, ako bi obtožbo in zagovor na podlagi rekviriranih aktov in prič preiskalo posebno sodišče, ki ne bi smelo imeti nobenega političnega obiležja, temveč ^trogo strokoven značaj. Naša zakonodaja je preohlapna, mi zahtevamo, da so danes postavi zakon, v katerem bo dol >čba: če 50 poslancev obtoži ministra, da je kriv, naj preiskavo vodi že v to svrho sestavljeno sodišče, državni pravdnik pa naj toži, če bi preiskava dala material za obtožbo. Tak zakonski predpis danes pogrešamo, pač pa imamo možnost, da skupščina izbere parlamentarni odbor, ki nnj zadevo prouči. Ta odbor bo sicer še vedno imel
neko politično obiležjc, bo pa imel več prilike (letovati brez ozira na levo ali desno. Prost bo tiste velike nervoze, ki danes obvlada ves parlament.
Ako jo dr. Laza Markovič nedolžen in nnša želja je, da se dožene nepristransko njegova nedolžnost, bo mogel ta odbor to stvarno in dokumentarično dognati. In v interesu javne morale moramo želeti, dn se v osebi bivšegu kraljevega ministra zabriše ta sumnja. Kdor pa je kriv, naj nosi posledice! (Pritrjevanje, ploskanje, medklici: tako je!) In čim višji je kdo po svojem položaju, ten. večja je njegova odgovornost.
Javna morala zahteva svojo zadoščen nje, javni morali Ik> zadoščeno, če bo odbor na podlagi vestnih proučevanj mogel ugotoviti, da je dr. Laza Markovič nedolžen. Iti zadoščenjo današnjega obtožcnca ho resnično in popolno le v tem slučaju. Če jpa se danes politična večina iz političnih razlogov postavi na drugo stališče, ne bo v očoh javnosti današnji obtoženec deležen zadoščenja, pač pa leži strta na tleh javna morala ter ljudsko zaupanje v pravo in pravico. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Iz razlogov, ki nam jih narekuje naš? načelni boj proti korupciji: delo za dvignje-nje javne moralo in upravne gotovosti v tej državi, bomo glasovali za to, da se zadeva izroči v pretres in proučavanje odboru, ki naj se izvoli. (Ploskanje, pritrjevanje, govorniku čestitajo.)
RADI K A LNI BR A NITELI.
Takoj za poslancem Kremžarjem se je1 javil k besedi radikalni poslanec Subo-t i ć in v precej dolgem govoru poskusit braniti dr. Law Markoviča. Vendar je e svojo obrambo storil zelo malo uslugo, kajti njegova obramba je bila brez vsakega dokaznega materiala in je ostala brez vsakega utiša.
Nato je bila seja prekinjena in je nadaljevanje bilo napovedano za popoldnr ob štirih.
ARGUMENTI DR. PEČICA.
Kot prvi jo govoril demokrat Poci^, eden izmed glavnih voditeljev Davidoviče-ve skupine in v dveuri dolgem govoru dokazal krivdo ministra dr. Laze Markovića„ Točko za točko je z dokumenti in argumenti akti in fakti dokazal popolno juridično ute meljeno, da je dr. Laza Markovič z ozirom na kazenski zakonik podvržen preiskavi,
Utis govora g. Pečica je bil jako globok in priznati se mora, da je bil eden naf-boljših govorov v skupščini.
IZJAVA RANKOVIČA',
Za njim jo govoril čez eno uro radikal R a n k o v i ć. To je poslanec, ki jo prvi iz-nesel v javnosti nekorektnosti ministra dr. Laze Markoviča. Njegov govor so vsi pričakovali s precejšnjo pozornostjo, vendar ni nudil onega, kar se je pričakovalo. Zanimiv pa jo njegov govor v toliko, ker jo * njem ponovno izjavil, da smatra dr. Laze Markoviča za krivega za ono, za kar je obtožen. Pretiven je temu, da je radikalni: klub brrz vsako predhodne preiskave sklonil glasovati proti izročitvi ministra dr. LL Markoviča in pravi, da jc velika škoda, da radikalna stranka pokriva ministra. Kajti državni minister ni kriv samo onih dejanj, ki so navedeni v obtožnici, temveč je kriv mnogih drugih. Tako n. pr. navaja slučaj prodajo bolgrajske klavnice za dva milijo na, dasiravno je vredna 26 milijonov.
OČITKI PROTI DRUGIM MINISTROM.
Nato pa prehaja na splošno karakteri-zaeijo korupcijo in izjavlja, da bi se morah' postaviti pred sodišče še drugi ministri. Z ozirom na medklieo demokratov: Kateri so ti ministri?« da so ti oredvsem: dr. Л1. K r a m a r. dr. Gregor Žerjav, dr. P o l j a k, dr. Vojn M a r i n k o v i ć in še nekateri drugi demokratski ministri.
Glede teh stvari izvaja sledeče: Za ca« sa koalicijsko vlado je bilo upropaščeno mnogo narodnega premoženja, to je direkcija plena (dobesodno po stenografskem zapisniku), za kar pa šc nobeden ni dajal odgovora. Vsi veste, kaj je tam bilo In kaj so jo tam ukralo. In od tega ni noben drug imel koristi nogo posamezni špekulanti. Dr. Gregor Žerjav jo kot minister napravi) pogreško na škodo državo, za kar mora priti pred sodišče (glasovi pri demokratih: Zn .katere pogreške?). Da bi rutvajal vse, n<>-
NOVA POGAJANJA Z NEMČIJO KADI REPARACIJ.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) Tu se nahaja nemški državni tajnik dr. K u n z e, da se pogaja z našo vlado o evenhielnem nadalj-nem dobavljanju reparacij. Doslej jo bil v daljši avdienci sprejet od finančnega ministra dr. Stojadinovića.
PROTEST ZAGREBA PROTI REŠKEMU SPORAZUMU.
Zagreb, 22. feb. (Izv.) Danes dopoldne je imel občinski svet sejo, na kateri so sklenili protestno resolucijo zaradi reškega sporazuma, potem pa so sprejeli novo uradniško pragmatiko.
HRSS IN HZ.
Zagreb, 22. februarja. (Izv.) Današnje »Novosti« so objavile vest, da sta Hrvatska Zajednica in HRSS sklenili združiti se v eno samo organizacijo. »Hrvat« to vest dementira, »Obzor« pa ugotavlja, da je ta vest izšla iz dejstva, da dela Hrvatska Zajednica na tem, da se ideja hrvatske solidarnosti izrazi vedno bolj tudi v politični solidarnosti hrvatskih strank.
ANEKSIJA REKE — 2. MARCA
Rim, 22. februarja. (Izv.) Mussolini je danes v ministrskem svetu pojasnil zgodovino sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v reškem vprašanju, naznanil, da ae bo izvršila slovesna aneksija Reke 2. marca in napovedal za ta dan velike narodne slavnosti po celi Italiji.
IZ FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 22. februarja. (Izv.) Parlament je sprejel zakon za odpravo monopola na vžigalice.
Pariz, 22. februarja. (Izv.) Senat jc odklonil sistem volitev po okrajih,
PO ŠTRAJKU NA ANGLEŠKEM.
London, 22. februarja. (Izv.) Pristaniški delavci bodo dobili po 1 šiling na teden več plače kot doslej. S tem poviškom pa mnogo organizacij ni zadovoljnih, ampak zahtevajo po 2 šilinga tedenskega pri-boljška.
NOVE ANGLEŠKE KRI2ARKE,
London, 22. februarja. (Izv.) V parlamentu je izjavil Mac Donald, da bo pet novih križark, ki jih predvideva proračun za vojno mornarico, služilo samo za nadomestek za stare križarke, ki jih bodo iz vojne mornarice izločili. Dostavil je, da stoji on pač na stališču razorožitve, dokler pa ni doseženo v tem oziru seglasje med vsemi državami, ne sme ostati Anglija brez varstva. Za predlog vlade so 'glasovali tudi konservativci
ANGLIJA - RUSIJA.
London, 22. februarja. (Izv.) Uradno poročajo, da bo komisija, ki bo študirala vprašanje ureditve razmerja med Anglijo in Rusijo, delala neposredno pod vodstvom Mac Donaldovim.
NOVE VOLITVE V NEMČIJI.
Monakovo, 22. februarja, flzv.) Deželni zbor je soglasno sprejel sklep, ki zahteva od državne vlade razpis novih volitev za državni zbor za 6. junija.
POGAJANJA MED FORDOM IN NEMŠKIMI TOVARNAMI.
Berlin, 23. februarja. (Izv.) »Berliner Tageblat« poroča iz Pariza, da se vodijo pogajanja med Непгу Fordom in nemškimi tovarnami za avtomobile pogajanja, po katerih bi nemške tovarne prevzele ves avtomobilski trg v Srednji in Vzhodni Evropi.
MEDNARODNO POSOflLO ZA OGRSKO.
Pariz, 22. februarja. (Izv.) Reparacij- i ska komisija je danes sklenila, da se odpove svojim zastavnim pravicam na prvem mestu na korist mednarodnega posojila na Ogrskem. Ta sklep so takoj dali na znanje tajništvu Društva narodov.
IZ ŠVEDSKE ZBORNICE
Stockhclm, 22. februarja. (Izv.) Zbornica jc predlog za zvišanje uvozne carine na papir, stroie in druge industrijske izdelke odklonila.
ATENTAT NA ITALIJANSKEGA FAŠISTA V RIMU.
Pariz, 22. februarja. (Izv.) Danes je v nekem restoTanu streljal neki Bonomi na urednika »Ilalie Nouvclle«, Bonservicija, ki jc ustanovitelj fašistovske skupine v Parizu. Bonservici je težko ranjen. Atentator izjavlja, da je anarhist.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Avila, 22. februarja. (Izv.) Vsled velikih snežnih žametov sta dva vlaka trčila skupaj. En vlak je popolnoma razbit. Doslej so izkopali dva mrtva in šest težko ranjenih.
KLJUČI MESTA LYON.
Pariz, 22. februarja. (Izv.) Avstrijski poslanik je danes izročil francoski vladi starodavne mestne ključe mesta Lyon, ki so jih imeli doslej shranjene v dunajskem muzeju.
ODŠKODNINA ZA POTOP »LUSITA-NIJE«.
Berlin, 22. februarja. (Izv.) Posebna komisija jc določila višino odškodnin za dediče onih, ki so se vtopili na parniku »Lusitania«, skupno na 1 milijon dolarjev,
!z zunanje politike.
*	Nova mednarodna konstelacija? Glasilo angleške delavske stranke >Daily Herald< poroča, da se je Mussolini približal Franciji. Laški diktator je uveril francosko vlado o možnosti in koristi skupne politike v Sredozemskem morju, kjer skuša Anglija zdaj s koncentracijo svojega brodovja v Malti doseči nekako hegemonijo. Italija pa bi podpirala Francijo glede reparacij. Obenem se poroča o bližnji alijanci med Italijo in Romunijo. — Faktično sta se Francija in Italija zadnje dni sporazumeU v zadevi Tripolisa, kjer je Italija zavzela oazo Gadames, obenem pa zasigurala italijanski manjšini v Tunisu nekake gospodarske in kulturne pravice. Da-li pomeni to začetek franco-sko-italijanske kooperacije sploh, so seveda iz tega še ne more sklepati. Na vsak način pa je »Daily Herald< kot glasilo vladne etranke dobro informiran.
*	Mednarodno razoroževanje. Dne 14. t m. se je otvorila v Rimu mednarodna konferenca za morsko razoroževanje. Na konferenci so zastopani po 20 pooblaščencih in 40 tehničnih izvedencih skoro vse države sveta, tudi Japonska, južnoameriške republike Argenti-nija, Brazilija, Čili in Urugvaj ter kot edine slovanske države Rusija in Češkoslovaška. Konferenca bo trajala več tednov. Vse seje so tajne. Časopisje ne dobi sploh poročil, ker morajo biti odobreni vsi sklepi konference od morske komisije Zveze narodov. Tajništvo Zveze narodov se je udeležilo konference po 30 zastopnikih. Po splošnem mnenju je najbolj izpostavljena nevarnosti bodoče morske vojske zopet nesrečna Evropa. Angleška vlada je namreč uradno demontirala vse govorice glede ustvarjenja nove strategične zvezo z Jn-dijo in Avstralijo okoli Afrike. Zato pa sc umakne letos angleška mornarica v Atlantskem oceanu na drugo mesto, dasi jc tam za-
vzemala dosedaj vedno ргчо. To je posledica ravno dovršene nove razvrstitve angleške mornarice. Glavni in najmočnejši del angleškega brodovja se bo zdaj nahajal v Sredozemskem morju.
*	Popolari v volitvah. Popolarska stranka je sklenila, da vloži evoje liste v vseh 15 voliv-nih okrožjih. Kandidiralo bo 130 popolarov, med temi 53 bivših poslancev.
*	Zveza med Italijo ln Romunijo. Iz Bukarešte poročajo, da bosta v kratkem odpotovala v Rim dva romunska diplomata, da sc dogovorita z laškimi političnimi krogi, pod kakimi pogoji bi bila mogoča zveza med Italijo in Romunijo. — Zaroka med romunskim princem Nikolajem in hčerko italijanskega kralja Mafaldo jc baje gotova stvar.
*	Za avtonomijo Indije. Indski parlament jc s 76 glasovi proti 48 med navdušenim odobravanjem sklenil resolucijo, da se skliče konferenca, ki ima izdelati zakonski načrt o ustavi na podlagi samovlade Indije.
Politične vesti.
+ Tajna pogodba med Jugoslavije is Italijo? Zagrebški listi poročajo iz Rima, da se tam širijo vesti o neki tajni pogodbi med Jugoslavijo in Italijo, ki tvori dodatek k znanemu sporazumu. Po tej tajni pogodbi so Jugoslavija obvezuje Italijanom prepustiti proste roke v Albaniji, Italija pa bi podpirala jugoslovanska stremljenja za Solun.
Beležke.
Istovetni pojmi. »Besedi »klerikalec«
in »hinavec« sta postali istovetna pojma«,
EiSe »Narod« in nadaljuje: » ... a kdor je inavec, je navadno tudi zaplotnik, sploh človek, ki združuje v Bebi vse najslabše lastnosti... Klerikalci ne potrebujejo značajev, ne mož jeklene doslednosti, njim eo po volji samo svetohlinci, ki znajo obračati plašč vsikdar tako, kakor jim bolje sodi.« — Ali je »Narod« samega sebe v zrcalu gledal in z omenjenimi besedami sebe opisoval?
Nova konccsija. Na prihodnji tajni seji občinskega sveta ljubljanskega pride nc dnevni red tudi vprašanje koncesije za izdelavo in prodajo klobas. Za koncesijo jc prosil »Slovenski narod«.
Dopis!.
Medvode. Izredno veliko vodno moč po leg tovarne kupi kakor se sliši mesto Ljubljana. Cez par let bo tu velikanska električna centrala, Iti bo s svojo titansko močjo gibala celo Ljubljano in vso obširno njeno okolica V resnici bi bila velika škoda, ne dvigniti tega dragocenega vodnega zaklada. — Naš organist »štrajka«. Zahteva zboljšanje plače. Mož ima pač čisto prav. S sedanjo mesečno plačo kupi komaj par klobas. Farani mu moramo biti le hvaležni, da je toliko časa za tako skromno plačilo tako vestno opravljal svojo službo. Zupni urad je prosil občinski odbor, naj ugodi njegovi upravičeni zahtevi ter naj prispevek k plači zviša. Toda ta je pa kratkomalo prošnjo odklonil. Občinski možje bi pač mnogo bolje storili, če bi odklanjali gostilničarjem dovoljenja za predpustne norosti in pijančevanja. V nekaterih »boljših* gostilnah se razsaja in preklinja cele noči. Ni čudno, da je mladina do skrajnosti pokvarjena. Daleč smo prišli. Še slabši časi se nam obetajo.
Iz Smikela pri Novem mestu. Petkovo
»Jutro« z dne 15. febr. t 1. nae je v suknji novomeškega dopisunčka pod klobukom »Iz Novega mesta« obiskalo a pravimi podgorskimi finesamL V okvir liberalnega »Jutra« jo stlačil par opopranih žgancev, ki jih ni mogel
vori dalje Rankovič, na to ne mislim. (Poslanec Borisavljević: »Vsaj enega ali dva navedite 1« Nastane medsebojno prepiranje.) Ali vam ni dovolj, da obstojajo tozadevno uradni akti? Kaj bi hoteli, da vam, navedem vse? Vi ste neštetokrat imenovali nekatere naše ministre in jim očitali stvari, za katere niste doprinesli nobenih podatkov. Hočete, da vam povem za bivšega ministra Poljaka, kako je delal? Hočete mogoče slučaj kampanje z izscljonci, s katerimi ae je naravnost proslavil? Ali hočete, da vam navedem Ivioo Kovačevića, kakšne zlorabe je napravil?
Po daljših izvajanjih o tej korupciji navaja med drugim slučaje, da je znani demokratski poslanec Gjoka Popović dobil v ministrstvu financ 300.000, od katerih ni niti vinarja vrnil. Končno je izjavil, da sploh ne bo glasoval.
MARK0VICEV ODGOVOR.
Po njegovem govoru je dobil besedo dr. Laza Markovič, ki je polemiziral z govorniki in med drugim glede P u c 1 j o -v e izjave dejal, da je pač težko kontrolirati njeno točnost. Sicer je pa njegov zagovor bil broz argumentov, vendar je imel z njim precejšen uspeh, ker je pokazal pre-eej veliko duhovitosti v igri besed. Mestoma pa je prešel v popolnoma privatne stvari in zadeve posameznih demokratskih po-»lancev.
TAJNO GLASOVANJE.
Po njegovem zagovoru so se hoteli prijaviti k besedi še nekateri govorniki, vendar jim predsednik ni hotel dati besede. In nato je zbornica prešla k glasovanju. Glasovanje se je z ozirom na zakonske predpise vršilo tajna
Pred glasovanjem je prišlo do zanimivih konstatacij, da so radikali razdelili dvoje vrst glasovnic in sicer: nekoliko manjše glasovnice opoziciji, večje že z napisanim: >za« radikalom. Vsled te konstatacije je prišlo do burnih protestov opozicije, ki je protestirala proti izigravanju tajnosti glasovanja, vsled česar so morali zamenjati že razdeljene glasovnice.
Po predpisih se je glasovalo »za« ali »proti« prostemu prehodu na dnevni red. Glasovalo je skupaj 199 poslancev. Od teh je glasovalo za prost prehod ua dnevni red, torej proti izročitve dr. L. Markovića sodišču 117 poslancev; proti prehodu, torej za izročitev dr. Laze Markoviča, pa 77 poslancev. Praznih je bilo 5 glasovnic.
Dasi je bilo glasovanje tajno, vendar Re govori in misli v političnih krogih, da je glasovalo »za« 99 radikalov, 10 Turkov, 1 demokratski disident, 1 Radićev dlsl-dent in 6 poslancev Pribičevifceve skupine; »proti« pa vsa ostala opozicija. Pet praznih glasovnic so oddali najb-že Nemci. Dr. Laza Markovič ni smel glasovati.
Ob 10. uri zvečer je predsednik objavil izid glasovanja in sejo zaključil. Prihodnja seja bo jutri z dnevnim redom: Nadaljevanje generalne debate o proračunu.
Trgovinska Dogajanja z Italijo.
SEJA DRUGE SEKCIJE.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) Druga sekcija za konzularno konvencijo z Italijo je imela danes popoldne sejo, na kateri je končala razprava o prvih desetih členih. Zunanji minister dr. Ninčič je ob pol 7. zvečer sprejel italijansko delegacijo, ki ga je informirala o delu delegacije in mu predložila svoje želje. Istotako je informirala dr. Ninčića, da bo najbržo jutri prišel v Belgrad predsednik italijanske delegacije g. B r o c c h i in še nekaj ekspertov.
Fdmund About:	48
Kralj gora.
Iz francoščino prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Slekli so njegovo telo, ga zvlekli k studencu in umili. Vasilijeve poteze so bile le malo spremenjene; na njegovih odprtih ustih je še počival težek smehljaj pijanca; njegove odprte oči so ohranile neumen pogled. Udje so bili še prav tako polni kot preje; mrtvaška otopelost nastopi še le pozno pri ljudeh, ki so umrli po nesreči.
Kraljev kafedžija in nositelj njegovega čibuka sta načeljovala pri oblačenju mrtveca. Hadži Stavros ga je pokopal na svoje stroške, ker je bil njegovo dedič. Vasilij ni imel nič sorodnikov in vse njegovo premoženje je pripadlo kralju. Oblekli so njegovo telo v tanko srajoo, suknjič iz belega perkala in jopič, ki je bil z zlatom vezen. Njegove lase so pokrili s skoro novo čepico. Njegove noge so stisnili v čevljičke iz rdečo svile. V svojem življenju ni bil ubogi Vasilij tako snažen in tako lep kot sedaj. Lica so mu nasminkali belo in rdeče, kot igralcu, ki nastopi prvič na odru. Med vsem tem opravilom je tolovajska godba igrala žalostne melodije, ki ste jih gotovo večkrat slišali tudi po atenskih ulicah. Samemu sebi čestitam, da nisem umrl na
Grškem; kajti ta godba je strašna in nikoli se ne bi mogel potolažiti, da sem bil pokopan ob takem spremljevanju.
Štirje tolovaji so začeli kopati jamo sredi sobe na mestu, kjer je stal šotor g. Simons, na kraju, kjer je spala Marijana. Dva druga sta šla v skladišče po sveče, ki sta jih razdelila okoli stoječim. Tudi jaz sem dobil eno kot vsi drugi. Menih je začel mrtvaške molitve. Hadži Stavros je pel odgovore z odločnim glasom, ki me je ganil do dna duše. Veter je nekoliko pihal in vosek moje sveče je padal na mojo roko kot žgoč dež; toda to jo bilo prav malo v primeri s tem, kar me je še čakalo. Prav rad bi se bil prostovoljno podvrgel tej bolečini, če bi bil obred lo že enkrat končan.
Končno je le minul. Ko so odmolili zadnjo molitev, se je kralj svečano približal nosilnici, na kateri jo počivalo Vasilijevo telo in ga poljubil na usta. Tolovaji so drug za drugim sledili njegovemu zgledu. Tre-: petal sem ob misli, da pridem tudi jaz na vrsto. Skril sem se za ono, ki so bili že na vrsti, toda kralj me jo opazil in mi rekel: »Sedaj ste vi na vrsti! Stopito vendar 1 To j ste mu prav zares dolžnik
Ali je bila morda to kazen s katero mi je grozil? Pravičen človek bi se bil zadovoljil z manjšo. Prisegam vam, gospod, da niso mačkine solze, poljubiti mrtveca, posebno še, če si moramo očitati, da smo ga mi ubili. Približal sem se nosilnici, opazoval sem iz oči v oči ta obraz, čegar oči
so se dozdevno smejale moji zadregi; sklonil sem glavo in dotaknil sem se ustnic. Burkast tolovaj je položil mojo roko na njegovo teme. Moja usta so se dotaknila mrzlih ust; čutil sem dotik njegovih mrzlih zob in dvignil sem se, poln strahu, poln neke mrtvaško groze, ki mi stiska grlo še sedaj, ko vam to pripovedujem. Žensko so bolj srečne; ono se lahko onesvestijo.
Potem so položili truplo v zemljo. Vrgli so nanj pest cvetja, en hleb, eno jabolko in nekoliko mehov eginskega vina. Bile so stvari, ki jih je najmanj potreboval. Grob se je zaprl zelo hitro, hitrejo kot sem si jaz želel. Neki tolovaj je pripomnil, da manjka dveh palic za križ. Hadži Stavros mu je odgovoril: -Le miren bodi; dali bomo milordu palice.« Lahko si sami predstavljate, kako mi je utripalo srce v prsih. Kakšne palice? Kaj je skupnega med menoj in palicami?
Kralj je pomignil čibudžiju, ki je stekel v pisarno in se vrnil z dvema dolgima lavorjevima šibama iz Apolona. Hadži Stavros je pri jel temno nosilnico in jo postavil na grob. Utrdil jo je v sveže skopani zemlji, dvignil en konec in drugega potisnil v tla in mi rekel smehljajo: Za vas delam. Seziijte se, prosim.«
V mojih očeh ie moral brati vprašanje polno strahu in groze, Kn,'1! odgovoril je na prošnjo, ki jo nisem upal izustiti:
»Jaz nisem hudoben in vedno sera sovražil vso nepotrebno strogost. Zato vam
bom nalož'1 kazen, ki nam bo v korist, ker vas potem ne bo več treba stražiti. Že nekaj dni vas obvlada strast, da se izmuznete. Upam, da jiotem, ko boste dobili pet indvajset palic na podplate, ne boste več rabili stražnika in vaše navdušenje za potovanje se bo prav hitro poleglo. Jaz sam poznam to muko; Turki so mi jo dali okusiti, ko sem bil mlad in iz skušnje vem, da vsled nje ni treba umreti. Človek pri tem veliko trpi; vi boste vpili, že vnaprej vas opozorim na to. Vasilij vas bo slišal na dnu svoje jame in bo zadovoljen z nami!
Ko sem zvedel to novico, je bila moja prva misel, da uporabim svoje noge, dokler šo lahko razpolagam ž njimi. Toda gotovo jo bila moja volja zelo bolna, kajti nič več nisem mogel prestaviti ene noge pred dru go. Hadži Stavros je vstal s tako lahkoto, s kakršno poberemo žuželko na cesti. Preden sem zainogel iztisniti eno samo misel iz svojih možganov, sem bil zvezan in sezuL Nič nisem čutil, kam so položili moje noge. ne kako so mi ubranili, da jih nisem pod-vlekel do svoje glave pri prvem udarcu. Videl sem obe šibi, ki eta ee vrtili pred menoj, ena na desni, ona na levi; zaprl sem oči in sem čakal. Gotovo nisem čakal niti desetinko eno sekunde in vendar sem v tem kratkem času lahko poslal blagoslov svojemu očetu, poljub Marijani in več kot sto tisoč kletev za gospo Simons in Johna Ilarrisa.
(Dalje dedi.!
sam prebaviti, hoteč se za predpust proslaviti pri svojih vernih sod r »g i h. Gospod dopisnik, po sapi Vas poznamo, čeravno se skrivate za urednikov hrbet, svetujemo Vam resno in nujno,, ne spuščajte se na polja, kjer na znate vihteti bojnega jezičnega orožja. Dokler ne dokažete namišljenega »tiranstva« in nekake popustljivosti v njihovih pravilih, kar ee jim drznete izza skrivališča pobalinsko očitati, se ne iznebite nečastnega naslova »luž-njivca in obrekljivca«. s čemer moremo naj-milejše kvitirati vaš nastop. Smihelska samostanska šola — dasi vaščanska — je od me-rodajnih faktorjev priznana kot ena najboljših v Sloveniji, kar rade priznavamo starejše in mlajše novomeške dame, ki smo svojčas obiskovale ne samo izvrstno meščansko, temveč tudi ondotno ljudsko šolo, iz katere smo odnesle najlepše spomine in nauke za življenje. Daljši odgovor na nekvalificiran »Ju-trov« napad, ki se bavi s tako poštenim rokodelstvom, bi bil povsem odveč, šmihelskemu samostanu pa nai bo surov >Jutrov< članek le v priporočilo celo od neprijateljev. — Bivša Smihelska učenka.
ПЏ
;— Konferenca dalmatinskih škofov. Dne 22. marca t. 1. se snidejo dalmatinski škofje na posvetovanje, in sicer iz ozirov na najstarejšega tfkofa, ki bo konferenci predsedoval — dr. Josipa Marčelića — v Dubrovniku in ne v Splitu. Na dnevnem redu bo v prvi vrsti vprašanje o uposlavi metropolitanske časti za Dalmacijo. To čast je Dalmacija z odstopom Zadra, kjer je bil nadškofijski sedež, izgubila. A pri tem ne sme ostati, ker je imela Dalmacija od nekdaj svojega nadškofa ter je nadškofijska stolica v Splitu — nekoč v Solinu — najstarejša metropolitska stolica v naši državi.
—	Novi rektor Zavoda sv. Jeronima. Splitski »Novi Dobi« poročajo iz Rima, da je papež Pij XI. imenoval msgr. Ivana Bia-sioitija za rektorja našega Zavoda sv. Jeronima v Rimu, z vsemi pravicami, ki jih je vžival njegov predhodnik, dosedanji rektor msgr. E. Lucidi, Id je postal kardinal.
—	Izgubljeni akti. >Slov. narode poroča, da je poslanec Puce'j vložil na ministra za pravosodje Perica interpelacijo zaradi aktov, ki se izgubljajo pri sodiščih v Sloveniji. — Taka interpelacija je za nas nekaj nenavadnega. Tu je mogoče le dvoje: Ali se poslanec Pucelj moti ali pa ne. Če se moti, bo gotovo dobil od ministra (oziroma od vodstva slovenskih sodišč preko ministra) primeren odgovor. Če pa so njegoyi podatki, s katerimi mora svojo interpelacijo utemeljevati, točni in resnični, potem je celokupna javnost dolžna, da se z zadevo prav obširno peča. Pri sodiščih leže akti, ki so važni dokumenti, in zato jih je treba imeti v največjem redu. Tako je pri nas tudi vedno bilo. Čc pa je danes di*ugače, je treba takoj preiskati in ugotoviti vzroke, zakaj in kako je mogoče, da se važni akti izgubljajo. Če je krivo temu pomanjkanje osebja, ga bo treba pač dobiti in ljudi tako plačati, da bodo mogli živeti, ne pa jih reducirati. Za sodišča in za red na sodiščih se mora najti denar, kajti sodišča so temelj in podlaga javne sigurnosti, ki je ne smemo dati uničiti za nobeno ceno.
—	Takso za hrano revežev in dijakov. Kam danes seže mrzla in brezčutna birokracija v SHS, nam kaže sledeče dejstvo: Že od starih lepih časov je Ljubl jani zavod, ki je znan po celi Sloveniji in je bil že premnogim Slovoncem delavskih slojev, še bolj pa sedanjih inteligenčnih slojev v pomoč. To je Ljudska kuhinja, ki se je v zadnjem času kaj lepo razvila. Zavod daje hrano čez 200 ljudem iz revnejših slojev, deloma brezplačno, deloma za skrajno znižano ceno hrano opoldne in zvečer. Ženske iz boljših krogov hodijo prostovoljno vsak dan delit hrano. Z Ljudsko kuhinjo je strnjena Dijaška kuhinja, kjer dobiva hrano nad 70 dijakov brezplačno ali pa po znatno znižanih cenah. Zavod se vzdržuje s prostovoljnimi darovi v živilih in denarju. A glejl Ko je izšel novi zakon o taksah, je padla državna roka na zavod in zahteva od vsakega računa, ki se plača, ono takso kot od plačilnih listkov v gostilnah in kavarnalu Vse pritožbe nič ne pomagajo. Ker taksni zakon ne določa izjem, zato so vdari Ljudska kuhinja v kategorijo gostilne. Poslanec Škulj je radi tega stavil oster protest na ministra financ z zahtevo, da izda jasno interpretacijo zakona, po kateri se od označene takse izvzame Ljudska kuhinja in vsi dobrodelni zavodi, ki ne iščejo dobička, marveč so ljudstvu v pomoč!
—	V Fari pri Kostelu se je 16. t. m. kakor BtDo že poročali, pričel čipkarski tečaj. Zanimanje zanj je splošno, ker ljudje željno iščejo kakega pridobitnega dela. Akcijo je zamislil in izvršil poslanec Škulj. Če rabimo frazeologijo »Jutra«, bi se izrazili, da se je v Fari otvoril prvi »leteči tečaj«, kamor je priletela prva »leteča učiteljica«. Tako namreč pojmuje »Jutro« pomoč bednemu ljudstvu, ki leti v gospodarsko propast.
—	Italijanski kralj na Reki. Uradno poročajo, da pride italijanski kralj na Reko v nedeljo, dne 2. marca.
—	Vredno posnemanja. Pri sestavi pro-račnna za sodni oknaj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek ,1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metlika, kl se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem, ki so k temu sklepu pripomogli Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi to gotovo znatno pripomoglo k gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni
—	Pod naslovom »široke samouprave« poroča »Hrvat«, da je zagrebška občina dovolila zborovodju v zagrebški župni cerkvi sv. Marka prof. Vilbarju v znak priznanja za njegovo dolgoletno delovanje častno mesečno pokojnino v znesku 1000 K, pokrajinska uprava za Hrvatsko pa je ta sklep mestne občine razveljavila, češ da občina nima pravice dovoljevati častnih pokojnin, čeprav znaša proračun mestne občine Zagreb »koli 400 milijonov kron letno.
Japonski rimski poslanik obišče Jugoslavijo. Naše rimsko poslaništvo je obvestilo vlado, da v kratkem obišče Jugoslavijo japonski poslanik v Rimu, da prouči gjspodarske razmere v naši državi.
—	Mednarodna komisija za zrakoplovstvo v Parizu. V Parizu se je osnovala mednarodna komisija za zrakoplovstvo, ki ima n Iogo, da izdela pravilnik za mednarodni zrakoplovni promet. Stroški za komisijo so se sorazmerno porazdelili na sodelujoče države. Na našo dr-davo odpade 10.000 francoskih frankov letno.
—	Polovanje г všvico. V svrho upozna-nja švicarskih razmer in za poglobitev gospodarskih odnošajev med našo državo in Švico, namerava 6v'carski konzulat v Zagrebu prirediti skupuo potovanje v Švico. Za potovanje bi prišli v prvi vrsti vpoštev industri-alcl, trgovci, obrtniki, pridružiti bi se smeli pa tudi drugi kakor turisti itd. Natančnejši podatki o programu, voznem redu in stroških potovanja, se bodo še priobčili.
—	Razstava umetnin iz zadnjih vojn. Bel-grajski Usti poročajo, da namerava ministrstvo za prosveto ob 10 letnici svetovne vojne prirediti razstavo umetnin, ki se kakorkoli nanašajo na osvobodilne vojne 1912—1918 ter predstavljajo prizore, alegorije ali osebe iz teh vojn. S tem hoče dati ministrstvo umetnikom pobudo, da posvečajo svoje delo predmetom iz najnovejše narodne zgodovine, kajti z umetninami te vrste so bodo okrasile vse nove javne zgradbe v Belgradu.
—	Železniške zvezo z morjem. Glasom zadnjih vesti, bodo dela na gravitacijski železnici pri Bakru v dobrih treh mesecih dovršena ter se proga izroči prometu meseca junija. Istotako bo po zagotovilih iz prometnega ministrstva do junija dovršena proga Gospić— Knin. Če bo le resi
—	Nov mornariški arzena!. Zadnji vojaški uradni list objavlja naredbo v ureditvi novega mornariškega arzenala v Tivatu v Boki Kotorski.
—	Narodna dobrotnika. Znana dalmatinska bogataša in narodna dobrotnika Miho Mi-hamović in Paško Baburica sta sklenila, da na lastne stroške ustanovita osnovne šole po vseh vaseh dubrovniškega okraja, kjer jih še ni.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Livnu v Dalmaciji vpokojeni duhovnik don Ivan Barbić. Pokojnik je veliko delal na gospodarsko-za-
' družnem polju.
—	Ureditev splitskega Marjana. Kar je Tivoli z Rožnikom za Ljubljano, to je Marjan za Split. Splitčani so z vso vnemo na delu, da Marjan čim lepše urede. Te dni začno graditi monumentalno skalinado na drugi vrh. Na vrhu urede 50 m dolgo in 15 m široko planoto, s katere bo neoviran pogled na oba morska zaliva in celo okolico. Na planoti zgrade monumentalno razgledno zgradbo, pri katere načrtu bo sodeloval Mestrovič.
—	Dalmatinska gospodarska razstava v Belgradu. Sredi meseca marca t. 1. priredi splitski Deželni gospodarski svet v sporazumu z belgrajskim Poljoprivrednim društvom v Belgradu razstavo vseh dalmatinskih proizvodov, predvsem pa kmetijskih (vina, žganja, likerjev, fig, višenj, olja, rožičev itd.).
—	Prirodoslovni muzej v Splitn. V Splitu se je uvedla akcija za ustanovitev prlrodo-slo\nega muzeja.
—	Za prehrano brezposelnih v Zagreba. Zagrebški Usti poročajo: Veliki župan dr. Či-mić je v ljudski kuhinji iz lastnih sredstev poravnal stroške za prehrano 100 brezposelnih. Okrožni urad za delavsko zavarovanje je naznanil borzi dela, da se od 22. t. m. dalje organizira prehrana vseh brezposelnih.
—	Pragmatika za mestno uradnike v Zagrebu. Zagrebški mestni svet je sklenil novo pragmatiko za mestno uredništvo, ki je izdelana po državnem uradniškem zakonu iz leta 1923. Višina plač se ravna po kvalifikaciji, napredovanje se vrši avtomatično vsaka tri leta. Plače višjih in starejših uradnikov zvišajo za 80, 90 ln 100 odstot., nižjih in mlajših uradnikov pa za ne celih 50 odstot. Najvišji uradniki b;»do dobivali po 8000, srednji po 4000, najnižji in najmlajši nad 1000 dinarjev mesečno. Draginjske doklade se bodo določale vsako leto po cenah najvažnejših življen-skih potrebščin.
—	Prometna zveza med Novim Sadom in Petrovarađinom. Ker so se tekom zadnjih iel razvili med Novim Sadom in Petrovaradinom najtesnejši socialnogospodarski odnošaji, tako da se smalrata obe mesti kot enota, se je po
porušenju pilotskega mostu preko Donave pokazala nujna potreba takojšno nove prometne zveze. Mestni svet je sklonil, da se nemudoma napravi brod.
—	Za izenačenj« srbsko-hrvatskoga nrn-vopisa. Prosvetni svet v Belgradu je to dni razpravljal o predlogu splitske sekcije Profesorskega društva za izenačenje še obstoječih razlih r srbsko-hrvatskem pravopisu, znanstveni terminologiji in nomenklaturi. Sklenili so, da se naprosi prosvetno ministrstvo, Ja čim prej sestavi strokovne komisije, kl naj to vprašanje končnoveljavno rešijo.
—	Lepe razmere v zagrebških bolnišnicah. Na zadnji soji zdravniškega društva v Zagrebu je dr. Župić povedal, da morajo bolniki v zagrebških bolnišnicah ležati cele dni brez perila popolnoma goli, dalje ne dobivajo dietne hrane, ker ni sredstev in tudi zdravil ne dobivajo, ker so predraga. Manjka tudi potrebnih aparatov. — Na vsak način razmere, ki delajo državni upravi vso čast...
—	fSara'evsko banke ne bodo gradile stanovanj. Sarajevske banke, ki so bile po polno-močnih odločbah vseh pristojnih inšlanc dolžne, da takoj začno graditi svoje lastne hiše, so se iz zagate izmazale: nekatere so se združile z drugimi bankami, ki že imajo svoje zgradbe., druge so naznanile, da nehajo poslovati, a tretje so odpustile toliko svojega uradniStva, da sedaj niso več dolžne graditi stanovanj. Kdor zna, pa zna.
—	Velik vlom v Kranju. Predsinočnjim je bilo vlomljeno v hišo Ivana Rakovca, trgovca z usnjem v Kranju in ukradeno 25.000 Din gotovine v raznih bankovcih, 1000 srebrnih kron in goldinarjev, 35 cm dolga ročna blagr.jna in 2 hranilni knjižici in sicer ena Kranjske hranilnice ln druga Kmečke posojilnice v Ljubljani.
—	Poneverba. Carinski posrednik spedi-cijske tvrdke »Čehoslavija« v Zagrebu 45 letni Viko Weber, je poneveril 45.000 Din in je neznano kam pobegnil.
—	Izgnan je iz naše države za nedoločen čas zaradi tatvine večkrat predkaznovani Josip Hudellst, doma iz Tinj na Koroškem.
—	Pobegnil je od svojega gospodarja Edvarda Kukca 33 letni hlapec Jurij Buchmald. Ukradel je gospodarju skoro novo obleko.
—■ Razne tatvine in vlomi. Posestnlci Ivanki Ahačič v Zlatni pri Begunjah je ukradel domač hlapec več svinjskega mesa in žganja, ter je neznano kam pobegnil. — V Kolenčnl vasi je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Nose in ukradena skoro nova črna obleka, rjave hlače, suknjič, površnik, ovratnik iz kože, zimska suknja, črno klobuk, več raznega perila, dežnik, 4 m blaga »ribs«, zlat prstan z rdečim kamnom in zlat poročni prstan v skupni vrednosti 6000 Din. — V Dolenji vasi je bilo ukradeno krojaču Albinu Derču 120 m moškega sukna razne barve, 15 m črnega klo-ta, nov moški površnik, črna boks koža, srebrna Rosskopf ura in nekaj gotovine v skupni • vrednosti do 40.000 Din. — V delavnici podr-! žavljene južne železnice v Mariboru je bil 1 ukraden 10 m dolg ln 65 ram širok gonilni i jermen vreden 450 Din. — V bolnici v Kar-; lovcu je ukradel nekdo bolniško haljo, novo moško obleko, zimsko suknjo, klobuk in očala z zlatim okvirom v skupni vrednosti preko 2000 Din. — Od svojega gospodarja pekovskega mojstra Jožeta Kocjana v Lokah je pobegnil vajenec Peter Sterniša iz Sela pri Kranju in mu poneveril manjšo vsoto denarja. — Na električni napeljavi v bližini vasi Klopce pri Slov Bistrici je bil ukraden koloturnik s 3 kolesi v vrednosti 2000 Din. Tudi je prerezal na več krajih varovalno vrv in je napravil s tem še 1000 Din škode. — V Zlatempolju je bilo vlomljeno v shrambo posestnika Franceta Novaka. Tat je odnesel lonec masti, 16 mesenih klobas in okrog 25 kg pšenice v skupni vrednosti okrog 400 Din.
—	Razne nesreče. V gozdu uprave gornje-i grajskih posestev ljubljanske škofije v Mari-! jengradu je drvarju Pavlu Jožefu hlod zlomil j desno nogo. — V tovarni A. Westen v Celju I si je delavec Leban Franc pri eksrentrični sti-i skalnici zmečkal desno roko. — V isti tovarni
si je delavec Kač Martin poškodoval levo oko. — V tovarni usnja Carl B. Mally v Tržiču je delavca Grosa Vinka udaril kol, s katerim je snemal jermenico in mu zmečkal desno roko. — V tovarni Titan v Kamniku se je delavec Burgstaller Andrej z železom ranil v dlan leve roke. Rana se je inficirala. — Pri gradnji železnice v Ormožu si je delavec Ščurir Josip zmečkal levo roko, delavec Pavlov Ivan pa desno roko. — V opekarni Ivana Ogrina na Črnučah je delavec Kavčič Andrej kopal ilovico. Pri tem so je nad njim odtrgal velik kos Ilovice in ga podrl. Vsled težke poškodbe so ga takoj prepeljali v bolnico. — V tovarni za lesno impregniranje Guido Riilgers v Ho-čah je delavcu Frassu Alojziju padel brzojavni drog na prša; oddan jo bil v mariborsko bolnico. — Ko se je delavec Pirš Filip vračal iz nočne službe v pivovarni Tomaža GOtza v Mariboru proti domu, je na zmrzlih tleh padel in si zlomil več reber na levi strani. — Pri gozdnem uradu Karola Auersperga v Kočevju se je tesar Zbašnik Rihard močno usekal na levo koleno. — V tovarni A. VVesten v Celju je delavcu Tomnžiču Ferdinandu železen drobec poškodoval desno oko, vsled česar je moral v bolnico. — V gozdu Franca Dolenca iz Škofje Loke je drvarju Filipu NVohlbartu hlod zmečkal levo nogo. — Ditmajer Pavel, delavec pri trgovcu Karničnilcu Gašperju v Ru-dečembregu si je pri sekanju drv odsekal dva
prsta na levi roki. Oddan je bil v mariborsko
bolnico. — Čuš Simona, hlapca pri Jerneju Brancliartu v Ptuju je udaril konj s kopitom v levo nogo in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — V tvornlci stekla v Hrastniku si je dninar Kuhar Jožef poškodoval desno oko. Poškodba bo iinela trajne posledice.
Prtorske novice.
p škof dr. Fogar zasede svojo stolico. Pu?»
ki Prijatelj poroča, da nastopi tržaški škof dr. Fogar svoje mesto dne 9. marca.
p Glavna skupščina Političnega društva za Hrvate in Slovonco т Istri se je vršila 14. t. in. v Trstu. Govorili so poslanec Virgilij Sček, tajnik Boža Milanovič, dr. Brajša in Peter S!-ronič, ki so vsestransko pojasnili spor s tržaškim političnim društvom Edinost in potrebo po samostojnem društvu za Istro in skupnim dolom z Goričani. Izvolili so ožji in širši odbor ter sprejeli resolucije, v katerih poleg drugega protestirajo proti poitalijančenju slovanskih šol iu zahtevajo pouk krščanskega nauka v materinem jeziku.
p Nasilje v cerkvi. »Pučki Prijatelj« p<* roča, da je prejel 9. t, m. župni upravitelj na Vranji ustmeni ukaz, da se odslej ne sme v cerkvi no peli ne opravljati kakršenkoli obred v hrvatskem jeziku. Berilo in sv. evangelij se mora čitali v italijanskem jeziku, dasi v fari ni r'li ene italijanske družine in prebivalstvo italijanščine ne razume. Na župeupraviteljevo zahtevo, naj mu dajo pismeni odlok, so odgovorili, da tega ni treba. Da ni svedokal
Gospodarstvo.
Cene na svetovnem trgu.
V seznamu podamo cene v nekaterih važnejših trgovskih državah, kolikor pridejo v poštev na bvelovnein trgu. Pri Angliji, Švici in Češkoslovaški velja osnovna indeksna številka 100 za leto 1914, pri Holandskl, Amerik in Franciji pa za leto 1913. To se pravi: Če si dal v svetovni trgovini za isto množino blaga leta 1913 ali 1914 100 enot, si jih dal le-tn 1922 ali 1923 toliko in toliko.
Anglija (po Economistu). Konec: decembra 1922 — 166.2; sept. Д923 — 167.6; okt 1923 — 168.4; nov. 1923 — 177.0; dec. 1923 —178.6; jan. 1924 — 181.8.
Švica (dr. Lorenz v Nat. Zlg.). Začetek; januarja 4923 — 174.7; sept. 1923 — 173.4; okt. 1923 — |181.1; nov. 1923 — 181.6; dec. 1923 - 182.5; jan. 1924 - 183.2; febr. 1924
—	183.4
Holandska (Stat. osrednji nrad). Začetek:
januarja 1923 — 157; sept Д923 — Д45; okt. 1923 — 148; nov. 1923. 1923 - 153; dec. Д.923
—	154.
Amerika (Federal Reserve Board). Za« četek: januarja 1923 — 165; sept. 1923 — i63; okt 1923 — 163; nov. 1923 — 163.
Francija (Statistique gčnčrale). Konec: septembra 1923 — 423.6; okt. 1923 — 420.4; nov. ,1923 — 446; dec. 1923 — 459.
Češkoslovaška (uradno). Začetek: januarja 1923 — 1003; sept. 1923 — 957; okt. 1923
—	973; nov. 1923 - 964; dec. 1923 - 984; jan. 1924 -- 990.
Zelo se pozna dviganje francoskega in-« deksa. Splošno se pa indeks povsod dviga. Tudi švicarski indeks za sredo februarja je spet uarastel, za 0.1 odstot. Angleški indeks je bil v letošnjem januarju napram letu 1922 precejšnji; holadski je v dveh mesecih poskočil za šest enot. Amerika je do novembra zelo slalna. Napram septembru 1923 je šel tudi češkoslovaški indeks krepko kvišku.
g Izvoz v 1. 1923. Ravnokar je objavila generalna direkcija carin podatke o izvozu v. mesecu decembru preteklega leta. V decembru 1923. je izvozila naša država blaga 274 tisoč 837 ton v vrednosti 827 milijonov"974 tisoč 102 dinarja. Napram depembru 1. 1922 je količina izvoženega blaga narasla za 53 odstot., vrednost pa za 198 odstot. Pri tem je treba upoštevati, da je bila v decembru 1023 vrednost dinarja manjša kakor v decembru 1922. Decembra pr. leta je notiral dinar povprečno 1.14 v Nevvvorku, decembra 1922 pa 1.22. — Glavni izvozni predmeti so bili do-cembra pr. leta sledeči: gradbeni les, katerega izvoz je imel vrednost 114.3 milijonov dinarjev, suhe slive 91.6 milijonov, goveda 65.3 miljonov, žito 51.1 milijonov, jajca 48.2 milijonov, svinje 38.2 milijonov, pšenična moka 28.2 milijonov, koruza 17.8 milijonov, sveže sadje 16 6 milijonov, drobnica 16.4 milijonov, cement 15.0 milijonov itd.
V celem letu 1923 je znašal izvoz S m i It« jone 025.914 ton v vrednosti 8 milijard 48 milijonov 843.930 dinarjev. V letu 1922 je bilo izvoženih 2 milijona 213.881 ton blagn v skupni vrednosti 3 milijard 691 milijonov 166.163 dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je količina izvoženega blaga narasla v letu 1923 v primeri s predidočim letom za 36.7 odstot, vrednost pa za 118 odstot. Tudi če se vzame v pošlev, dn je povprečna vrednost dinarja bila v 1. 1923 manjša kakor 1 1922, jo vendar, kar kaže tndi porast količine vrednost našega Izvoza narasla. — Preračunana v dolarje na podlagi povprečnega celoletnega kurza dinarja na newyorški borzi je znašala vrednost izvoza 1. 1922 50 miljonov dolarjev, 1923 pa 86 milijonov. Vrednost izvoza izražena v dolarjih je bila v letu 1923 za 36 mili-
jonov večja kakor ▼ L 3.022- Iz tega sledi, da je lanskoletni izvoz bil po količini za 37 odstot. večji kakor oni iz 1. 1922, po vrednosti pa za 72 odstot., ne pa za 118 odetot., kakor bi se dalo misliti po vrednosti izvoza v dinarjih.
g Konjski sejm ▼ Zagreba. Na zadnjem •ejmu v Zagrebu so veljali težki konji po 20 do 30 tisoč dinarjev par, lahki konji po 12 do 15 tisoč, fijakerski konji 10 do 12 tisoč, eno-letna žrebeta 3500 do 5000 Din, dveletna žre-beta po 6000 do 7500 dinarjev.
g Cena goveje živine ▼ Zagrebu Domači voli prvovrstni po 15 do 16 Din, slabši po 12.50 do 13.50 Din. Krave, prvovrstne, po 15 do 17 Dia druge vrste po 14 do 14.50 Din. Bo-aanski voli po 15.50 Din. — Cene so se v splošnem učvrstile, izvzemši teleta, katerim je cena nekoliko popustila. Teleta so prodajali po 17.50 do 19 Din. Domače svinje eo dosegle 26.50 do 27.50 Din (pretekli teden 25 do 27 Din), drugovrstne pa po 20 do 24 Din.
g Ii tržišča jajc. Položaj na tržiščih še ni točno ugotovljen, opaža ee pa padanje cen. Produkcija v Franciji in Italiji je narasla in zato ee je začel izvoz posebno v Švico, tako da so tržišča zaprta našemu blagu. Situacija na inozemskih tržiščih je prisilila izvoznike, da »o znižali cene. Plača se pa za prvorazredno blago 1.35 dinarjev. V Švici notira promptno blago 200 švicarskih frankov. Na Zagrebškem tržišču so cene komaj po 1.125 do 1-60 do 2 dinarjev.
g Splitski Portland cement svetovne Znamke »Salona« dobavi promptno in po brezkonkurenčni ceni tvorniea »Split« del. dr. za cement Portland v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 12.	1022 g Vprašanje ozdravljenja poljskih financ. Angleški izvedenec Hilton Joung, ki proučuje poljske gospodarske razmere in ima na želio -vlade izreči strokovno mnenje, je prišel do zaključka, da ima Poljska dovolj sredstev, da izvrši sanacijo. Treba je najprej ustaviti inflacijo, ki izvira iz primanjkljaja budieta. Zato ae mora najprej budžet sanirati, dohodke zvišati in izdatke znižati. Šele ko se deficit odpravi, naj se uvede nova valuta.
BORZA.
Zagreb, 22 febr. (Izv.) Pešta 0.2125-0.2425, Italija 3.49—3.52, London 354—357, Newyork 80.10 do 81.10, Pariz 3 40—8.45, Praga 2.3520—2.3820, Dunaj 0.1140—0.1145, Curih 13.90—14.025. Valute: dolar 79.25—80.25. — Narodna banka je intervenirala in je krila vse potrebe — od drugih bank skoraj nič blaga
Čarih, 22. febr. (Izv.) Pešta 0.0150, Berlin 0^00000128, Italija 24.95, London 24.92, Newyork 677.50, Pariz 24.45, Praga 16.79, Dunaj 0.008110, Bnkare« 3.27, Sofija 4.42, Belgrad 7.20.
I j Vabila za prireditev dne 25. t. m. v >Unionn« so razposlana. Ker prihajajo dnevno številne reklamacije, se prosi občinstvo, da blagovoli priti po vabila danes od 3.-4. popoldne in v nedeljo dopoldne med 10.—11. v dvorano »Akademskega doma«, Miklošičeva cesta 5. — Ponovno opozarjamo, da se vršijo velike priprave in da bo prireditev ena izmed največjih v tej sezoni. Nadejamo se, da bo bela Ljubljana kljub nebratskim intrigam pokazala svojo simpatijo in sočutje do pogorelih Spličanov.
lj Shod somišljenikov SLS za Spod. Šiško se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. takoj po 10. sv. maši v samostanski dvorani v Spod. Šiški. Poročata podžupan dr -Stanov-nik, občinski svetovalec Orehek in dr. Rožič o ljubljanski komunalni politiki. Vsi na shodi
lj Socialni diskusijski тееег. Snoči je predaval v Akademskem domu g. prorektor dr. Aleš Ušeničnik o bistvu socialnega vprašanja, ki tako silno razburja sodobni svet Pojasnil je bietvo kapitalizma in kapitalističnega družabnega reda, razbistrO možnosti drugega družabnega reda in posamezne teze obrazložil s praktičnimi primeri. Nato se je razvila živahna debata o posameznih delih predavanja. Noben debater po našem mnenju v težka vprašanja ni prinesel več jasnosti kakor jih je raz-bLstril že predavatelj sam. Ker se diskusija ni končala, se bo nadaljevala prihodnji petek ob
8. zvečer.
lj Koti kur zi. Ljubljana ima zopet svojo senzacijo. Senzacija dneva, kakor se to tako lepo po nemško pravi, so konkurzi. Kamor prideš, povsod te preganja konkurz. Ne smeš ne na ulico, ne v gostilno, ne domov, ne v kavarno in ne v pisarno. Povsod sam konkurz. »Ali si že slišal?« — »Kaj?« — »Ta je v kon-kurzu, pa ta tudi ln ta tudi.« — »Za koliko pa?« — Na to vprašanje ti začne tak klepeta-
vec stresati in razmetavati milijone kot korenje. Potem pa banke 1 Ta bo padla, pa ta tudi in ona tudi. Уве bo padlo: vse trgovine, vse banke in vse posojilnice tn hranilnice, sploh vse denarne mošnje. Ljubljana bo kar naenkrat brez ficka v žepu, cela Ljubljana bo en sam ogromen konkurz. — Take vesti »razburjajo« sedaj mirne Ljubljančane. Ni treba menda še posebej poudarjati, da so vse take in podobne vesti silno pretirane. Konkurzi so bi-
li, so in bodo. Bilo jih je dovolj pred vojno in bo jih tudi po vojni, pa naj stoji dinar v Curihu na 0.00001 ali pa na 10.000. Konkurzi so neizogiben pojav gospodarskega življenja, so tudi jako neprijetni za vse, ki jih zadevajo, ampak tako etrašno pa le ni, kakor bi jih radi razni ljudje naslikali. Ljubljanske trgovina
bodo uspevale tudi še nadalje, ravno tako denarni zavodi in sploh vse gospodarsko življenje 6e bo razvijalo včasih dobro, včasih slabše, kakor se je razvijalo doslej, pa če imamo kakšen konkurz ali pa nobenega.
lj Eksplozija v Hilšerjeri ulici. Na dvorišču tvrdke »Svetla« v Hilšerjevi ulici je čistil delavec Ložak pločevinast sod, v katerem se je nahajal preje bencin. Ložak se je hotel prepričati, če je sod že zadostno osušen in je napravil poskus z ognjem. To neprevidnost pa je drago plačal. Plini v sodu so eksplodirali s silno detonacijo in Ložaka je vrgel zračni pritisk dva metra proč ob tla. V bližini stoječih hišah je popokalo na oknih več šip. Ložaka so odpeljali v bolnico, kjer pa se je izkazalo, da njegove poškodbe niso težke in bo mož Vnialu okreval in ne bo imel nobenih posledic. Sodov od bencina pa gotovo ne bo šel več zažigat.
lj Radi sumljivega obnašanja je bil aretiran neki Simon Anič, doma iz ftibenika. Po došlih informacijah iz Trsta je ta mož prefri-gan in zelo nevaren tat in je bil v Trstu pod policijskim nadzorstvom.
lj S ceho je ušel v ČeŠnovarjevi gostilni v Kolodvorski ulici Janez Derčar, doma baje nekje od Domžal.
lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah so bile vložene pri pobcijskem ravnateljstvu tele ovadbe: 1 radi tatvine, 2 radi pijanosti, 7 radi prestopka cestnopolicijskega reda, 2 radi pasjega kontumaca, 1 radi potepuštva in 1 radi plesa brez policijskega dovoljenja v javnem lokalu.
lj Prijet tat. Na Dunajski cesti je prijel stražnik radi sumljivega obnašanja delavca Leop. Avšiča, ki je nesel nami-esi prt in brisačo. Prvič je trdil, da je dubil te stvari od pekovskega pomočnika Cankarja^ končno pa je priznal, da jih je ukradel v gostilni Zabjek na Poljanski cesti, kjer je popival z nekim rekrutom.
lj Od svojih staršev na Sv. Petra cesti 24 je pobegnih 13 letni učenec Nikola Gamerc. Dečko je čedno oblečen; kam je pobegnil in zakaj, še ni znano.
lj Ogenj. V trgovini e steklenimi izdelki Klein v Wolfovi ulici se je vnel pri peči ogenj, katerega pa so hitro pogasili in ni napravil večje škode.
lj Poskusen vlom. Dva okrog 25 letna neznana moška sta poskušala vlomiti včeraj ob pol treh zjutraj v stanovanje Andreja Severja na Opekarski cesti 53, pa sla bila prepodena in sta pobegnila.
lj Tatvine. Uradniku češke industrijske banke Vaclavu Vidnerju je ukradel neznan vlomilec iz stanovanja v Rožni ulici popolnoma novo temnomodro obleko in uove čevlje. — Soprogi mestnega učitelja v Škofji Loki je bila ukradena na glavnem kolodvoru knjižica za nakup živil tvrdke Fojhar, pooblastilo odvetnika dr. Pegana in 90 Din gotovine. — Čevljarskemu pomočniku Leop. Gerkrnanu je bil ukraden siv suknjič vreden 800 Din. —
V	mestni klavnici je bila ukradena iz suknjiča mesarskemu pomočniku Antonu Debelaku rdečkasta listnica z vsebino 182 Din.
Velika nesreča na glavnem kolodvoru.
Včeraj okrog 4 zjutraj se je pripetila velika nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je napravila večmilijonsko škodo.
V	bližini železniškega prelaza so nakladali na železniški stroj lažjega tipa premog. Da bi se lažje in pri.ročneje nakladalo, je hotel delavec, ki je nadzoroval delo, stroj za par metrov premakniti. Zlezel je na stroj in spustil paro v gonilni cilinder. Stroj se je pre-makr.il. Ko pa jc hotel delavec paro zapreti j in stroj ustaviti, se mu je pokvaril vzvod in stroj s r je začel vdno hitreje premikati, delavec je skočiJ s stroja, ki je drvel z bmno 40 km preko postaje. Vse kretnice so bile ; naravnane proti glavni okretnici, ki leži nasproti carin1-'*'1! uradov. Skoro "л0ш daleč je plesal in dirjal stroj brez vsakega vodstva po postaji. Pripeljal se je tudi na glavno
6kretnico, kjer je stal že zakurjen stroj težjega tipa in sicer že napol obrnjen. Stroj, ki je norel po kolodvoru, se je pripeljal tudi do te okrefnieo in ee ie ko--"no prekucnil v globoko jamo. Pri tem pa je treščil tudi nekoliko v večji stroj ga je zelo poškodo al. Na stroju se nabajajočemu osebju se k sreči ni ničesar pripetilo. Poškodovana sta oba strq-ja, manjši je tako razbit, rfa ga bodo morali razdejati. Polomljen pa je 'udi tnostič okretnice. škoda je zflo velika in trdijo strokovnjaki, da znaša več milijonov kron. Kdo je prav za prav kriv ur sreče, bo ugotovila preiskava, ki so jo uvedli
skih državah; Apoetolat sv. Cirila in Metoda kot najuspešnejše sredstvo za dosego združitve in končno socialno Lo karitativno delo za ruske begunce. Poleg teh glavnih točk pridejo na dnevni red še razna druga vprašanja. ICo-nečno so sklenili, da se naprosita vlada in zunanje ministrstvo, da inozemskim gostom do-volita olajšave za potovanje in bivanje v republiki. Sv. stolica se naprosi za dovoljenje, da se smejo sv. maše začasa kongresa brati v slovanskih jezikih. Kongres se vrši koncem julija,
—	Noto ljudsko štetje na razširjeni podlagi. V Češkoslovaški republiki nameravajo 1. 1926 izvesti novo ljudsko štetje na znatno širši podlagi. Poleg drugega bodo zbrali vse podatke o obrtni in domači Industriji, v katero svrho bo državni statistični urad izdelal posel ne vprašalne pole.
—	Tikanje v češkoslovaški armadi. Češkoslovaško ministrstvo za narodno obrambo namerava v češkoslovaški armadi uvesti tikanje. Višje častnike bodo po francoskem zgledu nagovarjali z »naš«: »naš generale«, >naš poručiku«, nižja šarže pa samo z njihovim čine
—Sablja se zopet uveljavlja. Na Češkoslovaškem prvotno častniki in orožniški častniki izven službe niso smeli nositi orožja; kasneje se je uvedla sablja za častnike v armadi, te dni pa je izšel ukaz, s katerim se uvaja sablja tudi za orožniske častnike.
—	Žrtvi vojnega posojila V Libercih na Češkem je te dni 65 letni arhitekt Anton Pe-hersdorfer ustrelil najprej svojo 71 letno soprogo Jožefo, nato pa še samega sebe. V smrt je starca gnala beda, ker je bil večji del svojega premoženja vložil v vojna posojila.
—	ГСоу visokošolski praznih v Rusiji.
Ruski visokošolci so sklenili, da ne bodo več praznovali Tatjaninega dne (11. januarja), ampak 21. februarja kot spominski dan na velike dijaške demonstracije L 1899.
Iz
— Letošnji unionlstlčni kongres na Vele-hradu. Kakor smo že poročali, se jc dne 4. t. m. v Olomucu vršilo posvetovanje pod predsedstvom nadškofa dr. L. Prečana, na katerem so bila na dnevuem redu temeljna vprašanja za letošnji unionislični kongres na Ve-lehradu. Po rešitvi gospodarskega vprašanja (prenočitev in oskrba gostov) so določili kot glavne točke kongresnega programa naslednja temata: Cerkveni nauk Sedanjega vzhoda o temeljih cerkve in o načelih združitve; ve-ijava patriarhatov po mihovein zgodovinskem, dogmatičnem in kanoničnem pomenu; potrebni koraki za uresničenje združitve v slovan-
ZAKAJ JE TAKO MRAZ?
Ne že toliko mraz sam na sebi nam vsiljuje to vprašanje, temveč veliko bolj še trajnost mraza. Tako dolgo že. Saj se sicer vrine med dele mrzle dobe kakšen daljši manj mrzli presledek. Na gornje vprašanje odgovarja vodja berlinskega meteorološkega zavoda, dr. Treibig. Veliki zračni pritisk v Sibiriji je leto izredno trdovraten, barometer je šel večkrat na 780. Mrzlega zraka je tam toliko nakopičenega, da govorijo o posebnem »telesu mrzlega zraka«. Od tega sibirskega telesa z njegovimi vzhodnimi vetrovi se je raztegnil dolg jezik čez Skandinavijo notri do Irske. To telo se noče kar nič premakniti: topli zrak, prihajajoč od Atlantskega morja, se ob njem odbije in zdrkne ob straneh naprej; na eni strani proti severu gor, na drugi pa proti obalam Sredozemskega in Črnega morja.
Trajno odnehanje mraza bo nastopilo šele tedaj, če bo naskočilo sibirskoevropski blok več sovražnikov nizkega pritiska in ga omajalo. Zgodi se to na ta način, da topli zrak ne zdrkne ob straneh naprej, temveč se vzpne gor na plasti mrzlega zraka. Več takih naskokov je potrebnih, preden je blok zadosti omehčan in zrahljan.
Tako nenaravno kakor je sedanji trajni mraz, so tudi vetrovne razmere. Severni severovzhodni ш vzhodni vetrovi po zimi v srednji Evropi niso pogosti; letos so pa.
Potreben je torej splošni napad na pokrajino visokega pritiska, pa bo boljše.
ODVETNIŠKA SKUŠNJA V RUSIJI.
Kakor vsi drugi intelektualci so tudi odvetniki po revoluciji odrekli novi boljševiški vladi svoje sodelovanje. Mislili so, da bo bolj-geviške vlade kmalu konec; pa je ni bilo in odvetniki so začeli stradati, kar pri tem sianu ni baš navada. Boljševiki so si pomagali s tem, da so s starimi zakoni in in dotedajnimi sodišči odpravili tudi odvetniški zagovor in so ga poverili meščanom, ki so se oglasili. Znanja zakonov od teh ljudi niso zahtevali. Ko so pa začeli Rusi z novo gospodarsko politiko, ki upošteva tudi privatno iniciativo in lastnino, so stari skušeni juristi pri trustih in trgovskih ter industrijskih podjetjih zopet nagli svoj delokrog. A le majhno je bilo število teh srečnih, ker je-bilo takih podjetij vendar samo malo.
Boljševiki so sčasoma uvideli, da brez juri-slov stvar ne gre naprej, in so ustanovili novo korporacijo odvetnikov za civilne in kazensko procese. Stari odvetniki so videli, da je ujib upanje na padec boljševiške vlade za dogle-den čas zastonj, in so prosili za vstop v novo družbo. To pa ni bilo tako lahko, kakor so si predstavljali. Prvič je število zelo omejeno; v Moskvi na primer, najvažnejšem okraju za odvetnike v Sovjetski Rusiji, je število določeno na 330, kar je za Moskvo zelo malo. Za teh 330 mest je prosilo 1800 kandidatov, med njimi veliko znamenitih zastopnikov ruske odvetniške zbornice iz predrevolucijske dobe. Večina jo bila seveda odklonjena; iskali so službo na deželi. V Moskvi so bili nastavljeni v prvi vrsti komunisti.
Kajti pripustitev je poleg omenjenega števila odvisna še od veliko drugih faktorjev. Vsak kandidat mora Izpolniti formul ar in navesti tam svojo izobrazbo, potem pa tudi svoje politično prepričanje. Nato mora pa napraviti še izpit, pri kalerem pa ne eledaio toliko
na poznanje zakonov, kakor na stanovsko zavest kandidata, na njegovo pojmovanje o sovjetski justici in na njegovo poznavanje marksističnih naukov.
Par vprašanj naj navedemo, na katera mora kandidat odgovoriti in sicer v smislu izpraševalne komisije. Poroča nam o tem danski »Algemeen Handelsblad«. Vprašanje: >Če meščan na cesti sune delavca v rebra in mu odgovori delavec z udarcem v obraz, ali je delavec kriv?« Odgovor se mora glasiti: »Ne kajti stanovsko nasprotstvo se je s tem dejanjem pokazalo na čisto zakoni t način.« Vprašanje: »Ali je sovjetska justica pristranska ali nepristranska?« Bog ne daj, da bi kdo rekel, da je nepristranska, brez usmiljenja ga zavrnejo. Če hočeš izpit napraviti moraš reči: »Sovjetska justica je pristranska, ker mora biti vsaka stanovska justica taka.« Najbolj zanimivo je pa tole. Vprašanje: >Kaj bi naredili Vi, če bi sovjetska vlada padla?« Kandidati so se na vso moč trudili, da bi odgovo« rili tako, kakor bi bilo prav. Eden je rekel i »Poklical bi delavoe na pomoč«. Drugi: »Branil bi vlado z orožjem v roki.« Itd. Noben od govor so komisiji ni dopadel. Slednjič je neki posebno brihten kandidat dobil pravi odgovor in so ga »s pohvalo« imenovali za odvetnika^ Rekel je: »To vprašanje je odveč, kajti sovjetska vlada ne more nikdar pasti.«
SVETOPISEMSKA STATISTIKA.
še zmeraj je dosti ljudi, ki imajo preve?, časa. Tako je nekdo izračimil, da ima angleška prestava sv. pisma 3,586.489 črk, 773.692 besed, 1189 poglavij. Beseda »in« se nahaja 46.227 krat, beseda >Gospod« 1855 krat Neki verz v 7. poglavju knjige Esra ima vse črke alfabeta razen i. 19. poglavje 2. knjige kraljev se glasi ravnotako kakor 37. poglavje v knjigi Izaija. Najdaljši verz je deveti v osmem poglavju Estere, najkrajši je 35i v 11. poglavju loana. V 107. psalmu so 8., 15., 21. in 31. verz enaki; vsi verzi 136. psalma se enako končajo. Nobeno ime v sv. pismu nima več kot šeef zlogov.
VLAK, KI SE NE TTSTAVL
Na Angleškem delajo že dalj časa posktt? se z vlaki, Id se ne ustavijo. Delali so jih že pred vojsko, vojska jih je prekinila, sedaj ao pa spet začeli. Gre za to, da se vlaki na postajah nič ne ustavljajo, temveč vozijo kar naprej od prve do zadnje postaje. Vstopanje in izstopanje se vrši na ta način, da začne vlak pri vstopu v postajo prav počasi voziti in ljudje lahko vstopajo in izstopajo. Ob vagonu je napravljena zelo široka deska v natančno isti višini kakor je peron; treba je samo stopiti na to desko, pa smo v vlaku. Prav tako tudi iz« stopimo. Kakor hitro je pa vlak zunaj postaje, začne takoj zelo hitro voziti; in, počasi zopet, ko zapelje na prihodnjo postajo. Ta nenadna sprememba hitrosti je miogočena vsled čisto novih naprav, doslej še neuporabljenih. Dobiček je velik, prihranimo čas id r tem vse drugo. Izven postaj vozi vlak s hitrostjo 32 km na uro, na postajah pa samo s hitrostjo dveh kilometrov in pol. Pešec napravi pri navadni hoji na eno uro pet kilometrov. Kolesa imajo pnevmatiko in ni torej nobenega hrupa,
KLEPETULJA
Eden najslavnejših modernih slikarjev je bil Hans Makart (1840—1884). Jako malo je govoril, in nobena reč mu ni bila bolj zoprna, kakor klepetavost Zelo rad je igral šah in nikdar ni odklonil, če ga je kdo povabil na igro. Bogat Amerikanec bi se bil rad seznanil z njim; rekli so mu, naj pride zvečer v kavarno, kamor je Makart zahajal. Prišel je, kmalu za njim pa slikar. Domenili so se bili, da bo igral z Makartom najprvo vsakdanji njegov soigralec, da bo pa potem odstopil svoje mesto Ame-rikancu. Vse je šlo lepo po načrtu: eno uro je igral z Makartom stari znanec, je potem rekel, da mora oditi, na njegov stol se je vsedel Amerikanec in je z vprašujočim pogledom prosil za dovoljenje, da sme igrate. Makart je prikimal. Igrala sta naprej, zinil ni nobeden niti besedice. Slednjič, po preteku dveh ur, je napravil Amerikanec odločilno potezo in je zmagoslavno zavpil: >Matl< — Nevoljen je Makart vstal, je vzel klobuk in šel z besedami? »S klepetuljami pa že ne igram. <:
—	Vdova Adama Miiller-GHttenbiojjaa ift avstrijski tiskus. Pred. letom dni jo na Dunaju umrl vojvodinski nemški pisatelj Adam Mul« ler-Gul-tenbrunn, ki ga vojvodinski Nemci vi soko čas te. Premoženja ni zapustil nikakega, Avstrijska oblast je njegovi vdovi priznala lo pokojnino poštnega oficiala, katero službo j« Guttenbrunn opravljal do svoje starosti. Vrhu tega je avstrijska davčna oblast predpisal* vdovj 10 milijonov zapuščinskega, davka, sklicujoč se pri tem na založniške pravice, ki jih je vdova podedovala po svojem možu. Te pravice so pa jako dvomljive vrednosti in niso vdovi prinesle nobenega ficka. Ker ni mogla plačati predpisanega davka, so ji poslali v hišo eksekutorja. Nato se je vdove usmilila, dunajska mestna občina, ki je kupila t z Gut* tenbrunnove zapuščine nekaj stvari in plačal* zanje 10 milijonov,
—	Gospodarski nadzornik za Ogrsko. Kakor je dnhila Avstrija po dovelitv1 mednarodnega posojila svojega finančnega nadzornika v osebi dr. Zimmermanna, tako bo dobila avo-ictSa nadzornika tudi Otfrika. Za Gospodarske-
ga nadzornika na Ogrskem jc določen ravnatelj »Federal-reeerve-banke« v Bostonu gosp. Harding, ki jc že odpotoval ▼ Evropo.
—	Ukinitev dovoljenja u raziakavanje TutAnkhameeorega groba. Iz Kaira poročajo, da je egiptovska vlada razveljavila dovoljenje za raziska vanje Tutankhamenovega grob«, ki g« je imela grofica Carnarvon.
—	Za ebn0T0 tujskega promet* ▼ Kem-MJi. Pred kratkim se je v Berlinu vršila en-keta o obnovi tujskega prometa v Nemčiji, katere so se poleg prizadetih gospodarskih krogov vdeležili tudi zastopniki oblasti. Sprejeli so sklepe, v katerih zahtevajo odpravo vseh izjemnih vojnih in povojnih določb za tujce, odpravo davkov, ki podražujcjo prenočišča, izenačenje cen z valuto itd.
— Draginjski izgredi v Budimpešti. Veled nenadnega padca vrednosti ograke krone so se eene živil silno dvignile. Prišlo je do draginj skih nemirov, v katere je morala poseči policija.
—	Znamenita Vazovska knjllnica prodama. »Germania« poroča, da je bivši saški kralj Avgust znamenito Vazo veko knjižnico prodal hamburškemu antikvarju L. Friedrich-senn. To je ena nazdragocenejšib zasebnih knjižnic v Nemčiji. Ustanovil jo je Gustav Adolf IV. L 1809., čim se je bil odpovedal Švedskemu prestolu. Za njim jo je podedovala njegova hči, žena tedanjega saškega prestolonaslednika Alberta ter je poslej ostala ▼ posesti eaške kraljeve družine. Knjižnica Šteje 3600 zvezkov in obsega dragocene prvotne zidaje tedanje nemške in francoske literature.
—	Umestne vprašanj«. V Berlina je zavladala veled silnega padca nemške marke velika beda, zlasti med otroci. Da rešijo vsaj mladino lakote in pogina, so organizirale razne dobrodelne družbo več pomožnih akcij za odrastle in za deco. Ena najznamenitejših od teh družb je anglo-ameriška »Allanodružba, M ji predseduje general Allan. Ta pa je te dni nepričakovano vprašal svojega zastopnika f Berlinu, naj mu takoj odgovori, s kakšnim prispevkom se je odzval za gladujoče v Nemčiji nemški milijarder Stinnes! — Mogoče bo Stinnee ta migljaj s kolom razumel.
—	Rim brez rode. Vsled poškodovanja velikih vodovodnih cevi v dolžini okoli 40 m je Rim že dva dni brez dobre pitne vode. Vodo morajo črpati iz vodnjakov.
—	Neznane otoke iskat se je nedavno odpravila iz Clevolanda (Ohio) posebna komisija 16 učenjakov tamkajšnjega naravozgodo-vinskega muzeja. Njih cilj jo južni del Atlantskega oceana. Potovanje bo trajalo dve leti. Komisija hoče dognati lego in vse drage podrobnosti tam ležečih malo znanih otokov. Posebno pa jo zanima skrivnostni otok Bouvot, o katerem trdijo mnogi pomorščaki, da dejansko obstoja, da so ga videli in se ob njem usidrali, dočim drugi trde, da ga niso mogli najti, ker jim ga je nenadoma zakrila megla. Otok шј leži približno tisoč morskih milj jugoza-padno od Rta Dobre nade. Komisija, ki ji na-čeluje prof. Simson iz Clevelanda, bo prebila zimo v Južni Afriki in ji bo služil Kapstadt kot baza. Obpluti namerava krog 30.000 milj in preiskati do 50 manjznanih otokov, posebno skupine Sandwiških, Tropiških in Feran-daranških otokov.
Naznanila.
Ljudska visoka gola ▼ Ljubljeni priredi v nedeljo, dne 24. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: »Vera kot čini-MJ tivijenjac. Predava g. Fr. Ter segla v.
Seva salolba. Vee člane opozarjamo, da bo tedni občni zbor Nove založbe dno 28. februarja (v Setrtek) ob 20. v dvorani Akademskega doma. Spored je po pravilih izvožen v poslovnih prostorih Nove založbe. — Načel3tvo.
Drnlabni klnb ima aosoj ob 6. odborovo sejo. Seja zelo važna.
Zelo iateresantM predavanje v drnStvo »Solat v Ljubljani ae vrši daneo, v soboto v salonu pri »Levu«. Na tem večeru predava namreč prvič v društvu >Soča< ravnatelj trgovske akademije g. dr. L. B6hm o zelo važni temi in sicer: »Pomen morja«. K temu velezanimivemu predavanju vabimo člane, prijatelje in znance, posebno pa iz trgovskih krogov. Pričetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop vsakomur prost.
Obrtne društvo sa politični okraj Kamnik priredi danes zabavni večer v Kamniškem domu, na katerega so vabljeni vsi obrtniki in prijatelji obrtništva. K obilni udeležbi vabi odbor.
Koncort Danes v soboto se v .-Si v kavarni Evropa koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost
~~ Cerkveni vestnik. ~
c Kongregacijo ljubljanske sc s tom še enkrat opozarjajo na nedeljski veliki shod, ki bo ob štirih v Unionu. Udeležba naj bo pol-noštevilna. Vstopnico se dobe še danes pri Ničmanu, v nedeljo pred shodom pa pri vhodu. Številke na listkih se ujemajo s številkami sedežev. Pridite pravočasno! Med govori ni dovoljeno hoditi na sedeže. Zadnja pesem: O Marija, naša ljuba Mati, eno kitico, poje ▼sa dvorana!
c Začetek procesa za proglasitev Pija X. blaženim. Dne 14. t. m. so v Benetkah slovesno zaprisegli do 40 prič, ki so pozvane, da izpovedo v procesu za proglasitev Pija X. blaženim. Predsedoval je patrijRrh La Fon-laina.
Prosveta.
pr ▼. umetuoetna razstava »Kluba mladih« x paviljonu pod Tivolijem je odprta dnevno od 10—42. in 2—i.
pr Koncert jugoslovanske komorne gtarik* in sicer drugi po redu, ki je bil določen za dan 8 marca 1924 je preložen nn ponedljek, dne 10. marca 1924. Na tem koneertu se bosta izvajala dva izvirna jugoslovanska kvarteta in eicer Konjevičev ter Stoleerjev. Njima sledi delo svetovne slave dr. Dvofakov kvartet v d-molu. Občinstvo, v prvi vrsti abonente teh komornih koncertov, opozarjamo na to spremembo datuma.
pr III. sinlrnični koncert Muzfke dravske divizijske ob!iwtl, pod vodstvom dr. Josipa Ce-rina se vrši v ponedeljek, dne 17. marca ▼ Unionski dvorani. Na tem koncertu bodemo imeli priliko spoznati skladatelja Milenka Pa-unoviča in se izvaja na njem njegova jugoslovanska sinfonija, katero je posvetil kapelniku dr. Joeipu Cerinu ter mu je ob tej priliki z lastnoročno pisano partituro poslal sledeče iskrene vrstice: »Gosp. dr. Josipa Cermn — Ljubljana. Stovnni gospodino kolega! Sa ne-strpljenjem očekujem dan izvodjenja moje »Jugoslavenske symphonije< i dozvolite mi-da tu svoju symphoniju posvetim Vama u znak trajnog prijateljstva i poštovanja. Zeleo bih, da na programu prilikom izvodjenja nje-nog stoji, da je ova Vama posvečena. Parti-tura ostaje kot Vas. Mnogo Vas pozdravljam i do skorog vidjenja u LjubljanL — Milenko Paunović 1. r., muzičar. Beograd, 12. febrn-ara 1924.«
pr 200letnica ruska Akademije gnanostL 2. februarj11 M je vršila v Petrogradu «ve-I čana seja o priliki 200. obletnice ruske Akademije znanosti. Akademik Oldenburg kot tajnik je poročal, da je izkazalo delovanje akademije v preteklem letu znatni napredek. Akademična knjižnica šteje do 100.000 zvez* kov. Fizikalično-matematični institut jc sezidal gravitacijsko poslopje in namestil vse potrebne instrumente. Zopet delujeta glavna zvezdama in osrednja tehnična postaja v Vtd-kovu. Lepo s« razvija radijo-institut Celi vrsti ekspedidj so se posrečila važna znanstvena odkritja v Sibiriji, Tibetu in Novi zemlji
pr Akademija »Martino delta Scala« v Veroni. Akademija »Martino della Scala« v Veroni ima namen, da sužl kot središče za zveze med znanstveniki, umetniki in književniki tako Italijanskimi kakor inozemskimi. Akademija je pravkar izdala prvo številko svojega glasila, ki ga urejuje prof. R. Chiareltl. List prinaša poročilo o ustroja akademije in njena pravila.
pr Za ohranitev lesenih cerkva na Slovaškem. V šariški županlji na Slovaškem je veliko števdo lesenih cerkva, katerih slog je po-sebno značilen za slovaško narodno umetnost Te cerkve so večinoma v slabem stanju. Urad za varstvo spomenikov na Slovaškem je zato sklenil, da cerkve popravi ter je v to svrho izdelal potrebne načrte.
pr Židovsko vseučilišče v Jeruzalemu, — Zidje celega sveta so na delu, da se židovska univerza v Jeruzalemu čim preje otvori. Poslopje je v to svrho že kupljeno in se sedaj vrše potrebne adapcije. Knjižnica je že urejena in zbranih velika množina najmodernejših oparatov za institute in laboratorije. Pred kratkim so izšla prva >Scripta< jeruzalemske univerze in biblioteke. Ker večina židovskih učenjakov ne obvlada hebrejščine, so spise objavili v poslanem jeziku, pridsjali pa hebrejsko prevode. Prevod modernih znanstvenih razprav dela ogromno težkoče, ker je treba tio-le ustvarjati terminologijo. Scripta urejujejo: A. Besredka, A. Buechler, E. Cassirer, A. Einstein, I. Hadamand, E. Landau, T. Le-vi-Civita, L Loew in A. v. Wassermann.
pr »Vzajemnost«, jjlasilo jugoslovenskcga svečenstva, je izšla za. i. 1924, 1. in 2. Številka skupno. Tvarina aktualna. Vsebina: Šc enkrat o moralni mdiferenci bogastva. •— Kako navajati fantiče, in odrasle mojke k pogostnemu sv. obhajilu. — De alaeri, attenta devotaque brcviarii recitatione. — Hymni vcsperales die Dominlca el diebus ferialibus per annutn. — Kaj je krivo, da naša društva ne kažejo povoljnili uspehov ln da cclo mnogo društev zaspi? — Vež jasnih pojmov! — Za filozofijo!.— Kate-hetski vestnik prinaša mnogo poučnih beležk in zanimiva poročila o katehetskem gibanju. — V Raznoterostih so duhovita razglabljanja o sodobnih razmerah in književne kritike. — List stane letno 30 Din in sc naroča pri uprav-ništvu Ljubljana, Kongresni trg št. 17. — Duhovniki, ki šc niste naročeni, pišite takoj upravništvu, da vara pošlje 1. in 2. številko. Na Het se lahko naročijo tudi lajlkl.
pr Jadranski almanah za leto 1924. Uredil Janko Kralj. Na svetlo dala Naša založba v Trstu. Naslovno stran je narisal Lojze Špaca-pan. Tiskala »Zadružna tiskarna« v Gorici Str. 151. — Jadranski almanah naj postane leto za letom verno, neizpnčeno zrcalo vsega našega življenja, obračun čez naše delo na vseh poljih kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega udejstvovanja nnšega ljudstva od Triglava do Kvarnera. — S temi besedami je utemeljil lanski urednik dr. A. Res potrebo Jadranskega almanaha m mu začrta! smer. Kot lanski letnik je tudi letošnji »Ja-dranski almanah« res »verno zrcalo« našega življenja onkraj
V toplih, iz dna duše vzetih besedah je posvetil Janko Kralj letošnji letnik »solnčne-mu doma« našega ozemlja v Italiji. Ob karakteristično apootrofirani prošlosti navede izvajanja velikega poslanstva, ki izzveni v vero: »Zato nam je dan v varstvo ta dom. da v najtežjih dneh premagamo vas ovire in ohranimo svojo dušo pristno, da pričamo pred obličji vseh narodov sveta, kako siromašno kmetnko ljudstvo sredi sveta v snovnost zakopan^i ceni in črpa sporočene mu duhovne vredeote, ; da predemo naprej zlato nit slovenske kultu re. da uživamo žlahtni sad slovanske govoric« in da tako ohranim« božjo dediščine vee dotlej, ko dvigne naša zemlja $ aoln^p - brtdkc.iV poveličani obraz.« (Str. 12Л
Malosrčnost, zemlja ^olnčnegn dcwn л ne pozna' Nič čudnega. Dokler bodo т ".je,' li-veli, delali »a dajali smernico ^ožj^ kot Je Ivan Rejec, ki je prispeval 7 AVnMab ^Temelje in smotre narodnemu delu- ni povoda za resignacijo. Vprašanje je: ali krščansko delo za narod, ali narodno delo brez nujnega ozira na krščanstvo i Goriški krog se drži prvega, tržaški drugega načsla. Tu je križišče-sloga ali edinost mislečim narodnim delavcem nc more značiti zgolj složne taktike, ampak veliko bolj harmonično delo, ki poteka iz enotno spoznane resnice in črpa iz enega studenec življenja. Ce ne bi Almanah prinesel drugega ko Rejčeve filozofske opredelitve in izvajanja, dovolj bi bilo'
Pa ja še toliko drugega. Dr. M. Brumat poroča o »Verskih organizacijah«, ki prav lepo uspevajo. Članek podaja tudi statistiko. Ce povem, da je v Marijanskih kongregacijah goriške nadškofije naročenih — 1052 »Bogoljubov« in v 4 dekanatih ljubljanske škofije onstran 801, je dosti povedano. Kdo ne bi bil ie ob samem tem dejstva vesei teh organizacij, kdo bi si npal oporekati njih pomembnost in potrebnost?
Filip Terčelj podaja poročilo o »Prosvetni zvezi«, v kateri je včlanjenih: društev 104, podrejenih avtonomnih okrožij 15, pevskih zborov 52, telovadnih zborov: 12 fantovskih, 10 dekliških in 1 godben krožek. Zveza je priredila po deželi 16 večdnevnih tečajev, na katerih je bila udeležba po nekod celo več ko 800 članov in članic. Predavanj jo bilo 216, ne vpoštevajoč raznih konferenc, sestankov in drugih prireditev. Zveza izdaja svoj list »Naš čolnič«.
L. poroča o tržaški »Prosveti«, ld se tudi dobro giblje, saj je priredila v prvem poslovnem letu, ko je imela včlanjenih 43 društev, 67 dobro uspelih predavanj, tičočib se raznih aktunlnih vprašanj.
Kako je naše ženstvo agilno, kaže M. M. 'f~ članku »Žensko gibanje v Julijski krajini«. Očrta kratko prošlost in poda sedanje stanje. Kako življenje je onkraj, so prošlo leto dovolj pričali — trije ženski listi: Slovenka, Ženski svet in Jadranka, ki so se letos zlili v enega.
Preko Vinko Vodopivčevega pregleda »Glasbenega življenja v letu 1923.« prideš do Članka o »Dijaški matici«, v katerem je zlasti zanimiva statistika o našem dijaštvu. Naših srednješolcev jo bilo v letu 1922-23 — 1167, visokošolcev v istem letu pa — 206! Pregledni tabeli podajata tudi stroke in kraj študija. — Dalje prinaša Almanah poročilo o stanju in velikem kulturnem delu »Zveze slovanskega učiteljstva«. Ing. Rusija v članku »Nove politične razmere ln naš kmet« razpravlja o težkem položaju, v katerem se nahaja naš človek: poljedelec, vinogradnik in živinorejec, ki nima več nekdanjega trga In ne vzdrži konkurence. Več strokovne in trgovsko izobrazbe ter krepkega zadružništva jo treba, da se težki gospodarski položaj zboljša.
Zadružništvo je sicer v Primorju že precej razvito, saj jo bilo v tržaški Zadružni zvezi včlanjenih 127 zadrug, kakor poroča dr. Jos. Agneletto, goriška Zadružna zveza pa ima 148 članic z okroglo 47.000 Žlnni kot posnemam iz preglednega članka, ki ga je napisal David Doktorič.
H gospodarskim člankom spadajo še Uša-jev »O našem sadjarstvu«, »Tržaška statistika« in vse pažnjo vredni spis dr. H. Turne »Naše planine«, ki ga je pisal s srcem in z glavo. Narodni gospodar, filolog, jurist, planinščak in planšar ga lahko s pridom bero.
Almanah ni namenjen samo Slovencem — od Triglava do KvarnoTa hoče zrcaliti delo. B. Milanovič je napisal studijo »Staroslovensko bogoslužje u Istri« z zelo zanimivimi arhivnl-nimi podatki, ki utegnejo ob aktuelnosti vprašanja bogoslužnega jezika priti prav. Nič manj zanimiv ni spis dr. Brajše o »Istri sedamdese-lih godina«, odkar datira probuja naših Istra-nov. —
Umetnostne zgodovinarje bosta zanimala V. Beletova spisa o »Cerkvici sv. Justa v Ko-seču pri Drežnici« iz začetka XVI. stoletja in o »Cerkvi sv. Danijela pri Volčah« iz istega časa, ki ju ilustrira šest uspelih reprodukcij. Sem spada še Stanko Staničev pregled »lz zgodovine upodnbljajoče obrti na Goriškem«.
Arhivalna študija dr. Fr. Kosa »Solkan v srednjem veku« podčrta Almanahovo vrednost.
Med študijami in članki jo razvrščeno leposlovje. Poleg VI. Nazorovih istrskih pesmi in narodne istrske »Majčina kletva« je zapel Fr. Zgur »Eno pesem bomo peli...« čisto v narodnem duhu in Joža Lovrenčič »Študente«. Fr. Bevk je segel v svoji noveli »Skrivnostna višina« v jaduo uradniško življenjo zadnjih dni: odprl je vrata v razpravno dvorano, kjer se godijo stvari, ki vpijejo do neba. Grivar ni mogel tega prenesti, spozabil se je in povedal
svojo mnenje — pa Je dobil dekret in botitafe v misli: še pet dni... Njegov mir povzroči * družini katastrofo...
Poleg omenjenih reprodukcij ima Almanah še dva Pilonova portreta »Slika moje teatre Milke« in »Lojze Spacapnn«, ki smo g« videli tudi v Jakopičevem paviljonu. Dr. J. L
Narorinn gledišče.
DRAMA.
Začetek >b S. ari Sobota, 23. febr.: TRI MASKE, SMEflNK PRECLTOZE, PRILJUDNI KOMISAR.
— Izven.
Hedelja, 24. febr.: Ob S. popoldne: MOGOČNI
STAN. Znižane cene. Izven. — Ob 1 svetal OSMA ŽENA. Izven. Ponedeljek, 25. febr.: BKNE9K1 TRGOVEC. Red B.
OPERA, lafetek ob pol & ari sveta
Sobota, 23. 'ebr.: GOSPOSVETSKI SEN S. nrl popoldne. — Dijaška predstava. Nedelja, 24. febr.: Ob 8. popoldne: MIONON. P»
poldanska predstava pri znižanih oonsk Ponedeljek, 25. febr.: Zaprto.
Nedelja v narodnem gledalilio. Kot IJodskn jpera se vprizori v nedeljo, 24. t. m. opera Mignoo,. in sicer kot ljudska predstava z znižanimi onnamt. Začetek opere točno ob ti popoldne, konec pred 6. Vlogo Lotharija poje pri predstavi g. Betetto, ostale vloge so v navadni zasedbi. Sodeluje tudi operni balet. — V drami se vprizori popoldne Milčlnakeg* narodna igra »Mogočni prstan« pri znižanih cenah. Začetek točno ob treh. Zvečer ob 8 pa komedij« »Osma žena« i Nablocko, Putjato in Rogoio« v glavnih vlogah. V pondeljek zvečer j« »ВспеШ trgovec« za red B.
Tri francoske enodrjaake »Tri maske«, »Sme£> ne precijoze« in »Priljudni komisar«, ki so dosegle pri premijeri in reprizi popoln uspeh, м poaove dane« v soboto izven abonmaja.
Dijaštve, kakor tudi vee ostalo občinstvo opo zarjamo na današnjo vprizoritev narodne opere RJ--sto Savina »Gosposvetski sen«, ki ee poje danen popoldne ob treh v opernem gledališču. Cene ae> znižano kakor pri vsoh dijaških predstavah,
Turistika in šport.
Prvenstvena smučarska tekma u Slovenijo !И vrši nepreklicno dne 24. t. ш, kot že objavljeno, na progi Pokojišče (postaja Borovnica) — Rakek. Snežne razmere eo lzbome in je zato fiportnlkofff zagotovljen lep užitek. Izletnikom, Deemučarjem, se bo nudil z vrha nad ciljem zanimiv pregled večjega dela tekmovalne proge. Prihod prvih tekmovalcev, na cilj se pričakuje krog 11. ure. Za 1., 2. in 8. mesto so razpisana darila. Izkaznice za polovično vol-njo ao ee razposlale klubotn, Izdajale pa se bodra tndi pol ure pred odhodom vlaka (5.50 dne 24. t. m.) na kolodvoru. — J. Z. S. S.
Slovensko planinske dmStro naznanja, da 8* vra 24. t m. v gostilni A meje (preje Rozman) na Jesenicah ustanovni občni zbor nove podružnica SPD. Začetek ob 8. popoldne In sicer nepreklicno}
Poizvedovanja.
Našla ae je v poslopju justično palaJSe v Ljub« ljani listnica z večjo vsoto denarja. Lastnik naj se
zglasi na ljubljanski policiji.
15 vobkonočnih pesmi (Kiharjevi in drugi napevi) za mešani zbor zbrala in uredila Jos. Sicherl in St Premrl. Part Din 30, glasovi po Din 4. Zalaga Jugoslov. knjigarna v Ljubljani.
V tej zbirki so zastopani sledeči skladatelji «1 svojimi deli, kakor: Cvok (Skalovje groba, Velika noč se zasvetil). Kihar (Zveličar naš je vstal « groba, Današnji žarki zarje mile, Jezus je vstal ort smrti). V a v k e n (Dan presveti, Zopoj voaelo o kristjan). Premrl (Zveličar gre iz groba, Jezo« premagavoc groba). Adamič F r. (Skalovje groba). G e r b i č (Zveličar naš je vstal iz groba, Srco zapoj, Jezus premagavoc groba. Srce za poj) Pogačnik (Odpro se fjrob). Tn zbirka vsebuje naj* lepše in najveličastnejše velikonočne napeve naših' starih pa tudi novejših znancev, prijatejjev-sklada-teljev. Starejše napeve smo slišali že kot otroci. Mlado in staro jo bilo ginjeno pri teh napevih in to tudi sedaj, kjerkoli in kadar bodo doneli bodisi v cerkvi na koru, ali na prostem pri veliki procesiji. Prvačijo najbolj št 1, 2, 8, 5. 7, Se posebno pa nad vse veličastna in mogočna Premlova št 9, lr< poslušalcu užge srce in pretrese mozeg. S tem pa ni rečeno, da so ostale pesmi manj vredne. Nika« kor no, posebno Gerbičevo so prav lepe ln emo g. Premrlu hvaležni, da jih jc sprejel v to zbirko in rešil pogina. Odveč bi bilo to lepo zbirko šo posebej priporočati, saj je vsaka pesem sama za so najboljša in najzanesljivejša reklama, najlepši klnč in tolmač velikonočnih praznikov.
Meteoroiogično poročilo.
Ljnbliane 300 m n. m, Normalna baromelerska višina 736 mm.
21. 2. 21 b
22./3 7 h
22 2. 4 h
Najcenejšo in najnovejše obleko zm dame In
gospodo dobite samo: fielenb. oL 8. Gričar A Mo-jač.
Kar Vž potrebujete, j« Elzatluld. To prav,-, domače sredstvo prežene Vašo bolečine! Poizkus-i nn pošiljka 27 Din. Lekarnar liug. V. Felier, Doala
I Slubica, lil za trs št 134. llrv.
Haio-mc tei T mm
-328
782-3
731-5
iurino-met.i » U
0-8
— 1-2
l-a
t'.II.fv'll
dit.r.uo* » O
0«
.N .bo. t .trot i
Obl. J. V.
0-8

obl. jug
obl.
Krepkega učenca
ca sedlarstvo, sprejmem. — Andr. HRIBERNIK, Prevalle.
SLUŽKINJO
Ч& т»е hišne- in kuhinjske posle za takojšen nastop iičem. Prednost imajo mlaj-Sa kracCka dekleta, čeravno Je nc prav vajena lakih del, a imajo veselje sc vsemu privaditi. - Ponudbe na Ant. KAN C. droge rija, Ljnbljana.
DEKLA za kuhinjo
fl&e službe. Nastopila bi ic 1. marca; na|rajc k dvema osebama brez otrok ali h kaki mali družini. Gre tudi v gostilno ali hotel. Ponudbe na upravo pod »Dekla«.
Starejši, oženjen, vsestransko izobražen, zanesljiv ln pojrton
trgovski POMOČNIK
ftče prim. službe v lesni ali galanter. trgovini, v kakero uradu ali skladišču; gre tudi za hRnika. - Ponudbe prosi pod šifc-o: »MIREN«. 1027
Zakonski par ŽELI meblov.
SOBO s kuhinjo
oztr. s souporabo iste, tudi na pcrllerlji mesta. - Ponudbe na upravo pod SOBA.
Pozor, Amerikanci!
Naprodaj POSESTVO 2
gospodarskim poslopjem v Dorfarjih pri Skofji Loki, 10 minut oddaljeno od žel. postaje. - Več pove Franc COF, Dorlarji, p. šk. Loka.
Zidana HIŠA, г vrtom,
za vsako obrt — tudi za letovičarje — pripravna, v Tupaličah 30 pri Preddvoru NAPRODAJ Iz proste ■roke. — Več pove M. K., Sava tt. 112, poita Jesenice (--Fužine. Gorenjsko. 102}
HIŠA. Velika stanovanjska hiSfa z več stanovanji, velika klet in vodovod, zelo
S oceni naprodaj v Cel'u, rcg. - Več pove Ant. 2NI-.OERSIČ, Lcskovec, žadevi-tiek pri Krškem.	993
Gostilno
^■r- DOBROIDOčO "Ш: na deželi, DAM NA RAČUN Poizvedbe pod: GOSTILNA 4tev. 1016 na upravo listn.
Iščem izurjene Ji kamnoseškega
POSLOVODJO
za ic več let obstoječo
kamnoseško obrt
cvent. DAM isto v NAJEM ali tudi PRODAM. - Naslov v upravi lista pod St. 1007.
Kroj pomočnika
za fino in veliko delo sprejme K. PUČNIK, Sodna ulica štev. 3, Ljubljana. 102S
i Slov. akad. slikar, ki bi se I rad nastanil v Sloveniji, iSfcc
za takoj STANOVANJE
dveh sob z malim vrtičkom ia šupo ozir. skladiščem, na periferiji Ljubljane aH njeni okolici. Ponudbe na upravo llsln pod: SLIKAR 984
NAGROBNI
^ spomenik "*L
lep, čisti marmor, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Štev. 1025.
Za 5000 K Prodam dobro ohranjen, fin GRAMOFON
s 25 ploščami Naslov uprava lista pod Mev
Lahek, nov, dvovprežni
VOZ fbrek)
prodam po ugodni ceni. Vej pri Jerici POKORN, Škofje Loka 17, kap. predm. 970
Kupim vsako množino pristnega, čistega
brinjevega OLJA
ter ga plačam za takojšnjo dobavo, frnnko postaja Rakek alt pošta Cerknica — 130 Din — 7.a kilogram. — M. KLAMMER, destilacija, Dolenja vas pri Rakeku, p. Cerknica.	1013
r pove . 1000.
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obrokei
Bosendorfcr, Fftrster, Stein-way ctc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
200 HI rafinir.
ŠPIRITA
proda Ravnateljstvo nad-hiskupskib d obara т Zagrebu, VlaSka ullcsi 75, kamor nnj se rcflcktnnti rndi pogojev prodaje obrnejo. 1004
Prvovrstne RIBE,
acuke in druge ficejše, iz tekočih vodd — po naročilu tudi surove — ter prvovrstna VINA — nudi gostilna VIDMAR (Težak), Sv. Ja-koba trg štev. 5.	1002
Lepa vinska KLET
se odda. • Kje, pove. uprava lista pod itev. 450. _____
Več vagonov neugašonega in prvovrstnega apnn je naprodaj; 3 vagone takoj, po znižani ceni. Več se izve Poštni prednt St. 7, poStu Kamnik, Jugoslavija. S18
l'.iV' • 'S't	'-.i'' .-T?.™;*:v,
Potrti globoko žalosti naznanjamo, da je umrla danes naša nad vse ljubljena žrna, mati, sestra in leta, (?ospa
Marija Rajner roj. KaSman.
Pogreb blagopokojno bo v iirdeljo, dne 24. februarja ob 2. popoldne iz hišo žalosti Hrnnfiniškn c. št. P na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. februarja 1924.
Rodbina Rajner in ostali sorodniki.
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
FRANC CERAR ffi
tovarna slamnikov in klobukov
v Domžalah, StobSO.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
ČEBULČEK
in korenjevo »emu kupujemo. — SEVER In KOMP., Ljubljana, Woikvva oOca 1?.
T. slovenska iztoiMca usmenih oblek
ШМјаиз. Drorni trn 3.
KLOBUKE, SRAJCE
kravate, dežnike, zimske čcpicc, majcc, rokavice, nogavico ln drugo moško modno blago kupite po znižani ceni pri Ivan KUNOVAR. Ljubljana, Star) trg 10 — Knpujem kože lisic, :afcev, kun in druge divjačine.
P. R.
i
j šivilje gospodinje !
> i : opozarjamo, da so zopet do- j
j speli najboljši šivalni stroji [ j ** ««
1
i v vseh opremah. j
i Pouk v v e z c n i o i« \ 1 lirfiiinHf perila iu j
• nOitaVlC (itofanjc) brez- •
j platno edino le pn i £ s	t
j Josip Peteline |
i Ljubljana, sv. Patra n. \
i i s Clthanitn* ilolatnite pod vod- ] j stvom priznanega strokov- j ■ njaka ,"n mehanika Stanko i -: Gaieta na razpolago za si- i \ valne stroje vcch sistemov 1 in koles. T384 ]
i i ir>wtt«m«(tni*(nnirn)ttmiriH»if«imtn(«Mi
ARHITEKT In mestni STAVBENIK
VILJEM TRE0
Ljubljana. Gosposvctska e.
SL 10 — Tclcf. inter. 103.
Ustanov, i. J 850. Sc priporoča za ZGRADRE vseh vrst ter izvrSuje NAČRTE in PRORAČUNE.
podgane, stenice m MurM
morAjo i oginitu n&o upoiv^c-Ijcte nana preizfrc ona ered-htva; proti tni im in podmenam Dfn 7-30. Иит\е t) {0 гл sirr.103 Din 10. er molje 6 Din. proti mrćcsa r-in 7-60 Din rcnst proti aeenj S Din. ma»t proti uiom v oblek, 7-50 Din, proti mrnvlitim 7-jn Din. Rotor ел <48čonjn modor.ev 7 Din t'oii!l|B po pcvi"ot|r\.
»Arles« kom. laboralo.lj, M. ЈЛп>«м-, Zagreb 39,
Pctrinjsua nUca 3/Ш.
PRESELITEV!
Popolnoma varno naložile svoj denar pil
„Vzajemni posojilnici"
v Ljubljani, r, z. z o. r.
ki se ;e PRtSEtlUJ U hIJe Urfullnskego senottana na Kong:c$nen trgu poleq minske cerkve v lastno paleto ne MlkloJitefi testi pole? ho'els „UKION". Hranilne ulnge sc cbrestu|e|o
po ©%
ttraz odbiti« rentneja to fnrafldskege da»ka. tflc je»tskutem геГилп s« obreshileje
po S '/, vez. Sudl po © V,. %
la eiile po dogovora. Vernost м hranilne vloge t« zelo dobro, ker poseduje Vzajemne poso|iin':te relathno tetino delafe startne delnlike družbe hotela „Unloir t Ljubljani. Vrhuteg^ * njena Uit nova lepa palata ob HIVo$|f«vi testi «*< тмђ* Ml ftnhjU In nnlljU ■ hi In Inozomslvu. Denar se nolol! lahko tudi po poitnlh poloinUah.
STRORE TOVHRIIIE IN LIVARNE d. d. V LlDMM
ZUONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronasto ZVONOVE čistih glasov pa
konkurenčnih eenah v kratkih rokih.
Mevolte cenik!
Prva slov. zidarska zadruga
VI fiihleailK ranMrom« reilrej« L UlJIJdllB, ? Milim mib«.
Pisirns v 1|(1ђ1|ал1, Trlottfl c. 2. - TchnlCno vstistvo po obla-slveno Butonziranein Gradbenem In^nlrlu. - РгојећИгЕ ln Izvrtale m v Ktavbena In inienlralin strnti? spudijoti dela.
Delo sondno.	Cerc ttonticrrnčne-
Bazpis.
1000
revmatičnih ln bolnih na protinn
ki «o blU po mojem popolno ne*kod-llivom nartvuem edravlienjn ■ ■trnpeno pijano onrofičonl bolečin, me i« Doobiaetlto, <ia objavim nilhova • " иапта1пи ln prisnalna plim. n
атмш: Ne iscite лтгсл
novih srodsttiv, marveč napravite tadi vi popolno bro/;plaA«n pueknft в tuojitn ^dravlionjem, ki ie nedravBo ie iltoče. Pižltai mi dopianico Ш takoj Vam pošljem maoi;o poverjenih poroiil o ordravl jen iu popolnoma C z a e t o n j in brei poštnine, (d
Naelov: AUOUST MARZKE
BG-tir-Wlmtr'.d0rt, BruthMltrrt. 8 Abt. S71
Okrožni urad ra zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne pomidne obravnava dela in dobave za izvršitev osrednje knrjave. prezračevalne ;n naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela in dobave гв opremo kopelji in stranišč v novem Uradnem poslopju na Miklošičevi cesti.
Proračtinjena vsota za vsa ta dela in dobave zna?a. okroglo 2,500.000 Din.
Pontidlie morejo obsegati vsa navedena dela in dobave, nanašati sc pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodi na eni ter na vsa ostala dola in dobave na drugi strani.
Zapečatene na ovitku г napisom: »Ponudb.ч za izvršhev osrednje kurjave itd.« oziroma »Ponudba dcia itd. v Uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, opremljesu: ponudbe je vložiti najpozneje.
do 26. marce 1924 ob 12. ari
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavccv v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4/L
Ponudbe, Id bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju upoštevane.
Za ponudbe, oddajo in izvrSitcv razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu ta zavarovanje delavcev med uradnimi urami, o;:irorna si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
I.IdMjana, dre 19. februarja 1924.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV r LJUBUANL
Veliki jugoslavenski mlin
i
t r a ž i
nadstrojara
Od istog se zahlljeva odgovarejuče tehnlčko predznanje (obilna gkole ili Vojn sorodna stručna škola), nadalje dugogodi^nja praksa, koje ga osposobljnju za samostalno vodjenje večejf pogona i radionice. Elcktrotehnička k prema potrebna. — Reflektanti iz mlinske »trnke imadu prednost. — Ponudbe sa pre-pšscima »rjedodibi i iotograiijom imadu se slati oz nazrakn platežnih zahtjeva na upravn gornjeg Usta po<« Silrom; . F.NF.RGIČAN I UREDAN br. 42Д35^
113 JK A JL
Najboljši In na]modenie:31 pls.f nI stroj Sbdajno&tl
The Rex Co, Ljubljana
OradiSCe lO	Telefon 2«S.
S[tecijalua trgovina vseh piearu!šk>li potrebiSia,
VELIKO ŠKODO
si earr.i dfflnte, ako kupite blago drugjf, prodno s'l! ogledate nizke cene v trgovini
»DANICA«
Predsedniki Dr. Golia s. r.
Ravnatelj:
Kocmur s. r.
.4AJZEU ш RAJSEU, LJUBLJANA, Тоф«кЈ trg t
(bivle Preskrbosalnfca). - Velika zaloga itofov, hlače« rine, zameta, konteninc, tiskovine, barhenta, flancle, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugemu blag«. — Istotam zaloga USNJA VSEH VRST. Postrežba vestna in točna.

(Iranska banka
Beograd!
fllla ilmm: Шв Uiillnn. ležem: 32.51
Podružnice:
lep, črn, s 4500 kalorijami prodaja iz svojega rudnika j
»Sloven. pretnogokopna
družba^ z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul, l/I. po 300 Din. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana in -10t) Diu v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg.	9S9
Mt, Cel|cf
ШаГОУПШ«
Егсврвуј, Jelša,
PrevaljB, Sarajev Split
ibe
Zagreb.
Jesenice, Mula, Mor, Kranj, Ljubljana, Maribor,
Amerlkanski
Masslov жа brzojavke: JADRANSKA,
Ailliranl zavod!:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien. Zadar. FHA1VK SAKSbR STATE BANK , Corllnnd Street S2, New-York CIty.
ВЗПС0 YU60SLflV0 DE CHILE, tfalparaiso, flntafogssta. Punta Drenas, Puerto Hatales, Porvenip.
Irdeia koocorcii »Siovenca^
Odgovorni urednik; Franc Krcmžar v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarno v LiublianL