Po8tnlna plačana v eotovfn! Lirro lix V T jubljani, v soboto 4. aprila i5>i Šl r.V. 77 a Cena 2 Din Naročnin« mfiffno 25 Din. z« inozemstvo *0 Din — oe-deliska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo I Jo Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul b/III Teletom uredništva: dnem« služb« 2(m — nočna 2994 in 2050 TOVENEC Ček račun: Ljubila ua it lO.hMJ in 10.349 za inserale; Surnievo it* 7V>3, Zagreb itv 39.011, Praitn-Dunaj 24797 Uprava. Kopitarjev« b, telelon J992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dun ziuiraj. razen pondelik« in dneva po prazniku Današnji »SLOVENEC« obsega z velikonočno prilogo 32 strani. Priložen je tudi »Ilustrirani Slovenec« (8 strani)! Prihodnja številka izide t sredo. »Slovenski list« pa v torek zjutraj. Vstajenje Vse velike krščanske misli, vsi visoki cilji, »e končno osredoločujejo v Veliki noči, ki je zato od nekdaj največji praznik krščanstva. Vstajenje Gospodovo iz groba na tretji dan nam je veden opomin in neprestano zagotovilo. Opomin, da moramo tudi mi, potem ko smo križali sami v sebi starega, grehu usužnjenega Človeka, vstati k novemu življenju otrok božjih. Vstajenje Gospodovo nam je pa tudi svečano zagotovilo, da bomo iz smrti, ki nas vse čaka, vstali nekoč tudi mi k večnemu življenju. Vstajenje praznujemo! Veliko je danes ljudi, Id žive sredi krščanskega sveta( pa so duhu krščanstva jK>j>olnoma odtujeni. Taki praznujejo danes morda vstajenje narave: vstajenje solnca in zemlje iz zimskega mrtvila. Drugim je morda današnji praznik simbol vstajenja človeštva; ubogemu in trpečemu človeku kažejo lepšo bodočnost; obljubljajo, da ga oni povedejo iz težke sedanjosti v boljše prihodnje čase, zakaj polni so vere v napredek človeštva. Tu ne bomo govorili o ljudeh, ki se na današnji dan ne bodo spomnili na kaj drugega ko na svojega starega človeka, ki hoče uživanja 111 zabav in bodo v tem imeli svoje vstajenje. Kristjan priznava in sprejme vse, kar je pozitivnega v vstajenju narave, v obnovitvi posameznika in človeštva, samo on pojmuje vse globlje. Cisto konkretno vidi tisto silo, ki edina more posameznika in narode dvigati: on ve, da je smrt in vstajenje Gospodovo tista božja moč, ki rešuje vsakega, ki vanjo veruje. Velika noč ne pomeni samo veselega oznanila, kako je bil naš Gospod, pravkar tako zasnimovan in kruto umorjen, visoko poveli-ča«; Velika noč je kristjanom že od nekdaj prav resen opomin, naj zbude v sebi pristnega krščanskega duha tn naj po njem tudi resnično krščansko iive, kakor opominja Apostol: »Zatorej obhajajmo praznik ne s srtarim kvasom hudobije in maloprid-nosti, ampak z opresniki čistosti in resnice,.« Pavlova in starokrščanska vera v vstajenje se mora družiti s 6larokrščanskim življenjem po tej veri. To pa je življenje v ljubezni in milosti, v zaupanju in hvaležnosti, v veselju iu miru — in kako je takega življenja v sedanjosti treba! Danes svet ničesar tako ne potrebuje kot dejanj, ki bi bila skladna z velikonočnim veselim oznanilom. Danes, ko vsepovsod čutimo, da preživljamo veliki petek in si ničesar bolj ne želimo kot da bi že skoraj napočila zarja velikonočnega jutra, bi pa tudi vse bolj občutili vstajenje in odrešenje, ki bi se izrazilo v močnem katoliškem dejanju. Potres, ki bo odvali! silne kamne, ki tlačijo in nekako v grob zapirajo sodobnega človeka, mora priti; bo pa ta potres, ali božji, ki se bo kot skrivnostna, pa zato silna revolucija izvršil v dušah in prenovil obličje zemlje, ali pa bo človeški, ki bo z ognjem in mečem uničeval pa puščal z« seboj razvaline. Kristjan upa v vstajenje; resnične pa so besede, ki jih je zapisal nekdo: »Vso sladkost Velike noči — tega velikega praznika ▼ere, more občutiti le oni, ki je tudi ob grobu Kristusovem in na veliki petek vere trdno stal, in bil tedaj za zvestega spoznan.« Seveda, če so ljudje sami in zapuščeni in povrh še zasmehovani in trpinčeni, radi obupajo in ne morejo več najti življenju zmisla. Če izgube svoje imetje in morajo živeti v stiskah in pomanjkanju, če doživljajo v političnem, socialnem in gospodarskem življenju dan za dnem nova razočaranja, j>otem je po človeško umljivo, da mrzljo vse in so neprijazno razpoloženi skoraj do vsakega. Kristus Gospod je vse to in še hujše doživel, pa ostal je pri tem velik, dober, voljno vdan v voljo božjo. Nosil je sredi človeških bridkosti in trpljenja v sebi božjo iskro. In ta ni ugasnila v grobu, ampak je zopet in še močneje vzplamtela v velikonočnem jutru. Nekaj tega oživljajočega ognja prinaša vstali Gospod v vsa trpinčena in onemogla srca in trka. naj se nin odpro. Pa če govorimo o pomenu Gospodovega vstajenja, se ne smemo omejiti samo na ta svet. Sv. Pavel govori: »Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši.« Kristusovo vstajenje pa nam je poroštvo, da bomo tudi mi častitljivo vstali. Prav na istem mestu dokazuje sv. apostol Pavel tistim Korinčanom, ki niso verovali v vstajenje mesa, kako s to svojo zmoto zame-tajo Kristus:! in ves njegov božji nauk. Takole piše: Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, j>otem je prazno naše oznanjevanje, prazma tudi vaša vera. Očitno pa je tudi, da smo lažnjive priče božje, ker smo pričali zop«r Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj, če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal; ako pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so Izgubljeni tudi tisti, ki so v Kristusu zaspali. Če Imamo samo v tem življenju ujmnje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši. Toda Kristus je vstal od mrtvih prvina njih, ki so zaspali (to je prvi izmed umrlih), ker' je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, lako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.< »Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal.t Kako naj si to razlagamo? Misel nam bo jasna, če f>omis!imo ns Pavlov nauk, da smo vsi eno v Kristusu, da smo vsi kristjani eno skrivnostno Proti nemškemu - slovanski blok Cehoslovaška se v svojem razočaranju z Nemci vrača v Malo antanto Nejevolja v Pragi nad nejasnostjo jugoslovanskega stališča Praga, 3. aprila, d. NemoSki poslanik v Londonu v on Neu ratli jc po zadnjih vesteh časopisja izjavil dopisniku rimske »Lavoro Fasci-sta«, da je po njegovem mnenju Čehoslovaška seveda čisto naravno najbolj prizadeta vsled gospodarske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Današnji praški listi vsi enoglasno j>odčrtava-jo, da ni bilo treba čakati na izjave nemškega diplomaia, ker se jc češkoslovaška javnost že davno zavedala, da jc pakt med Dunajem in Berlinom v prvi vrsti naperjen proti njej. Udarec je bil za praške politične kroge zelo hud. Kljub temu, da sc zatrjuje, kar pa še ni jx>-trjeno, da je ČSR zunanji minister dr. Beneš bil že pred tremi meseci ne samo obveščen o pogajanjih, ampak celo povabljen, da se jih udeleži, kar pa je baje odklonil. Znano je, d« je vseh zadnjih deset let ČSR vodila politiko, ki se je ujenim zaveznicam na jugu zdela preveč naklonjena sodelovanju z Nemčijo. Brez dvoma so se tukajšnji odgovorni krogi udali iluziji, da 7. močnim nasprotnikom najlepše izhajaš, če si z njim dober. Tako je ČSR zunanja politika v vprašanju Nemčije hotelu igrati neke vrste srednjo vlogo, ki nnj na zunaj pomiri Francijo in ne odbije Nemčije. Govorilo se jc, se še govori in se bo še govorilo, da jc velik osebni vpliv, ki ga ima dr. Beneš na francoskega zunanjega ministrn Brinnda v veliki tnc-ri odgovoren za pnnevropsko navdušenje, kateremu služi in kodi gcnijalni francoski držnvnik zadnja leto. Češkoslovaška bi v Ponevropi, kot si jo je zamislil Biinnd, v kateri bi evropski narodi mirno in jHtslušito sedeli, kakor šolski otroci v klopeh ter poslušali visoke direktive Društva narodov, bila ne samo najbolj varna, ampak hi Inhko igrala vodilno vlogo. Te iluzije so se razpršile, ko jc nemčika di- plomacija pokazala, da je ona tudi navdušena | /m Panevropo ampak za takšno, katero bo ona sama vodila po svojih željah, katere je tako bridko pojasnil bivši avstrijski zunanji minister žalostnega spomina prof Czernin, ko je 1. 1921 v avstrijskem parlamentu rekel, »da Češkoslovaška nima nikakih garancij za svoj obstoj, ker je geografska nesmisel.« Te besede človeku pridejo nehote na spomin v sedanjem trenotku, ko je neinštvo razvilo svojo fronto. Za Panevropo, za »Mitteleuropo«, kjer bi nnd-vlndal nemški duh, je naša zaveznica res zem-Ijepisnn nesmisel, ki se mora Izbrisati. Za Evropo, kot si jo zamišljajo nižje na jugu. pa je Češkoslovoška bistvena potreba. Zato jc pričakovati, da bo sedanje razočaranje, ki domen-tira politične težnje gotorvih grup v Prngi, obrnilo os državne politike proč od berlinske smeri in je bolj kot kdaj poprej usporcdilo s smerjo, ki jo zasledujejo druge slovanske države na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Nemški listi, med njiimi tudi »Germanin« so zagnali alarmantno vest, da se nekateri čsl. krogi rosno bavijo z mislijo odgovoriti na nemško izzivanje z ustanovitvijo slovanskega bloka in da se v tem praven že vršijo ]x>gujHnja v Varšavi. Za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti, koliko resrlce je na teh vesteh, ki bi bile razveseljive samo če so resnične. Pnč pa je resnično, da so nekateri poljski listi, kakor »Karier Codzienny«, ki dosedaj niso pisali prijazno na naslov češkoslovaške, s poudarkom začeli priporočati ustanovitev slovanskega bloka. Isti list namiguje, da dosedanja protipoljska politika praške vlade ia »neprestano ljuhimko-vnnjc z Berlinom«, ČSR ni prinesla nobenrgn dobička. Nasprotno, Nemci, ki mislijo stvarno, so odgovorili z načrtom, ki češkoslovaško dejansko popolnoma odreže od ostale Evrope«. Poljska da jc pripravljena priti na j>omeč svoji slovanski sosedi, samo če hoče popustiti koketiranje z največjo sovražnico slovanstva.c Praga, 3. aprila. d. Z velikim zadoščenjem je vsa javnost sprejela najprej novico o sklepu trgovinske pogodbe z Jugoslavijo ter nenadno hitrost pogajanj zapisala na račun novega položaja, ki je nastal vsled zveze mod Avstrijo in Nemčijo. Zelo pogosto se sliši v Pragi zadoščenje, da se Češkoslovaška vrača zopet nazaj v politični okvir, ki naj postane tudi gosjiodar-ski — katerega je ustvarila Mala an-tanta. Nezadovoljnost pa se izraža nad nejasnostjo jugoslovanskega stališču. Jugoslavija do sedaj še ni povedala svojega mnenja, niti njeno časopisje nI zavzelo kakšne trdne smernice. Nasprotno sc bere po praških listih, da Nemci vršijo kulturno propagando |>o Jugoslaviji, dn se vršijo razstave nemške umetnosti, da držijo nemški profesorji naravnost kulturne tečaje po vseh jugoslovanskih večjih mestih in da vlada na« vdušenje za te prireditve. Pri vsem tem sc pogrebi ona instinktivna uvidevnost, katera bi morala prešiniti vsakogar, ki je dolga desetletja živel v stiku 7. nemško kulturo in ve kaj pomeni in kaj prinaša. V političnih krogih so z nevoljo vzeli na znanje kritike, ki so jih nekateri listi naslovili na čsl. vlado, če*, da sc izogiblje pogumne politike v okviru Male antanto. Ti očitki, ta ko govorijo, ni^o na mestu, če se pa jugoslovanska javnost sama le tako bledo izraža o avstro-nemški zvezi in cclo na-pravlja vtis, kakor da je zadovoljna. Dunaj, fl. aprila, ž. li tukajšnjih poljedelskih krogov se čuje, da se že nekoliko dni vodijo pogajanja med italijansko, nemško in avstrijsko industrijo za sodelovanje in k«rt"liranje poedinih Industrij. To se smatra kot skok za vhod Italije v carinsko unijo. Nemški industrijalci pridejo Pohrepitev nemške kulturne propagande v Jugoslaviji Belgrad, 3. aprila. A A. Obisk nemških indu-strijcev v začetku maja, ki je dogovorjen s trgovsko in industrijsko zbornico v Diisseldorfu in našim zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, bo imel tale program: Gostje pridejo v Zagreb 1. maja. Tu ostnnejo do 3. maja in si ogledajo mesto. 4. maja zjutraj odpotujejo čez Bosno, kjer si ogledajo rudnike. Najprej obiščejo Lubijo, nato krenejo čez Jajce v Zenico, kamor pridejo 6. maja zvečer. Potujoč v Zenico se pomude v Jajcu, kjer napravijo 6. maja izlet na Jezero, nato pa si ogledajo Zenico in odpotujejo 7. maja v Sarajevo. 8. in 9. maja si ogledajo mesto in se pogovore na konferenci z rudarskimi in topilniškimi strokovnjaki. Odtam napravijo izlet v Vareš. 10. maja znpuste Sarajevo in kmejo v Ča-čak, kjer si ogledajo tovarne, v Vrnjnčko Ranjo, kjer prenoče. 11. maja odpotujejo v Skoplje, kjer bodo drugi dan nato Imeli sestanek s tamkajšnjo zbornico in si ogledali kromove rudnike. Iz Skoplja odpotujejo 13. maja v Niš, kjer obiščejo tobačno tvornlco, 14. maja pa odpotujejo čez Bor in Parnčin v Belgrad. V prestolnici se pomude tri dni od 15. do 18. maja. Tam jim je pripravljen poseben svečan program. Sestali se bodo med drugimi zastopniki vseh gospodarskih organizacij. ui- mimi!niwnujiM'im Vzorni ital. vzgojitelji Kako se ustvarjajo politični atentati Dunaj. 3. npr. Po vesteh, ki so prispele iz Italije in katere prinaša SOK, so orožniki radi »požiga« čezs^ške šole zaprli okoli dvajset fantov. Na doinu enega izmed teii so našli od olja mastno steklenico, o kateri pravi jx>HciJa, da je takšna kakor so one, ki so jih našli v šoli in v katerih so požigalci prinesli petrolej. To so dokazi! Da so domači fantje zažgali šolo, nihče ne verjame. Fašistični tisk dolži prejšnjega učitelja Fr. Sivca, ki živi danes v Jugoslaviji. da jo naščuval fante, naj šolo požgejo. V resnici j>a gre le za pojasnila o bistronjški naselbini, ki jih je učitelj Sivec poslal domačim fantom na njihovo prošnjo. Tudi ni res, da je učitelj pobegnil v Jugoslavijo, pač pa se je izselil z rednim potnim Iirfoin. Dejstvo je, da je ljudstvo že sito italijanskih učiteljic, ki ga ne pustijo na miru Ln grdo ravnajo z otroci. ker da jwemalo znajo italijansko. Tako so morali dan pred jožefovim peljati v goriško bolnišnico deklico Leopoldo Hrovat, ki jo je vročekrvna učiteljica iz Apulije tako potegnila za roko. da se je izpahnilal Tako se vzgajajo otroci v imenu dva-tisočlelne kulture! Splošno mnenje med ljudstvom je, da ne gre za požig »orjunašev«, ki živijo še vedno v bujni domišljiji vročih fašističnih glav, temveč za nesrečo ali še prej zn po fašističnih glavarjih naročen požig. Ali ni malo čudno, da je ogenj nastal v kuhinji, kjer si učiteljici kuhata? Že novembra je fašistični tisk gabohnnl o požigu šole v Bovcu. In kaj se je zgodilo v resnici? Po?trežni<-a ima navado, da zaneti ogenj 1 oh'&njem, ki ga prej polije s petrolejem. Pri peči hrani stalno olilanje in steklenico s petrolejem. No, oldanje se je po nesreči vnelo, tgorel je kos poda. v velikosti namiznega krožnika, pa so fašisti ustvarili »orjunaški požig«. In kako je bilo s streljanjem na šolo t Plužni? Orožnik se je mudil pri svoji ljubimki učiteljici r Soli. To ni danes na Primorskem po Izgonu slovenskega nčiteljstvn nič nenavadnega. Pa so se njegovi tovariši orožniki r tihi noči priplazili do šole in oddali dva strela, da hi ga podražili. Nov orjuna-Ski atentat! V čezseči je ljudstvo vso zbegano. Kar že ne živi v strašni bedi še te nesreče je bilo treba! Ko-J;ko trpljenja po nedolžnem in koliko denarja pojde za nenasitne italijanske odvetnike! V domačinih po je zopet obudil spomin na podobno nesrečo iz leta 1921. Takrat so orožniki zaprli 18 fantov, ker so v gostilni pri Cudrn slovenski prepevali. Vseh osemnajst so rklcnili t eno verigo in jih odgnali ▼ Gorico. V goriških »aporih so sedeli tri mesece, nakar so italijanski sodniki obsodili vsakega na 700 lir denarne kazni. Split. aprila, ž. invazija tujcev za Velikonočne praznike je ogromna. Sobe v hotelih so vse zasodene. Posebno veliko je Nemcev. To leto se opaža velik interes za naše jiomorske okruje tudi s strani Angležev. telo, katerega glava je Kristus. Tesna zveza med Kristusom in človeškim rodom, njegovo stališče, po katerem Je O11 drugi boljši Adam, nas mora prepričati, da bi samo Njegovo vstajenje brez našega ne imelo zmisla. Zveza s človeštvom bi v slučaju, da ni vstajenja mrtvih, postala brez moči prav v tistem hiipu, ko naj bi se najbolj jasno pokazala, tedaj, ko bi šlo za to, da preide dobiček Kristusove 6mrti v korist vsemu Človeštvu. Če ni vstajenja mrtvih, potem je človeštvo zvezano s Kristusom pnč le do groba, v kolikor je On v zadoščenje za krivdo Človeškega rodu umrl na križu. Nato pa zveza preneha: povellčanje v vstajenju bi bilo samo Njegov delež. Potem bi Kristus bil zopet človeštvu tuj; in vendar je prišel zato, da ga odreši, in vendar je prav zato postal naš brat. Ve® med Njim in nami bi sc jiretrgala tedaj, ko bi morala najbolj trdno držati. Tako bi človek moral obupati ob grobu Kristusovem, iz katerega naj bi vstal On sam, mi vsi pa bi bili zapisani strašni usodi. To pa se pravi z drugimi besedami: zatajiti poslanstvo Kristusovo; če je stvar laka, potem nas Zveličar ni odredil, smrt jc končno-veljavno zmagala nad človeštvom. Globoki zmisel teh Pavlovih besed je uvidel sv. Ambrozij, ko tako točno pravi: »Če mi ne bomo vstali, je Kristus zastonj umrl. Torej tudi Kristus ni vstal. Zakaj če nI vstal zn nas, sploh ni vstal; saj nI razloga, da bi vstajal samo zase. V njem Je vstal ves svet, v njem je vstalo nebo, vstala zemlja. Za Njega samega vstajenje prav nič ni bilo potrebno, zakaj Njega že tako niso mogle ukleniti vezi smrti.« Ali ni velikonočna aleluja tudi vzklik radosti, da smo po Kristusu Jezusu poklicani k nesmrtnemu življenju? Blagoslovljene praznike vsem našim bravcem, naročnikom, sotrudni-kom in priiatel em zeli uredništvo in uprava „Slovenca" Osebne vesti (5. dr. Drago MarušU, ban Dravske banovine se odpelje danes na smučanje na Triglavsko pogorje, kjer ostane čez praznike. Belgrad, 3. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za Šefa administrativnega oddelka občega oddelka predsedništva ministrskega sveta Zdravko Popovič, tajnik istega oddelka. Belgrad, 3. aprila. AA. Minister za trgovino In industrijo Jurnj Demetrovič se v ponedeljek dne 6. aprila vrne iz Prage v Belgrad. Dr. Gušiin - banski inšpektor Ljubljana, 3. aprila. AA. Za upravnika policije v Liubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Keršcvan. Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz GuStin je postavljen za banskega inšpektorja. Naši pariški dijaki za rojake v J?ali«f Pariz. 2. aprila, ž. Včeraj je Udruženje jugoslovanskih dijakov v Parizu imelo svoj sestanek, ki je bil posvečen vprašanju naših sonarodnjakov v Italiji. Nek Istrijanec je govoril o položaju Slovencev in Hrvatov v Italiji. Potem je bila obširna diskusija in se je pri tej priliki ugotovilo, da je poslanica našega katoliškega episkopata prebudila mednarodni interes, a veliki gesti prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča je napruvil še močnejši odjek. in častitajo dr. Jegliču Udruženje jii.goslornnokih dijakov v Pa-rir/u je enoglasno sklenilo, da se prevzvišenc-tnu nadškofu dr. Bnuerjn in g. dr. Jegliču, kakor tudi našim duhovnikom v Istri in Goriški pošljejo brzojavni pozdravi, v katerih se jima zahvaljuje za njihovo delo in skrb za naše so-rojake v Italiji. Za olajšan'e obmejnega prometa Dunaj, 3. aprila, ž. Včeraj popoldne je na de-putaclji predstavnikov poljedelstva, trgovine in obrti iz mejnih krajev Avstrije, pod predsedstvom deželnega glavarja za Štajersko dr. Rintelena, po-setil minister poljedelstva dr. Leopolda Dolfusa in ga zaprosil, da dela na tem. dn se olajša tako zvani mali obmejni promet na avstrijsko jugoslovanski meji, ki je sedaj skoraj popolnoma ustavljen. Minister je obljubil, da bo ukrenil vse potrebne korak*. Straii z SLOVENEC", dno 3. aprilu l«lf. Ste v. 76. iz naše včeraišne druge izdaje Nehaj Izvlečkov iz uradniškega zakona HazdvViev uslužbencev nn n n • t Tabel® o prejemkih Duigi ojdilok govori u razdelitvi u>lav iu služb »i 0: Uritivili uslužbenci se delijo no uradnik«. urudnlAko pripravnike, zvaničniko (pod-uraduike) in r!u/ilr>lje. Gledo »trakovne izobrazbe »o zahteva pribiihm Uiti, Za ».liubo zvaničnika te uihUna uajmm/ dva rttir-eda gimnazijo ali srednje ali drugo njej enake Šole, za službo slu-iiteija pa najpotrebnejšo pismenost. Tretjo poglavje govori o pripravniški .službi. S 12 govori o postavljanju, Pred imeiiovanjein na uradniško službeno ua-slo je pulrtbua pripravniška služba in položitev državnega strokov nega i*. •litri. £ 18: Pripravniška služba traja najmanj tri leta v eni stroki. Nadaljnji paragrafi govorijo o posameznih vrstah služb Pripravniki Za vstop v uradniško službo je puterbna predhodna pripiavnišku služba la državni strokovni izpit. Pripravniška slutba mara trajati najmanj tri leta v eni stroki. V pripravniški službi se bo dala i ripravnittu možnost, da se Uvede v v.;e vrsle poslov svojo stroke. l»u fluvršltvl drugega leta pripravnik« službo mora pripravnik polagati predpisani državni s trn kavni Izpit. Strokovni izpit se polaga pred posebno komisijo, ki so sestavlja za vi-ako leto naprej po strokah. V zmislu tega zakona tvorijo stroko vsi poklici, ki so naslanjajo •iil njo in ki so določi li za vršitev islih ali bistveno enakih poslov brez ozira na resor. Program iy.pltov kakor tudi mr.-;o, sestava komisije in ču- njenega delovanja bodo določeni, Uradniški pripravnik, ki ne položi strokovnega izpitu po za-ključitvl petega leta pripravniške .-lu/be ali ki izpita tretjič ne položi i omenjenem ruku, se mara na mestu odpustiti iz državne sbižbe dotičue stroke. Strokovni izpit one hI Isto stroke se stne torej le dvakrat ponovili. Presledki morajo trajati najmanj šfrst* mesecev. Pripravnik, ki polaga strokovni izpit v drugem kraju, kakor jo kraj njegovega službovanja. ima pravico do povrnitve stroškov, če je izpii noložii. Uradn'Skl pripravnik, ki tekom pripravniške službe preide v drugo'.stroku, pu je. v prejšnji otroki žo napravil vtrokbvni izpit, so lahko pri Izpitu . novi stroki oprosti izpita iz onih predmetov') iz katerih je v prejšnji stroki že napravil izpii: Če uradniški pripravnik prekine s'užbo iz kakega drugega razlega, kakor zaradi bolezni ali zaradi odslužitve o'bvt-zitega roka v Stalnem ka.lru, so- mu pripravniški« služba ravuna samo v isti sire ki. Pre'emki o' trio poglavje jc najvažnejše hi govori o »rejemkili državnih uslužbencev. S IS: V-a zva-uja uradnikov ho razdeljena na pololajno skupi-ue. Izven položaja predsednik vlade, ministri in bani. § U!; Plača ministrskega predsednika 10.000 Din. drnginjska doklada 7-500 Din. Ministri m bani: plača tfOOO Din, osebna draginjska doklada HOOO Din. s 20: Ministri na raspoloženju. če •unijo najmanj cuo leto službe, ki se jim vračuna kot ministrska, dobijo prejemke pO litem odstotku od ministrske plačo, po kaiefom *o odreja pokojnina »liutetrom. Preiemki p?'prt9vnikov in zvmtičn &00 S 2o: Uradniški pripravaiki dobijo uu račun iUt.-c.čao plačo v t, UraginjsktMi razredu iu sicer v stroki, v kateri so /.vanju razdeljena v skupine cd Vili. do L, draginjsk'! uoklr.de 1800 Din. v II. razredu 1G50 Din iu v Ul. razredu 15M Din. V stroki, kjer s.. Šivanja razdeljena cd IX. slcupi-ue. v l. draginjsk. -n razredu 1550 Din, v li. 1400 Din in v III. razredtt 1305 — — 700 650 023 130 130 — 11. 245 305 365 1 425 — — 075 623 600 150 150 Pokojne VITI poglavje govori o prenehanju službe. Določbe .so iste kakor doslej. § 113. Uradnik, zvanionik in služitelj, ki tz-poln nje pogoje, dobi pravico do osebne pokojnine, co dokonča tU let efektivno službe. V ta rok se ne računa čas, ki ga je nameščenec prebil v službi v svojstvu pogodbenega uradnika ali dnevničarja. S 110. Uslužbenec, ki izpolnjuj® pogoje § 113, ima pravico, da se mu prizna v pokojnino: 1. čas, ki ya jo aktivni uradnik, zvaničnik ali služitelj prebil kot tak v ukllvui službi. 2. čas pripravljalno službe, 3. čas v samoupravni službi, 1. čas, ki so ga duhovniki prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedi, B. čas, ki ga jo posameznim uslužbencem n« prošnjo priznal minister. S 123. Državnim uslužbencem pripada pu 111 letih 80% pokolnhiu, za vsakega nadaljnjega pol letu pa se računa za količino pokojnino 0.IMI%. Če pa bi bil državni uslužbenec vpokojon. prodno dovrši svojo 50. leto. ne da tii dovršil 80 let službe, mu pripada od plače, čc ni služil 15 let ali ni star 35 let, za vsakeca pol lela 080%. izpod 20 let službe in 10 le! starosti 0.00M, izpod 25 let službo in Izpod 45 let starosti 0 70%, izpod «0 let službo in 50 let Starosti 0 80'X za pol lota. Začeto polletje se računa kot celota. S 124. Od položajnlh doklad, ki jih je imel uradnik v času upokojitve, mu pripada na račun pokoj-niue po 20 lotih 50%, po 25 lotili 00%, po 30 lotih 30 letih 70% in po 35 lotih 05%. £ 127. Upokojeni državni uslužbenec ima poleg pokojnino pravim do nitbne doklade, ki se odreja po i.-tih odstotkih, kakor pokojnina od plačo, pri celner se jemlje za osnovo osebna draginiska doklada, katera je pripadala v fcusu upokojitve. Ta doklada ue sme bili nian;sa kakor za uradnike I. dragiujskega razreda po 550 Din, II. po 500, III. po 450 Din. za Zvaničniko in služitelje 1. dravinjskega razreda po 400, II. po 350, lil. po 300 Din. Za rodbinsko pokouiino uraduikov in ostalih uslužbencev se ustanavlja Poftoini«sJi( fond kol samostojna pravna oseba in so ne eme porabljati za nič drugega kakor za ouo kar je s tem zakonom odrejeno. Ta fond upravlja Hipotekama banka — Dohodki fonda ->o: 1. prvom'-•'•ni prejemki ministrov, banov, uradnikov, uradniških pripravnikov, i:vuniouiliov in služiteljov, 2. pivomeaoiuu razlika med dosedanjimi m novimi prejemki v primeru na-predovauja, 8. mesečne vloge, t. lazlika v obrestih ki jih plačuje Hipoteka run bauku n,; dolgo-trajna posojila, 5. discipiinurne k.tzui. § 130: Pil mini trlh iu buuili r' temelj zu vlogo v uradniški pokojninski fond njihova plača, pri uradnikih je temelj osuovua plača in pult>4aj-na paca, pri tvuuiuiikiU iu almilel,iih plava, pri upokojencih je teiiudj njihova poslednja plača, po kateri ju bila določena pokojnina. Mesečna vloga znaša 5 odstotkov (.-ttoVno plačo, S 188: Vlagatelji dobijo pravico do rodbinske pokojnine im petih lotih vlaganja. To velja tud. za rodbinske jiokojniuo miuisirov in banov. § 139: Hoiffcinska pokojnina so odreja pru-oculualno od prejemkov, in sicer jio končanih polih letih vlaganja znaša zu enoga uživatolja rodbinska pokojnina 25 odstotkov, zu dva uiivutelia 35 odstotkov, zti Iri uživulelje 15, za štiri uiivate-ljo 55 odstotkov; po dokončanih (Ueetih letih vkt gauja se proccnti povečajo za 5 odstotkov; za v.sa-ko nadaljnje loto nad deset lol pa so poveča za 1 odstolek, tako da rodbinska pokojnina končni, ne more biti večja za enega uživate (ja od ,V> odstotkov, za dva uživalelja 05, za tii uživaloijo 75, za šliri in več uživatoljev pa £5 odstotkov. šj 111. A" primeru smrti vlagatelju, prod končanimi petimi leti vlaganja inta rodbina pravico do povrnitve vseh plačanih vlog. § 147. ltodbinska pokojnina pripada vlagateljevi zakonski ženi in njegovim zakonskim otrokom ali pozakoiijcuim. 2eni, ločeni po predpisih za rimsko katoličane, ne pripada pravica, do rodbinske pokojnine. Več zakonskih muslimani« .-e računa za eno ženo. Vdovi in hčeram 'vlagatelja so lahko radi žeuitvr po prošnji, ki te mora vložili, preden so stopa v zakon, izplača enkrat zu vselej trPenia rodbinska pokojnina. X. pogmvjo govori o pogodbenih uradnikih iu dnevu carjih, katerih nagrade določa minister. XI. poglavje govori o disciplinarnih predpisih, ki ostanejo isli kakor do sedaj. Prehodne navedbe so važno, ker določajo položaj vsakega uslužbenca. Prevedbe na novi zakon § 230. Dosedanji uradniki 9—T, 5—11 in -1—11 f dobijo plafcc uradniških pripravnilkov. S 252. Državni uslužbenci, ki si> bili na dnu, ko slopi zakon v veljavo, v aktivni državni službi, ostanejo v skupinah, v katerih so sedaj. Popravilu tega stanja se morejo popraviti administrativnim jiolom. g 258. Učitelji narodnih šol lahko napredujejo (lo V. skupine, dokler no izide o U*:ii irjv aakon. Povrnitev škode Xovl Zakon predvideva povrnitev škode, na-elalo v uradovanju s strankami. Ta odškodnina ni bila urejoua v prejšnjem zakonu. Kdaj ,ic uonni-rana ni ta način: Zu |>ovrnHov škodo odgovarja uamešfoneo kot izvršitelj, toda tožilec more v Tožbo vključiti tudi državo, kur drugače bo dižri\a oproščena vsako odgovornosti. Država lahko oprosti uradnika vsake odgovornosti in prevzame vso odgovovuos', oo je škoda naslula sauio ia prevelike uradne gorečnosti uraduikov. Glede odgovornosti ostanejo dosedanje normo. Uradniška društva Za uradniška društva veljajo dosedanje urodbe, lo jo, društva ne smejo bili ne verskega ne plemenskega no pokrajinskega značaja. Hiti smejo samo strokovna in to za vsako vrsto službo posebna druživa, vendar samo po eno aa vso drža v u z banovinskimi sekcijami. Na podlagi teli izvajanj so ; nie pričakovali, da bo novi zakon uvede) več reda v državni upravi in službi In več enakosti med nameščenci iu take brez dvoma koristil državi Zakon je slopil z dom šnjim dnem v veljavo. Nesreča na morju Dva parniha trči a skupaj sredi mor,'a London, 2. aprila, kk. V gosli megli je angleška ladja matica za letala /Olorious stverno-vzhodno in Gibraltarja zadela v francoski parnik Florida . Več mož posadke je lillo pri lein ubitih iu težko ranjenih. Angleška ladja jo prevzela na svoj krov 500 potnikov »Floride, in privezala nase tudi težko poškodovani francoski parnik ler ga odvedla v prstanišče Mfllaga, ker ie. bilo dvomljivo, ali bo ladja mogla doseči Gibraltar. Angleško ladja »Glovioiis; jo v službi šele od lanskega lela in je najhiirijša ladja angleške mornarico. Nevvjork. 2. aprila, kk.; iz dosedanjih poročil Izhaja, ela so »gube pri nesreči večjo, kakor se jo prvotno domnevalo. Pogrešajo 23 izseljencev, ki so so nahajali na krovu : Florido . in so smatrajo za mrtvo, ilili so to Italijani in Sinjci. Angleška ladja je vlekla Florido do vhoda v pristanišče Malaga, potem pa jo nadaljevala svojo pot proti Gibraltarju. Ko se je zgodila nesreča v gosti megli, j«; bilo več letal matično ladje v zraku, katera niso mogla pristali zaradi prevzemanja potnikov ua krov. Letala so dobila naroČilo, da lete dalje v Ma'ago, kamor je doslej prispelo 17 angleških letal. 4 letala pa še manjkajo. Angleški poslanik v Parizu jo iz.rn/.il francoski vladi v imenu svoje vlade obžalovanje zaradi nesreče. Sklepi žilne konierenee Kini, 2. aprila. AA. Agencija Sfefani poroča: Xu današnji plenarni seji mednarodne žitno konference. je bil sprejet protokol, ki obsega lelo predloge: 1. predlog, naj se, skliče 28. maja \ Londonu seja evropskih in prekomorskilt. držav; 2. predlog o izboljšanju mednarodnega poljedelskega položaja: 3. predlog o kratkoročnih kretlilib, eločim se I srednjo tu dolgoročni'1 krediti - prepuščajo DN; J. predlog o tem, haj mednarodni zavod za poljedelstvo v Uimu prouči vprašanje kreditov; 5. predlog, da nuj so diplomatskim polom poizkuša rešiti vprašanje preferenc. Razpad Hitt!crl'a«wpv Borliu, 2. aprila. Razkol v uaiodnoaocinlisiični stranki postaja čedalje večji. V Berlinu in v severni Nemčiji je Hitlerjeva telesna straža v polnem razpadu. Hitler to odstavil kapelanu Stilinosa, ki je protestiral proti njegovemu ukazu, naj se narodno? oo kil etična stranka podredi izjemnim odredbam kanclerja Urlhiingn. Nezadovoljneži so zn-sedli glavni slan narodnosociaiistične slrnnko v llerlinu in pregnali novoinieiiovanega poveljnika, t i jc hotel prevzeli svoje mesto. 1'ravijo. da bo Hitler izključil iz svojo strank« vse ono/.i i»n»lm> elemeute. NareklnosocialisUčni vodja v Berlinu t^j- Kim. 2. aprila. AA. Danes popoldne je končala s kratkim nagovorom predsednika Do .Viiche-lisa mednarodna žitna konferenca. Sprejela jo resolucijo. ki priporoča pravilno razdelitev žita. — Glavni rezultat konferenco Je sklep, da sc bodo udeležile glavne prekomorske in evropske države, proizvnjateijice žita pod predsedstvom kanadskega visokega komisarju konferenco v Londonu 18. maj«, ki Iki sklepali; o razdelitvi letošnjih presežkov žita nioet državami konsunienlinjumi. Londonski konlo-lonci bo prisostvovala bržčas tudi Itusija z Združenimi državami, Italija bo poslala samo uradnega opazovalca. l-els »e je znova pridružil Hitlerju iu odpotoval iz Bertinu. Kapetan Sliiines so pogaja s kapOlnnom Ehrhurdlom, znanim veKliteliem prostovoljcev, ki je igral v povojnem času veliko vlogo glede ustuno-vltvo bojne organizacije', ki bi bila neodvisna od Hitlerja. Brezbošivo v Nemčiji Berlin, 2. aprila. AA. Redarstvo le prepovo-- dalo prireditve, ki so jih hotele prirediti zveze komunistično omladinc in oraaiiizcaijo svdbodom scl-cev za valiko noč, Na teh p i-ed 'vah hai bi mladina manifest rala proti cctkvcnim iu»lilut.i(oiu ia vciskim obreeiom. Revo*ticiša v Ukrajini >aršava, 2. aprila, ž. Lis.';' iz llitrkoču jacljaju ?< nzmfoualuo vat o , vroiuciji p sovjetski Ukrajini. Koliko mero jc zavzel tu pakret, sc vidi po tem, ler o Harkovv prijeli •.') štabnih oficirja; lniiikni -njegtt vojnega okrožje. Ilveno Iško je zaprt bi igatlv* genernl Leiinski, rodom foljnk. Od tiriluih nseb ja zaprtih v Herkovn 10 profesorjev in <~>U dijaku/-. 1'redMavniki GPU so izvršili Iv aretacije z imči>o oboroženimi oddelki. Okrog tturkora ji povlet (ii tHolaa kordou, a za r utic plačaj, ce bi izbruhnil' neredi, utajita • slu>ni pripravljenosti itn aeijonnki efkadrili. šef GPU r Ukrajini, tlalicki, j.' izdal cetje, da sc v slučaja nereda mtiejo nn aporaik bombe za solzen je, Vo^tve v Bo^arJ?! Sofija, 2- aprila. AA. Predstavniki opozicijski!' strank so skleniti na skupnem sestanku. ■ 1:» bodo vložili v sotranju interpelacijo na predsednika vlade Ljupčeva o volivnem terorju v provinci s Struni oblasti. N' interpelaciji bodo našteli lievilre primero razgrni Janja shodov opozicijskih strank ter številna nasilju, ki jih vršijo oblasti. Interpelacija končuje z vprašanji nn preet.cdnika vlade, ali ve ■/.a takšno stanje, ki vodi k anarhiji in sramoti državo Bolgarijo pred inozemstvom. Bolgarski .mv cialni doiliukruti bodo vložili posebno interitclucijo na predsednika vlade o volivnem terorju. Zeuiljo radtiiki so imenovali poslanco Markova, Omtirčcv-s koga iu Rndulova za delegate, ki l*>do zahtevali avdijenoo pri kralju Borisu, kateremu bodo ob tej priliki v daljšem ekspoz°ju opisali volivna nasilja. Socialisti in zeniljoraitiiiki bodo pozvali tudi oslu h stranke, da se jim prktruiijo pri tem koraku. Bettirujsfoc vesii llelgiHil, 2. aprila. AA. Na predlog primorske banovine jo minister za notranje zadeve in predsednik ministrskega ;->ve»» dovolil, dn nslanovi sklad za piMlpirtuijo rodltin ponesrečenih mortuivjev. >klad i-o Ijo imenoval Daxa . Belji ad, 2. aprila. AA. Na podlag Sg 8., 2-1. in 3'). zakona o lekarnah in o nad/o siv u nad prometom z. zdravili, jc minister /n socialno po! lilto in narodno zdravje iidal pra' ilnik o ročnih lekarnah zdravnikov in veterinariev. Stev. 71 »SLOVENEC«, dne i. april« 1081. Stran S Trbovlje o veliki noči 1931 Trbovlje, na veliki petek 1931. 7000 rudariev in rudniških delavcev dela v trboveljskih revirjih Kopači in vsi profesionalci zaslužijo od šilita tO Din S posebnimi premijami in v ugodnih delovnih prilikah lahko zaslužijo celo po 50 Din na dan. Kopači, ki se šele učijo, imajo minimalni zaslužek 35 Din, vozači 30 Din. mladoletni in ženske 25 Din V zadnjih petnajstih dnevih so dosegli osem delovnih dni. Preddelavci dobo nekaj več. Vzemi svinčnik in izračunaj, koliko zaslužijo na mesec, če bodo imeli vsaj petnajst delovnih dni Od vsote odbij vsaj 100 Din za najrazličnejše odtegljaje. Ostanek ostane. Ce imaš kaj fantazije, si boš lahko predstavljal, kako bodo praznovali veliko noč. če pa ne, pa pojdi kot jaz in poglej, kaj delajo trboveljske družine. * Z lepe, uglajene ceste, ki se vije skozi to mehanizirano dolino, sva zavila v breg. šla sva ob tirih ozkotirne železnice, ki so se križali, zavijali v lokih, cepili in zgubljali med hišami in hišicami. Lepe Trbovlje ob cesti so bile za nama. Okrog naju so stale hiše, sture in prašne, in štrlele v suho nebo. Slovenska Metropolis! Cez prah na cesti so se poganjali otroci, spuščali zmaja in se vozili po bregu z vozički. Tu so kasarne rudarjev. Hiša j« podobna hiši, stopnice stopnicam, vrata vratom. V tretjem nadstropju sva potrkala. Ne vem, če sva slišala: »Naprej!« Vstopila sva. V temni, mrki kuhinji je sedelo in čepelo lest otrok. Na stolčku je sedel oče Mati je strmela v prazen in mrzel štedilnik. Ko sva šla po stopnicah, je bila ura enajst. Lačne in zvedave oči malčkov so se ozrle v naju. Najstarejša desetletna hčerka je popravila srajčko najmlajši sestrici, ki jo je držala v naročju. Nerodno mi je bilo, da sem vdrl ▼ to svetišče trpljenja, skrbi in žalosti. Odkupila sva se s prijazno besedo in stisnila r roko malenkost. »Kako nam gre? Oprostite, saj vidite, denarja ni, zaslužka ni Ko bi bilo vsaj za hrano! Ze tako ni lahko živiti družino, ki šteje osem glav. Kaj pa sedaj, ko polovico šihtov »fajramo«'« »Koliko pa zaslužite?« Tresoča materina roka mi je ponudila naka-»ilo za prvo polovico meseca marca, ki se izplačuje pol meseca po odsluženem delu, torej koncem marca. Za prvih petnajst dni je prejel oče za deset delavnih dni 45968 Din, prejel seveda na papirju. Ob koncu meseca se plačujejo prispevki blagajnam. Tako dobi provizijska blagajna 51 Din. bolniška blagajna 41 Din, Delavska zbornica 3 Din. Davek je znašal 2.50 Din. Rudniško stanovanje je sicer zastonj, a plačati je treba za razsvetljavo 8 Din, za uporabo krušne peči in vrta 2 Din in še za Samopomoč« 50 par. Skupno 108 Din. Ostanek je v celoti vzel rudniški konzuin v naplačilo na že v naprej vzeta, a neplačana živila. Oče je prinesel domov le prazen papir brez najmanjše pare. »Ali je to mogoče?« .Pa kako! Ze leto in dan prinašam domov •amo takle papir. Nekaj nad tisoč dinarjev smo še dolžni v konzumu, kjer itak ne jemljemo nič drugega kakor samo najpotrebnejše za v usta. Sicer pa rada potrpiva, samo da otroci ne stradajo. Nimam nobenih želja po kakih pribol ških. — Tolikokrat nain rudarjem očitajo vino. Oj, kje so ž« tiRti časi. ko sem ga zadnjič pil Pa mi 'udi ni do njega. Saj sem lahko vesel, če mi dajo itroci mir ■ svojimi prošnjami, naj jim dam kruha.« Z bledikavih. a okroglih lic so vame strmele temne in ljubke oči otrok. Za božjo voljo, od česa ie pa redite? Pogledal sem starše. Njuna izpila obiaza sta nema pritrjevala, da se redijo otroci od lakote staršev, ki si pritrgajo zadnji grižljaj, da so »iti vsaj otroci. Vseh osein je bilo bosih ... »Veste, če ni zadosti za hrano, potem je še manj za obleko. Koma| toliko sem spravil skupaj, da sem oblekel najstarejši dve, ki hodita v šolo. — Saj ni treba, da bi te bilo sram, čeprav si le v hlačkah od bratca, ki je umrl Saj gospod ve, da nimamo obleke. — Vidite, mali so pa kar v srajčkah in jopičih prav toliko, da so oblečeni. Sicer se pa tudi nama z ženo ne godi nič boljše Vidite, poleg šlhtne obleke in strganih škarpov, ki jih Imam ta v jamo. so tole moje edine hlače. Zena je pa sedaj v svoji najboljši obleki. — Ze leto in dan nisem bil v cerkviV Kako pa naj crem' V Sihtnl obleki ne morem, ali naj grem tak? Saj me moje revščine ni sram, ampak vendar .. .< Iz sivih, dimastih sten strme vame črne, žive In povprašujoče oči in me očitajoče sprašujejo: »Zakaj pa si prišel med nas?« * Streljaj proč sva odprla v drugi hiši vrata. Zopet kuhinja zopet kopica otrok z obupanimi starši. V lica se je zarezal poleg skrbi še srd. In iz napetih usten je planilo: »Toliko zaslužimo, da ne moremo ne živeti, ne nmreti. Zadnjič sem pa šel prosit za podporo Če mi pa te ne morejo dati, naj mi pa dajo vsaj malo več dela. da ne bo treba stradati mojim otrokom. Pa so mi rekli, da so najeli za delo mene. ne moje družine, in da mi ni treba imeti otrok, če jih ne morem živtti. V žepu sem stisnil pest in jih vprašal, ali naj sedaj otroke podavim.« Najstarejši fantek je stal ob steni, poslušal očeta in sij v njegovih očeh mi je pričal, da je razumel. S pogledom je ošvigni) mlajše brate in sestre, mamo, in oko mu je zopet obviselo na očetu. Njegovo majhno srce je čutilo, kaj trpi njegov oče. ko nima dela in ne more zaslužiti vsakdanjega kruha. — Deset let si star, gledaš, kako gara tvoj oče in kako bi še rad garal zate. Kaj bo iz tebe, ko boš zrastel, postal fant, slok in močan, s pečatom udarja na čelu? Ali boš tudi ti ostnl v tej dolini in imel zopet otroke, ki te bodo gledali in prosili za kruh kot danes ti očeta, jia jim ga morda ne boš mogel dati? Ali ne bo morda ta težka šola v teh mladih letih življenja zravnala tvoj hrbet, da boš rekel: »Ne, tu pa ne ostanem!« Sel boš. za teboj jih bo šlo še mnogo, tisoč Rov in stroj v njem pa bo ostal sam, v resnici brez duše, brez človeka, če ne bo med tem zrastlo iz črnega kamenja zagotovilo o drugačni bodočnosti. — Takih družin, takih otrok ni malo. Kdo naj vas potolaži, matere in očetje, kdo da kruha vam, otroci? * Mlad fantek je peljal slepca čez cesto. Zavila sta na dvorišče, sla v prvo nadstropje iu podstrešje. Sel sem za njima in stopil v podolgovato podstrešno sobo. Skozi edino okno je sijalo sobice nn mizo z rožami v lončkih. Ob kraju je stala vrsta treh postelj, ob njih omara, nasproti pa štedilnik in zopet omara. Krasote Jugoslavije »In v tejle sobi po spimo.« — V tej spalnici sta stali dve postelji, potem tako zvani »k urnik« za otroka, velika zibelka in otroški voziček. To »zim 'pitujs qo lunmo 95 ti|nAafinodods af o.Mijdo n jiar stolov. »Kaj, tukaj notri spite vsi?< — »Da!« Lepo razmerje: osem na pet. Rad bi imel sliko teh angelčkov iz bede Sedli so na majhno klopico. Najstarejša se je jio-»tavila zadaj s sestrico v naročju In tako skrila •voje hlačke. Treslo je naju, ko sva stopila Iz tople kuhi nje, In ko sva šla po stopnicah, se mi Je zdelo, da SARGOV ponosne nepristopne pečine ... romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugoslavije, povsod izzivajo zdravi ia blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovini Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobno kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih napravi vonjajoč in čist. »Kako sem oslepel, bi radi vedeli. E, to je bilo pa hudo. Prav prvo leto sva bila poročena z ženo. Bilo je 1. 1921. Kot strelni mojster sem delal v rudniškem kamnolomu. Ze polnih 28 let sem vrtal luknje v kamen, jih polnil s smodnikom ali podobnim in razstreljeval kamenje Tako tudi tedaj. Še preden sem vložil patrono v luknjo, mi je smodnik eksplodiral. Tovariša, ki mi je pomagal, je vrglo 10 metrov visoko Ko je pndel, si je pohabil noge. Meni pa je pognalo v obraz kamenje in pesek. Topol sem delal prav tako kol vedno, vse po predpisih in še dnnes ne vem, zakaj se je zgodila nesreča. Sedem tednov sem ležal v ljubljanski bolnišnici in še osem mesecev sem nato hodil v tukajšnjo bolnišnico. Že v bolnišnici se mi ie zdelo, da sem oslepel in da mi je razlilo oči Pa mi niso povedali resnice. Sam sem jo uganil In sedaj živim z ženo in dvema otrokoma tu gori. /.a tole sobo plačujem 80 Din. SvojČas sem jih samo 40 Din. Pa kaj hočete, časi se spreminjajo. Meslo pokojnine sem dobil invalidsko rento z dokladami za otroke. Zona je hodila na delo. Pred dvema letoma pn ji je težko delo pokvarilo zdrav|e. Operirali so jo in ji rekli, da sme opravimti le lahka dela. Pri rudniku seveda nimajo lahkega dela in tako je ostala Se ona brez zaslužka. Danes dobivam vsak mesec 375 Din invalidske rente in 201.07 Din doklad. Vsega skupaj torej 660.67 Din In od tega naj živimo vsi štirje. Nerad sem šel beračit in siain me je. Toda za otroke storim tudi to Pravijo, da se mi godi dobro in da mnogo priheračim. Ne vem, kaj bi dejali, če bi prešteli moj drobiž potem, ko sem prestal po cele ure pred cerkvijo Marsikdaj mi dopoldne ne prinese niti za kovača drobiža. Pa nič zato. saj sem tudi za pare vsakomur hvaležen. Saj vem. da delavci, ki bi mi Še največ dali, danes nimajo, drugi pa ne vedo ali pa ne verjamejo, da sem tako potreben. Le nekaj me boli, da mislijo namreč, da beračim zaradi sebe. E, raje bi sedel tu le v kotu. stradal in čakal konca, če me ne bi skrbelo, kaj bo z mojo družino. Tako pa naj sedaj kot slepec hodim s svolim sinom okrog in naj beračim, dokler ne bosta oba preskrbljena, če bom to dočakal.« Po pobočjih ob dolini se pne hiša ob hiši, zdaj nn rebro v levo, zdaj na desno Dolge so te verige hiš in različne, velike, večnadstropne stavbe ali pritlične hišice. Posebnost svoje vrste pn je kolonija starih — zlasti kronskih — up-ikojenre* v Retjah. Ta kolonija ima v Trbovljah blesteči nas'ov • Mailand«. Ob bregu se naslanjajo skoraj ena ob drugo stare, dn ne rečem, najstarejše hiše z okenci in sobicami. Nič posebnega ni. če stoji v l-ti hišah v sobi in kuhinji troje postelj in spi i'.ir' dn pet ljudi. Izvzerrši nekaj družin so Iu >za poduradnike«, na dvorišču pa je vhod v prikupno restavracijo »za rudarje«. — S solncem sem se poslovil od Trbovelj. N« postaje je nekdo vprašal za menoj, Uaj je novega. Odgovoril mu je glas brez humorja in poln grenkobe: »Hudič Trbovlje trese, Hrastnik pa že nese kmalu pa bo nesel vsel« Praznovanje trbovelishega radarja Poročilo del. delegacije o intervenciji v Itelgradn Trbovlje, 8. aprila. Minuli teden sta obiskala rudarska zastopnika gospotla t r u c Jakob in Š k r 1 n j a r Jože ministrskega podpredsednika g. Srskiča in ministra za I gozdove in rudnike g. Serneca zaradi rudarske ne-• zaposlenosti. Zastopnika sta dobila naslednji odgo-! vor: Meseca aprila bo sedanji kvantuin odjema premoga TPD razdeliln takole: Dve tretjini bo je-! mala iz skladišča, eno tretjino pa od dnevne produkcije. To pa zato, ker ima v svojih skladiščih deponiranega premoga 230.000 vagonov. Meseca maja pa bo jemala eno tretjino It skladišča in dve tretjini iz dnevne produkcije. To pomeni, da bomo meseca aprila praznovali še po tri delavnike, meseca maja pa en delavnik v tednu. Ljubljana. 3 aprila. Kakor izvemo iz merodajnega vira. je pričakovati. da bo izdala državna železnica v najkrajšem času naročila premoga *n mesec npril. S tem bo zopet vpostavljeno delo v slovenskih rudnikih in je pričakovati, da se bo prihodnji torek zopet delalo. Velika noč v vipavskem Križu Spomin na župnika Rejca Gospod žuipnik, kje ste? Velika noč se bliža in Vas ml nikoder ni. Ali menite, da 1k> brez Vas tak sprevod kot lansko leto? — V sa-1 mostanu, kjer kraljujejo italijanski kapucini, I je bilo Vstajenje v soliolo večer. Prikuzala se ' je laška gospoda in nekaj nuših tz radovednosti. Kje so tisti časi, ko smo bili z Vami. gospod župnik? Lani, zadnjič na Vel. noč, zjirtraj ! pri procesiji, sami ste bili in vodili več tisoč ljudi. Vsa šolska mladina brez učiteljev in vsi faruni, vsi razen starih in dece. ki so oatali doma, smo se zbrali okoli Vas. Mirno in dostojno se je gibal sprevod iz farne cerkve po mestu proti šoli. tam smo se obrnili in šli mimo kapucinske cerkve zopet v farno. Oh, kako so se razlegale slovanske velikonočne pesmi tja doli proti Vel. Zabijam in tja gor proti Čnvnn. Vem. dn ste se čirtili -srečneiga, olulani od množice Vatli tubi nega in vernega ljudstva svoje fare. Ukradene kokoši mrtvašnici Murska Sobota, 2. aprila. Kupšinčarji so imeli te dni »halo«, kakršnega ni povsod in tudi ne vsak dan Ko je neka ženska šla mimo pokopališča, je zaslišala iz mrtvašnice glas, kakor ga dado od sobe kure, ko se tepe'o. 1 Ker Je bila radovedna, je stopila na pokopališče ! in je odprla mrtvašnico. V njej je zagledala 18 kokoši. Vrata Je zopet zaprla, hitela je k županu in mu vse sporočila. Ta je takoj odredil vse potrebno. Obvestil je orožnike na 1 išini in »malemu županu« dal nalog, naj pazi ua kur«. In letos? Našega dušnega pastirja ni med nami. Vsegatnogočni! Prosimo te, v«** tvoje ljudstvo te prosi, odpri vrntu onih celic, kjer po nedolžnem trpe naši bratje. Vrni jih svojim vernim faranom, vrni nam našega dobrega ie milega svečenika. Kdo lx> skrbel zn njegove dijake, kdo /n berače? Kilo U) letos blagoslavljal kruh do fari? Lani sle se že oh zori odpravili v vas. telesne in duševno utrujeni, n šli ste. dn lepa navada ne propade. Ljubeznjivo ste se pogovarjali z otroci in z nami pred nošo hišo. Kje sle po leto«? Poklicali so Vas v Ajdovščino. Pokorili ste se ukazu in šli. (XI tu »o Vos odpeljali v na«o solnčno Gorico, od koder ste poslali v Križ zadnji glas v s-krbeh za (losojilnieo l-> •<»> io toliko let vodili. Prosili ste še. naj Vh«ti p<»*tjejo perilo, a bilo je že premir.no. OKli so 1 Vajni kakor z drugimi in od Vne ni več glasu. Ljudstvo je žalostno in obupan«), ker so mu ugrabili pastirja. t. ▼. Ko se je zmračilo, so se mali župan in osem drugih Kupšiniarjev skrili v gosti ograji, ki obdaja pokopališče. Pričakovali so tatove, ki so kure skrili v mrtvašnici. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Pokopališču sta se v temi bližali dve moški postavi Ko sta moža prišla do vrat. sla zagledala v jarku kolo, ki ga je eden izmed Kupšiniarjev tam pustil Ker sta sumila, da ozračje ni čislo, sta se spustila v beg. Kupiinčarji se se spustili za njima. Enega so ujeli drugi pa je ušel. Ujeti ie bil neki cigan iz Rorejee Cigan Je bil tudi njegov tovariš, ki je ušel Kmalu potem so prišli orožniki. Možje so jim izročili cigana in j kokoši Stran l >SlJOVKNEC«, dM 4. aprila 1081. 8t®v. 77. • » 7i svincem oijkova veftca Zagoneten caneh goriškega Saš. tajnika Avenanitfa Trst, 3. aprila. Današnji »Popolo di Trieste« j« pod naslovom »... in posebno hudobnim« pri. občil ras senzacionalen uvodnik, ki ga je napisal Jota Avenanti, fašistični tajnik za Goriško. »Ljubljanski karneval je končan« začenja člankar. Ta karneval nas je poučili 1. da ima lugoslovanska duhovščina božjo besedo In božje svetišče lahko za vsako uporabo; 2. da so se slovenski prelati izkazali kot najhujši sejavci prepirov v delikatnem obmejnem pasu; 3. da so nadškof Bauer in tovariši, ki jih jo razvoj dogodkov spametoval, prepozno iskali rešitve, s tem da so va!'ll krivdo na d u^c (fašiste). Iz teh ugotovitev bi lahko izvajali težke zaključke v breme slovenske duhovJfino, ki bi visokim cerkvenim organom dali misliti. »Tod« vidi se nam bolj koristno, da v dokaz naše iskrenosti ne mečemo polen na ogen|..,« Velika noč je tu z oljkovo vcjico, dan miru. *Da bi bila vel ka noč IX. (fašističnega) leta v premislek in dober nasvet vsem slovenskim duhovnikom!« Demokratična Ev o-pa so maje, vznemirjajo jo boljševizem, avstr.-nem-ska carinska zvoza in Brlcndovi govori naj bi vsai možje trdnaga katoliškega prepričania pokazali znake spamctovanla! tCerkcv naj osano pri svoji resnični in visoki nalogi in naj se nc meSa v politiko. Cerkveni možje naj bodo najbolj vdani in zanesljivi izvrševalci državnih zakonov. Prošnja seveda velja slovenskim duhovnikom, ki so po naSih cerkvah. Nam nikakor ni padlo v glavo, da bi zahtevali, da bi božji svečeniki uganjali fašistično politiko (podčrtal pisec); nasprotno, mi nikakor tega ne želimo. Zahtevamo pa, da se v cerkvi govori samo o Bogu. in se v njej poučujejo zapovedi naše vere; skratka, da se ne vrši protlitalijauska in protifašistična akc))a.« Nehati mora razdeljevanje tiska od onkraj meje, opustiti se morajo tajne šole. ki so v stanu pokvariti usneh državno Sol« (veronauk v cer*K0lni«che Zeitung- dr. Ewald Am.nde. "lavni tajnik ovrop^kih manjšinskih kongresov, članok o slališču katoliške Cerkve napram manjšinskemu vprašanju. Ugledni pisec ugotavlja predvsem, da so je katoliška Cerkev načelno vselej zavzela za pravice narodnosti In predvsem za pravico do uporabe materinskega jezika. V povojni dobi pa se deln razlika med priznanjem trga načela in njega uporabo v posameznih primerih. Kjer se Cerkev ni odločno potegnila za pravico manjšine, 6« jo vselej vnol ognjevit I Kij med katoličani, pripadniki večinskega naroda, in katoličani. pripadniki manjšinskega naroda. Kadar pa so Cerkev zavzame za narodno mnnUino. s tem pomirlevalno vpliva nn katoličane večinskega naroda, ki zagoni arjajo asimilacijo, in na oblastva ter s tem pri-pomore k spravi večinskega in manjšinskega naroda. K«ko je treba nastopiti, jo pokazal Leon XI1L, ki se Je z vso odločnostjo zuvzel za Po- ljake in nI pri tem hote) vedeli ->" niksk kompromis ter se ni oziral na ž, ije po . nih ob. 'v. Posebno v tem trenutku ie postalo vprašanje Vatikan« kot nositeljn narodnostnih pravic peko' v zvezi s preganjanjem nemških in slovanskih kio-HČanov v Italiji In z okrožnico ju gos ovansklh škofov. Stališče italijanske javnosti, ki zahteva, da se Vatikan umakne, je spravilo ves razvoj v krit'Čen položaj. Zdaj gre za to — in to je za katoličane vseh narodnosii nn svotu načelno važnosti — ali hoče Vatikau posredno ali neposredno, javno ali mo'če trpeti zapostavljanje najbolj naravnih ua-rodnostnili pravic in sa s tetn skoraj priznati. Tu ni na mestu popustljivost in kompromis zaradi oelnošojcv, ki Jih ima Vatikan napram državi, ker bi le vznevoljll milijone katoličanov in jih odvrnil od Cerkve. Mir v Evropi odvlsi predvsem od znanega načela narodne strpnosti. Nič bi ne moglo zmage tega načela bolj pospešiti k-»knr zavzetje Jasnega stališča od strani Vatikana v tem za vse človeštvo vazuein vprašanju. Razpad hitlerlanstva o t 'ur'šn'h čel proti Hiller u, haleremu se očita reahcicnarnost Up Berlin, 3. aprila, d. V Nemčiji je Izbruhnila »notranja revolucija«, saj jo to pravilni izraz za dogodke, ki zadnje dni razburjajo vse javno mnenje od ene strani drŽave do druge. Dr. Frick, vodja nacionalistov na TurinSkem je padel, zn njim pride sedaj tudi še zloglasni voditelj nacionalistov, od katerega so sprejel) lud) ime, Adolf llittler. Kakor znano, je nacionalistična stranka obstojala iz Članov in iz. elite, ki si Je dnla ime jtiriSue čete Juriš, naskok, napad, naval, to vse so izrazi, ki sp«idajo v besednjak teh vitezov nemškega nacionalnega preporoda in ki do>ti jasno označuje njihove namene. Vodja jurišnlh čet nacionalistične stranke Slen-nes se je uprl Hitlerju in napovedal odprt odpor proti navodilom stranko same. Najbolj divji med nacionalisti prihnjajo kakor vedno it vzhodne Nemčije in ravno ti so se uprli Hitlerjevemu vodstvu. Baje obstojajo idejna nasprotstva med stranko in uiod junšarji. Hitler Je vedno skušal ostati v mejah zakona ter si osvojiti oblast zakonitim potom. Juri-aarji nasprotno so smatrali tako zadržanje za izdajstvo, Seš, da so nacionalisti v bistvu revolucljotiarji, ki se ne bodo bali poteptali zakon, če bo potreba nemškega naroda narekovala brutalno rešitev. Zadnje odredbe Brilninca. ki onemogečujejo surovo propagando brezbožnikov na eni strani ter pretirano gonjo nacionalistov, so dovedle do tega spora. Tudi odhod llitlerjancev Iz nemškega parlamenta, ki se je svoje dni dozdeval, da Je Junaški čin. se je izkazal za smešno politično pogrešeno gesto. VVindhorst je vedno trdil, da Je najbol še biti povsod prisoten In da se odsotnim godijo vedno krivice. Opažalo se je zadnje mesece tudi. da voditelji nacionalistov, kakor so bili poročnik Soheringer, prehajajo v komunizem. Razdalja med nacionalisti in komunisti se je pokazala zn malenkostno, tako da se lahko preskoči brez velikih očitkov vesti. Juri-Sarji sami, ki so po veliki večini brez.poselni delavci, uezadovoPnl, razočarani, zagrenjeni, nočojo zakonitega boja, oni se hočejo boriti, bilo tukaj, bilo tam. Zanje je nasilna rešitev ideal. V Hitlerju so torej zajeli videti neke vrste reakcionarnega Junaka, ki jc zanikal Ideal revolucije. Berlin, 3. aprila, d. V odgovor na njogov odpust Je vodja berlinskih napadalnih oddelkov Sten-ues napovedal vojno v odprtem ;pismu na monakov. sko strankino vodstvo. V njem očita Hitlerju prelom zvestobe. Nadalje pruvi v pismu: Revolucionarna sila napadalnih oddelkov jo bila tmanjiana po političnem vodstvu narodnoiofiiilitlUnt strmke s mtUantko-liberalnimi tendencami. Strankino vodstvo poskuša iz narodno-socialističnega borbenega pokreta napraviti stranko, ki se v ničemer ne razločuje od ostalih strank. Parlamentarni običaji, ki jih je prej narodnosocialistični pokrel odločno odklanjal, so danes postali samo ob sebi umevni za politične voditelje. Zvodenelost in zmelikuženje stranke in zavrnitev aklivlstičnlb borilcev v komunistični tabor so nadaljnje posledice neumevnega zadržanja Kdor sklepa kompromise, se sam kompromitira. Napadalni oddelki naj bi se žrtvovali hrepenenju polili čilega vodstva po ministrskih se-deždi. Na drugi strani je Hitler predal berlinskemu vodju nacionalistične stranke, po.^lnncu dr. Ciiibbelsu. polnoinočje za čiščenje stranke. To jo storil tudi v pismu, ki Je bilo ravno tako objavljeno javnosti in ki pravi: Ob.doji velika nevarnost, da bi bil uresničen nanion notranjih sovražnikov, ki hočejo na-rodnosociallsliSni pokrel pripraviti do ilegalnih dejanj, kar bi dnlo sovražnikom možnost zatiranja in prejtovedi stranke. Brez obzira nn levo ali desno ali na kakršnekoli posledico bom odslej stranko očistil vseh razdiralnih elementov. Hitler naroča v pismu GObbelsu: »Ravnajte brezobzirno in ne pu.slite se moliti po kakršnihkoli pomislekih. Sten-nes je ie včeraj poskušal preprečiti izbruh konflikta in je brzojavno vprašal Hitlerja, ki je bil včeraj v Weimarju. da prepreči padec narodno-socialističnih članov vlade, ali njegova odstavitev volja Hitler mu je brzojavno odgovoril: »Nimate ničesar vprašati, temveč izvišili dano službeno povelje in priti z voditelji v Weimor. Na to Hitlerjevo brzojavko jo Sleiine« odgovoril s tein, da je danes ob,avil navedeni oklic. Proti hrezbolnlkom v Nemčiji Ostre odredbe za svobodo izvrševanja verskih do'znosti Protikrščanske demonstracije prepovedane Berlin, 3. aprila. Kakor spore,fa uradna pruska časopisna agencija, Jc pruski notranji minister 31. marca razposlal vsem policijskim oblastvom okrožnico, ki se peča t ukrepi proti brezbožni pro|Migandi. Okrožnica opozarja, d« se pripravljajo po raznih javnih govoricah za prihodnje velikonočne dneve številna zborovanja. posebno propagandne vožnje, proti kršč. cerkvi in praznovanju velikonočnih praznikov. V okrožnici se poudarja, da se ne sine nikognr motiti pri Izvrševanju njegovih verskih dolžnosti in plede njegovega svetovnega prepričanja tako dolgo, dokler ne vznemirja drugače ml«Ie-čih in dokler ne preide v peuvaaje ln zlohotno poniževanje javnega prava. Kjer sc pn, pravi okrožnim. Zgodi, da sc krščanske verske organizacije, njihove naprave, obredi in predmeti njih religioznega četčenja psujejo ali zlohotno podvržejo zaničevanju, se morajo take prireditve na podlogi 8 I odredbe državnega predsednika od 28. innrcn 1911, iu sicer tudi v zaprtih prostorih, prepovedati. Enako velja tudi za propagandne vožnje in osebne vvižiije na tovornih avtomobilih, v kolikor kršijo gornje določbe. Prireditve take vrste, ki so sie^r ne prepovedo, se morejo policijsko zastražMi iu v da-dom slučaju prekiniti, Ii-Jočetionje ir$e'j"nsfiih vfog Bolgrad, 3. aprila. AA. Državna komisija za izplačevanje izseljenskih vlog sporoča: Mnogi vlagalci, ki so predložili prijavo za izplačilo svojih vlog, so predložili nepravilne in nepopolne dokumente glede svojega državljanstva in izseljeništva. Kar se tiče državljanstva mora komisija prejeti ali dokaz.ilo občine ali potrdilo konzulata kraljevine Jugoslavije ali polni list, ki so ga izdale naše oblasti. Kot dokaz zn izseljeništvo, da je dolicnik bival zunaj meja, da si služi denar, bodisi z duhovnim ali ročnim delom v času, ko je nalagal vsote, sprejema komisija ali potrdilo občine ali konzulata ali dokaz.ilo izseljeniškegn komisari-jata v Zagrebu. Nasledniki vlagalcev morajo predložiti tudi sodno potrdilo o nasledstvu. l!ali('unshi zračni manevri Rim, 3. aprila. AA. Itali!anski minister za le« talstvo Balbo ie poročal predsedniku vlade Musso-liniju o načrtu za prve letalske manevre italijanskega vojnega letalstva. Manevri bi se vršili po tem načrtu meseca avgusta t. 1. severno in južno od Apeninov. Na ma-evrih bo sode ovalo 600 letal, fašistična milica in organizacija proti letalski vojni. Na manevre bodo poklicani skoro vsi rezervni piloti. Manevre bo vodil osebno minister za letal-sivo Balbo. Driand bo postal jasen London, 3. aprila. AA. Diplomatski poročevalce Da ly Telegrapha trdi, da Briand na zasedanju Sveta Društva narodov v ženevi ne bo zavzel odklonilnega stališča, marveč da bo stavil po vsem konkretne predloge o nemškoavstriski carinski zvezi. Briand bo skušal 9 tem ustvariti neko svoje, dotlej šo nejasno izražene načrte. Nem rna Španija Pa-!z, 3. aprila. AA. Iz Barcelone poro'a'0, da se ie občinski svet bavil z dekretom iz čssa diktatu.e Prime de Riveie. S tem dekretom so biti člani občinskega sveta v Barceoni pozvani, naj podpišejo iz avo, da so Španjolci. Občinski svet jc sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se ukinejo vsi ukrepi, sklenjeni od d;klatorske vlade, na podlagi katerih se jc moral ves pouk katalonske dscc vršiti izključno v španskem jeziku. Ang o madjarshi odnosi Budimpešta. 3. aprila. A A. Na pobudo Zvezo angleških študentskih organizacij se uvede leto-5-je jiočitniee izmenjava angleških In madžarskih visokošolskih in srednješolskih dijakov. 120 študentov in 40 srednješolcev pride za 2 do 3 uio-secc il Anglije na Madžarsko in narobe, G dansko proti Poljski Oifansko, 3 aprila. AA. Vlada svobodnega mosta Gdnnsko jo odpovedala pogodbo s poljsko dr/.nvo o bivanju poljskih vojnih ladij v gflanskem pristanišču. Odpoved utemeljuje s tem. da je Poljska zgradila pristanišče v Gdlnju. Isko da lahko tamkaj pristajajo tudi velike vojne ladje. Dr. HIan'n se vtača Bukarešta, 3. aprila, ž. Največja pozornost političnih krogov jx> zasedanju romunskega |Kir-I mm en ta je posvečeno vestem o sestanku dr. Man i iki in dr. Pihita v Parizu. Od tega sestanka se pričakujejo važni politični zaključki, Cuje se, da se dr. Maniu ni v vsem «;)oniziiiticl z dr. rlhilom, ker Mnnlti hoče postati predsednik koncentracijske vlnde in le v tem slučaju bo šla nova stranko v vlado. Cuje se, do jc M n niti [>oslal pismo enemu čkinn vodstva stranke v Buknreštu. v katerem mu doje navodila za nadaljnje delo. Najvažnejše v tem pismu, kjer Je. Maniu pozval vodstvo stranko, da pripravi stranko za splošne parlamentarne volitve. V političnih krogih se iz tega sk.!c|ia, da se prizadevanja Pihila lahko smatrajo za neuspehi, v-kolikor se to nanaša nn sodelovanje z socialno-iiaclonaltiimi strankaini. Po potrerti New Yt k. 3. aprila. AA. Neka tijf^na amo« ritka oseba, ki sodelu'e pri reševa ju ponesrečencev pri potresu v Managui, je izjavila sotrud-niku »Associnlcd Press«, da doseza po njigovi sodbi število mrtvili naimanj dva tiooč. V razvalinah so spet odkrili 600 trupel. Včcrajšn:i potres ob 4 zjutraj |e med prebivalstvom zbudi) vePkd paniko. Ljudje šotore pred glavnim mostom Ni-karague. Po zadnjih Tes'eh iz Manliic obstoji boja-zan. da se ie akuuno pouenrečilo &OOO ljudi. Ruimiava vina Zagreb, 8. aprila. L Od li. do 18. aprila bo zvene zagrebških vinogradnikov in sadjarjev priredilo svojo Četrto pomladansko razstavo vina. Razstave se bo udeležilo okoli 30 razstavljnlcev, uo-vštevšl zadrug. Raz.en toga bo zastopanih tudi 600 vinogradnikov, med njimi tudi nekaj iz Slovenije. Na razstavi bo razstavljenih 1600 vagonov vina z okoli 800 vrst. Na tej ruztrtuvi bo bo videl uapredek našega vinarstva. Polovatfe v Belgijo Bclg-ad, 3. aprila. AA. Belgijsko poslaništvo in konzulati v kraljevini Jugoslaviji prirede skupno z društvom »Putnik« za veleseima v Bruslju velik izlet v Belgijo z obiskom Pariza iu Monakovega. Potovanje bo trajalo 17 dni. V Belgiji si bodo izletniki razen Bruslja ogledali Cent. Anvers in Ličge ter Flandrijo in še druga mesta. Odhod iz Bel-grada bo 16. t. m. Nov nemški poslanik na Duncru Berlin, 3. aprila. AA. Državni predsednik je imenoval dosedanjega poslanlškcga svetnika v Parizu dr. Rietha za poslanika nemške republike na Dunaju. Dosedanji nemški poslanik na Dunalu grof Lerchenfeld je premeščen za poslanika r Bruselj, Drobne vesti Pariz, 3. aprila.AA. Po neki vesti iz Malagi so se pri karambolu ladje »Glorious« a »Florido« ponesrečili tudi trije Jugoslovani, Jeruzalem, 3. aprila, ž. Rimsko katoliški škof iz Nazareta jo bil na potu z avtom izmed Jeruzalema in llaife napaden in oropan od razbojnikov. Tokio, 8. aprila. AA. 2. aprila je bila krščen* vojna ladja vRiujo«, namenjena za letala, 6. aprila pa bo spuščena v morje zadnja križarka deset-tisočtonskega razreda. Stockholm, 3. aprila. AA. V rojstnem mestu polarnega raziskovalen Andreeja bo otvorjen muzej Budimpešta, 3. aprila. AA. Po novem šolskem načrtu se uvede v budinipeštansklb ljudskih šolali pouk o novem predmetu: promet po mestnih ulicah Vofnak pri Ceh'u Sprememba r občinski upravi trške občtas Vojnik. Kr. banska uprava je z odlokom z dne' 27. marca 1931 II Nr. 4581-2 razrešila 1. a) mesta občinskega svetovalca: gg. Josipa Koschutnia, Ivana Andiča, b) mesta občinskega odbornika gg. Jakoba Kovača in Viljema Zoltla; 2. za razrešitev sta prosila: a) župan Franc Novak, b) občinski odbornik Anton Potočnik. — Z zgoraj navedenim odlokom so bili na novo Imenovani v občinsko upravo gg.: Franc Jurčak, posestnik, trg Vojnik, kot prvi občinski svetovalec; ftpindler Bogomir, hišni posestnik, trg Vojnik. kot drugi svetovalec; Janko Jerala, upravitelj hiralnice v Vojniku. kot občinski odbornik; Fellcjan Kari. hišni posestnik in upokojenec, trg Vojnik, kot občinski odbornik. — Od novoime-uovanlh sta imenovanje odklonila gg.: Frane Jurčak, in Kari Felicinn. — Velika večina vojnlškib občanov, pri katerih so uživaH razrešeni oz. odsto-pivši odborniki polno zaujmnje, se jim prisrčno zahvaljuje za njihovo požrtvovalno In nesebično delo v prid občino. — Kdor ne verjame, kaj aniore poštenje ln delavnost, naj sl pogleda vsu ninoffovrstne občinske naprave, s katerimi so obountlli trško občino. Pošten mož, ki vidi, verjame ln bo resnicoljuben. Meščanska Marijina kongrejrarila za može pri sv. Jožefu Ima tui veliko nedeljo dne r,. t. n:. ob pol sedmih zjutraj v hišni kapeli sv. nmšo In skupno sveto obhajilo. Naznanilo! Hitra in točna izdelava, templar.je in vsa popravi!* izvršujem po najnižjih dnevnih cenah. V zalogi imatn vsakovrstnih čevljev v raznih barvali za deco in dame. Prevzamem tudi vsakovrstne čevlje v tehnično barvanje. Za obilen obisk se priporočam, JOSIP PLEVCAK, čevljarski mojster — Celje, nasproti gostilne Branibor. Redka prilika ■MBBHRBMKfll Velik sadovnjak najplemenitejse vrste vršina 50 ha j v Grocku pri Belgradu, s čre.šujami veo Belgrad, se proiia iz Ima dolg Agrarne banke. Sigurna rent, kapital 15%—20/J. Pogoji plačevanja --' Samo resni kunci naj se jivijo Dr. Matanoviiu Dušana, javnemu Odžaci (Bačknl. frešenj (po ki oskrbuje proste roke, a na vloženi zelo ugodni, prodajalcu: beležnikti, Opr. St. 150/26-1931-1. Razglas o !'c'iac3jl! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v I jut* Ijani razpisuje na dan 13. aprila 1931 ob 10 do« poldne javno pismeno ofertno licitacijo za ovčarska dieia pri renovaciji zdravil, poslopja Suzora v Laškem. S kolekctn za Din 100.-- opremljene ponu Ibe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis: -Ponudba tta opr. si. 150/26— 1031 -, do 13. aprila 1931 do 10 dopoldan v sobi it. 205, Miklošičeva cesta 20/1. Ponudbe sc morajo vložiti na tioscbni tiuko-vini, ki se dobi obenem s splo.-ninii in podrot-ninii pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 233, od 8 do 12. Licitacl|a se bo vršila označenega dne ob 10 dopoldan v sobi št. 203 na Miklošičevi cesti št. 20/L Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani, dne 3. aprila 1931. Dunajska vremenska ne. poved: Nekoliko milejšo vre.tne. Menjaje od časo do č-.sfl bolj '■hlačno. Ponekod mordu nekoliko dežja. Stev. 77. >SLOVENEC«, dne 4. april« 19»L Stran 5. VEDNO ZADOVOLJNI boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se nesnaga odstrani. ierpenfinovomilo ZJUTRAJ V CELO DELO PRI Zanimiva iznajdba kmečkega fanta Celje, 2. aprila. G. Alojzij O c e p e k , preprost kmečki fant • tremi razredi ljudske šole iz Šmartnega ob Paki je sprejel te dni na rok«' svojega zastopnika obvestilo patentnega urada v Belgradu, da se mu je podelil patent na njegov, povsem samo od njega, brez tuje pomoči, na duhovit način skonstruiran in sestavljen stroj, ki pomeui pravcati prevrat v načinu zatiranja drevesnih, kakor tudi drugih poljedelskih škodljivcev. Po večletnem samoniklem proučavanju tehničnih izsledkov, sc mu je posrečilo sestaviti stroj, s katerim se zamorejo razne snovi v obliki praha, kakor n. pr. apno, v poljubnih višinah in poljubnih širinah razpršiti po prizadetih sadonosnikih, hmelj-skih nasadili itd., tako da se zavijejo v gosto meglo praha, ki se na to vležo na rastline in na njih do zadnjega pokonča škodljive insekte. Do seda) so se pobijali škodljivci z raznimi kemičnimi tekočinnmi. Slišali smo ž«, da so v Nemčiji poizkušali z raznimi sredstvi iz letal borbo proti škodljivcem, vendar, kakor je to tudi velikopotezno, se ne moremo nadejati od malega človeka, da bo naročal zrako- plovca, da mu pride prašit nasade in preganjat žuželke. Vidi pa se iz toga napor, kako priti zalegi do živega. Naravnost na ženijalen način je rešil to stvar g Alojzij Ocepek, ko je sestavil vprav preprost, majhen in kakor sekira uporabljiv aparat, s katerim lahko vsak kmet ob poljubnem času gre po svojih sadonosnikih. po svojem hmeljišču in s preprosto uporabo najboljšega do sedaj znanega sredstva, t j. z apnenim prahom, ali s pepelom, ali kakorkoliže, do zadnjega doseže vsak mrčes in ga uniči. Ocepekova iznajdba je bila patentirana v Bel-gradu pri upravi za varstvo industrijske lastnine jiod P 340/80. Sedaj se je prijavil patent tudi v Berlinu pri patentnem uradu, ki bo ugodno sprejet, obenem pa se bo dosegla zaščita v lIolandi|i In na Poljskem. Vsekakor moramo v teh /.anikarnih časih občudovati preprostega fanta, ki doseže takšnp uspehe, ter se nadejamo, da bo njegova iznajdba v resnici rodila največje uspehe za našcra sadjereira, brž ko se iznajdba pojavi na trgu. Važnost iznajdbe je izven spora. Dr. H. Letošnji načrti zakladnice slovenske umetnosti Narodne galerije v Ljubljani Težki časi v Zasav;a Litijsko gospodarsko pismo živimo v hudih časih gospodarske krize, ki posebno zadevajo naše Zasavje. Predilnica je odpustila nad 800 delavcev, ki so deloma odšli v druge industrijske kraje iskat kruha, deloma pa so šli na kmetske domove k svojim sorodnikom, staršem ali bratom, posebno dekleta. Tako bodo tre-notno pri kmetijskem s|>omladnnekcm delu dobili začasno zaposlitev. Hadi ponovne redukcije predil-ničarjev krožijo različne vesti, da hoče ravnateljstvo, kateremu je treba priznati vso dobro voljo, da ublaž.i težke udarce delavstvu, me«to ponovnega odpusta delavcev urediti tovarniški obrat tako, da bo delavstvo delalo polovico meseca en del, drugo polovico meseca pa drugi del. Na ta način noče vodstvo predilnice sebi ohraniti dobro delavstvo za slučaj, dn se kriza v tekstilni Industriji izboljša in zopet začne normalni obrat Da bi pn ravnateljstvo nameravalo za pol leta popolnoma zapreti tovarno, o tem menda ni govora, ker ima predilnica trenutno precej naroČil. Svinčeni rudnik SitarJevc je radi nizke svetovne cene svinca ustavil svoj obrat (cena je odvisna od londonske bone) in odpustil nad 80ti rudarjev, ki so šli deloma v srbske rudokope, deloma jva so šli na kmetije delal. Rtidnik pa za vsak slučaj vzdržuje jame, kjer dela še okoli 20 rudarjev, ki čistijo jame, da odteka voet kupovati kostanjeva drva, pri tem pa so se cene pri vagonu zopet znižnle za Din 100.—, tako. da kmetje, posebno iz fttange, Trebeljevega. kjer je kostanjevih dreves dovoli, za les, katerega posekajo, obelijo tn pripeljejo na litijsko postajo do 0 ur daleč, dobe za 100 kg komaj Din 16.—, lo »e pravi, da za svoj les in delo ne dobe ničesar, ker nI niti vožnja in obraba orodja, voza itd. plačan«. Kmetie so veseli, gov, k«-tere so kmetje prodali pr« kupcem po Din 26.— dn Din 27.— komad franro post tja Litija. Namenjeni so za bolandske ie|etniw. Za drug l»s, desko |n tramovje j>a ni fiovpraševanja, poleg tega pa je cena Se zelo neugodna Gostilničarji se »elo pritožujejo, da več kot polovico manj iztočijo od prejšnjega leta, Istotako so slabe kupčije pri trgovcih in obrtnikih, ki vsled zmanjšane kupno moči kmetskega In delavskega življa mnogo manj prodajo. Trenotna rešitev gospodarske krize v Zasavju bi bila vsekakor graditev nujno potrebne Zasavske ceste, ki j« sedaj v državnem gradbenem načrtu in bi bilo 7,aposlenih pri tej gradbi nad -1000 delavcev, s tem bi btl rešen problem nezaposlenosti nidars'-ih revirjev Zagorje. Trbovlje, Hrastnik, Litija in tudi gospodarsko izboljšanje obrti in trgovine. Središče Slovencev, Ljubljana, do danes nima celotne historične zbirke slovenskih umetnin. Čeprav je slovenska oblikujoča umetnost najstarejši in tudi najpopolnejši izraz slovenskega duhovnega ustvarjanj«, ki sega z« celih sedemsto let n.izaj. Slovenska oblikujoča umetnost in dela slovenskih slikarjev in kiparjev od 14. stoletja naprei so »dokazi, ki jih narod hrani', kakor je pribil pe*nlk sorškega polja. Po Evropi zopet vre in pripravljajo se velike izpremembe, o katerih nihče ne ve. kako se bodo izvršile Naš narod mora biti čuječ bolj kot vsak drugi in s čem naj dokazuje pravico do življenja, če zre s svojim kulturnim delom in pred-I vsem s svojo kulturno tradicijo? L. 102.") je »Narodna galerija« v Ljubljani, ki ; je vrhovni slovenski umetnostni zavod, pridobila primerne prostore v ljublj. »Nnrodnem domu«, ki ga je na lastne broške deloma prezidala. Priredila je galerijo novejše slovenske oblikujoče umetnosti iz druge polovice 10. stoletja dalje, ki pa tudi še ni popolna in zlasti niso dela izbrana. Razstavljeni so tudi odlivkl grške in rimske plastike, ki pa ne »padajo v »Narodno galerijo« ampak v pesebno glvp-totheko, za katero bodo pozneje prirejeni pospbnl prostori. Slovenska gotika, ki jo pravzaprav Šele odkrivajo in je po sodbi strokovnjakov vsaj tolika če ne več vredna kot zelo cenjena tirolska gotika, predvsem p« naš barok In rokoko. ki sta viška slovenskega umetnostnega pogon«, v javni zbirki »Narodne galerije- doslej še sploh nisla zastopan«. »Narodna galerija« ima sicer c«. 250 oljnatih slik (mM njimi tudi starejša dela) in okoli 750 kosov reproduktivne grafike, akvarelov, monotlnlj in pnstelov, — od tega na večino Se v arhivu. Tekoče leto pa Je pridobila »Narodna galerija* celo vrijo slik iz zapuščine velikega ljubitelja domače umetnosti pok. vitez« S1r«h1a in je n« tem. da pridobi za svoje zbirke tudi domačo umetnine iz »Nar. muzej«« in ljub. kneroškof. muzeja. Iz Strahlove ' zbirke je pridoblejnih 00 slik predvsem iz 17. in 18. stoletja, nekaj tudi iz 10. stoletja. Metn temi sliksnti so lejvi dela Melzingorjeva, Cebljev« in iz Laverje-1 ve šole, pa ludi Kreniser-Sehmittova. Rothmayerjeva in Potočnikova. Dalje ima »Narodna galerij«« Iz I Strahlove zbirke 57 risb 'n mdlrank iz 18. stoletja, zlasti K remser-Srli ni Ulovih. 1* zbirk -.No rod n etra muzej« In kneroškof. muzej« ljublj. p« bi spadalo v »Narodno galerijo« okoli 200 umetnin (slik in pla- Prapi užite^ p (Delili noči nudi edino pomladni izlet t Jogostevr kolesi, Pueh motornimi kolesi ali pa v elegantnih Steyr in Austro-Dalmler automnbillh Našim cenjenim odjemalcem želimo iz srca tn lep užitek, Kakor tudi prat> t>esele velikonočne praznike! Vlom v kranjsko trgovino Kranj, 2. aprila. V pritličnih prostorih hiše zobotehnika gosp. Ilolzhackerja iina svoje trgovske lokale nasproti farne cerkve trgovec g. Peter Arnšek, ki je šele lansko leto odprl trgovino. Na dan prvga aprila so nudomuSnejii raznašali vest, češ, da je bilo v to hišo ponoči vlomljeno. Nezaželjena beseda je še Isti večer postala meso. G. Arnšek je dne 1. aprila popolnoma v redu zaprl svoje lokale. Službujoči nadzornik finančne kontrole g. Torkar je še ob 9 delal v svoji pisarni ' in Je bilo vse v redu. Ob 9 zvečer je hišnik zaklenil vrata. Ko je pa 2. Arnšek zjutraj ob četrt na 8 odprl lokal, je videl, da blago, ki ga je prejšnji dan sam uredil, ni v popolnem redu, dasiravno v celoti noben kos ni manjkal. Začel je pregledovati blago in videl, da so obiskali trgovino čez noč prav prebrisani vlomilci, ki so za vsa vratn imeli svoje umetne ključe in niso nikjer nič razbijali. V trgovini so mirno odbrali več najlepših in najmodernejših kosov z« moške obleke in rezali proč za eno. za dve, ali za tri obleke. Istotako so delali z blagom za ženske plašče in 7.a moške srajce. Povsod so nekaj z izučeno preciznostjo odrezali, blago zvili skupaj in zložili nazaj. Tiho, kakor so prišli, so tudi odšli s svojim plenom, katerega vrednost presega 13 000 Din. O. Arnšek je zoper vlom zavarovan in bo na ta način v veliki meri kril škodo z zavarovalnino. Vlomilci — najbrže jih je bilo več — so svoje delo izvršili prav strokovnjaSko in brihtno. To kaže dvoje dejstev: ker so si za v«a vrata preskrbeli ključe — prišli so odzadaj notri z dvorišča, in ker so nekoliko hoteli zabrisati tatvino h tem, da so v navidez pustili vse nedotaknjeno in bi se čez nar dni tatvina bolj težko opazila Mogoče bodo obleke sami nosili, ali pa bodo blago prodajali. Oblasti so že na delu Orozništvo in policijo čaka sedaj zopet nova naloga pojasnitve vloma, potem ko se je ljubljanski policiji posrečilo razkriti vlome v tovarno g. Sirca in vilo g. dr. Sabothvja. Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufnkfurnega in konfekcijskega blago po gl< boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelf, Sv. Petra cesta št. 26 L?ubijana stik) iz gotične dobe in dobe barok« ter tudi iz 19. stoletja. Te umetnine je »Narodna galerija« že izbrala In gre sedaj za to, da se taktično preneso v »Narodno galerijo«, kateri so bile pred leti pod gotovimi pogoji že obljubljene v shrambo. Izmed vseh ca. 3(>0 slik in plastik iz Strahlove zbirke ter Narodnega in km^škof. muzeja je okoli 120—150 slik slovenskih umetnikov iz historične dobe in so reprezentativne ter sposobne za glavno zbirko »Narodne galerije«. Pridobiti bo pa tudi morala »Narodna galerija« zlasti več drugih baročnih slik Met-zingerjevih, Cebejevih. VVergantovih in Jelovškovih, dalje Pernhartovih In drugih. Z vsem tem umetuost-nim gradivom bi se dalo aranžirati 11—12 dvoran in pa predor nad stopnji&čem. Tako bi bila ustvarjena '»odlaga za slovensko historično umetnostno ?;alerijo, ki je po pravilih cilj »Narodne galerije« n ena največjih slovenskih kulturnih nalog sploh. To zbirko pa bi morali pozneje tekom let še kom-pletirati z znatnim številom slov. umetnin, ki se nahajajo izven slovenskega ozemlja v tujih rokah. Ce go posreči ustvariti v bližnji prihodnjo«t.i »Narodni galeriji« vsaj podlago za slov. histor. galerijo, bo to veliko kulturno dejanje. »Narodna galerija« pa bo rabila tekoče leto mnogo stotisočev, da bo mogla Izvršiti zgoraj navedeni letošnji svoj program. Ce se galerija izpopolni le z 150—180 slikami razen z nekaj stareše plastike, tako da bo štela cela glavna iavna zbirka okoli 300 slik brez brez ki|»ov in gra'ik in materijala. ki bo ostal začasno v arhivu, bo treba tudi nekaj prezidav sedanjih prostorov, vse stare slike pa bo Ireba ro-stavrlrati in opremiti z novimi dragimi okvirji. Ce bo samo za to delo zadostoval znesek 4lpr"ti akcijo -Narodne galerije« v Ljubljani. Doslej sta dva zasebna ustanovitelja, ki sta pred par leti prispevala po 100.000 dinarjev, ostala osamljena. Naj b; ta velikonočni glas vzbudil med nami novo zanimanje za »'ovensko umetnostno galerijo in pripravil tudi vsaj nekaj premožnih Slo-verrev do tega, da bi po«lali ustnnnvitelll •»Narodne galerije« v Ljubljani. Si. Ilj v Slov. goricah Na praznik Marijinega Oznanenj«, dne 25. 3. se je tukaj slovesno blagoslovila nova dekl'Skn zastava. Cerkveni govor je imel nekdanji M. Iljski kaplan, procesor P. Zivortnik, i/. Maribora, ki je tudi zastavo blagoslovil. Zastava stane 8600 Din in Je delo tvrdke »Eccle»i«< v Ljubljnni. — Apo-stolstvo mož In fantov je priredilo od Cvetne nedelje do velikega četrtka za svoje člane duhovne vaje. Duhovne vaje Je vodil superilor celjskih la-zaristov, g. konzistorijalnl svetnik Alojzij Pohar. — Vinogradniško delo se je začelo Rez je že precej konč::na in Je trt« dobro dozorel«. Upanje je, da bo zopet dobro vinsko leto. P« kaj lo pomaga, če ne moremo vina nikamor prodati, vse vino letnika 1931 Se leži v kleteh, .le izredno dobro, pa nima nobene cene. Samo v n»5i fari je priglašenih 26 vinotofev. Nekateri so že začeli. Sami bomo morali vino Izpiti v našo telesno, momlično in gospodarsko pogubo. — Tudi tovarna za lepenke na Sladkem vrhu ne dela s polnim obratom, nima naročil, blaga In lesa pa v izobilju. — Kakor emo zvedeli se občina Ceršak brani zdruJitve z drugimi oblinami v fari. Ce Je to pametno, Je p« drugo vprašanje. Ravno občina Ceršak ima tako malo dohodkov, in sama no bo magla izhajati. Zato pa delajo že zdaj dolgove in ubogi ljudje bodo plačevale. da bo groza. I,o združeni z drucimi oblinami bi si Cirberžani lahko opomogli. VeČnl prepiri hI se ludi nehali. Pa kaj bi takim ljudem govoril, ko so pa preveč pametni. HoČeio na vsak način ostati na krmilu. V ljudski prid? Ruše Ve««de in blagoslovljene velikonočne praini-ke želijo vsem ruškim čitateljem In pfljateljem •Slovenca' ruški dopisniki in raznašalcl »Slovenca'. Živeli 1 Vesela nnvir*. Po praznikih začne tovarna za dušik zopet obratovati v vseh oddelkih, četudi v zmanjšanem obsegu. Zndnje tedne je bil živahen promet z raznimi gnojili; prodalo se je veliko blaga. Zopet bo 7-ažarel ruški »pekel«, ki se Je hladil cela dva meseca, lomilci karbidnih grud bodo zopet peli svojo turobno pesem, delavci pa bodo hiteli z veselimi obrazi zopet n« svojn mesta. Kdo je mrlič? Pretekli ponedeljek je delavec našel v gozdu nad Hlebičevim domom v Smolitiku že popolnoma strohnelegn človeka; pod glavo je imel napolnjen nahrbtnik, oblečen .je bil v lepo črno obleko; meso Je že davno razpadlo, ostalo je . samo še okostje. Na tleh je ležal nabasan samokres, ! zraven samokresa pii znbojček i 32 patronaml. V j nahrbtniku je imel obleko in zapiske; toda vse je : že bilo strohnelo in je razpadlo, če je kdo košček vzel v roke. OkolISČIne kažejo, da se je mož sam ustrelil in sicer že prfd več meseci. V zapisku se je moglo čitati samo nekaj imen. lastnikov žag v Puščavi. Mogoče, dn je bil pokojnik lesotriec ali nakunovalec lesnih izdelkov % °A/eVe< o« nO Belokrainski kotiček Pri nas v Belokrajini ne poznamo ne butare na Cvetno nedeljo, ne kolača o Veliki noči in tudi pirhov ne annmo sekati. Kaj bi rekel kakšen pastir, če bi prišel z Gorenjskega k nam. Bi mislil, da ni Velike noči. — Namesto butare Cvetno nedeljo imamo le »leseni žegen«. Malo povitih šibic z bršljanom v roki kakor pahliača. a nosno le ženske, no moški. — Pa kako more Velika noč miniti brez kolača? Imamo ga, pa na zenttovantu; ime mu Je »vrtanj« Torej je tudi zvrtan, kanor se Gorenjci ves post šalijo, kam bodo šli po sveaor za vrtanje kolača. Kolnčeve dobrote same si v» tudi ne damo vzeti o Veliki noča; imamo zaio >n«dev«, višje gori za Kol|>o proti Osi I niči »na-dvavanje« Imenovano: svinjski želodec napolnjen 7. najraznovrsttiejšimi dobrotami, tako da »kranjski« kolač dodobra oddtehta. Namesto pirhe sekati, gremo pa v iridanee pipo odpiral in vince pokušat. Imamo tudi po svoje poskrbljeno za velikonočn« veselje. Cerklje Kden irmed dopisnikov (imamo jih namreč več) bo šel po Veliki noči na |>oči!uice. šel bo zato, ker pravijo, da je preveč odkritosrčen In koraj-žen. — Naj mimo spi, kar je še najprijetnejšel Vas Bnršt, ki leži ob Krki in ima svoja posestva na drugi strani Krke, že leta in leta prosi za most preko Krke. Kot se kaže, bodo sedaj le dosegli svoj cilj. kajti bil je že tamkaj inženjer, ki je prevzel delo nnčrta in proračuna za 80 m dolg« brv (mod bo samo za pcšhojo) žez Krko. Da tki le bilo Kmalu! Stran 4 >SLO VENEC«, dne 4. aprila 198t štev. 7*3. Konlekc ja ..Elt4e" priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo Ljubljana ^e&erruna „i.damskih in moških plaščev ter oblek._ Ko se bo regulirata Ljubljanica Carinarnica in tlakovanje - Izjava podžupana Jarca Ljubljana, 3. aprila. Med vsakovrstnimi In številnimi odločilnimi osebnostni, ki ud ločujejo v našem javnem življenju, je Ijubljaiinki podžupan a prof fc»geu Jarc, ki ima pri uu.- precej redko lastuont. namreč, da [ pravilno ocenjuje pomen časopisja in da je časnikarjem naklonjen, /-a velikonočne praznike je g. j podžupan naklonil ljubljanskim časnikarjem lep puli. namreč lak. da jun je podal daljšo in avtori-ziruno izjavo o dveli najvužne šili sedanjih ljubljanskih problemih to je o regulaciji Ljubljanice in o zgradbi carinarnice. O teh dveh problemih e , posebno »Slovenec« sproti obveščal svoje bralce. , G podžupan je dal časnikarjem uaslednja pojasnila: »V državnem proračunu za leto 11*10.-31. sta dolojena dva milijona dinarjev državnega prispevka za regulacijo Ljubljanice. K lemu dvema milijonoma prišlejmo še druge dogovorjene prispevke, to je dva milijona letnega prispevka ljubljanske mestne občine. en milijon banovinskega prispevka in en milijon vodne zadruge za Barje. Skupaj i znese to šest milijonov. Na podlagi druge licitacije : so se dela zu regulacijo Ljubljanice, predvidena v tem proračunu, oddala tvrdki inž Dukič za ceno 4,135 000 Din Ostalo je še razpoložljivih 1.805 000 dinarjev. Za ta znesek je bil pripravljen poseben projekt Projekt za to diferencirano vsoto ni bil pravočasno sprejet. Prav zaradi tega je bil predložen banski upravi trojni projekt v proračunskem znesku 1,500 000 dinarjev Ta proiekt je brniška uprava odobrila. Od | tega zneska odpade na državo odpadajoči znesek po 500.000 Din (dosežen pri prihranitvi zaradi znižanih stroškov pri licitaciji) Ta znesek bi bil sicer zapadel, bil pa ie dne 30. marca tega leta še pravo-čustio rešen. Tako bo možno s tem zneskom^ poleg prvotnega programa izvršiti še ostale obrežne zidove do bodoče glavne zatvornice pod šentpeter-skim mostom. Kakor je sedaj predvideno, se bodo letošnja gradbena dela izvršila po naslednjem progra "u. Zgrajena b«i začasna zatvornica nn Prulah Ta zatvornica se prične graditi po praznikih in bo do srede iuni'a dograjena F ranč škan«ko tromoslovje. ki se je sedat že pričelo graditi bo v delu hilro napredovalo Do srede maia bodo dogr.veni vsi štirie oporniki Do tedai bo zubetoniran tudi prvi nto«t ki bo povsem iogra'en do srede iuni'a Do knnca julna bo gotovo dograjen tudi drugi (spodnji) most Vsa kam- Toa etuo in desinfekcij-ko sredstvo Ji * l\ O t'O H M ta dam" iz elu e »Cl'» nvitec^na« L-ubljana ' testni trg IU uia dvoriš u ve eug vi. e A. & ... Ska^eine) Dirmovan:c v lrah!(anshi šhofiii I- 1931 Dekimija ljubljanske nknlice: Št. Vid nad Ljubljano na velikonočni ponedeljek, tj. aprila; Ig v torek. 14 aprila: jolo v sredo 15 aprila; ieliiulje v četrtek. Iti. aprila; Rudnik v petek 17. ajnila, jostro v soboto. 18 aprila; Devica Marija v Polju v nedeljo. 19. aprila; ot. Jakob ob Savi v ponedeljek, 20. aprila; Črnuče v torek. 21. aprila; .ležita v sredo. 22 aprila; Smartin pod Šmarno goro v četrtek, 23. aprila; Soru v petek 21 aprila; Preska, v *uboto. 25 aprila; Brezovica v nedeljo. 20. septembra; Dobrova v ponedeljek. 21. septembra; Sv. Katarina v torek 22 septembra; Polhov gradeč v sredo. 23. septembra; Tomišelj v nedeljo, 4. oklobra. Dekanija Loka: Črni vrh nad Polhovim gradcem v četrtek, 24. septembra. Dekanija Vrhnika: Vrhnika v nedeljo. 2«. aprila; Borovnica v ponedeljek. 27. aprila; Preserje v torek. 28 aprila; Rakitna v sredo. 2!) aprila; Bevke v čelrlek. 30 aprila; Horjul v petek 1 maja; Št Jošt v soboto. 2. maja; Podlipu v nedeljo. 3. maja; Sv. Trije Kralji na Vrhu v ponedeljek. 4. maja Rovte v torek 5 maja; Zuplnnn v sredo, 6 maia; Dolenji LogHlec v četrtek. 7 mala; Gorenji Logater v petek, 8. maja; Holedršica v soboto. 9. maja. Drk.-tnija Orknira: Planina v nedeljo. 10. niala; Uner v ponedeljek. II ninja, Begunje v torek. 12 maja, Cerknica v sredo in četrtek. 13. in 14. maja; Orahovo v petek 15 maja. Bubiio polje v soboto. 10 maja: Stari trg pri Ložu v nedeljo. 17. maja; Bloke v ponedeljek. 18 maja; Sv. Troiica v torek 19. maja; Sv. Vid v sredo. 20. maja; l>i'knnija Kamnik: Domžale v nedeljo. 7. junija; Mengeš v ponedeljek, 8. junija; Dob v torek. 9. junija; Rova v sredo. 10 junija; Votitec v četrtek. 11. junija; Mranje v petek. 12 junija; Gozd v soboto. 13. Junija: Mekinje v nedeljo. 14. junija: Nevlje v ponedeljek. 15. junija; Sela v torek 16 junijn; Šmartin v Tuhinju v sredo, 17. junija; Zgornji Tuhinj v četrtek. 18. junija; Špitalič v petek. 19. junija, Motnih v soboto. 20 junija; Komenda v nedeljo. 21 junija; Tunice v ponedeljek. 22. junija; Vranja peč v torek. 23. junija; Vodice v sredo. 24. junija; Kamnik v nedeljo, 13. septembra. noseška dela pa bodo dovršena do konca meseca avgusla Stranišče pri tem mostu ostane še zaenkrat in bo posebej podprto. Med tem pa bo mesto zgradilo stranišči na obeh straneh trimostovja. Oporni zidovi nižie mostu sv. Petra do bodoče glavne zutvornice se laliko lakoj pričijo Pri sv. Jakobu pa prično z delom pri tem. kar še ni v vodi, drugo pu sredi maja. ko bo gotova oporna stena zatvornice. Mali Graben pričnemo lahko regulirati takoj po praznikih Delo bo pri tem lažje, ker se more pričeli hkrati na več točkah. Končna reculacila GradašSice pa bo možna šele. ko bo možno vodo povsem izpustiti. Ce ne bo izrednih zaprek bodo ta dela do oktobra izvršena. V letošnjem drž proračunu za leto 1931.-32. je določen za regulacijo Ljubljanice poldrug mili- ! jon dinarjev. Dosedanje izkušnje kažejo, da je možno za ta znesek izvršiti dela ltl so bila v prvol-nem proračunu določena z znatno višMmi zneski, j to je z zneski nad fi milijoni dinariev. Ni še gotovo, i ali se prične delo nalprej s poglobi jemanjem struge ali z glavno zatvornico pod šentpeterskim mostom ; Vsekakor ie možno, tla se dosedanji prispevki dr- j žave in drugih činiteliev uporabijo do prihodnje I spomladi in da zaradi prihranka doseženega pri | licitacijah, morejo dela napredovati za eno tretjino. Carinarnica. Po Ljubliani so bile razširjene govorice, da je zadeva z gradnjo earinurnice propadla. Te govorice ne drie Dosedaj je bila odobrena pridobitev zasebnega in železniškega zemPišča To ie veljalo 1.350 000 Din Za trradnio rarin«kih obiektov. ki so bili proračununi na 9,140 000 Din. ie Stavbna družba pri drugi licitaciii ponudila dela za 1,900 000 dinarjev niž;o ponudbo Ta licitacija še ni odobrena, ker še ni bil definilivno angažiran pri Hipotekami banki ta znesek iz posojila. definitivno dovoljenega mestni občini ljubljanski v znesku IG mili ionov 100 000 Din. To je bi In med tem izvršeno in ni sedaj nobene ovire, da ne bi bila ta licitacija odobrena. Z gradnjo pa pričnemo v najkrajšem času. Meitem je bil gradbenemu uradu tudi predložen tehnični elaborat za instalacijo vodovoda, plina elektrike, za notranjo opremo in za preureditev železniških obiektov. vse v skupnem znesku 2.10O 000 Din Ta elaborat ie že odobren od gradbenega ministrstva in se bo licitacija izvršila po posameznih skupinah še v kratkem. Tlakovanje Za polaganje tlaka na Vilharjevi, Šmartinski in Masarvkovi cesti je ponudila »Ljubljanska gradbena družba« mnogo nižjo — za 560 000 Din manj — od preračunanega zneska 1.700 000 Din. Za dobavo drobnih in regularnih granitnih kock je tvrdka Lenarčič zahtevala 190 000 Din manj od pro-računanega zneska 6.250 000 Din Obe ti ttve licitaciji sta bili sicer razveljavljeni, vendar so bili napravljeni koraki, da bi ministrstvo za finance izpremenilo svoje stališče ki ga je v negativnem smislu zavzelo do obeh licitacij. Zato je še možno, da bosta ludi ti dve licitaciji odobreni. Za tlakovanje Resljeve, Celovške. Oosposvet-ske in Bleivveisove ceste je bila že izvišena licitacija Ta pa ni imela uspeha, dasi se je neka tvrdka ponudila, da bi popustila od proračunanih 7 975.000 dinarjev za 1,900 000 Din. Ta licitacija se bo morala ponoviti pod novimi tehničnimi in drurrimi jiogoji. Mestna občina postopa v tem slučaju previdno. ker pre za nov način tlakovanja, ki pri nas še ni dovolj preizkušen. Vsekakor se bo pri vseh licitacijah skupaj, zlasti še z ozirom na to da je med tem Hipotekama banka znižala svojo obrestno mero na 8%. dosegel tolikšen prihranek da bodo omogočena še nadaljnja tlakovalna dela Predvsem prideta tu v poštev Dunajska in Tržaška cesta, pa tudi druge.« G. podžupan je zaključil svoja izvajanja s tem: »Zdi se mi povsem neupravičeno in deplasi-rano da meče polena mestni občini pod noge ravno Zveza induslrijcev, ki je kot laku na dobavi surovin za ta dela zelo interesirana. Saj bodo ta dela zahtevala mnogo cementa, kamna, železa (za železo-beton) itd. Ta okrožnica, ki meče mestni občini polena pod noge. je zelo nasprotna programu, na katerega se je vedno zavzemala zbornica za TOl. To pa še celo s proračunskimi številkami — ki ne držijo Zveza industrijcev s tem vara javnost. Overjen sem, da se velik del članov Zveze induslrijcev s takim nastopom ne strinja — saj gre 50 do 60% vseh teh izdatkov za delavske mezde, ta denar pa zopet kuinnlira v gospodarstvu. Tako navajam, da je v industriji kamna zaposlenih nad 500 delavcev s 1500 družinami Menim torej, da lako razdiralno delo v gradbeni akciji mestne občine' ljublianske. ki se krije iz kaldrininskega fonda in ljublianskih davkoplačevalcev prav nič ne zadene, da se taka razdiralna akcija »...na po sebi sodi.< Najstarejša Slovenka 103 let si ara Jerica Jelen ilov Bistrica. 2. aprila. | Malo jih je. ki bi se mogli pol«liati, da šo doživeli euo sioletje. Pri nn.s imamo ženico, ki I jc doživela 11)3 leta in je razmeroma še vedno | krepka. 103 leta človeškega življenja pptiieni, doživljati zgo-.lovino fc.vro|H> izza |xniu>poleoiisike dobe do danes. To se j)ravi doživeti |)t»|x>lno spremembo v vsem javnem in zasebnem življenju: to se pravi doživljati in preživeti štiri človeške rodove. To je starost, ki je dana človeku v bi i godov In pri tem je zanimivo, da vsi tisti suirčki in starke, ki o njih beremo, da so doživeli 90 uli ItMl let. niso nikdar už.vuli bogastev dobro obloženih miz, anuiHik so navadno živeli oh drobtiiuih. trpljenju, trudu in znoju. In vendar so — morda prav zaradi tega — preživeli vse. ki so živeli v bogastvu in razkošju. V dovenjobistriški ubožnici živi 103 leta •. ki jo lahko imenujemo najstarejšo Slovenko. Te dni stara J slovenj eriea J e I e n . roj. K n š a r . ki jo jiač sem jo obiskal Iz prijaznosti me je spremljal občinski iHlbornik in uliož.ni oskrbnik g K«rol P r i s t o v n i k Vstopil« sv« v hišo Po ličnem dolgem hodniku so razvrščene sobice po številkah iNa koncu hodnik« je sobica št 6. Vanjo sva »topila na obisk Najstarejša mamica Slovenije jo sedel« n«i postelji Sivolasa ženica naju je ljubeznivo pogledala: »Bog daj. Bog daj. gos|K>da Vprašati ste me. kako mi gre. Urugače mi gre čislo dobro, l.jtidje mr imajo radi. ko toliko »krbe za me. Kar si želim vse dobim. Siuno noge, noge me bole. Bil« sem povožena.« Revica je bil« res povožena pred dvema mesecem« pri tukajšnji snnumtansiki cerkvi, kjer je ovinek tako oster, tla ni mogla videti vozni ka. Prišla je pori sani. kriknila je, na nogi je dobila 10 cm dolgo rano A kljub svoji visoki starosti 103 let. je saima vstala in sla do bližnje hiše. Ravnatelj Jahob Furlan 70 tetnik Polovica predvojne Ljubljane pozna našega g. jubilantu Rodil se je 6. aprila 18111 v selu Ka-njenidolu v župniji Črni vrh, sedaj Montenero d'ldria Šola) se je doma, v Idriji in v Ljubljani. Služboval je 44 let v Ljubljani, in sicer 39 let na I. in 5 let kot upravitelj na VI. mestni deški Soli. S svojo znano pridnostjo, vestnostjo, jekleno vztrajnostjo iu z lepim zgledom povsod, posebno še v cerkvi jo jako koristil svojim učencem in njihovim »Bo že boljše mamica. Sedaj pridejo solnčni dnevi. j>a boste zoi>et lahko hodili In z*rj»el boste lahko pokali perje. Povejte mi. ali imate morda kake dokumente o svoji starosti?« Te besede pa ni razumela. »Mislim, če inmite kako knjižico ali bu-kvice?« »O ti=to pa. Če gospoda tako zanima, pa pokažem.* In je vstal«, kakor, d« bi ji bilo 60 let. Med tem je prišlo, kakor v««k dan. od sitigerja gdč. Pepc« Kapunov« preobvezovat starki ranjeno nogo Jaz (vi sem pregled«! knjigo im ugotovil. da je Jerica rojena 18. februarja I82'J v Vrhovljah v Slovenski Bistrici, pristojna pu v La-[x>rje. »No mamica, kdaj ste se pa omožili?« »2e dolgo je od tega gos.jiod. to je bilo 24. februarja leta IS6S. Vzela sva se z Mihaelom Jelenom. Poročal pa n« ju je takratni kaplan g. Franc Valter. Bila sva srečna Bog nama je dal dv« otrok«. Štefan je bil izučeu krojač, pa je že rajni. Gregorček pn je umrl še kot otrok. Mož. ki je bil prej viničar. je opustil t« pok lir in postal cestar. Pri delu na cesti pa se je ponesrečil in je oslepel, ter po štirih letih umrl Vidite, tnko sem ostala sama na svofu brez sorodnikov.« »Ali se še k«j spominjate, kako ie bilo takrat na svetu, ko ste bili še čisto mladi?« »Takrat je bilo še vse boli luštno Današnja mladimi ni več tako luštna. kukor smo bili mi. Tedej so ravno začeli zidati železnico. Tudi jaz hodila delat na progo. Ker so p« takrat bili pri delu večinoma Italijani, ki nam Slovenkam niso dali miru, sem službo pustila in šla sbiztl na kmete »No. zdaj pa še povejte, ali bi kaj radi?« Malo se je nasmehnila: »Denar bi že rnda ime-'in'tnjP !'"l,5p ,ni jp zdravje.« Ko sem ji povedal. da jo bomo dali v »Slovenca«, je dodala: »Povejte, da želim vsem. ki ImvIo čitali »Slovenca« ve.sle velikonočne praznike.« I.epo smo se poslovili. Stisnil sem ji /.mučeno koščeno roko. pa se je od srca nasmejala: »Oh, gospod. kako imate t<*p!o roko.« Svojo stolomico je praznovala ženico 13. fe-brunrj|t 1929. Za slovesnost ie leno poskrbel« velikodušna Stlgerieva hiša. Na okrašenem vozu so 100 letno jubil« nt ko prepeljali v mestno cerkev kjer C tf^mm # "V; staršem. Koliko najodličnejših mož je bilo v njegovih spretnih rokah! V šoli ni poznal nikdar nikakršne politike in nobenega stanu, vse je enako ljubil. Sovražil pa je najbolj lenobo, trmoglavost in laž. Lastniki teh slabosti so imeli pri jubilantu hude čase, kajti on ni prej odnehal, da jim je to odpravil. Nekateri so bili takrat nejevoljni, a danes so mu hvaležni. Svojim kolegom je bil dober prijatelj Gospodom katehetom je bil dober zaveznik, ker jim je v svojem razredu jako olajševal njihovo težko delo Starejši in srednji obrtniki tudi prav dobro poznajo svojega nekdanjega, dobrega učitelja, ki jih je na obrtni nadaljevalni šoli v realki in na I. mestni deški šoli do svetovne vojne leto za letom najuspešneje učil njim potrebnih predmetov. V najhujših nemškutarskih časih Je bil odločen narodnjak Z rajnkim ravnateljem Andrejem Praprotnikom je bil v vseh tedanjih učiteljskih društvih kot tajnik ali odbornik, zato ju je »Lat-bacher Schulzeilungt lz sovraštva imenovala »Leh-rer der BarfUCler«. Jubilant je še danes zdrav ln tako krepak, da mu je zabava prav mnogokrat iti peš iz mesta n» Šmuruo goro in nazaj. Hvaležni učenci mu želimo, da bi to lahk* delal še prav mnogo let. Bog Vas živi! Pot pravi'no mislečega vod k nam za nakup kolesa. Po najnižjih cenah prvovrstne znamke: SLOVENEC<, dne 4 aprilu 1Wtt. Strmi T« Ljubljana Ka'< bo danes Vstajenj« v stolnici se obhaja danes popoldne. Ob 4 slovesne velikonočno jutranjice, nato (okrog pol petih) procesija v sledečem redu: rdeče bandero, stolna Vincencijeva konferenca, moški, ■tolue kongregacije. Belo bandero, ženske s prižganimi svečami. Vojaška godba, 1. četa vojske. Akademiki, zastopstva uradov: mestni magistrat in svetovalci, trgovska zbornica, poštni uradniki, finančni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, univerza. — Duhovščina z Najsvetejšim. — Ban in pomočnik bana, divizijouar, brniška uprava, častniški zbor, 2. četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. — Stanovalci Pred škofijo in na Mest-sem trgu se naprošajo, da razsvetle okna na cesto. Drama: zuprta. Opera: zaprta. Nočno službo imnjo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Hočevar, Celovška c. 34. Lj. Vil. in mr. Ustar, Sv. Petra c. 7& VeTele Velikonočna pinzmke telimo vsem svojim cen), odjemalcem \.&E. SKABERNŽ LJUBLJANA Kaj bo v nedeljo? V stolnici jutri ob pol desetih slavnostna škofova pridiga, ob 10 poutitikalna škofova sv. maša, po maši papežev blagoslov. — Popoldne ob potresna procesija s svetim Rešnjim Telesom k sv. Jožetu. Stanovalce hiš, mimo katerih bo šla procesija, prosimo, da razsvetle okita na cesto. Drama: »Življenje je lepo«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Ob 15: »Dijak prosjaik«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: »Sncgurka«. Prermijera izven. Ljudski kino Glince: Ob 4 popoldne: »Hajduk In j« s fcrne reke«. Ob 6 in 8: Plod ljubezni. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Hočevar, Celovška c. 34, Lj. Vil. in mr. Ustar, Sv. Petra c. 78. Kaj bo v ponedeljek? Drama: Ob 15: »Trije vaški svetniki«. — Ob 20: »Življenje je lepo«. Opera: »Luiza«. Ljudski kino Glince: Ob 4 in 6: »Ilajdu-kinja s črne reke«. Ob 8: »Plod ljubezni«. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijjn trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. © Zagrebški tehniki r Ljubljani. Kakor smo £e poročali, je prispela v sredo po|>oldne s popoldanskim brzovlakom iz Maribora skupina tehnikov eagrebške fakultete. Izlet zagrebških tehnikov v Slovenijo je imel namen, da se spoznajo z našo tlovensko Industrija Tako so si ogledali v Celju veliko tovarno za pločevinasto posodo \Vestenovo, w Mariboru tovarno mila »Zlatorog«, nadalje velikansko električno hidrocentralo na Fall in rudnika v Mežici in Črni. Te>hnike, ki so se pripeljali v Ljubljano pod vodstvom prolesorja zagrebške tehnične fakultete ing. Ludvika Sorta, so sprejeli na kolodvoru naši tehniki. Zvečer je gostom na čast priredil elektrotehnični klub ljubljanske tehnične fakultete v »Kazini« intimen pozdravni večer. Včeraj so si ogledali v Ljubljani tovarno »Salurnusc, papirnico v Vevčah in radio postajo v Domžalah. Ogledali so si tudi našo tehnično fakulteto, zlasti Je elektrotehnični institut in laboratorij za tehnično mehanika ki služi v prvi vrsti preizkušnjam materijala. Včeraj zjutraj pa so se odpeljali v Trbovlje, kjer so si ogledali še rudnik, nakar so •e vrnili v Zagreb. Izletniki so bili vsi elektrotehniki tn strojniki in so stanovali v akademskem kolegiju. Iz Ljubljane so odnesli najboljše vtise in mnogo prijetnih spominov. Plašči, kostumi, obleke iz tveeda angl. volnenega blaga etc, najnovejši mo leli po ugodnih cenah P. Magdič Ljubljana Oglejte si in prepričajte se! © Brezposelnim kanalrem za Veliko noč. Za brezposelne kanalce je poslala uredništvu dobrot-nica 100 Din z željo, naj jfh uredništvo razdeli mednje. Ker je manjkala že malenkost do vsote, za katero bi lahko dobili vsi na velikonočno nedeljo najboljše kosilo in večerjo r ljudski kuhinji, je priskočil na pomoč član uredništva »Slovenca;. Tako tx>do brezposelni, od katerih pa so nekateri na svojo veliko radost že dobili delo, lahko obedovali na praznik zopet enkrat malo boljše. Neznani dobrot-nici se brezdomci najprisrčneje zahvaljujejo in ji kličejo: »Bog Vam povrnil« © Železniškim upokojencem! Umrl je naš tflan g. Matija Škrinjar, upokojenec drž železnice. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 9. Železniški soupokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba polnoštevllno udeleže. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Znana oblika škatl e ter inoilro-bela-rdeča varstvena znamka jamčijo za nepotrorjenost Aspirin tablet © Vse posetnike koncerta gospe Pavle Lovšetove, ki se bo vršil v sredo, dne 8. t. ni, v i ilharmonični dvorani, opozarjamo, da se l»o dobilo v predprodaji tiskano besedilo vseh samospevov, ki jih izvajata nn koncertu gos>|» Pavla Lovšetova in njena hčerka gdč. Majda Lovšetova. Vstopnice so po nekoliko znižanih cenah v predprodaji v Matični knjigarni. © Pevsko društvo Mokranjac iz Skop-Ija pride v Ljubljano in ko koncertiralo pri na« dne 13. aprila t. 1. Vse podrobnosti javimo pravočasno. © Dobava službene obleke. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga in podloge za 50 službenih oblek, 17 zimskih sukenj, 16 pelerin in 62 službenih čepic. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo te službene obleke. Ponudbe z vzorci blaga je predložiti do vštetega 20. aprila 1931 mestnemu ekonomatu, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije, t. j. dobavni pogoji in na ogled vzorci blaga, kakršnega bi želelo mestno načelstvo. © Podporno društvo za služkinje priredi popoldanski izlet na velikonočni ponedeljek f>. aprila v Crnogrob pri Skolji loki. Odlhod ob pol 3 z glavnega kolodvora, peljemo se do postaje Žabnica. — Pridite vse služkinje, da se naužijemo svežega zraka. — Predsednica. © Materinski večer v zavodu za Alravstveno zaščito mater in dece se vrši v sredo, dnr 8. aprila 1931 točno ob 8 zvečer. Vstop prost. Govori prof. dr. Ozvald Karel o temi: »Matere in hčere«. © Ukraden pes. Razen koles, suikenj in drugih predmetov so se tatovi sedaj vrgli tudi na pse. Že več lastnikov psov se je pritožilo zadnje čase, d« so njihovi psi zginili. Te dni je neznan tat ukradel z dvorišča mestne klavnice štiri tedne starega psa, kraškega ovčarja, sive in kodraste dlake s temnejšo glavo. Verjetno je, da je nekje v bližini mesta ali v mestu samem kakšna tajna pasja mesnica, kjer pridelujejo iz ukradenih psov pristne svinjske klobase in salame. Drugače si ni mogoče razlagati pogostih tatvin psov. © Ur.ionska klet prodaja za praznike prav dobrega Haložana strankam na dom po 12 Din liter. © Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Šterk nasl. Kareičnik, Stari trg 18. © Damsko perilo, moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice, najsoldnejše cene pri Šterk nas. Karničnik, Stari trg 18. Neueste! Poročne obleke in vse modne potrebščine si nabavite pri P. marti č LjuU ana Maribor Nafirobirc spomenike t najmodernejših obl kah Vam nudi najceneje kainn seško in kiparsko pod.etje FflflNJO KtlNilVflH naKnoalKCe Sv. Knž. Limitom Detajlna trgovina čevt,ev »pri Po tlaku" Dnraj&ka cesta 2), je dne 1. marca t. 1. razglasila, da podeli odjemalcem za veliko noč 400 ni>g>ad. V^udno se obveščajo cenj. odjemalci, da so nagrajeni ti-le kuponi: Po 200 Din številke: 3087 3128 3127 3162 3163 3207 3342 3370 4418 4208 3750 3608 344} 3552 3685 3*0a 3501 3V37 3258 30% 3053 3271 4451 3221 4507 329j 4455 4473 3349 3307 4462 3284 4503 3363 4499 32j7 3171 4486 3241 4477 4502 4483 3^80 4513 3416 4266 3935 4327 3777 3664 Po 100 Din: 4536 4116 4547 4494 4099 4138 4605 4781 4727 4543 3593 3139 3197 3308 3223 3210 3142 2;64 4624 4698 3753 3822 3789 3S81 3870 3858 3721 3694 3539 4453 4481 4545 4471 3433 4549 3509 4483 3457 3422 4527 3466 4570 4572 3410 3344 3389 3393 4509 4461 3410 Po 50 Din: 4524 4114 4491 4186 3672 35S1 3481 3537 3909 4476 4307 3096 3199 3108 33 5 3091 3221 3377 3407 3419 3683 3144 3678 4071 3700 3sb« 3560 3702 3640 4303 4272 3861 3912 3786 3761 3638 4248 3765 4602 4639 4,69 4702 4594 4765 4506 4787 4595 4754 4'01 4597 3489 4533 4497 4485 4526 4535 4538 4478 4531 4541 4542 4471 4468 4748 4744 4628 4720 4625 4,15 4646 4/11 4724 4642 4781 4621 466-1 4732 47/8 4617 4638 4633 4774 4630 4708 4681 4705 4fOO 467/ 4613 4728 4585 4657 4511 4519 4689 4790 4523 4687 4739 4609 Zeleni kuponi, reparature: po 10 Din« 2882 2964 2921 2952 3276 3007 3035 3273 3310 3121 3329 3016 2957 3027 2919 3103 3004 2958 3272 3322 3193 3315 3046 2893 3303 3205 3194 2343 3231 3013 2882 4328 3008 4326 3178 3156 3024 2961 4320 3134 2687 4315 3115 4310 2959 3177 2953 3040 33^0 2987 2754 3297 2995 2954 2975 2918 3291 2980 2936 3286 2956 3280 5427 4521 4533 4537 4550 do 4680 3340 3329 3322 3315 3303 4343 4338 4^26 4301 4310 4315 43.0 3300 3297 3291 4550 do 4665 Nagrade se dele v »detailni prodaji« dne 8. aprila od 542 do 6 popoldne proti predložitvi omenjenih kuponov. Na pismeno doatavljene kupone ie odpošlje denar po pošti. Vodstvo te eenj. odjemalcem aadalj« udano ' priporoča1 ODLIKOVANJA JHTPANOV IN DRUGIH • ZASLU2N1H M02 MARlBOtt.SKK OKOLICE. Maribor, 3. aprila. Okrajni nafelnfk dr. Ipavic Marko je danes v sejni dvorani okrajnega načelstva izročil kraljevska odlikovanj številnim zaslužnim možem in žu panom is mariborske okolice. Odlikovani so bili z redom sv. Save V.: Očkerl Miroslav, žirpan, Selnica ob Muri; Cep Ivan. žujian. Vosek pri Sv. Marjeti; Trojner Ivan, žuj>an, Sv. Jakob v Slovenskih gor.; Rožker Anton, veleposestnik. Sv. Jakob v Slov gor.; Danko Miha, župan, Vukovaki dol pri Jareainl; Kranjc Leopold, posestnik, -Sv. Peter pri Mariboru; Fažmon Nikolaj, posestnik. Spod. Duplek; Leber Ivan, župan. Gor. Sv. Kungota; fterbinck Ivan. član banskega sveta, Vertiček pri Svečini; Marko Ivan, p<*!o pogreb v ponedeljek ob 16 iz kapele n« mestnem poikonališču v Pobrežju. Njeno smrt lxwlo zlasti bridko občutili reveži, ki jim je pokoj-nica bila blaga podpornica. — V Maistrovi 2 je umrl inžener Herman Reiser. star "JO let. Pogreb dane« ob 16. — Matilda Kaischler, sonroga I Kislo vod je, stara 48 let. stanujoča Ob jarku 2. Pogreb Ih> dane« ob |>ol It na mestno pokonia-lišče v Pobrežju. Rajnkim lxxli ohranjen blag spomin, težko prizadetim rodbinam naše najgloblje sožtilje. □ V vseh zadevah, ki se tičejo oglasov, inse-ratov in naročnine za »Slovenca« in »Slovenski list« se lahko obrnete na upravo na Koroški cesti št. 1, pa tudi v podružnico na Aleksandrovi cesti 6. □ Konkurz je napovedan o imovini tvrdke »Mariborska konzervo«, tvorniec za konzerviranje rib. sočirja itd., Miklošičeva 6 Aktiva mi a ša jo 171.865.95 Din. pasiva pa 427.346.78 Din. □ Prosvetna knjižnica. Danes posluje omenjena kniižnica na Aleksandrovi 6 od 8—12 in od 14 do pol 17. d Mariborski astronomi fn zvezdoslovni prijatelji so se v obilnem številu zbrali v četrtek zvečer na Piramidi, da opazujejo lunin mrk. Ob tej priliki se je spričo velikega zanimanja za zvezdo-slovje v Mariboru sprožila misel ustanovitve posebnega zvezdoslovnega kluba v Mariboru. Hvalevredno iniciativo toplo pozdravljamo. □ Podirati so pričeli hišo trgovca Antona Macuna v spodnjem delu Goaposke ulice. Je to eno izmed starih poslopij, ki so prestala strahovit požar v 16. stolptju, ko je bil takratni Maribor ves v plamenih. Sedaj se bo omenjeno poslopje preuredilo in prenovilo, razen tega se bo nadzidalo sedanji stavbi še eno nadstropje, kjer se bo pridobilo lepo stanovanje razen tega še primerni ordi-nacijski prostori. Več v oglasnem delu pod «V najem«. □ Koroška cesta 99 .,. Kakor znano, je ravno radi omenjene hiše šla dolgoletna pravda med pokojnim generalom Stramlitschem in strojevodjo I. Valeskinijem. Posledica je bila, da je Valeskini, potem ko mu je zblnznela žena. usmrtil generala Stramlitscha s tem, da je oddal proti njemu štiri strele. Omenjeno hišo je sedaj kupil Valeskinijev brat Simon Valeskini, po poklicu zdraviliški rav-•ute.ll za 85.000 Dia □ Pekovski proces. Proti ostalim pekom, ki niso bili navzoči pri obravnavi proti osemnajsti m mariborskim pekom, se bo v kratkem razpisala razprava. Za razpravo je opaziti živahno zanimanje. □ Mojster Jakopič predava. Koncem leg« meseca pr spe v Maribor naš častitljivi mojster slikar R. Jakopič iz Ljubljane. Predaval bo o modernih smereh v slikarstvu in sioer na povabilo mari borske Ljudske univerze. □ Naš« mariborska izdaja izide na velikonočni ponedeljek zvečer. Dobila se bo v Astoriji, Veliki kavarni. Centralu. pri Orlu in Jadranu. □ Izkopavanje temeljev za gradnjo treh tri-nadstropnih hiš ob Strossniajrrjevl, Oroinovi in Gospejni ulici prav lej>o napreduje. Pod streho bodo vsa tri stanovanjska poslopja tako, da se bodo stranke lahko vselile že jeseni. □ Palačo hanorinike liraiiilnire bosta gradili združeni stavbni podjetji inž. Jelenec in S ajnter ter mestni stavbenik 1. Živic. K tozadevnemu poročilu v četrtkovi številki dodajemo. da bodo gradbeni stroški šli nnjhrže preko 1,500.000 Din. □ Hrastniški rudarji v Mariboru. Danes pridejo r Maribor rudarji iz Hrastnika in okolice; pobirali bodo po hišah in pred cerkvami za hrust-niško cerkve Kristusa Kralja. Sledimo zgledu Ljubljane I □ Kongres iclc/nirarskih športnih edinie. V začetku maja t. i. l>o v Mariboru kongres vseh že-lezničarskih športnih družin in društev iz naš« države. Tukajšnji Železničar jim pripravlja svečan sprejem. Ob tej priliki bodo Železničarji iz posameznih mest naše države preizkusili svoje moči. Tekme bodo združene s kongresom, na katerem se bo skušala ustvariti nekaka skupnost in vzajemnost med posameznimi moštvi. □ SSK Maraton. Ijilikoatletska sekcija. V ponedeljek ob 20 na Livadi trening za vse tekače. — V lorek ob 20 istotam sentanek lahko-atletsike sekcije, lin/govor o lahko-atletskera tečaju in teku za Schelov |>oknl □ Veliko penezov. V preteklem mesecu so znašali dohodki pri mariborski piavni carinarnici 12.356.379.12 Din in sicer za uvoženo blago 12.326.064.87 Din, za ievoženo blago pa 30.314.25 dinarjev. □ Obrtno gibanje. V marcu je izdala mestna obrtna oblast 24 novili obrtnih pravic, izbrisala pa 39. □ Poceni meso. Danes dopoldne od 8 naprej se I »o na stojnici za oiKfreč-no meso pri mestni klavnici produ lo 150 kg teletine |>o 10 dinarjev kilogram. Prodaja največ t kg za osebo. □ Velikonočni šport. K že objavljenemu dodajamo: Rnpidovoi se pomerijo j ti t r i v Varaž-»finu, na Velikonočni ponedeljek pa s tukajšnjimi Svobodnši. □ Za tri bedne družine je daroval iieimo novan mariborski duhovnik 100 Din. Pruv j>ri-srčna livnla! Mon«tre proces pred velikim senatom. Prihodnji teden se bo vršila pred mariborskim senatom petorice razprava proti Viivenru Bezjaku, Francu Klemensbergerju. Alojziju Golobu in Dominiku Jamerniku. Vsi štirje se obtožujejo, da so 7. septembra 1926 na okruten način usmrtili finančnega pripravnika Janka Rrsnika in sicer na ta način, da ga je Klemensb'rger držal za usta. Bizjak ga zabadal z nožem ali drugim predmetom, ja-mernik pa držal, da Be ni mogel braniti. Omenjena četvorka je že sedela pred poroto, pa je bila oproščena oktobra 1927. Pozneje so navedeni večkrat pravili drugim, da so izvršili umor, pa je lansko leto bilo radi tega proti Četvorki uvedeno ponovno postopanje. Razprava bo trajala previdoma dva dni in je k razpravi povabljenih okoli 100 prič iz celega obmejnega ozemlja. Obtožnica opisuje na izčrpen način dogodke na 22 straneh. □ Nova tigovlna živil, Lesjak. Gosposka 11, nudi svožo in praieno kavo, čaj kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk. Slovenipradec Velikonočno razpoloženje nič ne moti zanimanje za koncert, ki se vrši na belo nedelio v Dravogradu v proštijski cerkvi in kier se izvaja orato-rij .Vnebovzetje« v proslavo 80 letnice P. H. Satt-nerja. Ta oratorij se je izvajal v Mariboru letoa dvakrat pri polni Unionski dvorani, r Ljubljani, kakor tudi r Celju, kjer je zmanjkalo prostora do 200 vstopnic. Pravočasno si oskrbite vstopnice! Dobijo ■e v predprodaii v iraiilci Jurij Prioiui v Dtavo- erran 8. »SLOVENEC«, dne 4. aprila 193L Stev. 77. nevna Koledar * Sobota, 4. aprila: Velika sobota. tzidor Sev., škof, cerkveni učenik. Nedelja, 5. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Vincencij (Vinko), spoznavalec; Irena, devica mučenica. Ponedeljek, 6. aprila: Veliki ponedeljek, Sikst I. papež. Torek, 7. aprila: Herman Jožef, spoznavalec; Hegerip. Znatne stavbne prihranke dosevete, če Vam izvrši načite, proračune in nad zorstvo Tehnični biro «Tehna< Ljubljana, Mestni trg št. 25 i. Novi grobovi + Zlatoaiagnik Jamnlk Valentin, duhovni svetnik, župnik v pokoju je včeraj umrl v Stari Loki. Rajni ie bil roien v Stari Loki 3. |unija 1849, v mašnika je bil posvečen 30. julija 1872. Potem je bil 4 leta kaplan v Selcih nad Škof;o Loio, 2 leti v Moravčah nato pa župnik v Sorici 25 let. v Selih nad Kamnikom pa od leta 1903 do u o-kojitve. Pogreb pokojnega bo danes, 4. aprila ob pol 11 v Stari Loki. Ilustrirana mesečna revija. Celoletna naročnina 100 Din, polletna 50 Din, posamezne številke po 10 Din — v vseh trafikah in knjigarnah! SSBSB 99 ILUSTRACIJA it Zahtevajte od uprave številko na ogled! Zahtevajte »Ilustracijo« v vseh javnih lokalih! Uprava revije »Ilustracija«-, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Osebno vesli — 50 lctnico svojega rojstva je obhajala to dni gdč. Minka Odlasek. zaslužna voditeljica gospodinjskih t(čajev. Doslej je po ra/nih krajih Slove- ! nije z velikim uspehom vodila že 87 gospodinjskih tečajev. Gospodični voditeljici želimo, da bi jo Bog , ohranil zdravo in čilo, da bi še dolgo vrsto let z enakim uspehom izobraževala slovenska dekleta v i gospodinjstvu. < i ^ Novi podporočniki. Dne t. aprila so bili z ukazom Nj. Vel. kralja imenovani za podporočnike £oienci intendantske akademije v Bolgradu. Ob tej priliki se jo vršila lepa slovesnost. Zastop >-k Nj. Vel. kralja armijski general Stoarovič jc iztočil najboljšemu gojencu srebrno sab jo Med novimi podporočniki so Slovenci: Salva'or Roblek. Janko Mazi. Zd-avko Pulko. Milan šproc, Anton lroha, Bruno Čeh in Dušan Jolič. Pazite na naš današnji ogias Jugočeska. Ostale vesti — Praznik slov. narodne pesmi. Na okrožni pevski prireditvi, ki bo l1). t. m. v Kamniku, bodo nastopili sledeči zbori: Dob (24 pevcev,, D mžal-sko pevsko društvo »Domžale« (23), iiomec (31), Kamnik (19), Lira (17), So idamost (18), Mengeš (14), Združeni pevski zbori č oravče (82), Ncv,je (18), -Radomlje (39), Stranje (18) ter lunji c (14). Skupno torej 323 pevk in pevcev, izvajale se bodo skupno in posamezno izključno le slove >ske narodne pesmi. Opozarjamo na ta koncert in pros mo vsa društva v kamniškem okraju, naj na ta dan opuste vsako prireditev. — Vsem, ki so nam poslali za dr. Zalaznikovo v knjigah ali v denarju, sporočamo, da smo na veliki četrtek na njen naslov poslali denarni znesek 2000 Din (potom bankel). na veliki petek pa prav tja odposlali zaboj knj g. Vse pri atelje mi i-jonstva pa prosimo, naj še nadalje podpira o našo misijonarko. — Misijonska pisarna v Ljubljani, Se-meniška ulica 2. — Potovanje v Belgijo. V cilju poseta velike izložbe v Bruslju, ki se bo vršil ta mesec, društvo :>Putnik< organizira veliko ekskurzijo v Bruselj preko Pariza. Program potovanja predvideva po-set Pariza, z sadržavHnjem 2 dni v Bruslju. Ost-ende. Ganu, Anversu in Ličgu. Pri povratku bodo posetili izletniki za en dan Milncben. kjer si bodo ogledali muzej in razne zanimivosti Ekskurzija bo trajala 17 dni. Odhod iz Belgrada je določen za 16. april in povratek za 2. maj. Potovanje bo izvedeno pod nadzorstvom strokovnjakov in organizirani bodo sprejemi na čast izletnikom od razstavnega odbora v Bruslju in od naših poslanstev v Parku in Bruslju. Celokupni stroški za potovanjo znašajo 6800 Din, v katerih se razume bivanje v prvovrstnih hotelih, vožnja II. razr. brzovlaka in ostalo. Ta cena se računa od državne meje Jesenice in nazaj do državne mejo. Natančne podatke dajo društvo ;Putnikt v Belgradu in podružnice v Ljubljani in Zagrebu. — Noši javnosti! Približno pred dvema me-socema je objavil Akademski geografski klub, ki se je ustanovil v zimskem semestru na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, v slovenskih listih oglas na našo javnost, v katerem je navedel motive, ki so privedli do ustanovitve kluba in obenem nakratko podčrtal njegov pomen in namen. V tem oglasu se je klub obrnil na našo slovensko javnosl s prošnjo, naj podpre njegovo akcijo za izvedbo ekskurzijskega programa. NaS cilj je Francija in njeno glavno mesto, kjer se bo prav v času, ko se bo vršila naša ekskurzija, vršil mednarodni geografski kongres. Klub se tem potom najiskre-ueje zahvaljuje vsem onim redkim dobrotnikom, ki so dosedaj podprli njegovo akrijo, vsem tistim, ki so spoznali položaj revnega slovenskega akademika, ki so pravilno ocenili pomen te znanstvene ekskurzije In ki so s podporo jasno Izrazili svoio simpatije do najbolj kulturnega naroda sveta, do Nadležni kašeli bronhialni katar odpravi naglo KRESiVAL. kronika naše zavezniške države Francije. Odbor kluba si je dovolil objaviti ta drugi oglas v upanju, da bo pri svoji nadaljnji akciji uašol več razumevanja od strani našo javnosti. — Odbor akademskega geografskega kluba. — Ribarski kongres skliče koncem meseca aprila Ribarsko društvo v Ljubljani in povabi na ta sestanek vse ribarske organizacije v dravski ba-noviui. Kougrts se bo vršil v Bohinjski Bistrici. Na dnevnem redu sestanka bodo razprave o raznih strokovnih vprašanjih in predavanja odličnih ri-barsklh strokovnjakov. Po zborovanju bo skupen ogled banovinskega ribjega volišča, ki ga vzorno upravlja šum. svet. g. inz. fbjic. Ogled vališča je g. ban dr. Marušič že dovolil. Ribarsko društvo v Ljubljani bo skušalo za udeležence kongresa izpo-slovati pri železniški upravi 50% popust pri vožnji. Prijave za ta kongres sprejema že sedaj Ribarsko društvo v Ljubljani. — Nove ko'ekci!e smotk. Uprava državnih monopolov bo dala v promet Se pred velikonočnimi prazniki novo kolekcijo 22 smo'k naš h najboljših vrst za skupno ceno 100 Din. Kolekcije pridejo najprej v promet v Zagrebu. Belg adu, Ljubljani, na Snšaku, v Splitu in Dubrovniku, šele pozneje, ko se bodo iztfolovile v več ih količinah pa tudi v ostalih mestih in kra;ih. Razen tega so v prometu kolekcije naših najboljših vrst cigaret po 44 in 22 kosov v cedrovinastib škatljah. Ker so te kolekcije luksuzne, so prekrasno prigodno darilo za kadilce, obenem pa so primerne za reprezentanco v pisarnah, trgovinah in podjetjih — Razpis službe g aJbcrega inženjeija. Opozarjamo ponovno na razp s službe gradbenega in-ženjerja pri mestni občini ljubi anski, ki jc bil objavljen v našem listu z dne 27. marca 1951. št. 70. — Kmetijsko-gospodi j-ka fola v K a jo p i-redi za ona dekleta, ki bi se rada v kratkem času nau-Hla najpotrebnejših gosmodinjskih del. dvomesečni gospodinjski tečaj !od t. maja do 30. iunija). Teoretični in praktični pouk Ikuhanic. šivanje, pri-krojevanje perila, ročna dela itd.) vodijo šolske sestre iz Maribora. Oskibovalnina znaša mesečno 500 Din. Natančnejša pojasnila daic zavod Marija-nišče v Kranju. — Nove šmarnice za leto 1931 Pozdravi ena Kraljica. 32 šmarničnih govorov, ki jih ie govoril lansko leto v stolnici v Ljubljani znani naš pr.di-fiar dr. Josip Jerše. Cena vezani kni.gi je 45 Din. Vsako šmarnično berilo ie primerno zaokroženo in ga pojasnjuje vsebini prilago-Jen vzgled. Naj bi glas te prelepe antifone »Pozdravljena Kraljica« letošnji majnik zvenel po dragi s'ovenski domovini do zadnje vasi. do zadaje koče, kjer za Marijo bi-jejo slovenska srca Na, bo letošnji majnik mesec na3ega notranjega prerojenja. katerega bomo najlažje dosegli po nripro "ni naše mainiške Kraljice. — »Ilustracija*, št. 4.. je pravkar Izšla s s.e-depo vtebino: Velika noč (Pete.T Kocjančif). — »Jugoslovanska Svlra« (V. B.). — Prvi slovenski film (J. H.). — Iz Amerike. - Boh čudež, maščevanje Velikega Pana. idila poštnega voza (Boris Orel). — Por;led v razvojno zgodovino vrtne umetnosti (Ing. C. Jeglič). - Veča in njene ?!a'e rože (B. Magajna). — Ano Pavlova (Franc Bajd). — Gospoda Glembajevi v Nar gledališču (R A ). — Gostovanje Japoncev v Ljub'jani. — Iz podzemeljske Ljubljane (J. II.). — IzloJbena okna. - Iz delavnice arheologa v Južni Srbiji (B Saria). — Prosvetno delo v Kamniku. — Za našo gospodinjo. — II. kulinarična razstava v Llubljanl. — Naši otroci. — Obrazi rineva. - Senzacija nad senzacijo. — Cenitev Vussufa Khana. Roman (F. Heller). — Prva pomladna pesem. — AMnja (Joža Likovič). — Iz družbe. — Moda: Novi klobuki. Ženska moda. — Pomladnns1 a in poletna moda za moške. - Razstava Matije Jame — Naslovna slika: M RambiČ: Za procesijo (akvarel v več barvah). - Celobtna naročnina 100 Din, posame7ne številko po 10 Din povsod. — Upruva revije »Ilustracija^ Ljubljana. Kopitarjeva 6/1. foursnthe, ©Mehe in i>so druga oblačila za gospode in cfoco nudi v na večji izbiri tvrdha J. Uaee!», L ubjana, Aleksandrova ces(a 12 — K-npinrt-e toplice. Redna kopal;ška sezona se pričenja s 16. ap ilom. vendar se pa že seJaj o praznikih nudi gostom p;ilika za kopanje. Kurjene sobe in hrana v otvo jen h restavi acijah preskrbljeno. V predsezoni do 16. juniia in v po-sezoni od t. septembra s'ane 20urevno bivan e s kompletno oskrbo 128) Din; v te d-j bi uživajo gostje 25% znižanje drž nameščenci in vpoko en. ci pa 50% zrižan e cen za kopeli in stanovan e. Vsa pojasnila daje kopal ška uprava, kateri se mora javiti prihod na poE'a:o Zahok. — Apotckar Mr. Bokoi Fere cz iz Kaposvara nam javlja da ie prevzel za vso Madžarsko Generalno zastopstvo kri čistilnega »Planinka« zdravil-nega čaja, katerega proizvaja lekarnar Mr. L Ba-hovec v Ljubljani. Uspeh, tla se izvaža ta naš na-cijonalni produkt sedaj tudi v Madžarsko, je deloma tudi odziv na novo ustanovljeno mai?a sko-jugoslovansko trgovsko zbornico. Pozd-avljamo napredek v vrsti naših novih, domačih ekspor.nih proizvodov. (Op. ured.) — K-oJ-ii tečaj k oja"em, šiviljam. nešiviPam 13. aprila. Revnejšim ceneje. Krojno učiLšče, Ljubljana, Stari trg 19, Rodi preme nie obrti so agot^o nrtida več iitvf irtirfo mize, sloli, kompletne postelje, nočne omarice, umivalniki, oni re za obleko in več rt ustega pohi-tva, vso v dobrem stan u. Retl< t tanti n;«) si oj.cdajo v gostilni Trbovc, Trbovijo II. -» Veiika noč ra nnSem k^již^em trgu je prinesla dvoje najlepših lep h knjig: F i n ž g a r. Pod svobo 'nim solnccm iv dveh zvezkih) in Iv. Cankar: Zbrani spisi 12. zv. Knjge so v prekrasni vezavi in vas vab jo, da napravite z njimi sebi in svojim prijateljem največje veselje. Dobite jih še danes dopoldne pri Novi Založbi v Ljubljani. — Hia-ilni in posojilni ko"iorcij v Ljubljani odda za t. avgust t. L v svoji stavbi v Gajevi ulici v Ljubljani 12 trisobnih rodbinskih stanovanj z vsemi pritiklinami in 10 samskih sob z vsemi pri-tiklinarni. Reflcktanti nai vlože svoje ponudbe z navedbo plačilazmožnosti, višine najemnine pri razpisovalcu, Aleksandrova c. 5/1 do 15, t. ni. — Sadjarji! Zahtevajte vedro le o iji^alni Arborln, znamko, ki je zakonito zaščitenal »Chemo-techna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. — Zdavilišče Rogaška Stotha razpisuje v najemodajo zdraviliško restavracijo in kavarno. Ponudbe naj se glase na oba obrata »kupno ali vsakega od obeh posebej in jih je vložiti do 15. aprila t. L pri ravnateljstvu zdravilišča, kjer se dobe podrobnejša pojasnila. — Napredek medicinske vede v boju proti Glavobolu. V dobi aeroplanov in radii« z velikimi mm ione® noč naide izraza v sporedih vseh oddajnih postaj. Slavnostni koncerti, vesele pesmi, najlepše opere se vrste večer za večerom. Uživajte Jih tudi Vi! N«bav te si v ta n*men nedosegljivi l adlOiipai 81 MGMBMB Znamko „Radionea pomeni: največjo preciznost v izdelavi, na;boljši materijal sestavnih delov, naj7.enijn'nejšo konstrukcijo Zahtevajte takoj ponudbo za aparate .jRadione" lilKlošitcva ccsia 5 NaSl zas&isn hi Maribor: podružnica na Ateksandiovi cesti št. 44 Vrhnika: Peler Habič Kranj: Schilling & Co. Tržič: Franc Schwicl'nira 'udi za bolniško blagajno — Braziljska kavna politike je s sistematičnim omejevan,em izvoza cene kave sko;ai celo desetletje umetno držala na višini. Vsak kdor ima opravka s kavo, ve. koliko škodo so radi tega trpele dežele, katere konzumi ajo kavo. Po strokovnja ških računih je plačanih Brarili i v teku 10 let za kavo približno 100 milijard dinarjev več, kot je to pri sedanjih cenah potrebno. Izredna rentabilnost sajenja kave ie povzročila nepiičakovan porast produkcije. Na ta način in tudi kot posledica nekaj prav posebno obilnih žetev so se nakopičile v notranjosti Brazilije ogromne zaloge kave, tako da je končno zmanjkalo sredstev za kreditiran c. To je povzročilo leta 1929 polom tako zvane valorizacije kave. V tesni zvezi z njim je izbruhnila leta 19.0 v Braziliji revolucija. I osledicu tega je bil padec cene braziljanske kave za več kot 50%. S tem je zopet vzpostavljena razumna relacija cene med braziljansko kavo in med kvalitativno znatno vrednejšo kavo iz Centralne Amerike in Ind je. V veliko večji meri kot doslej sc je koncentrirala sedaj Braizlija na propagando svoje kave. V vseh državah z znatna šim konzumom kave se nahajajo zastopniki braziljanskih interesov, ki delajo reklamo v svrho povečama konzuma braziljanske kave. Kar se tiče te braziljanske reklame, se ie v njeni današnji obliki ne more sprejeti b>ez olpora. Tako hvalijo braziljansko kavo splošno, da ie »na;boljša na svetui, nedosežne aiome«, »v vsakem pogledu popolna« itd. Tudi se trdi, da se pije kavo samo /aradi kofeina, da ibrez vsake omej tve) uživanje kavo ni Škodljivo In da niso resnični razlogi, ki se navajajo v prilog kave broz kofeina Dejstvo je, da nekateri ljudje ne morejo prenašati navadne kave samo zaradi ko'ci"a. Sem spada cela vojska nervoznih, trpečih na srcu, želodcu in ledicah, med njimi so ljudje z visokim krvnim pritiskom in s pO« apnenjem žil ter pred vsem tudi otroci. Za vso njih jc kava brez kofeina prava po'.reba. Vsak objektivno sodeč človek bo to brer. nadaljnjega potrdil, — Radioaktivno kopališče Radio-Therma, Laško, jc edino zdravilišče, ki je skozi celo leto odprto. Sezona od 15. junija do 31. avgusta V predsezoni znatno znižane cene Ugodne železniške zveze. Radiotermalni izvori z 38.5 stopinj Celzija. Kopeli v bazenu in kabinah. Solnčne in zračne kopeli. Krasni izprehodi in izleti v okolico. Univ. prof. dr. Fr. Bubanovič je konstatiral visoko radioaktivnost termalne vode, ki uspešno zdravi reuma-tizem, bolezen sklepov, živčne bolezni, ženske bolezni, arteriosklerozo in slabokrvnost, Grtpe in bohzni od prehlada se osvobodite hitro in sigurno s pomočjo nekoliko Togal tablet. Ako se vzame o pravočasno, po avi bolezni takoj ponehajo. Neškodljive za že'odec, srce in ostale organe En poizkus leži v Va*em lastnem interesu, a zahtevajte samo Togal. Nič ni boljšega. Dobi se v vseh lekarnah. — Lepotično grmič je, ciprese, borovce, smreke, »iM.ke in ni/.ke vrtnic.1 pi Inigt.ni -e itd. pripor< ča Ant. Bajef. Ljubljana fižaSka cesta "M vrtnarstvo tel. "5242. cvetličarna tel 522J. — Opozarjamo na današnji oglas staroznane tvrdke M. Benlais, Maribor Trn svobode. — Sanatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49. lelelon 2358. Lastnik in vodia primarij dr. Čer-nič, specialist za kiru-gio Sanalorii ie na':no-dernejše ureien za opera ci e in opreml;en z zd a-vilnimi aparati: višinskim solncem ta obsevanje ran. kostnih in sklepnih vnetiij t o n i z a -t o r j e m za clektriziranje po poškodbah in' ohla-pelosti čreves; diatermiio za električno pregrevanje in elektr izžigan e: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnet a; »e n t e r o -c 1 e a n e r j e m« za notranie črevesne kopeii pri zapeki, napihovan u In ?a splešni telesni podvig, Dnevna oskrba: l. razr. 120 Din, II. razr. 80 Din, III. razr. 60 Din. — Za osveženje krvi pijte ••kozi nekaj dni vsa!; dan zjutraj čnšo naravne »Franz-Josefi greučice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Joscf«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počntek in jasno glavo. *.Fran/.-Josetc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — »Croatia« zavarovalna zadruga je imela dne 30 marca t. 1. v svoji palači v Zagrebu 45. redni občni zbor, kateremu je prisostvovalo lepo število zadružnih članov, zastopnikov naših domačih podjetij, društev in karitativnih ustanov. Občni zbor je počastil s svoio prisotnostjo tudi prevzvišeni škof gospod dr. Domi-ik Premuš kateri je prišel osebno kot zastopnik Prvostoh ega kaptola zagrebškega. Dalje je prisostvoval občre-mu zboru tudi presvitli gospod Mgr, dr. Lovro Radičevič, opat in kanonik, kateri je — kakor znano — že dalj časa član ravnateljstva »Cro-atie« zavarovalne zadruge. Občnemu zboru jo predsedoval zadružni predsednik g. dr. Vladimir baron Nikolič. Generalni ravnatelj zavoda g. Mihovi) Nikolič ie prečilal poročilo o delovanju zavoda za leto 1930. Iz predložene bilance ter računa zgubc in dobička je tu li v preteklem letu razviden močan razvoj in velik napredek tega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda. Iz po-, ročila je razvidno, da jc bila v preteklem letu dosežena vsota Din 48,761.740.49 (leta 1929 Din 4:'i,391.033.93) na prcmi ah in p istoib nah v elementarnem in življenjskem oddelku. Zavarovane vsote in glavnice so dovegle v obeh skuoin.-di Din 10.045, 441.165.50 (leta 1929 9.624.120013 Din). Zadružna aktiva znašajo Din 114,033 2 9.77 (leta 1929 Din 96,356.3 0.21). Skupne rezerve s temc!jno glavnico znašajo Din 76,550.46",34 (leta 1929 Din 64,č05 143.01). Za škode je bilo izplačano v lanskem letu Din 15,637 03'~ OS, a od začetka poslovanja zadruge Din 125 28 .705. Doseženi čisti dobiček za leto 1930 znaša Din 753.377.15 (letu l 29 Din 50'\087.86). Kupon št. 13 zadružnih teme' aic so izplačuje od 3. aprila dalje po 10 Din kot lansko leto. Člani so z zadovoljstvom iu odobren m vzeli na znanjo poročilo o delu in lepem uspehu zavoda v preteklem letu. soglasno odobrili predložene zaključne račune in razdelitev poslovnega dobička ter podelili ravnateljstvu in r.adzorienv.i odboru absolutorij za preteklo leto. V nadzorni odbor sta bila ponovno izvoljena gg. Miroslav grof Kulmcr in Nikola Čuk. Dol pri Ljubljani »rrnašolccc. Na velikonočni ponedeljok, dne G. aprila ob 3. popoldne ponovi tukaJAnjo katol. Izobraževalno društvo dramo: »Ornošolec«. Prva vprlaorilev je krasno uspela, ponovitev trotovo ne bo zaostajala, zato vse vljudno vabimo od blizu in daleč. V društveno dvorano so napeljali električno raz8Vfttliavo, Iti bo vprizoritev igre gotovo dvienLla. KRISTUSOVO JEZERO kupi belega kamenja in stebrovje- Prav tu so razvaline toliko poznane Kafarnaumske sinagoge, kamor je tolikokrat v sličnih soparnih dnevib zahajal On, obdan od množice, ki se je gnetla, da bi se Ga dotaknila. Tišina, soln-ce, lesketajoče vode. Tu je suho, vroče, radostno. Gledamo Ga v mislih, kako razoglav v beli obleki gre po bregu. >Ko je pa hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brala, Simona z imenom Peter iu njegovega brata Andreja, ko sta mrežo metala v morje; bila sta namreč ribiča. Heče jima: — Hodita za menoj, in napravil bom vaju za ribiča ljudi. — In ta dva sta takoj zapustila 6oln in očeta in sta šla za njim.« Tabha leži med Kafarnauuiom in Magdah*. Zopet smo odplavali mimo nizkih klancev, pokritih z isto rjavkasto ožgano travo. Poleg Tabhe se nahaja edini živi kraj sredi te puščave. Tu priteče v jezero studenec, ki ga naznanja več evkaliptov in žito v dolinici med klanci. Crn deček pase pod evkalipti deset črnih koz z visečimi ušesi in zvončki na vratu. To je samostanska čreda. Zavetišče redovnikov se nahaja zraven na klancu in je slično mali trdnjavi: dve, tri poslopja iz neotesanega kamna so obdana z visokim zidom. Tu imajo za prednika starega Nemca, ki ima pravo nemško snažnost in red. Redkobesedno, a prijazno nas je sprejel. Bili smo izmučeni od vročine, zato nam je naklonil najbolj hladne sobe v pritličju. Gledale so na veliko kamenito teraso, na vrtec, ki se je razprostrl po obronku klanca in bil posut 7. debelo mivko, črtan z rahlimi sencami svetlega prozornega zelenja poprovca, najnežnejših mimoz, najnežnejših srebmkasto plavih, kakor puh lahkih vrst iglavcev. Med njimi so se dvigale dve ali tri palme, šlrlele črne sence mladih cipres, cvetele vrtnice, grulile in se naslajale ob solnčni tihoti divje grlice... In ko sem sam ostal na terasi, sem vzel na kameniti mizi ležeč evangelij. Odprt je bil prav na strani, ki govori o Galilejskem, morju. Zdaj je ležalo pred mojimi očmi. Oitnl sem o njem in istočasno gledal 7. njim vred svetli, ne-izrečno prekrasni Obraz, ki tudi do sedaj ni zapustil njegove obale. Solnce je stalo v zenitu. Kakor zrak lahko zeleno jezero je kazalo vso svojo tropsko milino, se nežilo in potapljalo v poldnevni srebrnkasti luči in se izgubljalo na jugu ... Kako je tu prijazen in sladek poredkoma pihajoč, od sape v soparno meglo zavitih gor topel močni južni veter! Kako široko beži pred njim vedno bolj gosta in temna vzvalo-vana Hlasta slruja po zrcalni gladini blizu bregov, kjer žari zlato predgorje! Kako dremajoče se sklanjajo, se priklanjajo temu blagoslovljenemu jezeru ciprese, vejice poprovega grmovja in z zlatim cvetjem posuti kodri žalujočih mimoz! Kako suho šustijo svetopisemske veje palm, spomin nn oni Egipt, ki je v otroški dobi obvaroval Njegovo dragoceno življenje. Iv. Bunin To je bilo ie davno, v srečnejših dnevih mojega življenja, a pomladi kakor sedaj.. Jasnega večera, pod nizkim solncem smo prišli od juga po Jordanski dolini h Geneza-reškemu jezeru. Vse naokrog je bilo divje in golo: dolina sama in kamenito predgorje, ki jo je na tesno obdajalo rjavkasto, puščavno predgorje z rdečkasto zlatimi madeži po obronkih, kjer »o se od vročine posušile trave. Stezica se vije po dolini sredi rumenega, že dozorelega in napolposušenega ječmena. Onstran polj leži ob jezeru vasica, revne koče ix Ilovice, kjer ni nobenega drevesca. Zdi se, da je zapuščena in neobljudena. Ko smo prehodili sivkasti pesek, na katerem stoji, smo zagledali vodno gladino prelepe zelenkaste barve. Izgubila se je v planinski daljavi, ki jo je zaključila na robu obzorja š ar as ta gro-mada Hermona- Na desno se vidi pohleven izvor, prav tu se prične Jordan. In po galilejsko mirno veseli oko z rožnatim cvetjem divjega oleaudra ona planjava, ki se razprostira ob njegovih plitkih vodah ... Solnce je izginilo za hribi. Večerna luč tu jako hitro ugasne in čim ugasne, pridrvi nenadno iz hribov kratek a močan veter. Vedno bolj temno jezero je že šumelo in se vzvalovalo, ko smo odrinili v čolnu proti Ti-beriadi. Naši štirje veslači so odvrgli vesla, razpeli jadre, se s hrbtom naslonili v stene čolna in polglasno zapeli nekaj otožnega a brezskrbnega. Veter se je zaletel v jadro, ga močno nagnil — in smo zdirjali v somrak proti oddaljenim, pod črno goro raztresenim lučkam Tiberiade. Dno čolna je butalo po valovih, čoln je zajemal vodo. in pena ter brizgi so nas venomer polivali od glave do pet. Za-klical sem, da bi kazalo malo speti jadro. A napol nagi, suhi, zagoreli Galilejci v okroglih kapicah iz klobučevine, ki so jim prikrivali samo teme, so le nekaj zaklicali v odgovor z lesketajočimi zobmi in očesno belino pa peli naprej. — >Ze se je bilo stemnilo in Jezus še ni bil prišel k njim, morje pa se je vzdigo-valo, ker je pihal močan veterc ... Da, da, to je bilo tu! On Sam je nekoč vdihaval ta mehak, močan, blagodišeč veter! — Eno uro pozneje srno že bili v Tiberiadi, umazani, mali in tesni, ker imajo samo eno znosno zavetišče — stari latinski samostan tik ob jezeru. Od kraljevske Tiberiade ni seveda prav ničesar ostalo. Po večerji nas je povabil prednik na streho, odkoder se je daleč videlo v mesečini pomirjeno jezero. Govoril je nam o težkem življenju v umazanem mestecu, obupnem dolgčasu in tropski vročini. Samostan leži sredi puščave. Od Magdale se je ohranilo zgolj ime, od Kafarnauma — kup kamenja. V Tabhi stanuje komaj pet redovnikov ... Tabha je menda blizu Kafarnauma, na severni obali? — Da, da, tam, — je raztreseno in otožno odgovoril prednik, ki je prebiral svoj molek in gledal megleno Gadarinsko predgorje onstran jezera. Mesečina se je lesketala na njegovi vijoličasti nogavici in sre- brni sponi na čevlju. Luna je sijala — visoko — visoko. Vse jezero je bilo zavito v svetlo nežno soparo. Doli po zaprašenem grmovju in kaktejah ob cesti so vroče žvenketale ci-kade. Tiberiada je spala. In vsa njena mrtva dežela je počivala v mrtvi tišinL Ponoči me dolgo ni pustil zaspati kozliček, ki je žalostno meketal nekje v bližini. Skozi žele/no rešetko malega okenca, ki je bilo prebito v zidu kakor v ječi in skoro pod stropom, se je videlo belkasto mesečno nebo. veselo razsvetila obraze. Solnce je vedno bolj slepilno Ln vroče. Vixlna gladina je utihnila. Rumeno rdečkasti vrhovi Gadariuskega predgorja odsevajo v jezeru in spremenijo vodno ogledalo blizu obale v zlato. Veslača, — eden je mladenič, drugi — starec, pravi apostol Peter, udarjata skupno in prožno. Pod vesli, ki se obračajo v vodi, se zvijajo in potonejo v globini struge, ki so slične debelini zelenim kačam s srebrnim lesketajoči m trebuhom. Veslača sta ribiča, v čolnu ležijo njune mreže ... Kristusovo vstajenje Slika Davida in Benedetta Chirlandaja (učenecev Domenita di Tomaso Bigordi, tkz. Ghirlandajo) Moskiti so neslišno krožili po vroči, napol temni celici. Kar se tiče bolh v Tiberiadi, jih omenijo celo vodniki... A vendar sem si vsak trenotek navdušeno govoril: jaz sem v Tiberiadi 1 Zgodnjega jutra smo odjadrali v Kafar-naum. Jezero ni dolgo dišalo po jutranji sve-žosti. Veslači so že razpeli nad čolnom beli platneni krov, in njegova srebrna senca je >Ko je pa hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata, Simona z imenom Peler in njegovega brata Andreja, ko sla mreže metala v morje...« Ali ne bi lahko poklical tudi ta dva? — Udarita še nekolikokrat z vesli — in jih dvigneta: čoln s komaj slišnim pljuskanjem priteče na breg. Stopili smo ven in se ogledali. Na obali sredi bodečega grmovja in oleandrovega rožnatega cvejta se vidijo Za najboljši del Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo odvzet. Marija, ali opažaš, kako je tvoja sestra Marta zopet na potu v novo skrajnost? Pravkar je še tajila svojo ženskost na zunaj in znotraj in izdajal svojo žensko dostojanstvo /.a skledo leče: da bi ugajalo modnemu okusu moškega. Sedaj je iz enakega razloga na tem, oa izda svoje človeško dostojanstvo, svojo duhovnost na ljubo tako imenovani »ženskosti". Pravkar so ji modni špekulanti predpisali le pisano krpo okrog ledij, sedaj ji krojijo obleko do tal, v kateri se ne bo mogla naravno gibati. Pravkar je še smela in celo morala delati izpite na srednji in visoki šoli, govoriti o javnih vprašanjih, sodelovati nn kulturnem poprišču, sedaj naj zavrže in izbriše svoj delež na kulturnem razvoju zadnjih sto let, se odpove vsakemu duševnemu življenju, vsaki kulturni rasti in se zadovolji z ulogo Pepel-čice v kulturnem življenju narodov Marija: »Kdo pravi to?« Ali ne vidiš znamenj, Marija? Tekme lepotic, ženski športni rekordi, vlečka in steznik v modi, krik po »ženskosti« v tisku, ki je še do včeraj brutalno krošnjaril z žensko nagoto, s sex- appealom, z vsem, kar je po-menjalo smrt ženskemu dostojanstvu. In potem ves tihi, a čim dalje jačji in sklenjeni odpor proti ženski v šoli in pridobitnih poklicih, proti ženski besedi v javnosti... Kakor žoga jim je ženska-- Marija: ženskost je res v nevarnosti in ženske naloge — ali so te v javnosti?« Kakšno ženskost misliš? Žensko naivnost, priproščino? Bila je že prej velikokrat zlagana — kako bi bila danes mogoča? Ali ti je ženskost slepa ženska dobrota, ki ue vpraša po cilju in vrednosti, ki se izčrpava brez usmiljenja in mere za druge, nase pa docela pozablja. Vse se mi zdi, da je dala za to ženskost zgled tvoja sestra Marta, ki je bila zato zavrnjena in pograjana, ker je pozabila na najboljše... — Pa ženske naloge, če so v javnosti. Ti misliš, da so v družini, in tudi so. So pa tudi v javnosti. Zono potrebuje v javnosti novo gospodarstvo, potrebuje jo kultura, da ne bo lako enostranska in materialna, potrebuje jo pravičen in ziniseln socialni red, v katerem bo našla tudi sama pravo mesto, potrebujeta jo v javnosti narod in domovina. Karkoli se tiče skupnosti, so tiče posredno ali neposredno tudi ženske, ki je sestavni del te skupnosti. Njeno delo mora biti zavestno, smotrno, v skladu z dobrobitjo celote in zato mora razumeti, vedeti, znati mora ločiti med pravim in zmotnim, znati mora 111 i -s 1 i t i, ne pa ravnati samo po čuvstvu. Tudi Bogu je treba služiti »v duhu in resnici« in ne samo po slepem čuvstvu. Božja mati je v spoznanju prečudne skrivn.?.-ti vzkliknila: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu ...« In ko je v Betlehemu povila Sina in so ga prišli pastirji iz okolice molit, pripovedujoč, kaj jim je o Detetu rekel angel, je »Marija vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. — Duh. to je najboljši del, in kdor hoče v človeštvu premagati gmoto, golo telesnost, tudi v ženi ne sme ubijati ali zanemarjati duha. In je res, da tudi vera potrebuje ženo v javnosti. Meh-tilda, Terezija, Katarina Sienska — pa Han-del Mazzeti in Sigrid Undset poleg neštetih drugih so priča. Slednjič pa: Kako naj žena vzgaja otroke za življenje, kako naj jim svetuje, kako naj jih sploh razume, če ničesar ne ve razen gospodinjstva? Še več: kako naj pravilno obvlada gospodinjstvo v sedanjih novih gospodarskih pogojih in razmerah, ako ne pozna zakonov in položaja sodobno>ga gospodarstva? Ženskost, temelječa na nevednosti in slepem čuvstvu pa nečimumosti, mora umreti, ker zanjo v resničnem življenju niso več dani pogoji, ker je s sedanjo razvojno stopnjo kulture nezdružljiva. A prav za to ženskost se sedaj potezajo tisti, ki so še do včeraj nosili na ščitu >girl«, pofantenega dekleta. Zadnjič je poročal velik list, kako se ruska bolj-ševiška dekleta kar slepo in v navalu pohodijo druga drugo, ko se pokaže prilika, da si kupijo kos svile; pozdravil je to z zadovoljstvom, češ da pomenja to »rešitev ženskosti v splošnem bankerotu ženstva«. Taka ženskost pristoja poganski sužnji, ne pa krščanski ženi. M arija: »Zares, to dvoje je treba dobro ločiti: pogansko in krščansko ženskost« In krščanska ženskost — — Marija: »... sloni na večnem idealu devištva in materinstva ...« V duhu in v resnici... Marija: »To je najboljši del.« In vse drugo je časno in mora ili s časom. Marija: ^S cerkvijo.« Njen nauk je večen, zato koraka s časom. Marija: »Amen.s Grob — vsiarenje! Pred grob je Tvoj pokleknil grenak, teiak spomin, molitev je kipela iz duie globotin: »Ti Dobri, Blagi, čisti, ki greh leiil Te ni, odpusti, da si zame preliti moral kri!< Ah, dolgo sam sem sebe teiko obtoževal, vsako sem ialitev plakaje se kesal. Naenkrat zagledal sem grob razsvetljen in kamen je leial na stran odvaljen. Iz Tvojih nfi mi iarel je sijaj, po vsem je oblilju razlit bil smehljaj. In z mojega srra je kamen odpal, lahak sem se dvignil, pomirjen sem vstal. Zasvital mi dan je kot nikdar Ue bel in Tebi sem himno najlepio zapel. Franjo Neubauer Stran a »SLOVENEC«, dne 4. aprila 1931 Stev. 77. zdrCIS/|tfer 0|>onibn urednUtva. Tz razlogov, navedenih v zadnji nedeljski številki, je prenehala »Zdravniška posvetovalnica«. Pod tem novim naslovom hočemo nadaljevati delo za zdravstveno prosveto. t>ohrodošla so vprašanja in pobude iz vrst »Slovenčere« družine, obravnavale se bodo zdravstvene zadeve, ki so bolj splošnega značaja in splošno zanimive. Z. V. — M. Hripa je časih zelo dolgotrajna, /,lusti če je bila izprva omalovaževana in za ne mar jenu. Skrbite, da si odženete suli kašelj iu bolečine v oprsju čim preje! Ako ne odpravite posledic hripe kmalu, se bolezen rada povrača pri vsakem najmanjšem povodu. — Jetika je čisto druga bolezen, časih nastopa iz-početka v obliki hripe, zato menijo ljudje, da se hri|>a kedaj izprevrže v jetiko Vsekakor potrebujete še zdravniekega nadzorstva, ena vima redkokdaj zadošča za ozdravitev! 1. Z. — Š. Bol v prsih in na vratu, bol v lahteh. vse na levi struni pomeni razdraženost živčevju. Vzrok je morda v hrbtnem mo/.gu, morda v hrbtenici, morda v obolelih mezgovnih žlezah, morda v glavni žili odvodnici, monla pri srcu. brez zdravniške preiskave je raz-oozuava nemogoča, kar velja tudi zn zdravljenje. A. S. — Lj. Tisto obilno in predčasno nio-krenje je i/.raz nenavadne rnadražljivosti. Ako se da izključiti draživen vzi-ok v organu samem, potem treba premotriti splošno živčno stanje in od te strani vplivati na ono motnjo. Brez večmesečnega mirovanja ne pojde! S. 2. — Š. Hude bolečine ob perilu z drisko in večurnim bruhanjem pomejlijo izredno občutljivost Vašega živčevja. Morda preveč sedite? Gotovo | ki preveč mislite na svojo nad lož-nost in preveč važnosti |x>Iagnte na svoje občutke; bržkone se ne držite snložnili navodil, ki sta Vam jih dala oba zdravnika, in se zanašate samo na zdravila. Gibljite se več nn prostem, skrbite za tople noge zlasti ob tistem času. Vroča kopel nog z mrzlim polivom ter osušenje s čvrstim drgnjenjem tik predino ležete, Vam mnogo olajša bolečine, seve topli obkladki na boleče mesto so itak v rabi. Pred časom si izpraznite črevo z grančico ali rici-novim oljem. med časom pijte sturo/.mini ka-milčni čaj (vsaka k'in i lica ni učinkovita!), dodajajte mu še metovegu lis-ja. Električni »žarki« časih kaj pomagajo. č;vsili nič. Ta Vaša jo rrien ln e;linn ženska bo'ezen, ki jo zakon redoma in stalno prežene. Ako so drugi pogoj) za sklenitev zakona povoljni, pa se poslužite toga sredstva! J. J. — š. Rdeče oči imate, če- zvečer pri luči Citate kaj časa? Morda imate »lalx> razsvetljavo ali pa tako. dn Vam draži oči, bržkone pa so Vaše oči sploh trajno vnete, večerni napor pa stan je samo posla-bVi. Treba je pregleda in Klrtivljenja |K> zdravniku, ki Vam tudi pove, če so Vam naočniki potrebni . F. K — B. Ncrvoznost in ti*č,->nie v prsih pri težjem po« I u ali večjem vznemirjenju po-meni uli splošno živčno razboljenost ali pa morda kak«no srčno bolezen. To naj presodi zdravnik, ki Vns osebno preišče, jaz se v praerna ugibanja ne s'in5č«m. ko ini niste sporočili ne starosti, ne (Kiklica, ne stanu in ne drugih za presojo važnih podatkov i1'. P. — R. Glen (kntnr) v grlu in nosu imate že dve leti, gin s Vum je cvileč in hreščeč? Dokler imate ležišče v prašnem in zakajenem prostoru. Vam ne pouir ga nič, zato si preskr-bite spalnico s čistim zrakom. Pojdite vsa j enkrat k bližnjemu zdravniku, da Vas pregleda in dn poleg morebitnega zdravila tudi navodila, kako si pomagate z domačimi pripomočki. Isti. Pri zastrli rasti sc dajo dosegi povoljni uspehi s posebnimi zdravili, ako okostje šc ni dozorelo. Za takšno ugotovitev v Vaši dobi je nujno potrebna slika okostja, kakršno napravi Rentgenov aparat. Isti. Sestrina nrnpnka je brezpomembna za zdaj in kasneje, morila ji lx> sl-diejša stran bolje služila kakor dozdevno krepkejša. M. K.. — C. Moja snloSna navodila prevl 4 meseci torej niso bila brez u.sipehn. Navzlic poklicnemu delu in neugodnemu vremenu se Vam je stanje malo izJtoljšalo, kar me veseli. Ne veseli me p«. da Vas še vedno vznemirjajo malenkosti in da vedno na vse strani prendar-jate in ugibljete, kako pridete do »ljubega zdravja«. Po taki poti bržkone nikoli, ker niste še doumeli, kar sem vedno poudarjal in zabi-čeval vsem in tudi Vam: zdravje je ona pre-čudna in vendar enostavna reč, ki jo ima ali znova pridobi somo človek s kreipko voljo. Kogar spravlja vsaka malenkost iz ravnotežja, je in ostane bolan, dokler se ne osrči, in če trelni tudi s silo ne zavladu med svojimi bolnimi občutki. — Za zdaj Vam svetujem, da se držite prejšnjih navodil 'udi naprej. Za vtrje-vunje je še prezgodaj, okoli sv. Jurija izpolnim Vam in drugim dano obljubo, kako se vtrjujmo z zrakom, vodo in solncem. — Na Vaši vprašanji, ali so primerne tudi zn Vas toplice, kjer se hoče zdraviti Vaš soprog, ali naj se zdravite z »rastlinskimi praski«, ki Vam jih priporoča priložena mi rekl-ima tuje tvrdke, Vam odgo-varjum z domi«lekom iz lastne izkušnje. Najboljša mojo »bolnica ali pacijcivtko« pred vojno je bila ugledna in premožna »dama«, ki me jc na leto 40—60krot dala klicati k sebi; časih je prišla tudi sama k meni. Duma se je vrnila iz toplic ali letovišča bolj bolna, kakor je oib)Kito val a brez |x>trebe tjakaj »se zdravit«. Vži-vala je krogljice ali kapljice ali eleksir, ki naj človeka osveži uli celo |K>mladi, a njej je obolel želodec pri tem zdravljenju. Iz daljnih krajev si jc naroČila sredstva zoper škodljive »novi v organih, zoper zamaščenost, zoper zaprtje, zoper izpadanje las, zn odpravo kakšne kotnnj vidne kocinice in še druge stvari, ki se o njih težko govori in še težje piše. Uspeh jc bil očiten, »daina« je redino ol>olevala in se zatekala k meni za pomoč. Moje tlelo ni bilo težko, zakaj samo odsvetoval sem ji za naprej samolastno izbrane toplice, samo pre[ioveolje zn zdravje I Dopisi z začečknnimi ali izmišljenimi podpisi romajo redno — v kos! Pravni nasveti Stanarina In kurivo tn učiMjstvo. Ker so se pojavljali nt sporazumi in spori, je kralj, bonska uprava v Ljubljani odredila sledeče: Ako imajo učiteljski peri nnturnlnn stanovanja od občine v šoli ali stanovanjski hiši, ne prejemala niti mož uiti žena stanrr ne. Ce učiteljski pari nimajo stanovanja v naravi, pripada vsakemu, tako možu kakor ženi stanarina. Z neučitelji poročene učiteljice imajo pravico do stanarine. Ako pa jim je odkazano od občine nabiralno stanovanje za samce in ga ne sprejmejo, zgube pravico do stanarine. Tem učiteljicam pripada kurivo za samce. Če smatra učitelj odkaaano Btanovarije za neprimerno, ga ne more svojevoljno odkloniti ter zahtevati stanarino, ampak mora naprositi okrajno na-čclništvo, da uporabnost odkaznnega stanovanja komisijsko odobri ali odkloni. Oprostitev vojaške službe. J. N. B. Stari ste nad G0 let, imate dva sina, od katerih je stnri-jši pohabljen, mlajši pride letos na nabor in želite, da bi bil ta oproščen. Mlajši sin bo oproščon, ako res on pr< življa družino in če bo vojaška zdravniška komisija stiirijiega sina spoznala za jvjjiolnoma ne-sposobiKga ter, če ne plačujete nad 120 Din neposrednega davka Če pa ima pravico do skrajšanega roka, vam ne moremo povedati, ker niste navedli star, s'i in dobo vojaškega službovanja starejšega stna. Zgradba na tujem svvtu. A. J. L. Ako je sin s svojim gradivom iu z vašo vednostjo zgradil delavnico na vašem dvorišču, je ista njegova lasi in smete vi terjati le občno vrednost za svet. Če ste se pa pred zidavo eirugnča dogovorili, velja seveda dogovor. Prestavitev ograjo. J K. T. Če je sos"d prestavil ograjo tako blizu vaše hiše. da vam je otrž-kočeua vožnja za hišo, kjer sle nemoteno vozili že nad 80 let. morete soseda s tožbo prisiliti, da odstrani ograjo. Preda »njo zdravil. G B. Z. Dovolila za prodajo zdravil ne boste dobili ker smejo zdravila neposredno prodajati in od<'njolžno-ti staršev do otrok. P. N. 27. Hčerka stara nad 21 let usposobljena po štndiiah -a samo-stojen poklie, noče si poiskati službe. j>ač pa živi na domu starši v in trdi. da je itak dolžnost staršev da jo živijo — Dolžnost staršev je, tako dolejo vzdrževati otroke dokler so ne morejo sami preživljati. Če so stnršl poskrbeli, da se ie otrok izšolal. niniaio več nobene dolžnosti takega otroka po polnoletnosti vzdrževati. če tak otrok sam noče zapustiti doma in si poiskstl lustn^gn noklirn smejo starši takega otroka s pomočjo sodišča odstraniti z doma. — Hčerki so pnč starši dolžni dali ob poroki primemo doto: če se pa ne poroči in čeprav so starši premožni, nima polnoletna hčerka za živ- ljenje staršev nobene pravice zahtevati za sebe del premoženja staršev. Zakupna pogodba. A. J. Sv. J. Imate že več let v zakupu posestvo in redno plačujete zakupnino z odsluženim delom. Ker ste star, bi radi plačevali zakupnino v denarju. — .le povsem voša in gospodarjeva stvar, kako se dogovorita glede za-| kupnine. Ce gospodar ne pristane ua plačevanje v denarju, ga k temu ne morete siliti. Gospodar sme vam tudi brez razloga zakup odpovedati v dogovorjenem odpovednem roku: če jia ni med vama tozadevnega dogovora, pa velja za oba šestmesečna zakonita odpoved. Brozobrostno jiosojilo. F. A. D. Zastopnik neke banke vam ponuja »brezobrestno« posojilo ter bi vi to posojilo porabili za odkup dolga na hiši. — Iz prospekta, ki ste ga poslali, se da preračunati, da je beseda *bn zobrustno« le slepilo za površnega brnvca. če računate provizijo, mesečno plačljive »stroške«, vplačila, ki se ne obrestujejo, dalje določbo, da se vrnejo, če se stranka premisli, le vplačana predplačila po odbitku stroškov in brea obresti, vas mora vse to odvrniti od tega »brezobrestnega« posojila. Najcenejši so še vedno hipotečnt krediti pri domačih posojilnicah, ne pa pri raznih banka' . Postavitev drvarnice. F. A. Postaviti nameravate na svojem dvorišču drvarnico in shrambo. Občinski ogled je vam nečrte odobril, sosed pa kljub temu pravi, da ne pusti. — Po odobrenem ogledu bi vam sosed mogel uspešno braniti gradbo le tedaj, če je med vama kak nasproten dogovor ali pa, da si je sosed glede vašega dvorišča pridobil kake pravice, ali ce bi mu od vaše drvarnice pretila kakšna škoda. Srečke. I. II. S. Večina srečk jc izdana v tako velikem številu, da bi bilo oznnčenje srečk s samo številko prenerodno (n. pr. 3,230.520). Da se izognejo prevelikim številkam, zato so srečke razdeljene na serije in števila. Vaša srečka je izžrebana le tedaj če se ujemajo številke serije in števila. Usltiibenski davek. A. B. V. Davkarija vas je po zakonitih predpisih morala obdavčiti. Ker ste tako obširno popisali svojo težko službo, svetuje-! mo, da si službo preberete ali pa gospodarja prosite za vašemu dolu in trudu prinv ruo plačo. Toiba radi dedščine. A. B. C. V letu 1925. je vam umrla mati. ki je v oporoki vam zapustila polovico gozda, drugo polovico gozda s svetom in ostalo posrstvo pa bratu, ki bi vsm moral dati vaš 1 del gozda ob poroki ali vaši polnoletnosti. Sedaj ste poročeni, brat pa noče o tem nič vedeti. — Vnžno je, kaj se je določilo glede izročitve polovice gozda pri zapuščinski obravnavi, ki se je vr- šila [)o vaši materi. To lahko pogledate na sodišču. Svetujemo, da brata resno opomnite, da se z vami dogovori glede načina vnovčenja polovico gozda. Če ne bi hotel pristati na tozadevno razdelitev, ga boste morali tožiti. Ker je vrednost polovice gozda nad 6250 Din, boste morali zadevo tožiti po odvetniku. Če dobite ubož.uo spričevalo, lahko prosite Iiri sodišču za postavitev zastopnika revnih. Trošarina ni neposredni davek. A V. Z. Le neposrednih davkov so oproščeni davčni ob-vezanci, ki imajo devet ali več otrok. Med neposredne davke se pa po davčnem zakonu štejejo: zemljarlna, zgradarina, pridobnina, rentnina, družbeni davtk In uslužb. nski davek. Trošarina pa nI neposredni davek, vsled česar ie ne morete biti oproščen. Zastaranje vojnice. F. š. G. Da vojnica zastara v petiii letih, se jiravi, da se za več kakor pet let nazaj ne more lirjati. Za leta 1927. do 1930., kakor je predpisana Vam, torej še ni zastarana. Popisovanje solastnlnsklh zemljišč. A. F. D. Ker »List za poljedelska gospodarstva« nima rubrike za solastninska zemljišča, je po našem nazi-rauju še najpravilneje, če vsakemu solastniku vpišete tolikšen del v rubriko za j lastna zemljišča«, s kolikoršnim deležem jc udeležen na solastnini Žalitev. J. O. L. Toženec, ki je bil tožen za dolg, a je v pravdi dokazal, da ni dolžan, ne bo mogel uspešno tožiti tožitelja radi žaljenja časti če je ta vložil tožbo na plačilo dolga v dobri veri, da mu je toženec res dolžan. Opravljanje in obrekovanje, da ima kdo dolgove, je pa gotovo žaljivo, kakor je žaljivo in kaznivo raznašanje vsega neresničnega, kar utegne škodovati komu na časti, dobršni imenu ali gospodarskem kreditu. Ločitev zakona. Ste poročena in imate z možem več otrok. Ker pa mož kljub dobri službi ne skrbi za dom, vas ponovnokrat tudi javno žali in ga lnhko vsaka, tudi najbolj zanikerna ženska zmoti, zato bi radi dosegli ločitev zakona, tako da bi z otroci v miru živeli brez moža. — Če se z možem zedinite glede ločitve in ste sporazumni tako glede otrok in premoženja, prijavite to okrajnemu sodišču, ki bo vašo sporazumno ločitev vzelo na znanje, če se pa sporazumno ne morete ločiti, morete ločitev doseči le s tožbo pri deželnem (okrožnem) sodišču. Če bo sodišče razsodilo, da je zakon ločen brez vaše krivde, bo mož obsojen v plačilo vzdrže-valniue tudi za vas. V vsakem slučaju bo mož dolžan vzdrževati otroke. Sodišče bo določilo, ali je pustiti vse otroke ali katere očetu ali materi. Z oziroin nn prejemke moža bi sodišče prisodilo za otroke mesečno vzdrževalnino po 500 do 600 Din. Dolžnosti nezakonskega očeta. J. F. L. Kot nezakonski oče ste se zavezali pri sodišču plačevati za otroka mesečno preživnino in obljubili ste, da boste nezakonsko mater tekom enega leta poročili. Mati pa se sedaj noče z Vami poročiti niti noče vam izročiti otroka. — Nezakonske matere ne morete prisiliti, da vas poroči. Kljub temu pa ste dolžan prispevati sodnijsko določeno preživnino za otroka. Sami ne morete vzeti materi otroka. Le iz važnih razlogov, če bi bilo za dobrobit nezakonskega otroka pri vas bolje preskrhljeno kot pri materi, bo vam izročilo otroka sodišče. Drevje oh meji. J. K. L. Sosed Je poleg vašega zelenjadnega vrta nasadil mlade smreke in borovce. Ali je v to opravičen? — Dokler bo nasajeno drevje raslo na sosedovem svetu in v sosedov zračni prostor, je to v redn. Ko pa bodo korenine pogiuijale v vašo zemljo in vejevje v vaš zračni prostor, boste smeli te korenine izruvati in tudi to vejevje obsekati. Nakup vrednostnih pajiirjev, A. P. L. Kupili ste na obroke vrednostne papirje. Ko ste že plačali vse obroke, pa je banka zahtevala še posebej plačilo kolekovine in poštnine. Ko ste tueli to plačali, ste končno dobili vrednostne papirje, vendar brez odrezka kuponov za obresti za loto 1931. — Znano nam je, da razne manjše banke za drag denar na obroke proeiajajo vrednostne papirje, ki bi jih dokaj cenejši mogli kupiti pri solielnih domačih zavodih. — če ste v redu plačevali obroke, vam mora banka izplačati tudi kupon za obresti za leto 1931. Ce noče z lepa, izročile zadevo odvetniku in tožbo morate dobiti. zrn mesec april (I)r. Krekova meščanska gospodinjska šola.) Velika nedelja, 5. aprila: 1. Ragu juha z ocvrtim grahom. 2 Strjeni pučanci v školjkah. 3. a) Ponarejen srnin hrbet, obložen z maslenimi rožlčki, kislimi kumarami in ohrovtovimi klobasami. Amaka od srne. — Ali: — b) Nadevana karfijola, obložena s praženimi krpicami, politimi s polivko jurčkov (konzerva), glaziran kroinpiiček, mali ohrovt in ruska solata. 4. Mandeljnov puding z vanilijevo ]>eno. 5 Velikonočna potica. — SaelJe. — Ledena kava Hag. Večerja : Narezana svinjska gnjnt, obložena z aspikom, hrenom in presnim maslom. — Kavni jež. — Holandski čaj s pecivom. Veliki ponedeljek, 6. aprila: 1. Rumena juha z ja Enim sirom. 2 Nadevana telečja prsa, mrzla drobujakova polivka, pražen riž mesečna redkvica. Kmetičhoia Nesha ma tud beseda Ja, kua je pa Zid e j prmi/.aprov iz iblunskeitn gulobem in gulu bičam? A j h nč več Marinkntu Fronc na In vi u za like, k j h je čez-dali več? Jest sni prec vedla, de u Fronc eno figa naredit. Jedil b jli že, če b mu jli kdo pečene, al pa u rižot na miza prnestt. De b jli pa 011 kej pu-lovu, pa še za mi-slt 111. Gulobl sa velik prekšajt, de b mu šli na Um, kokr mu gre j h cipe. Pu pravic rečen, b biti pa tud šikoda za gulobe, ke s« tku nadotižne žviilce. de usc po-trpeja. Nkol se še iiisa kej puntal in nubeneh prglniic na przael -««ja ne rotuže, ne banuvin. Če glih kermu učns kej n« klobuk ■spesteja. kil« |>a je fM>l. tlbrišc se. pa je fertik. fte čez k. ii I ti k se niso nč gor držal in ke sa presgerm podraži, sa bli tud tih in lepu naprej zubal. GuloliMu b blu res škoda. Nacjunali.stc, fašiste in druge gliste nej u zajnke puiuveja, pa u gmnh nn svet in zaslopnost med ldnii, elrgač |«i na u gnniha, če tud lise gulobe pulu-veja iu še kauke pnvrh. Lejte. pu svet maja gulobe za pismanosce, če maja prou več kredita za taka reč ua raz-pulagajne. kokr pr nas. Pr nas pa že nčkulk časa Mnrostari in Ru lučmi lomen I i raja, de nkol na dubeja pošte u pravem čas. ke nianka pismanoscu. De b pa kermu u glava padi. de 1) gulobe za pismonosce ohrilital, o tist pa nc. Pa b blu le iz tem usm ustrežen: poštn elc-reikci, ke b lolika tist kredit, ke ga nima, za kej bi niicngii ubrnila. lumotn, jia ubogite! K. N. 3. Velikonočni kolač. — Strnjena čokoladna pena. — Črna kava. Večerja : Dunajska zarebernlca s solato. — Pomarančna torta. — Punč s pecivom. Torek, 7. aprila: 1. PriželjČeva juha. 2. Arabsiii makaroni, krompirjeva solata. 3. Pomaranče in jabolka. Večerja: Ocvrto jagnje s trijetom. Sreda, 8. aprila: 1. Piškotni fancelj v rujavi juhi. 2. Segedinski golaž in prožen krompir. 3. Indijanske plošče. — Sadje. Večerja : Pluča s krompirjem. — Rdeča redkvica. Četrtek, 9. aprila: 1. Goveja juha z rezanci in zelenim grahotn (konzerva). 2. Govedina, zmečkan krompir in fižol v stročju, zabeljen s smetano. 3. Masleni krapi z jajčnim punčem. — Sadje. Večerja: Telečja obara in pražen riž ali testen grah. Petek. 10. aprila: 1. Krompirjeva juha. 2. Žabji zrezki, mešana solata. 3. Sirove palačinke. Večerja: Pečena ščuka s solato. Čokoladna pena z jeneževimi zapoguenc-l. Sobota, 11. aprila: 1. Telečja kisla juha. 2. Ohrovtova potica, pražen riž in mrzla jajčna omaka. 3. Sadje. Večerja: Poparjene žemlje, čegpljev kom- pot. Gtazbiia za vse! Vinilne . . . .ba zakuriti t gobo. Samo na takšnem ognju »e smejo kuhati pirhi in krača ter se peči potice. Obenem ta dan požgo tudi vse, kar je od prejšnjega leta Se preostalo od butar Okrog Škofje Loke je navada, da nosijo otroci blagoslovljen ogenj po vsem posestvu okrog. Koroški Slo-venoi imajo običaj, da na veliko soboto zvečer hodijo po vaseh s prižganimi bakljami. preganjajoč tako čare. že v postu posekajo v Zilji bor ali smreko, jo oklestijo, na veliko soboto pa neso na bližnji hrib, prižgo na debelem koncu in potem vsaka hiša svojo »bakljo« nosi po vsem posestvu, ki spada k hiši. Nositi jo morajo neoženjeni moški, za njimi gredo stari ljudje in »žebrajo« molitve za dobro letino. Nosači takih bakelj pravijo, da hodeč po poljih »iščejo Kristusa«. Končno zaneeo vse bak-lje 7/opei na hrib in puste, da dogore v kresu. Štajerski Slovenci kurijo na velikonočno jutro kres, imenovan »vuzemnice«. Pravijo, »dokoder ovi dim, do taj ni kuge. pa tudi mraz tam hajdine ne [>o-gubi«. S sveto vodo pokrope [>onekod med Slovenci na veliko soboto vse stanovanjske in gospodarske prostore, po drugod hranijo to vodo vse leto za zdravila. Kadar se na veliko soboto med glorijo pri maši »odklenejo« zvonovi, ki so »prišli iz Rima«, se naj, kdor more. umije, zakaj nekateri verjamejo, da se človeka potem ne prime kuga, goriški Slovenci si s tem umivajo grehe, štajerski se branijo mrzlice, koroški se pa med zvonenjem valjajo po tleh, da bi jih čez leto ne bolel trebuh. daj mladež to kričanje Judov ilustrira s svojim ro-potalnim aparatom kar najbolj drastično more. Ponekod je običaj, da vlači mladina po vee dan stare deske, zaboje, sode pred cerkev in to robo koncem večernic z ogromnim šuindrom razbije. Pravijo tudi, da s tem »Boga strašijo«. Belokranjioe se na veliki Četrtek vsakokrat, kadar v zvoniku drdra velika raglja, umivajo, da ne bi dobile lišajev. Go-renjke pa s tem posnemajo Jezusa, ki je umival pri zadnji večerji. Goriški Slovenci se na veliki četrtek in soboto, med glorijo, umivajo celo v cerkvi, ker s tem »um i jejo grehe s sebe«. Ponekod jedo na veliki Četrtek koprive, da se obvarujejo čarov, na Štajerskem si nabero ta dan kopriv in jih denejo pod streho, da bi bili »obvarovani grom-•ke strele«. Slovenci ponekod mislijo, da je na veliki petek vsa zemlja mrtva in žaluje radi Jezusove smrtL Na veliki petek se torej ne sme orati. Po- nekod dado živini šele na veliki petek zelenje s cvetno-nedeljskih butar, če gre na veliki petek dež, pomeni to skrajno nerodovitno leto. Kdor jč na veliki petek meso, se zadavi. Tudi gre ta dan vse molit v cerkev pred božji grob in poljubit »Bohka«. Na veliko soboto zjutraj se v cerkvi blagoslavljata votla in ogenj. Žene pridejo s posodami za blagoslovljeno vodo v cerkev, mladež pa zakuri pred cerkvijo ogromen kres iz razbitih desk, ki so preostale od »strašenja Boga« na veliki teden. Že Jeseni In pozimi se vsaka hiša preskrbi z drevesno gobo. katero vso zimo suše za pečjo. To gobo privedejo na žico, jo pri blagoslovljenem ognju na veliko soboto upalljo in dečki toko z njo domov, nc- Premnogo je bolezni, ki ogrožajo naše zdravje. Na srečo pa se nekatere izmed njih lahko ozdravil" na telo enostav' n način. čujtel 1. Pri protinu, ledvičnih Kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri ča-še ogrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. Pri kroničnem vnelju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem iu črevesnem katarju, Urethritis, Cyst tis, Pyelitis in Fluer albus dnevno 3 0 kupic ogrete Radenske vode Kraljevega vrelca. 3. Pri katarju krhlja in bronhijaluem katarju večkrat dnevno po eno čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Pri Ikterus, zastajunju v jetrih in pri žo čnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vode s Karlsbadsko ioIjo. 5. Pri Diabeies mellitus, zavapnenju arterij, golši in Basedovu pije se najbolje redno namesto druje Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. Pri želodčnih in Črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca. od te časti fant, ki še »nima ceglca«, oziroma, ki ni plačal fantovščine. Nemalokrat se zgodi, da veter bandero prevrne in je škandal za fante potem pa tak| Na vse zgodaj se na velikonočno, ali kakor pravijo vzhodni Slovenci, »vtttenisko« jutro ponekod moli križev pot, [>otem je zojiet obred umivanja, ki prepleta vse te običaje in pomeni zdravje, po maši sede družina polneštevilna za mizo in slovesno pokueti »žegen«. Tudi živina dobi od 'ega svoj del, kruh pa hren, samo mački na Goriškem ne privoščijo ničesar blagoslovljenega, ker da zedno »otrese žegen in svetega Duha«. Hren je simbol Kristusovega trpljenja, krača njegovega telesa. Pirhi so pa zelo zanimivi. Pa se malo pomudimo pri njih. Nekateri izvajajo pirhe Iz poganskih običajev. Baje so jih Slovani od nekdaj za vuzem rdeče in rumeno barvali, »rumenemu solncu spomladi na Čast«. Beseda pirh znači menda »rdeče«, Belokranjci in Štajerci rabijo pa tudi izraz »pisanice«. V antiki je bilo jajce simbol rodovitnosti in novega življenja. Cerkvena razlaga pravi, da znači jajce Jezusa, ki je od mrtvili vstal. Lupina pomeni grob, beljak rjuhe, rumenjak pa Jezusa samega. Jajčne lupine se ponekod potresajo okrog hiše, da ne tičke, napis »Aleluja«, ali začetne črke kakega imena. Načelo ornamentike je obdati osrednji na-j>ia z dekorativnimi vijugumi in nageljnovimi ali preprostejšimi rozetami. Belokranjci imajo bolj abstraktno ornamentiko geometričnih sestavin, ki logično poudarjajo z vrsto pasov strukturo forme jajca. Zanimivi so tudi pirhi beneških Slovencev. Vsekakor je njih ornamentika silno zanimiva (▼ naših slikah posnemamo par vzorcev po izdaji prof. Siča). Na veliko soboto popoldne je »žegen«. V cerkev se neso simbolične velikonočne jestvine blagoslovit. Po vinorodnih krajih hodijo duhovniki po fari blagoslavljat vino. Tam postavijo pred hišami mize z lepimi prti, nanje pa jeslvine in vino, križe in sveče v to svrho. Še Valvazor popisuje ta običaj. Po drugod pa opašejo dekleta bele predpasnike, naloze v jerbas krače, potic, pirhov, hrena, ale-lujo, kruh itd., pokrijejo jerbas s prtom, ki je nalašč v to svrho izvezen in kaze Kristusov mono-gram in mučilno orodje in je včasih prava ljtidska veleumetnina in se odpravijo z jerbasi v cerkev. Jerbas mora biti na Gorenjskem kar se da visoko naložen (»kmečka baharijac) in skoraj je v navadi, da je pod kolačem zganjena na dnu še velika blazina. Zato pa gorje punčari, ki bi se ji na poti spotaknilo, da bi padlo in bi se iz jerbasa zakol a lil polog drugega tudi blazinee! Ko stopajo dekleta iz cerkve, nastane med vrati silovita gneča, zakaj vera je, da se bo tista, ki bo prva zunaj, tisto leto prva omožila. Za to 90 zanimajo tudi fantje, ki pridejo gledat dirko. Potem je zopet dir, katera bo prej doma in se bo prej umila, zakaj lista bo dobila lejišega moža. Zvečer na veliko soboto pridejo fantje k dekletom že po pirhe. Ti so ne samo simbol kapelj Jezusove krvi, nego tudi simbol ljubezni. Gorenjke dajejo svojim izvoljencem po eden ali pa JX> tri ali po pet pirhov, na pare ne, zakaj to pomeni. da je firma že oddana in naj se gospod fant trudi drugje Če ni že v 9oboto, je procesija na Delifconočno jutro Vaški fantje se zlepa ali izgrda pobotajo in sporazumejo za to, kdo bo nosil bandero, oziroma, kateri trije ga bodo nosili, se pravi, kateri od vseh treh bo nosil srednji drog. Absolulno iz.ključen je wm. m*y« pride strupena žival blizu. Tudi kokošim se dajo ostanki lupin od pirhov, da bolje neso. Dolenjci trdijo, da žabe za vse leto ulihnejo, če vržeš v lužo lupine blagoslovljenega pirha. Pirhi so v raznih krajih na Slovenskem različno pisani. V znhoilni Sloveniji so najčešče rdeči in z belim opisani, da kažejo srca, križ, kelih, Pirhe mladina seka. liden daje sekati, drugi pa mora pognati z dogovorjenim številom mahljajev novec v Jajce. Če zadene, je pirh njegov, če ne, vzame lastnik pirha novec. Po drugod s pirhi trk-Ijajo, valjajo, se pravi, jih splačajo po poševni deščici na tla. Če spuščen pirh na lleh zadene tam že nastavljeni drugi pirh. vzame stavec oba. Tudi trkajo s pirhi: kateri ostane pri trku cel, zmaga. Na velikonočno nedeljo se jedo ludi posušeni repni olupki j>od imenom »Aleluja«. Aleluja je tudi znak vstalega Kristusa. Ponekod ne znajo pripraviti dobro te jedi, ponekod pa je izredno okusna. Velikonočni ponedeljek je dan veselja in se sme začeti zopet s plesom, ki je bil ves post prepovedan. Belokranjci imajo na »vuzemski jKunedeljek« pod milim nebom slovesno »kolo«: »Igraj kolce, ne postavaj I Nišam došal kola igrat. Neg sam došel devojk zbirat« itd. Ponekod na veliki ponedeljek ludi tepeSkajo. V ostalem je pravcati dan veselja šele ponedeljek, zakaj nedelja je prevelik praznik za radovanje. Gorenjke oblečejo najbolj lišpavo obleko redoma Sel« v ponedeljek. Ta dan se radi oglase tudi snubci, zlasti tisti, ki so zamudili stvar pred pustom. Toliko o velikonočnih običajih. Pa naj bravec sam presodi, koliko je v poganskih pa krščanskih običajih skupnega, pa različnega. Dr. S. V. [htsnorinn ti»So MAH.BOK 99 LIINK" ms» % l»r|«teinr. električno, so poskusili znanstveniki indirektno pot, izrabiti namreč toplotne energije solnčnih žarkov, ki so se nakopičile v mor jih, s posebnimi pripravami. Tako sta francoska učenjaka Cluude in Boucherot prišla nn idejo, da bi izrabila razliko v temperaturi morskih plasti. Najprej sta delala poskuse na reki Meusi, ki so se dobro obnesli. Nato sta se odločila, da bosta zgradila veliko centralo na obr"žju Kube, kjer so gornje plasti morjn mnogo toplejše od nižjih in je razlika tem večja. V Mantnzu zaliv nn Kubi so že pripeljnli cevi in vse potrebno, ko je nesrečen vihar prelomil okrog kilometer dolgo cev, ki je merila v premeru dva metra. Cev se je utrgala in potopila na dno morja. Radi lega učenjaka nista mogla pokazati, da so njuni izsledki pravilni. Če se jima bo posr"Čilo dobiti novih mecenov, ki bodo dali zn ponovitev poskusa potrebni denar, je mogoče, da bo za tisočletja rešen problem oskrbe tropskih krajev z energijo. Poleg toplotne energije pn prinašajo solnčni eksperimenti so že uspeli. Tako je konstruiral pro fesor Lnnge v Berlinu fotocelico, ki je doslej še najboljše rešila problem transformacije kemične energije solnčnih žarkov v električno energijo. Omeniti moramo še jiojav, ki bo mogoče v teku let privedel do velikih presen« č 'iij. Ce zvežemo dve bakreni plošči, ki sta na površini pokriti s tanko vse vodne sile. Na vseh morjih, ki pokrivajo štiri petine zemeljske površine, dvigne solnčrin toplota vsak dan ogromne množino vode v obliki pare v zrak. Te pare ženejo potem vetrovi z morja nad celine, kjer se zgoste v oblake, iz katerih pada blagodejni dež. Miljarde deževnih kapljic pa se zbira v potočko, reke in veletoke, ki teko nazaj v morje. Med potjo pn tečejo čez jezove in oddajajo energijo, ki bi se sicer razbila ob skalah in pečinnh, v turbinah, ki ženejo električne generatorje. Tako se prav za prav moramo solncu zahvaliti za vsako energijo, ki jo moremo izrabiti. Energija, ki jo prejema zemlja v obliki toplotnih žarkov od solnca, je ogromna. Saj prejema vsak kvadratni meter zemlje na uro toliko energije v obliki toplotnih žarkov, kolikor jo nudi 1800 kalorij. Če vzamemo za primer, da sveti solnce v tropskih krajih samo osem ur na dan, potem prejme kvadratni meter v tem času toliko energije, kolikor je dobimo iz poldrugega kilograma najboljšega premoga ali treh kilogramov trboveljskega. Kvadratni kilometer pa prejme energijo, ki odgovorja 1500 tonam premoga. Na ta način bi mogel zj»do- žarki nn zemljo še kemično energijo. Skupna energija, ki jo prejema zemlja od solnca. bi se mogla spremeniti v približno 20 bilijonov konjskih sil, kar je 2 milijona večkrat kot premorejo danes vsi stroji sveta. Majhen del kemične energiie solnčnih žarkov vpija rastlinsko zelenilo, ostanek pa bi moglo Izkoristiti človeštvo, če bi znalo. Naloga foto-kemije, ki se je razvila komaj v zadnjih letih, je, da najde pot, ki bi direktno spreminjala kemično energijo solnčnih žarkov v električno. Malenkostni Plavajoči otok. centrala za izkoriščanje toplotnih razlik v plasteh morja, kot si jo zamišijata Clatide in Boucherot. plastjo bakrenega oksida, z žico, jih nato namočimo v nasičeni raztopini soli in eno ploščo postavimo na solnce, teče po žici električni tok brez prestankn, dokler je plošča na solncu. Ce plošči zamenjamo, teče zopet tok, seveda v obratni smeri. Ce bo uspelo nn ta način najti metodo pretvarjanja solnčne kemične energije, potem bo človeštvo za večno rešeno skrbi pred pomnnjkanjem energije. Brez dvoma je verjetno, da bo fotokemija v svojem razvoju prinesla še vse polno presenečenj, četudi ne bo našla tako idealne rešitve, kot jo ima rastlinstvo, ki izrablja kemično toploto tnko popolnoma, da se zgubita pri pretvorbi le dva odstotka prejete energije. Če bo človeštvu kdaj uskelo, da bo moglo le malce prisluhniti ob skrivnostnem snovanju narave, bomo za večno rešeni skrbi pred temno bodočnostjo. David Haek: Gftss zvona (Starodavna pravljica.) Tisti čas je v nekem mestu, ki mu ne vem več imena, živela mlada vdova. Vsi so jo imeli za pobo/no in pošteno, zvesto ženo, ki nikoli ne bo mogla pozabiti na svojega pokojnega moža. Njeno krepostno življenje je torej bilo, ki je premotilo postavnega, odličnepa in tudi imo-vitega moža, da jo je sklenil vzeti za ženo- Mlada vdova je odklonila Ponovno jo je zasnubil, spet ga je zavrnila, vendar na tak način, da je izkušeni mož še vedno lahko upal na uspeh, če se še enkrat oglasi pri njej. Oklevala je, ni rekla da, ne ne! »Rada bi nekoliko premislila,« je končno pristavila. Njemu je bilo pTav in je z zadovoljnim nasmehom odšel. Ker se sama nikakor ni mogla odločiti in je bila tudi zelo pobožna, je naslednjega dne šla k svojemu spovedniku, da se ž njim posvetuje. Spovednik je nekoliko pomislil in nato iz pregovoril: »Hčerka moja, težko je svetovati v rečeh, ki zavise največ od človekove lastne volje. Najboljše je, če se res sama ne moreš odločiti, da po zbrani molitvi prisluškuješ glasu večernega zvona. Izvedela boš, kaj ti je storiti. — Pojdi in mi potem povej, kako si se odločila « Naslednje jutro je zopet stopila k spovedniku. »No, kako?« jo je smehljaje vprašal. Sramežljivo je povesila oči in čez nekaj časa odgovorila: »Naj se zgodi božja volja! Prisluškovala sem večernemu zvonenju in venomer mi je donelo na uho: Kar vzemi ga, vzemi!« Prevel Fec. Delniška družba pivovarne Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preie T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. nion Ljubljana Telefon; Brzojavi: LJUBLJANA 2310 in 2311 Pivovarna ,UNION' Ljubljana MAKiBOK 2023 PUova.na ,UNION' Maribor ■SKmNMifc ...i lil - Jezusovo vstajenje In okultizem Izmeti okultistov so se zlasti spiritisti bavili z razlago Jezusovega Vstajenja. Naj navedem samo imena. Richard Ilofimann, Leopold Schvverin, Georg Sulzer i. t. d. Sulzer pravi n. pr. v knjigi -Die leib-liche Auferstehung Jesu«: »Posebno trden dokaz, da so učenci videli res telesnega Jezusa, se mi zdi tale: Potem ko so bili Judje Jezusa prijeli in ga križali, so bili izgubili ves pogum, tako da je celo Peter Gospoda zatajil in da se niso upali prisostvovati kri/anju. Ce 90 se po takem duševnem stanju v trenotku napolnili s popolnim zaupanjem do mesijanstva in božanstva Jezusovega in takoj odločno nastopili zanj in kmalu našli mnogobroj-nili pristašev, se da to razložiti edino le tako, da se jim je bil Jezus prika/al v polili telesnosti z vsemi ranami svojega Križanja. Če bi se iim prikazal le kot »duh« ali •senca«, bi to nikdar ne bilo moglo tako učinkovati. Tudi so učenci brez dvoma natančno preiskali, ali imajo pred seboj telesno prikazen, ali samo astralno formo.« Po pravici opozarjajo da ni bilo prikazovanje rajnih kot »duhov« ali »senc« za tisti čas nič nezaslišanega. Vedeli so takrat tudi, da taki duhovi večkrat govore, kakor vidimo iz prikazanja Samuelovega (1. Kralj. 28) in iz Mozesove prepovedi spraševati mrtve. Nihče bi ne bil takrat prikazanja rajnega kot duha označil z besedo Vstajenje. Upravičeno tudi povdarjajo okultisti, da pri Jezusovem Vstajenju, kakor je sporočeno v sv. pismu, nimamo opravka z vizijami, kai šele s čutnimi prevarami ali halucinacijami. Sklicujejo se poleg drugega na sv. Pavla, ki strogo loči telesno prikazanje vstalega Jezusa pred Damaskom od vizij, v katerih je gledal Jezusa ali celo govoril z njim. Se na misel mu ne pride, da bi kedaj stavil oboje na isto črto. Ko na pr. govori o zamaknjenju v tretje nebo, je njegov jezik kakor jecljanje človeka, ki ne ve zanesljivo, kaj in kako je videl. Prikazen v Damasku pa ne zapusti v njegovi duši hajmanjšega dvoma o tem, kako je videl Gospoda. Zato takim prikaznim ne pripisuje nikake apolo-getične porabnosti. Izmed evangelistov posebno sv. Luka povdaria, da se |e Jezus prikazal z resničnim telesom. Ker je ta evangelist pisal za prijatelja »ekscelenco« Theofila, se je še bolj potrudil, da je kritičnemu Rimljanu podal samo to, o čemer je bil popolnoma uverjen. Iste misli približno razvija prof. Richard Hof-fmann v knjigi »das Oeheimnis der Aulerstehung Jesu im Lichte des modernen Okkultismus. in v lanski »Zeitschrift fiir Parapsyhologie«. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da je tem možem telo prikazajočega se Jezusa identično s tistim, ki je bilo v grob položeno. Hoflmann n. pr. pravi: »Nova telesna oblika je imela težko kaj skupnega s truplom, ki je bilo v grob položeno. Kje je to ostalo se pač nikoli več ne bo pojasnilo.« Poročilo o praznem groou ima za legendo. Po tedanjem stanju znanosti — meni Holltnann — učenci niso mogli drugega sklepati nego, da se je Jezus telesno vrnil iz groba. Odkod torej snovno telo? Na to odgovarjajo spiritisti: Jezusovo telo se je pri vsakem prikazovanju sproti stvorilo kot okultna materializacija, ali z drugo besedo, kakor se pri nekaterih okul-tističnih sejah za hip pojavi duh odet s skrivnostno materijo, tako je pač moralo biti i Jezusovim prikazovanjem. Po naukih okultizma pa bi bilo dvoje mogoče. Najprej, da bi se stvorila Jezusova prikazen po idioplastiki, to se pravi, da so vso prikazen, »duha> in »materijo«, ustvarili mediomistično nastrojeni gledavci z okultnimi silami. Ta razlaga se zdi okultistoin samim z ozirom na Jezusovo vstajenje nesprejemljiva. Francoz Delanne n. pr. pravi v knjigi »Ceux qui nous quittent«: »Popolnoma samostojna t. j. od medija ločena in rajnika v vsaki posameznosti predstavljajoča in govoreča materijalizncija ne more nikdar biti proizvod idio|dastičnega medija.« Zato drugi domnevajo, da je pri prikazovanjih deloval Jezusov duh, ki je potrebno ektoplazino črpal iz navzočih učencev. Kaj naj rečemo o teh trditvah okultistov? Najprej to, da spiritisti sami s Sulzerjem priznavajo, da »se Jezusova malerijalizacija (presnov-ljenje) razlikuje od vseh inaterijalizacij novega časa v važni točki- namreč v tem, da je pri vseh do- sedanjih takih prikaznih moral biti navzočen medij, ki se je pogreznil v transo (medijalno spanje). Tega pa v kro/ku galilejskih ribičev, ki Jezusovega vstajenja niso pričakovali, iščemo zastonj. Schwerin hoče to teorijo, ki jo večina okultistov samih odklanja, pod|ireti z zgledi, ki jih je vzel iz znane Aksakowe knjige. Dokaže pa z njimi uprav nasprotno. Pripoveduje n. pr. o materijalizaciji neke Estelle. Posrečilo se je šele pri 43. seji, ki se je seveda kakor vse vršila v »popolni« temi. Pravi, da so »duha» spoznali, da pa jr mogel izgovoriti le nekoliko besed. S tem primerjati prikazovanje vstalega Zveličarja je gorostasnost Vselej se pojavi nenadoma, ne da bi našel dobro pripravljen, mrzlično razgret, prevare željen milič. Zveličar sain mora pritiskati na apostole, pomnožiti dokaze svoje osebne identičnosti. Gledajo ga, dotaknejo se ga, slišijo njegov glas, jedo z njim, pogovarjajo se z njim v pojiolni konverzaciji in slišijo iz njegovih ust doslej neznane nauke in ukaze. Kakor rečeno, okultisti sami zavračajo take fantazije. Dr. Ennemoser na pr. pravi o Jezusovih čudežih sploh Ce|>rav je Kristus živel v naravi in naravno, vendar je bila v njem delujoča moč nadčloveška, božanska; kajti če je spremenil vodo v vino, če so mu bili pokorni vetrovi in morje, če je hrome in bolne trenotno ozdravil, če se je smokvino drevo na njegovo besedo posušilo itd., ti učinki ne izhajajo iz nikakšnih človeških sil.« Spiritisti so segli po takih razlagah z dobrim namenom, misleč da se bodo tako najuspešneje borili proti materijalizmu in za krščanstvo pridobili tudi tiste, ki pravijo s Staplerjem: »Resnično Vstajenje, povrnitev mrtvega telesa v organično življenje je nemožnost neinožnosti.« Odtod želja, razložiti velikonočne dogodke naravno. Toda kdor dokazuje preveč, ne dokaže nič. In tudi to je resnična Renanova beseda: »Končno ne obstane nič drugega nego resnica.« Okultisti tudi pozabljajo, da so bili apostoli prepričani ne samo. da vidijo Jezusovo telo, ampak da je to telo identično s prejšnjim Na tem prepričanju se snuje Pavlova vera v vstajenje mesa: Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kakor govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih. Ce pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznanjevanje. Očitno je pa tudi, da smo laž-njive priče božje, ker smo pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa«. (1 Kor. 12—15). To Pavlovo prepričanje nima z okultistično materijalizacijo nobene skupnosti. Jezus je svoje vstajenje napovedal kot nezaslišano Jonovo znamenje, ki se bo dalo nevernemu rodu. Zato je po Vstajenju sam pozival apostole, naj se prepričajo, da ima pravo telo, z istimi ranami. ki jih je prejel na križu. Ce bi bilo vstajenje le okultizem, to se pravi: učinek duševne sile, ki je v življenju v normalnih razmerah vezana, bi bilo Jezusovo na|iovedovanje vstaienja le poglavje iz , apostolom še neznane parapsyhologije; v ustih Njega, ki je govoril: »Jaz sem pot, resnica in življenje« pa bahavo komedijantstvo. Tudi apostoli morejo pričakovati, da se vsaj pri katerem izmed njih po smrti tudi tako razvežejo okultne sile. Poljubno se bodo prikazovali in materializirali ter strašili, zato naj gredo za svojega Učenika v smrt! Sicer pa se snuje vsa ta spiritistična blodnja na mnenju, da je poročilo o praznem grobu legenda. Ta domneva je pa v kričečem nasprotju s historičnimi dejstvi. Res je sicer, da sv. Pavel ne omenja praznega groba, toda to bi bilo pri njegovem su-maričnom naštevanju prikazovanj tudi skoro nemogoče. Apostoli «o videli prazen grob, še preden 9C jim je Jezus prikazal. Ce bi ga ne bili, bi se bili po prvi prikazni gotovo šli takoj prepričat, kaj je z njegovim telesom. »Ce si mislimo, da bi bili Jezusa še našli v grobu, ko so šli kontrolirat vznemirjajoče sporočilo žena, ali bi bilo mogoče razumeti. da so mogli verovati v resničnost prikazovanj, ali bi se moglo razumeti, da sta se Peter in Janez pustila rajši vreči v ječo, nego da bi več ne oznanjevala vstaienja svojega učenika!« (Paul Buyssse. Idsus devant la critique.) Sploh pa kako usoden dokaz bi im°li Judje v svoiih rokah, če bi se bili mogli kadarkoli po prvi Veliki noči sklicevati na še vedno okupirani Jezusov grob. O vstajenju bi ne bilo niti najmanjšega govora. Renan nrsvi * »V!i de «D« je jezus mogel izzvati tako oboževanje, je moral biti oboževanja vreden. Vero, navdušenje, stanovitnost pravega krščanskega rodu moremo razložiti le, če postavimo na začetek vsega gibanja moža kolosalnih pro|)orcij.« Nobeden okultist pa se še ni upal trditi, da so najslavnejši mediji, kakor Home, Slade, Schneider, »možje kolosalnih proporeij« Ne kolosalnih, ampak abnormalnih proporeij! O najznamenitejšem današnjem mediju (ker je še živ, ga ne imenujem) piše Schrenck-Notzing v »Experimente der Fernbevvegung«, str. 14: Sch. je po značaju labilen, duševno nasplošno ne brez motnje, muhast, boječ, resnicoljubnost nedostatna. Nediscipliniran, nezanesljiv, svojeglaven itd.... O Eusapiji Pala-dino pa poleg lepih lastnosti poudarja že Morselli: Prehodi med resnico in lažjo so pri njej elastični. Zato je resnična beseda okultista Fcchncrja: »Med Jezusovimi čudeži in okultističnimi pojavi je razlika, kakor je razlika med svetlobo in temo.« Za vstalega, ne za materializiranega Zveličarja a|)ostoli odslej žrtvujejo vse. »Vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti sjjoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda, zaradi katerega sem vse zavrgel in imam za smeti, da pridobim Kristusa, da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja.. če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.« (Filiplj. 3, 8-12.) Jos. Šimenc. Svetovna kriza in svetovni misSjon P. P. Charles D. J. v Louvainu piše: Razširjenje krščanstva je tudi leta 1930, znatno napredovalo. To je tem pomembneje, ker na obzorju večine misijonskih dežel vstajajo tri nevarnosti, katerih težine ni mogoče dovolj pretehtati. Pod odločnim vodstvom Propagande so bila iz dosedanjih vikariatov ustvarjena nova cerkvena upravna okrožja. Od tega sta imeli največ koristi Kitajska in južna Indija Zaradi pomnožitve okrožij je naraslo število osebja in pomožnih moči. Vsak mesec se povprečno ustanovi novo upravno okrožje. Delegaiure so urejene. Apostolski vikar za Afriko msgr. Hin-sley je bil imenovan za delegata. Belgijski Kongo je dobil papeževega delegata v osebi msgr. Dellepiane. Z enako odločnostjo se je sv. sto-lica trudila vzgojiti domače duhovstvo. Okrožna semenišča so nastala v Tokiu, Honkongu, Midahu (zah. Afrika), v deželi Bašulo (južna Afrika), v Nam Dinku (Tonkingu) in v Tanan-rivu (na Madagaskarju). Škofiji Kotar in Kum-bakonam že opravljajo domači duhovniki. Prva je dobila domačega indijskega škofa (msgr. Pereira), druga pa apostolskega vikarja (msgr. Xaviera). Na kitajskem vodijo domači duhovniki dva vikarijata in eno prefekturo. Domačih škofov je 12. K tem prištevamo tudi prvega etijopskega škofa msgr. Cassa, čigar škofija pa ni podrejena Propagandi. Domači ženski redovi so razširjeni po Oceaniji, Afriki in Aziji. Prestopi so po posameznih deželah različni. Počasi se širi na Kitajskem, pa tudi na Japonskem ni več prestopov kakor 301)0 na leto, medtem ko se prebivalstvo v enem letu nomnoži za en milijon. Precejšnje pa je število v Srednji Afriki, kjer je samo v Be'gj-skem Kongu 22 misijonskih okraja , Tu se zelo mnogo ljudi priglaša za krst. V množinah pa pristopajo v indijski provinci Hardarabad. kjer se je delo šele začelo. Zaradi prestopa razkol-nega škofa in njegovega koadjutorja pri Jako-bitih v južni Indiji je sedaj začelo mnogo ljudi prestopati h katoličanstvu. Po mnogih deželah se misijonl zelo poslužujejo za propagando tiska. Južna Afrika je začela izdajati nov list za domačine; na Japonskem dobro služi propaganda z letaki in spisi; v Kongu izdajajo mesečnik; v Honkongu so ustanovili veliko tiskovno podjetje. Poleg uspehov pa so tudi nevarnosti, ki ogrožajo misijonske uspehe. Največja je politične narave. Zmede na Kitajskem, vojne, plenitve, roparji — vse to je divjalo na jugu in povzročalo smrt več misijonarjev, bedo kristjanov in mučen nemir. Mnogo misijonarjev so razbojniki ujeli in kruto mučili. Kljub vsemu temu pa se je Cerkev na Kitajskem dobro držala in vzdržala strašne pretrese. — V Indokinu zmede niso mnogo škodovale; pač pa je ponekod opažati med domačini nekako sovražnost. — Na S a m o i h je bil upor. Voditelj upora je bil katoličan, ki so ga novozelandske čete ubile. Toda to ne tiče misijona samega. Katoličani so tod v obeh taborih. — V Indiji, ki jo je vznemirjalo Gandhijevo gibanje, je odšla katoliška delegacija na konferenco k okrogli mizi v London. Katoličani so tu v vseh političnih taborih. — Zakonodaja, ki ureja razmerje ras, je v Južni Afriki med narodom Bantu zelo pospešila komunistično propagando ter zelo zamr-zila »vero belih«. Kljub temu se ie tu Cerkev dobro držala. Šolska zakonodaja je druga težka nevarnost. Na evropskih vzgledih hoče Kitajska zatreti verski pouk po šolah in vse duhovne vaje, ali pa krščanskim šolam vsiliti nesprejemljive ravnatelje in učitelje! — J a p o d S k a hoče n. pr. izključiti iz šole ves verski pouk ter vpeljati šintoizem vanje, ki ga je država proglasila za državljansko patnotičen kult. V angleški Afriki so pogoji šolskega programa in finančna bremena, ki so jih vsilili vsem podpiranim šolam, tako težki, da jih misijoni ne morejo izpolnjevati. Več šol so morali že zapreti. — Benediktinsko vseučilišče v Pekingu se dobro razvija, vseučilišče v Tokiu bo povečano, višje šole v Indiji poročajo o precejšnjih uspehih. Končno tudi misijoni zelo čutijo svetovno gospodarsko krizo. Krajevna pomoč pojema. Sredstva osrednjih nabiralnih organizacij se krčijo. Gotovo bo ta kriza zelo občutna 1. 1931. Misijonski interes starega krščanstva se vendar le veselo dviga. Spominjamo se misijonskih tednov v Barceloni in v Louvainu, osmega akad. misijonskega kongresa v Ljubljani, zborovanj misijonskega križa v Regensbur-gu. Zdi se, da se vez med misijoni in domačijo vedno bolj oži. Ogledala leh vrst. velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 n,u maSinsIio 4—f mm. portalno ieua»t alabaster itd. Spectrorsra d.d. tiohl ono VII _ Telelon 23-43 Zagreb Celovška 81 0»'i«k Trt P*. *r 4 ji-uj i! p. Olrosuo zaTaroTante S ursi $><>sii» Ijisr m ft<.{Hotuosi sto »Si otrok! Mesečne premije od 10 Din navzgor. Za sluča' doživetja poleg zavarovalne iiavn ce ^e posebna bonifikacija! Najvišji z esek zavarovanja je 60 00(1 Din. Poiono izp a ilo zavarovalnine za slu.aj sunil, a dvakratno Izplačilo za slučaj smrti vsled nezgode. »»»»•in noto v Jugi stavim Starši zahtevajte prospekte! — — — Zelo ugodni pogoji! Jardar ticInlSna '«»«< o fant a drufba IJuMfn"« AlrMnnil- «*« 12. Moril)«'r Jju f|feta 3 Delavnim zastopnikom se nudi usodna zaposlitev! Ponrovllanje ur In O i n m >, I (> rt o v s« '»riolt orno po nizki ceni In aamncllt. Oiflmolnni .n im-lene uramolonske nlo&c* so vedno v talugl pri itoman E flindl uran« In i\t taija Plu] SALDA-KONTE STRACE - JOUKNALE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE KlSALNE BLOKE ITD < Z X 3 NUDI HO IZKEUNO UUODNItl OfchAll KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISK AKNE P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA l> II NADSTROPJE Pohištvo Predno se odlomite za nakup pohl* Ivo. zahtevajte ponudbe tvrdke ironc iKflorJek, Šmartno pri Lltlii Moderno ure ene delavnice In velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in so i len izdeien. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hot le, banke itd. FRANCOSKA UNIJA C1E GLE TRANSATI ANTIQUE (FKENCH LINE) HAVRE-NEWY0RK Najkrajša pot T SEVERNO AMERIKO h francoskimi breoparnlkl velikani: JLE DE FKANLE", „PARIS- itd. Potnikom iz LJUBLJANE do PARiZA ni trvba nlC pre«e Poročilo Delavske zbornice za leti 19-2». in 1 UHO.« Brezposelnost. Naše borze dela v svoji statistiki žal ne dajejo točenih podatkov o moškem in ženskem povpraševanju po delu. Vendar je znano, da se tudi ženske v znatni meri poslužujejo borz dela, in to celo pri iskanju poselskih mest. Vsaj ljubljanska borza dela uživa med delavskim ženstvom tako zaupanje, da bo bodoč« odpravo zasebnih posredovalnic (ženskim strokovnim organizacijam in domovom bi se morala posredovalna slttžha vsekakor pustiti) brez posebnih ovir preneslo. Okrcžni urad za zavarovanje delavcev izkazuje za leto 1930. poprečno 97.688 zavarovancev, za okroglo 3000 več nego 1. 1929. Koliko jo bilo od toga žensk, poročilo ne navaja. V gospodinjski skupini, ki zaposluje skoraj izključno ženske, je vnašalo število zavarovancev 1. 1929. za 521 več nego 1. 1928., to je 75.-)8. Zanimive so številke o boleznih v posameznih gospodarskih panogah, iz teh podatkov je razvidno, da je v grafični industriji in v gospodinjstvu izmed vseh najmanj oooienj, namreč samo 22.51 odnosno 26 97 odstotkov vseh zavarovancev (odnognih stre k). Razlika je ie ta, da ima grafična industrija 3.60% je-tičnih, gospodinjstvo pa lo 1.7%. Največ obolenj v gospodinjstvih — 4.4% — odpade na bolezni prebavil (o čemer naj gospodinje in služkinje temeljito razmišljajo...). Višek je-tičnih izkazuje tekstilna industrija, to je 4.15 odstotkov svojih zavarovancev. Poročilo naglasa, da so nekateri obrati raznih panog prava gnezda tuberkuloze. Nezgod je med ženskimi zavarovankami sorazmerno toliko manj. v kolikor so zaposlene pretežno le v manj nevarnih obratih. — Pri kratkotrajnih boleznih je maksimum moških in ženskih obolenj popolnoma sorazmeren, pri dvo- in štiri mesečnem bolovanju pa pada maksimum izključno na ženske — zaradi porodnic Te imajo, kakor znano, pravico do porodniške podpore 2 meseca pred porodom in 2 meseca po njem, ne glede na delozmožnost Mulere. ki hodijo do poroda na delo, dobe porodniško podporo samo 2 me-scca po porodu. Kolik je odstotek žensk, ki hodijo zaradi večjih dohodkov na delo do po- roda, poročilo ne navaja; zaradi narodnega zdravja bi bilo pač želoti, da bi bito to število čim manjše. Ženske ▼ posameznih panogah. Žensko delo se še vedno plačuje slabše nego moško, odnosno so uporabljajo ženske večinoma za slabše plačilno delo. — Tako znašajo ženske plače v vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu od 25 do 45 Din dnevno, moške pa od 25 do 90 Din. V tekstilni industriji zasluži delavka po 22 do 36 Din na dan, moški pa od 30 do 44 Din. V nekaterih trikotažnih podjetjih znaša povprečna ženska plača celo samo 17 Din na dau, kar je pač še za samo hrano premalo. Število delavk je v bombažnih tvornicah neznatno više nego moških. Osrednji zavod za domačo obrt propagira misel, da bi se z izboljšanimi statvami po naših kmetsklh domovih napovedal boj tovarniškim tkalnicam, ki preko vse mere izkoriščajo delavstvo in carinsko zaščito. Zbornično poročilo priznava na podlaeri številk, da bi megla domača Ikalna obrt tekmovati s tovarnami pod pogojem, da bi delala za lastno porabo — ue za trg, ker bi zaslužila Ikalka lo 5 do 7 Din dnevno — in da bi dobivala prejo po tovarniški ceni. V ta namen bi se morale izpremeniti carinske določbe, ki obremenjujejo prejo za na drobno razprodajo po 4 do 5 Din više nego prejo za tovarniške svrho. Pod lenii pogoji, zaključuje poročilo, bi moglo bili razširjen e domače tkalne industrije na eni strani vir zaslužka za slabo zaposleno delovno silo po naših rudniških in industrijskih okrajih, na drugi strani pa korektno proti prevelikemu izkoriščanju konzumeutov, fcj ga izvaja tekstilna industrija. Zanimivo je primerjanje moških in ženskih plač zasebnih nameščencev: knjigovodij, blagajnikov in k< nteristov v raznih obratih. Vse slabše plačana mesta so pretežno v ženskih nknh, od 20000 Oin letne plače nav7gor pa število žensk hitro pada ter so v zadnjem plačilnem razredu (nad 39 000 Din letno) največ po 1 do 3 ženske; Izjemo delajo [e denarni zavedi, ki zaposlujejo na najvišje plačanih mestih 6 žensk, trgovina in obrt (tudi 6 žensk) in živilska industrij i, kjpr prejema nad 39 000 Oin letno 14 žensk Vs*»g» je v najvišjem plačilnem razredu 39 žensk preti 1286 moškim. Pregled delovnih sporov in gibanj v teku zadnjih dveh let je izredno zanimiv in poučen. Ne glede na gibanja, v katerih je ženstvo enostavno soudeleženo, je d( šlo v raznih podjetjih do priti žb posebej zaradi krivic nasproti ženskim delavkam. Tako je neko podjetje odtegovalo delavkam plačo, ako jih je premestilo k drugemu delu. tako da so dobivale na uro komaj po 2 Din. V drugem podjetju si je mojster nasproti delavkam dovoljeval nespodobnosti. V gibanju pri »Saturnu« se je dos«»gel sporazum, ki je med drugim zagotovil delavkam po šestledenski zaposlitvi plačo po 3 Din na uro in eno delovno obleko letno za vsako dolavko. Neka niodi- stinja jo zaposlovala uslužbenke čez določeni čas, nakar je posredovala Delavska zbornica. Še mnogo zanimivega, kar v živo zadeva tudi ženske, bi lahko navedli iz zborničnega poročila, a Žid nam prostor ne dopušča. Naj zlasti inteligentnejše ženstvo samo seže po tej publikaciji, ki jim bo v mnogih vprašanjih gospodarske in socialne politike odprla oči, jim razširila obzorje in poglobila zavest stanovske solidarnosti. Da pomoč ne bo danafski dar Če je brezposelnost usodna za moškega, je dvakrat težka za žensko. Saj more moški, če je le malo ameriškega duha v njem (glej spis: Kako sem zaslužil v počitnicah »jurja«, v zadnji številki »Mentorja« I) — v sili brez škode prijeti za kakršnokoli pošteno delo in prenočiti če treba kjerkoli, ne da bi to bilo nevarno za njegovo osebno čast. Nasprotno pa čakajo žensko v brezposelnosti vse mogoče ovire in nevarnosti, mimo katerih ne more, če noče izpostaviti svojega zdravja in dobrega imena. Tudi zaupanje vase, pogum do življenja brezpi selnost v ženski še hitreje zlomi nego v nio^ketu in jo izpostavlja globljemu padcu. Zato je skrb za brezposelne ženske posebno nujna in je le socialno pravično iu modro, da so podpor za brezposelne povsod deležne tudi ženske. Vendar je pa enostavna podpora v denarju zanje — kakor tudi za ženske — le prevečkrat dariajski dar, ki posameznico le šo bolj poniža v lastnih očeh in izpodkopava njeno uravao silo. Delo, zvezano če le mogočo s strokovnim in splošnim poukom, je najbol.,5a oblika pomoči za brezposelne žensko, posebno mlajše. To načelo jo v skrbstvu sa brezposelne vobče priznano in se po vseh državah po možnosti upošteva. Tu naj navedemo le en zgled — v pobudo našim socialnim ustanovam in ženskim organizacijam. Društvo za ženske interese in žensko delo v Miinehenu je jeseni I. 1929. ustanovilo delavnico :a brezposelne žensko. Namen je bil, da bi se tu prevzemale v popravo in čiščenje vse mogoče obleke in perilo. V peštev bi prihajale predvcem ženske v pridobitnih poklicih in njih družine, dalje samski moški, potem celi hoteli in penzijoni in slednjič še mestni zavodi (bolnišnice, uhožnice in kopališča). Pri tem naj bi se posamezne ženske veibale, da bi si kasneje samostojno služile svtj kruli s popravljanjem in čiščenjem oblek tn perila |>o hišah, in to brez pomoči in nadzorstva gospodinje, ki je mnogokrat zaposlena v pridobitnem pt klicu. Za začetek so organizirali pobiranje starih oblek po hišah. Žetev jo bila izredno obihu«. Obleke so dali najprej razkužiti, nato so jih očistili, potem pa predeluli In popravili. Tako je naetala cela zaloga dobrih, trpežnih oblek od najpriproslejše domače obleke do večerne obleke skromnejših gledaliških igiiilk ali recitatirk. Posebna skrb se je pobelila otn škim oblekam, da so bile praktične pa mičuo obenem. Te objrke so prevzela v razdelitev med potrebne uradna skrbstvena mesta, potem priznane dobrodelne organizacije, župni uradi. domovi itd. Vsako teh mest je plačalo za prevzeto obleko primerno vsoto kot odškod- nino za izvršeno dolo. Na ta način jc dobila delavnica sredstva za plačevanje zaposlenih delavk in čevljarjev. Obenem je s tem postala znana med prebivalstvom, ki se je sedaj začelo obračati nanjo, bodisi da ji je pošiljalo v popravo obleko in perilo, bodisi da je prosilo za šivilje na dom. Delavnica procvita. V njej dobe delo predvsem ženske, ki jih pošiljata skrbstveui in delovni urad Plačaue so po običajnih tarifah. Državna skrbstvena mesta prispevajo z zneski, ki odgovarjajo višini podpore za brezposelne. Mestna uprava je prispevala z enkratnim zneskom za opremo delavnice. Razen polno plačanih delavk, se zaposlujejo od slučaja do slučaja tudi ogrožena dekleta, žeu-ske, ki nimajo prenočišča, matere pred porodom itd. Poročilo, iz katerega črpamo, naglasa, tki je med brezposelnimi te malo takih, ki se rade vdajajo lenobi; pač pa se mora vodstvo boriti proti nezadostnemu znanju in površnemu delu. Tu zastavlja delavnica svojo izol>-raževalno in vzgojno prizadevanje ter daje ženskam strokovni pouk In jih navaja na točuo, vestuo delo. Naravnost pretresljivo je videti, s kako hvaležnostjo, s kako vnemo te oklepajo ženske dela kot resitolja tn brezmejne duševne in telesne bede iu gorja brezposelnosti. Vsi morebitni nesporazumi med delavkami se poravnavajo s pametno besedo. Skrbstveni značaj delavnice se kolikor mogoče izključuje in nadomešča z gospodarskim. Pri vsem tem pa skušajo delavkam vsestransko ponašati. Tako dobivajo delavke iz ene mest-nih kuhinj v delavnico dobro brano po skrajno nizki ceni, v delavnici sami si morejo za malenkostne novce kupiti dobro, čedno obleko, vodstvo se zanima za zasebne zadeve delavk, jim oskrbuje zdravniško oskrbo itd. Tako imajo brezposelne v delavnici vsestransko pomoč in varstvo. Najdalje more ostati posameznica v delavnici zaposlena 9 mesecev. Delavnica jim ob odhodu posreduje delo od-uo6uo službo. Po enakih načelih zaposlujejo v Nemčiji brezposelne žeaiske tudi v poljedelstvu in vrtnarstvu. V vseh takih ustnnovah je seveda v veliki meri odvisen od sposobnosti voditeljic in je treba biti pri izbiri Ic-teh kar najbolj previden. Vsaka socialna pomoč je vredna samo toliko, v kolikor obuja in krepi v podpirancu zaupanje v lastno moč in ga v življenjskem boju neposredno postavlja na lastne noge. Posebno ženskam v sedanjih razmerah no moreuto nuditi boljše pomoči od te. Koliko poklicnih organizacij se pri nas tega zaveda? 'I ker je neprekosljiv v troežnosti, zato tudi najceuej&i — Zaloga: JIIBIBIE LUDV. BARAGA - LJUBLJANA Š;'enburqova nI 8 Teleton štev 29-80 Žensko svobodništvo >Ce iitei v svoji notranjosti, potem si v ;rrovi sredi, če žreb odtod nizdol, vidii telesni svet, ie se ozreš navzgor, spoznaš Boga*. Sv. Avguštin. So med ženami, ki jim je v srce zapisan samo zemski raj: Pisan vrt, poln sladkega sadja, vonjivega cvetja, prijetnih senc in počivališč. Evo tu zvesto in vdano spremlja Adam po vseh potih in ji bere želje iz očL Vendar se ga naveliča, hoče se ji posebnih, novih doživljajev, novih občudovalcev, ka-li? Kar išče, najde. Ob tem živi. Kakšen je bil •-poslej« za ženo, po tem ne vpraša in vedeti noče. Mar ji ni ne prekletstva ne velike obljube. In so druge, ki ne vedo ta raj, za >prej«, marveč samo za »poslej?, za prekletstvo. Vsa preteklost in teža delavnika se je zrušila nanje; za obljubo, da bo nekoč prišlo odrešenje po Ženi, je njih srce gluho. Topo nosijo breme svoje ženskosti in komaj da jim porodni krči iztisnejo krik trpeče kreature. So dalje med ženami, ki ne vedo ne za raj ne za prekletstvo, ampak le za Obljubo. Iz nje In zanjo žive. Slednjič so žene, ki vodo l za raj I za prekletstvo i za Obljubo. Te hrepene in aku-5ajo najti sintezo ženskosti, ki Id se zlivala t. moSklm delom človečtv« v višjo, skladno enoto, Ta enota more vzkliti samo v Avguštinov! »pravi sredi« spodaj ostaja telesnost in kar je z njo v zvezi, zgoraj vejo dih božje modrosti in ljubezni. Da je la sreda, da so višine nad njo dostopne ludi ženi — Avguštin je vzel na to pot a seboj svoje mater Moniko — to je piva in največja vseh ženskih pravic. I. K.: Materin ptsSan Bilo je v prvih letih našega stoletji. V Trstu jo tedaj izhajal | i slovenski ž.enski list »Slovenka« — naše Printr rke 60 bile vedno posebno okretne in podjetne, ne samo po svoji živahni primorski naravi, irarveč tudi po svoji izvrstni šoli v ljutem narodnem boju. Okoli »Slovenke/ so se zbirali mladi, sveži duhovi obojega spola in vseh treh jugoslovanskih plemen Srbe je zastopal dovršen srednješolec z Reko, ki je služil svoj enoletni prtistovoljski rok pri tržaškem (97.) pešpolku. Bil je to izredno vrl mlad mož. zavedon Srb in Jugoslovan, ki se je že tedaj pečal z jugoslovanskimi naglavnimi sestavi in fonetiko. Kmalu si je poiskal stikov z uredništvom »Slovenke« in posredoval potem zveze z raznimi srbskimi listi. Umljivo je, da je morala biti za takega moža služba v avstrijski vojski ne dvakrat, marveč stokrat bridka Utehe je iskal v svojem študiju, v globokem doživljanju narodno- in državuo-političnih dogodkov ob Jadranu in Donavi ter v prijateljskem občevanju v družini skivenskecra časnikarja, kamor je redno zah:-;jil Slednjič pa mu je stiska jela rasli čez glavo, ko ga je neki predpostavljeni po dobro znanih metodah jvzel na piko«. Njegov pristno srbski ponos je strahovito trpel. Kmalu mu je bilo jasno, da mera ali pobegniti iz vojske ali pa 6e lio zgodila nesreča Odločil se ie za prvo in se zaupa! svojemu prijatelju časnikarju. Ta ga je skušal i/prva pregovoriti, naj polrpi še teh nekaj mesecev; a ko si jo bil o mladeničevem duševnem stanju na jasnem, je pristal ua to, da mu pojde pri pobegu na roko. Nekega poletnega večera sta korakala časti ilcar in preoblečeni begunec na tržaški južni kolrdvor. da bi dobila vlok v Benetke. Ker jo bilo še rano. sta sedla v priprosto trato-rijn. Tu je begunec snel s prsia nezrtalen zlat prstan, katerega obroček je bil že čisto obrabljen in fenak, ga podal časnikarju in dejal: >Prijatelj, storite mi še to veliko Ijubav in shranite mi ta prstan, dt-kler se ne oglasim in ne poprosim zanj. To uro nič no vem, kje in kaj me čaka... Ta prstan pa jo moj edini spomin na mojo ljubo pek Jno majko, moja največja svetinja, ki bi jo rad ohranil za poznejše delavno življenje če ml bo dano.« Časnikar je prstan sprejel in spravil mladega prijatelja srečno čez mojo. Prstan je pa izročil v shrambo svoji ženi. Mladi Srb je po mučni odisejadi prispel v Srbijo, kjer mu izprva tudi ni bilo p; sAlauo z rožicami. A njegov idealizem in njegova krepka volja sta mu bila zvesta sobojevnika. Nadaljeval ie nauke in postal srednješolski učitelj Sedaj je mogel misliti tudi na materin prstan. V tem je bilo preteklo precej let, v teku katerih je bilo utegnilo življenje tudi prijatelja časnikarja vreči bogve kam. Kaj je s prstanom, dragim materinim spominkom — ali ga 1)0 še kdaj videl? Planila je vojna na Balkanu. Mnogo slovenskih ljudi je tedaj prišlo v Belgrad Naš znanec jo naletel na slovenskega časnikarja in ga takoj vprašal po svojem bivšem tržaškem prijatelju. :0, ta je pa sedaj v Ljub-ljartik se je oglasil odgovor. Sedaj je Srb takoj napisal pismo za prijatelju, v katerem je povprašal po svojem prstanu in prosil, naj mu ga pošlje, in to — zaradi večje varnosti iti enostavnost! — v hrbtu slare knjige. Iu tako je romul drobni, neznatni obroček ia Ljubljane v Belgrad in srečno dospel v r»ko pravega lastnika, ki se je prijatelju r, prekipevajočo radostjo zahvalil, da mu je tako zvesto hranil materin prstan. Mož, ki je tako ljubil svojo mater in spoštoval njen spomin, je danes v naši prestolnici ob Donavi visoka in odlična osebnost. Jo pač resnično, da so veliki možje dobri sinovi in da v vsaki ženi spoštujejo svojo mater, 5YQY5555555555555555555555555555555555555|555Y55553555 000110110202012300000202000201000101010101010202010200000200020100020201020209100002230201532301010101020001020002020201010002050001010401000201020000020100001002230100000101010201040702000001010202000100020001000001020248535301022301020002000202020202090810020123010248534823 Domišljavi Tonček Kosntačev Tonče je bil dvanajst let star, torej prav tistih letih, ko se začne onogav fante postavljati, da ni več otrok, ampak nelcaj boljšega, imenitnejSega. Tonče je bil edinoc vaškega mlinarja, ki je bil bogat, veljaven možakar, zato je tudi Tonče mislil, da se lahko postavlja. Bila je zgodnja pomlad. Velika noč se je bližala. Se nikoli je ni Tonče tako težko pričakoval. Pa kako tudi ne. Oče mu je obljubil, da mu bo kupil v mestu za praznike novo obleko z dolgimi hlačami. Prve dolge hlače, pomislite! Tonče kar pričakati ni mogel Velike nedelje, da bi se postavil pri procesiji v novi obleki in s čevlji na »škrip«. To bodo gledali njegovi prijatelji in sošoloi županov Mihec, k romarjev Jože, učiteljev Slavko in kovačev Matevž, ki so vsi manjši in šibkejši, — kajti Tonče je bil zdrav, močan fant, samo glave jo bil precej trde. V šoli je skoraj vedno zaostal, tako da je bil vsako lelo največji v razredu. Zaradi tega so se tovariši večkrat norčevali iz njega. Pa kaj je to delo njemu. Ce ni bil pri učenju prvi, je bil zato pa pri tepežu najmočnejši. Tonče bo enkrat bogat mlinar. Moko bo mlel, velike mere jemal in pičle vračal. Srečen bo tudi brez učenosti. Prišla je Velika nedelja. Solnce je toplo iijalo, na tratioah in gozdnih parobkih so dehtele vijolice in kimali zvončki. Ptički so žvrgoleli — skratka: bil je lep, prelep pomladni dan. Tonče je bil nov od glave do pet. Temno-inodra obleka mu je imenitno pristajala. V naprsnem žepu je imel robček iz pisane svile, V telovniku uro s široko verižico iz amerikan-skega zlata, ki jo je lani dobil za birmo. Čevlje je imel svetlo zlikane m na »škrip«, na glavi pa svetel, moderen klobuk. Pri procesiji se je imenitno postavil. Vsi so ga gleduli in občudovali, najbolj seveda sošolci, ki kar skriti niso mogli zelene zavisti. Seveda so imeli tudi oni nove obloke, ampak dolge hlače je imel samo Tonče, Po kosilu je odšel Tonče v novi obleki k tovarišem na vas »sekat« pirhe in pomaranče. Široko razkoračen je stal Tonče med dečki. Prsi je bočil in se obračal proti solncu, da se je bleščala verižica kakor tisoč solne. Ko so se naveličali sekanja piruhov, je predlagal kovačev Matevž, naj bi se šli lovit. Domišljavemu Tonču seveda ta predlog ni bil všeč, šele po dolgem prerekanju se je vdal. Sli so za hlev Tončevega očetn, ker se fonče ni hotel igrati na vasi, kot mali otroci. Poleg hleva je bila jama, polna goste, jlatne vode, čez katero je bilo položeno par trhlih desk. Učiteljev Slavko je jamo takoj tagledal. Tekel je k njej in zaklical ostalim: »Halo, kdo si upa po deski čez jamo?« Vsi so molčali. Tedaj pa je stopil učiteljev Slavko, ki je bil šibek, slaboten deček, sicer pa precej pogumen, sam na dosko, in sna, dve, je bil preko jame. To pa se je Tončetu silno za malo zdelo, da bi si kdo upal več, kot on. »Misliš, da si jaz ne upam?« se je raz-koračil in korajžno stopil na ozko desko. »Ena, dve,< je štel in si mislil, sem že čez, pa o joj, prejoj. Deska se je zamajala, zableščala: tresk in buum je priletel Tonče, kot je bil dolg in širok v svoji lepi novi obleki in svetlo zlikanih čevljih naravnost v — vodo. Ta blatna kopel ni bila Tonču kar nič všeč. Brcal je in se otepaval, pa čim bolj je razsajal, tem globlje se je pogrezal v blato. Tovariši pa mu tudi niso pomagali. Kaj še! Ob kolena so se tolkli in smejali, smejali, da so jim od smeha kar solze tekle iz oči. Tisti hip pa, ali je sam pravični Bog hotel tako, ali je hotel ponagajati Tonču škodoželjni hudobec, ki ima pri vsaki nezgodi svoje kremplje vmes, — je zaropotal na dvorišču voz in sam strogi Tončev oča so se pripeljali v družbi Tončevega strica in tete, ki sta prišla na obisk. Oča Kosmač so takoj uganili, da ne more biti vse prav, ko so videli, kako se smejejo dečki okoli blatne jame. Kar z bičem v roki so pristopili in vprašali: '»No, kaj pa imate spet, falotje, kaj?« Ko so zagledali v jami Tonča, so takoj ■poznali za kaj gre. Sklonili so sc, prijeli 1'onča za ušesa in ga kar tako potegnili iz jame. Potem pa so zavihteli bič in pok, pok! udrihali po Tončevi zadnji plati, kar vpričo strica, tete in sošolcev. »Na, tukaj imaš, nfl, na,« so godrnjali oča Kosmač in vedno iznova dvigali bič. na, zgaga nemarna, da si boš zapomnil današnji dun.. .« In Tonče si ga je v resnici zapomnil. So dandanes zardi, ?e ga kdo spomni na ta dogodek, čopiav je že star možak in je preživel otl takrat še štirideset velikih nedoli . Tekma Spisal in risal: E. D To vam je bilo življenje «Fri veselem Crarlti*! Razuzdani belini in pa lahkoživi ci-trončki so že ua vse zgodaj praznili kozarčke sladke medice in si v prijateljskem objemu prisegali večno prijateljstvo. — Debelušna krčmarica, gospa čnirlova je imela polne roke dela. Njeno brhke natakarice so tekale od mize do mize ter venomer polnile prazne čaše veselih pivcev. Odličnejša družba metuljev &e je sicer pritoževala nad prostaškim obnašanjem beli-nov in citrončkov, kar pa zadnjih nikakor ni motilo. Lepi lastovičar je posebno vihal svoj rilček, kajti sedel je v družbi pestrobarvnega admirala in draguljarja bisernika. Zadnji se zanj ni menil, ker je baš razpravljal z lastnikom tvornico aeroplanov, z g velerilcem. kje se dobi najslajša medica. Poleg so tudi sedeli gospodje: zdravnik smrtoglavec ter njegovi dobri znanci borov prelec in vrbov zavrtač. Bilo je še mnogo drugih, a pogled na to pestro družbo je človeku jemal vid. Končno je z drsajočimi koraki s svojim spremstvom prilezel gospod Slinar, pokrovitelj in vodja vseh prireditev. Vsa družba se mu je globoko priklonila. Prijazni Slinar jo imel za vsakogar prijazno besedo. Še celo pijanim belinonv in citrončkom ni zameril njihovega nespodobnega obnašanja. Prišedši do izbrane druščine domišljavega lastovičarja in doktorja smrtoglavca je na prijazno povabilo sedel in naročil porcijo najboljše solate. Na pijačo ni polagal nikake važnosti. Med tem, ko so se naši odlični goslje zabavali pri kapljici rujnega vinca, sta neumorni vrvar pajek in reditelj muren pripravljala start. Otroci, zanimalo vas bo, kaj pomeni beseda start. Poslušajte! Na tekmah imenujemo mesto, kjer pričnemo teči — start. Med tem so se zunaj zbirali tekmovalci. Najvažnejša osebnost med njimi je bil gotovo rogač, kajti okoli njega so stali: brzci, grobar, pokalica, mokar, razni kozlički, poloni.pa mravlje in šo drugi. Veliko pozornost je tudi zbujal slinarjev prvorojeni sin, ki se je odločil, da tudi tekmuje. Sprva so vsi mislili, da se le šali, a ko so po žrebanju prejeli številke, so videli, da namerava resnično tekmovati. Žreb mu je odločil zadnjo številko. Povedal sem vam že, da je bila proga dolga 10 m ter je bilo treba teči od Lazaijeve jablane do velike !,- I >o blizu pive grede, ki ie I p/ž ji In nekoliko niiia Vsi tekmovalci so bili s progo in razdaljo zadovoljni, le rogač je menil, da se navadno tekmuje po ravnini, a ne navzdol. Povedal jim je dalje, da je že mnogo tekmovanj opazoval raz veje onih kostanjev, ki stoje v bližini nekega športnega igrišča. Predsednik, gospod Slinar ga je strogo zavrnil, češ, da je menda dovolj star in izkušen 'er bo pač vedel, kje in kako se tekmuje. Sicer pa... komur prireditev ne prija, se lahko mirno odstrani. Osramočen se je rogač skril za bližnjo skupino tekmovalcev. Vsi so se mu jeli smejati ter ga izpraševati, mari nima dovolj dolgih nog. Celo slmarjev sin si je dovolil pikro opazko, ko je vprašal rogača, če mu naj in posodi svojo mesnato nogo. In zopet so se za krohotali zbrani tekači ter so pričeli dražiti rogača, če morda resnično potrebuje slinar-jevo nogo. Slednjič se je rogovilar vsega tega naveličal. Silovito je zaškrtal s svojimi nevarnimi kleščami in zapretil polžu, da ga pre-ščipne na dvoje, če zine le še besedico. Nato ga je vprašal, če je prišel progo ravnat, kot to delajo cestni valjarji. Če pa resnično namerava tekmovati, naj se skuša pred tek-no temu aH onemu prilepiti na zadek, da ga bo vlekel za seboj kot kak kmečki koleselj. — Sploh bi mu pa svetoval, naj v bodoče pregovori svojega očeta, spoštovanega gospoda Sli- nar ja, da le-ta prihodnjič priredi tekmovanje v počasnosti, kjer si njegov miljenček zanesljivo pribori prvo mesto. Ubogi polž je torej svojo pikro opazko drago plačal. Vsi navzoči so se jeli tudi iz njega norčevati ter so mu nadeli ime «cestni valjar«. Gospoda Slinarja, ki je vse to čul, so rogačeve besede tako razjezile, da se je penil od jeze. Obljubil je jezičnemu rogaču, da se bo za vse žalitve kruto maščeval. Prepir bi se najbrž nadaljeval, da se ni v tem trenutku oglasila piščalka starterja murna, ki je s svojim žvižgom pozval tekmovalce na start. Tam je bilo zbrano že lepo število gledalcev. Največ je bilo lahkoživih metuljev, ki so sklenili, da bodo spremljali tekače do cilja. Iz viška se namreč vse bolje vidi in se lahko že v naprej določi, kdo bo prvi! — Poleg metuljev so se pozibavale na cvetkah pridne čebelice, ki so se le za hipec ustavile, kajti one imajo vedno mnogo, mnogo dela. Iz soseske so prihiteli k startu črnrli-godrnjavčki, ki so leno obletavali zborno mesto in venomer brenčali. Tekmovalci so že stali v vrstah, pripravljeni za odhod, ko začujejo na dolenjem koncu proge, kjer je stalo največ gledalcev, silen vrišč in krik. Ilip nato se je izza klanca pojavila velika glava skokonoge kobilice, ki je v velikih skokih hitela proti startu. Za njo je drl trop mravelj, ki so bile rediteljlce in so skušale zadržati predrzno vsiljivko. Prispele so komaj do polovice klanca, ko je kobilica že stala pred pokroviteljem tekme, gospodom Slinarjem. V izbranih besedah je porazložila osuplemu gospodu, da je bila do danes na potovanju ter je šele doma od sorodnikov izvedela, da se vrši danes to velevažno tekmovanje. Ponižno torej prosi, da ji cenjeni sodniški zbor dovoli, da se naknadno prijavi k tekmovanji'. (Konc- prihodnjič.) J. V.: Po/mcsd na Rebri Uorko pomladansko solnce se je prismeh-Ijalo na reber tam za potočkom. Voda, ki je žuborela svojo jutranjo pesem, se je v solnčnih žarkih blestela kot živo srebro in hitela veselo naprej, naprej. Lahna sapica, ne več mrzla, toplejša in božajoča, je zavela prav pri tleh, da je zanihala glavica zvončka. Gospod Zvonček se je prebudil iz sladkega spanja, si pomel oči in dvignil glavico, da se razgleda krog sebe. Solnčni žarki so mu pobožali beloriimetia ličeoa, Pokimal je prijazno potočku, ki je šumljal lik pod njim. »Hej, hej! Zaspanci, zaspanke! Kaj mislite sedem let spati? Vas še ni zbudila pomlad?« '•No, 110. gospodič, ne zabavljaj preveč, da to kdo ne sliši! Le ntalo potrpi, kmalu bo vsa družina pokoncul« Vijolica mu je kimala tam pod grmom. >0, dobro jutro, dobro jutro, sestrica Vijolica! Oprosti, nisem vedel, da si že tako zgodaj na nogah.« >Kdo bi se ne prestrašil tvojega kričanja?« >I(do? No, recimo: lista sestrica Troben-tica, ki menda še smrči, kot bi polnoč gospodarila nad nami. In lansko leto se je vso pomlad bahala in menda vsemu svetu trobila, da se je ona prva zbudila in nas morala klicati zaspance in še ...« >Trara, trata!« Gospod Zvonček je obmolknil in povesil glavico. >Slek. šlak. prav Ii je,« pravi Vijolica, »Ti je mar treba, da na vse zgodaj zabavljaš?« ; Da, da,« se oglasi sestrica Trobentica. In jaz. veš. jaz sem vse slišala. I.epo si se uasuiolil že prvo jutro.« »Smola!« prikima gospod Zvonček z resnim preudarkom in sestrici žo vesta, da bo nekaj resnega začel govoriti; pouiežiknili sta druga drugi, češ: zdaj bo pa začel.« »Smola! Ampak povem vama, taka smola še ni nič. Jej, jej, kar strah me je, če pomislim ...« »No, kaj pa se je zgodilo? Morda se ti je sredi zime sanjalo, da si bil kralj pomladi?« »Kaj še! Sanjalo se mi je, ko smo še vsi spali, da so je k nam pripeljala kraljica Pomlad. V zlatem vozu, vsa v rožah. Blestela je kot solnce. Meni so poverili visoko in častno nalogo, da jo moram v slovesnem govoru pozdraviti v imenu našega kroga. Stopil sem prednjo in vztrepetal pred tolikim bleskom, ki mi je kar oči slepil. Odprl sem usta in povem vama, nisem mogel izpregovoriti nobene besede. Tega sem se tako prestrašil, da mi je legel mrzel pot na čelo in sem omedleval. In srodi teh strašnih sanj sem se zbudil. Od samega veselja, da so bile le sanje, sem se trikrat na glavo postavil in zavriskal, da se je razlegalo prav tjale na reber onstran potočka. A povem vama, sanje niso bile kar tako brez pomena. Zbudil sem se torej in komaj sem verjel svojim očem — pri nas je bila že pomlad, prava pomlad. Sicer je še vse spalo, a pozdravilo me je gorko solnčece. Pa sem bil sam, ve ste še spale, igral sem se ves dan s solnčnimi žarki, potok je bil še zaspan. Ali mojih veselih dni jo bilo kmalu konec. Nekega dne se je solnce skrilo za sive oblake, še povedalo mi ni zakaj in kam je šlo, potem me je zazibal mrzel veter, joj, in izpod neba je začel padati sneg. Mraz tni je pretresal vse ude. Povem vama, grozna slutnja me jo obšla: Smrt pod snegom... In sem zajokal, klical solnčne žarke, a jih nI bilo od nikoder. Žalosten sem povesil glavico in pričakoval, naj se že zgodi karkoli, in povem vama, kmalu sem bil do vratu v snegu, živ, živ pokopan ... samo glava mi je še kukala iznad snežne odeje. In še brada mi je zamrznila. Potem je nehalo snežiti, nekega dne je zopet posijalo solnce in začela se je taliti mrzla preproga, moja bradica je bila kmalu rešena, nazadnje me je le v nožice še zeblo. In povem vama, spet sem vriskal in se trikrat postavil na glavo ... Kaj. sestrici, je bila to smola, »Eh, gospod Zvonček, veš, kaj ti bom jaz povedala? Takole, precej si se izmislil... Čudno, da nisi še rekel, da si umrl in potem spet oživel...« »Oh, ubožec si, ubožec, res, veliko si moral trpeti, pozna se ti, saj zato si se na glavo postavljal...« »Kar norčujta se iz mene, ampak povem vama, do pičice je bilo...« »Živ, živ! — Živ, živ!« >Hej, to so pa ptički, veseli strički!« Zvonček je dvignil glavico in prijazno pozdravil gospoda Ščinkovca, ki se je gugal in skakljal po vejah. in Vijolica mu pravi: »Zapoj in zažvižgaj nam eno, da se bodo še ostale naše sestrice zbudile!« >Ziv, živ, ja/. jih ne bom budil!« in je odletel. »Porednež prevzetni! Misli, kaj vse je, če po vejah čivka. Jih bomo pa same poklicale:« In Trobentica jc zatrobila, Vijolica zadišala, Zvonček pozvonil in so oznanjali svojim bratcem in sestricam zlato pomlad. In glavice so se dvigale, sto je trobentic zatrobilo, sto zvončkov zazvonilo, sto vijolic zadišalo in še več, vodno nove, dokler ni bila vsa reber polita rož. Za zidano vor$o Rešitev zloženke Z —■ ihelka ▼ — ila o — rel n — amen č — arovn!! e — dnica k — ralj T — onček r — oža 0 — rel b — asen e — vangeh) n — osek t — aSčica 1 — me c — ar a — ko Pravilnih rešitev je bilo topot čez 200 Nagrado je žreb prisodil: Marjanu na-tiču, učcncu III. razr. v Ljubljani, Zaloška cesta 14. Črna mačha Mihec je pridrvel na vso sapo iz obednice: Očka, v jedilni sobi je velika črna mačka!« »Kar pusti jo,« je dobrohotno dejal očka. črna mačka pomeni srečo.« »Ilm,« je zmajal Mihec z glavo, »meni se pa zdi, da pomeni nesrečo! Mačka ti je namreč vse kosilo s krožnika pojedla ...« Zakaj ie veset Tinček: -Zakaj si pa tako dobre volje, Tonček?« Tonček: j Pravkar sem bil pri zobozdravniku.« Tinček: »In radi tega si tako vesel!?« Tonček: j Seveda 1 Zobozdravnika namreč ni bilo doma...« Vesele velikonočne praznike in zvrhan koš pirhov želi svojim količknrjem Kotičkov striček a ..... Vinko Bitenc: Velikonočna Nasmehnile so se trate in livade, zaživele spet so zlate sutncne nude. Ptice pesmi so zapele v tihih gajih, veje so ozi U nele briz sanjavih. Vsepovsod se prebudilo je življenje, jutro mlado je rodilo klic: Vstujenje! Tudi v srcih naših, bratje, dan se vzbuja, radost tam doma, pomlad je. Alvluja! Zlati piruh Ivan Albreht: Rože Ali ljubiš rože? Imej jili rad in poslušaj pogosto njih nemo govorico, pa boš videl, kolik t ra modrost je v njih rasodeta! Vse imej rad: bele v njih belini, bledo rdele, ognjeno rdefe in one temno rdeče, ki spominjajo na kri. Bledo rumene imej rad in tudi temno rumene, ki so skoraj kakor glina. Ali si videl kdaj, da bi se roia branila cveteli, te je dovolj rose in dovolj solvca? Ali si videl kitaj, da bi se bela roža izneverila beti, rdeča rdeti, rumena rumeni? Si slišal kdaj, da bi se roža sramovala trnja, ki jo obdaja, ali hotela prot od debla, ki je zanjo vrelo življenja? Oj, le imej jih rad, te rože na vrtu, kjerkoli jih vidiš! Mnogotera modrost je v njih in dobro ti bo, ie jo doumeš. Tonč" ov p'rtih Je še! Tonček prosil teto Putko: »Preljuba moja Putka! Zne-si mi jajce. debelo l o vrtna buča, da boni imel največji piruli na svetu. HolaN, ali se bom postavil z njimi« In mu je dobra tela res kar koj znesla zaželeno jajce. Presrečen je Tonček pobasal ogromno Jajce in ga hotel odnesti v bijšo. Pa je — tek, teR, tek! — pri racala odneknd domišPava go-sp-idifna (loška. Ob pogledu na ogromno jajce jo je obšla zelena zavist. Se je zgražala v sebi domišljavost grila: »Le kako se predrzne takale neumna kmečka putka znesti večje jajce Kot jaz, velerenieua gos< dična Goska?! Škandal!« In se je ljuto ogorčena zakadila v nič hudega slutečega Tončka in ga neusmiljeno kavsnila v zadnjo plat. Velika noč, najlepši praznik v letu, se je bližala. Srebniosive inačice si vzcvetele v pomladnem solncu. V izložbah so se pojavili pirhi, v svetlih, radostnih barvah, okrašeni s cvetkami in pentljicami, napolnjeni z najslajšimi bonboncki. Med njimi pa so čepeli zajčki s polnimi koški na hrbtih in drobni rumeni piščančki z rdečimi kljunčki in črnimi očki so jim drugovali. Pirhi polni bonbončkov, zajčki in piščančki — kaj se zdi lepše otrokom! Iz šole in v šolo grede so v gostih gručah postajali pred izložbami in vsak si je želel, da bi bil vsaj en piruh, zajček ali piščunček njegov. Tudi osemletna Ankica, ki ji je očka umrl, je bila med njimi. Njej je bil najbolj všeč velik zlat piruh, okiašen z vijolicami, ležeč na zlatem vozičku, v katerem sta bila vprežena dva piščančka s kraguljčki za vratom. Oh. kako si je želela Ankica ta piruh! Tako srečna, presrečna bi bila, če bi ga ji mamica kupila, da Tonček se je prestrašil, da nikoli tega. Jajce se inu je zmuznilo iz rok, treščilo ob tla in se razbilo. Iz njega pa so — o čudo čudovito! — planili trije srčkani piščanci in slovesno zavriščali v božji dan: »Aleiujak Staruha se je zasmejala zlobno, škodoželjno, kot bi zuskovikalo trideset sov. »Hahaha, v nebesa bi rada šla? Čakaj takoj ti povem pot!« Planila je v kočo in se vrnila s palico v roki. Znbliskala je zlobno z očmi, udarila Ankico s palico po glavi in zagodla: »Čira čana, bodi vrana!« Ankica ubožica se je takoj izpremenila v vrano. Žalostno je zakrakala in odletela od zlobne čarovnice. Tri dni in tri noči je letalu okoli. Izpraševala je ptičke, če vedo za pot k P>ogcu — a nobena ji ni hotela povedali. -Manjše so plašno bežale pred njo, večje pa so jo kljuvale in sovražno gledalo. Zjutraj četrtega dne. ko se je hotela vsa trudna spočiti, se je s perutmi zapletla v trnov grm. Frfotala je in se hotela rešiti, pa zanif pri vsakem poskusu se ji je trnje še glob!; -•'.aurlo v telesce. Slednjič se je po dolgih naporih vendar otresla trnja. A leteli ni mogla bi se igrala z njim. Pa kaj, piruh je gotovo drag — in Ankica je uboga, saj njena tnania, šivilja, zasluži komaj za kruh. Žalostno je Ankica sklonila glavico in odhitela v šolo. A drugi dan, ko je šla mimo izložbe, si ni mogla kaj in zopet je obstala. Tako je der lala vsak dan. In čim pogosteje je gledala piruh, tem lopši se ji je zdel in želja, imeti ga, je vedno bolj raslla v njenem srcu. V soboto pred velikim tednom paAnkica ni prišla v šolo. Nenadno je obolela. Bila jo prelahko oblečena za ostre pomladne vetrove in se je prehladila. Ležala je donm v svoji borni posteljici. Lica so ji gorela in oči so ji žarele v vročici. Bila je žalostna, ker ves dan ni mogla videti zlatega pirlia. Kaj če ga je tačas že kupila bogata tuja mamica svojemu otroku in Ankica ga ne bo videla nikoli več? ... Jokaje se je oklenila mame in jo prosila: j Mamica, kajne, če boni jutri boljša, bom lahko vstala? Mama ji je pritrdila in deklica je postala mirnejša. A drugi dan se je bolezen poslabšala. Vročina je postala večja, glava jo je bolela in v prsih ji je hroplo. Ko je prišel zdravnik, je resno zmajal z glavo in rekel, da ima Anica hudo pljučnico. Dnevi velikega tedna so hiteli. Otroci ^o imeli počitnice. Hodili so v cerkev molit božji grob, pripravljali so barve, barvali pirhe in pomagali materam, ki so mesile potice in kuhale šunko. Ankica pa ni vedela no videla ničesar. Premetavala se je po postelji, drobno telesce ji je drgetalo v vročici, izsušene ustnice so neprestano klicale mamo in jo prosile, naj ji vendar kupi zlati piruh, ki je tako lop. Mama je bila žalostna, ker ni mogla izpolniti njene želje. Šla je v trgovino in vprašala za ceno piruha. Ves denar, kar ga je imela, bi bila rada dala zanj, pa bilo ga je premalo — piruh je bil dražji. Ponoči, po velikem petku se je Anici sanjalo, da je vstala, se oblekla, povezala cu-lico in šla, da poišče samega Rogca in ga poprosi, naj ji kupi zlati piruh. šla je po mestnih ulicah, mimo velikih Iii5. preko samotnih polj in tenitiih gozdov in nič je ni bilo strah. Saj je bila njena dušica čista in nedolžna, koga naj bi se bila bala potem?! Sredi gozda so okoli ognja rajale pošastne sive vešče z zelenimi očini, velike kot ljudje. Ko so zagledale Ankico, so jo obstopile in ena jo je vprašala: »Kani pa ti?« »K Bogru v nebesa.« je odgovorila Ankica in prostodušno vprašala: »Ali veste ve za pot?« Vešče so jezno zaprhutale s krili in za-vrešfnle: »Ne vemo. ne povemo! Pojdi dalje!« Ankica je šla. Ko je prišla na konec gozda. je zagledala na obronku malo, polodpito kolibo, It katere se je kadilo. Ankica jo Sla h koči in potrkala. Ko je potrkala tretjič, jc v koči zapraskalo in jezno zapihalo. Vrata so se odprle in velika črna mačka je planila v Ankico. Za mačko pa je prišla stara, grda ba-bura, jezno pogledala Ankico in zavpita: »Kaj hočeš? Zakaj me budiš? »Mattika, ali veste za pot k Bogu v nebesa?« jo je vprašala Ankica. več. Krvava, opraskana, z zlomljeno perutnico, je obležala pod grmovjem. Ze je mislila, da bo morala umreti. Tedaj pa je nenadoma zaslišala v bližini pesem. Tri prelepe žene z zlatimi lasmi, oblečene v dolge rožnate halje, so prišle na trato in prepevale. »Kra, krak je zakrakala vrana-Ankica. Vile so se obrnile in stekle k njej; ena se jo sklonila in jo pobrala. Ko se je doleknila vilina roka Ankice, se je iz vrane takoj spet izpremenila v deklico. Povedala jo vilain. kaj se je z njo zgodilo. Dobre žene so ji pokazale pot v nebesa in najlepša med njimi jo je ogrnila v rožnato tenčico, iz katere so vzrastla prozorna krila, in jo dvignila proti nebesom. Ko je priletela pred nebeška vrata in povedala svetemu Petru, kaj bi rada, ji je odprl, poklical angelčka-služabnika in inu naročil, naj jo odvede k Bogcu. Nebesa so bila lepa, prelepa! Vsepovsod so hodili angelčki, majhni, večji in še večji. Vsi so bili lepi, kot pač morejo biti lepi samo angelčki. Ampak nekaj se jo Ankici čudno zdelo. Noben angelček se ni smejal, nobeden ni prepeval — vsi so imeli solze v očeh. Naposled je prišla Ankica k Bogcu. Sedel je med angelčki, na prestolu iz oblakov. Njegov obraz je bil truden in sila žalosten. Trnje-va krona mu je ovijala čelo, orošeno s krvavimi kapljami. Roke in noge je imel od že-bljev prebodene. Prijazno je vprašal Ankico; >Kdo si, deklica?« »Ankica,« je zašepetala deklica in sklonila glavo. »Kaj bi rada?« »Zlati piruh bi rada! Očka mi je inurl, mamica je uboga in mi ga ne more kupiti — pa mi ga kupi Ti, Bogec!« Ce nimaš druge želje, dobro, dobiš piruh!« je pokitnal Bogec in naročil angelčku-služalmlku, naj gre ponj. Kmalu so zacitigljali kraguljčki in pred Boga sta pritekla dva rumena piščančka in pripeljala na zlatem vozičku zlat piruh — prav tistega, ki ga je Ankica v Izložbi toliko-krat občudovala. »Ali je pravi?« je vprašal Bogec Ankico. »Pravi, pravil« je veselo pritrdila. »Zakaj boš imela piruh?« jo jc še vprašal Bogec. »Igrala se bom z njim!« je Ankica preprosto odvrnila. Tedaj pa je Bogec uka-al angelčku, naj piruh odpre. Angelček ga je odprl. Anica je ostrmela. Mislila je, da bo zagledala bon-bončke — pa je videla kri. pravo pravcato kri. »Kri?!« se je začudiln in se proplašetio odmaknila. »Da, moja kril« je pokinial Rogec in se žalostno nasmehnil. Potem pa jo je pobožal jio laseh in rekel: »Veš Ankica, piruhi, ki jih imate tam doli na zemlji, so v spomin na moje rane, zato da tudi v veselju ko proslavljate praznik Vstnjenja. ne pozabite na moje bolečine in tipljenje. s katerim sem vam odkupil to vesolje. Vsak piruh pomeni mojo rano. na vsakem je moja kri. Zapomni si to, Ankica.« Ankica je skleniln roke, nagnila glavo in zaprosila: Odpusti Bogec. jaz nisem vedela tega. Šedaj nočem več zlatega piruha. Vinko Bitenc: Mlado gMŽro 'lado jutro pomladansko .-<• zbudilo je iz sanj, radostno je sad r!i telo: Danes je Vstajenja dan? In škrlatnordcča zorja je hitela v šolnino drlj, tam potrkala na duri: Vstal od smrti naš je Kralj! Nasmeh I j al o se je solnce, vzpelo se izza gorii, žarki pa so zaplesali preko sinjega neb6. Oživele so poljane, trate, gozd in tihi gaj. vsa narava je postala en sam radosten smehljaj. ivan Albreht: Po m^ati Zunaj diha r stoterih, tisočerih, v ne-brojnih dihljajih diha in te vabi pomlad. Ali jo oblatiš? Morda slutiš njeno vabljenje v tistih nežno zelenih brstičih. ki jih je že polno drevje in grmičevje? Ali ti pokimava z dišečo glavico male in* jolice, z belo glavico Ijullctga zvončka, z vijolično rožno glavico zdravilne pljučniceP Oj, kliče te morda z igolevjem ptic, ki se radujejo sobica, zelenja in toplih dni,. Kliče te kakor pesem, ki je tem lepša, čim večkrat jo slišiš. Prijatelj, odpri srce, pij, srkaj te sveže sokove, sprejemaj te mlade gla&ove. Čim več in čim globlje jih. ržiješ, tem lepša, čistejša in trajnejša ostane tvojega srca pomlad. Kaj si ne želiš, da bi se njen vonj kosat s vonjem ljubice vijolice, njena nedotaknje-nost s tisto belino cvetočega zvončka in njena dobrota z zdravilno močjo stoterih zelišč? Zato srkaj in sprejemaj vase gveže pomladne sokove, kakor ti jih daje priroda is božjega naročja samega. Najbliže boi poti, držeči v večno pomlad. »Ali bi rada kaj djugega?* jo je vprašal Bogec. Ankica je pomislila, potem pa je za-šepetala: »Ne vem, kaj bi prosila!« Tedaj pa je Bogec vstal, stopil k Ankici, položil roke na njeno sklonjeno glavico ir rekel: »Bolna si, Ankica, ozdravil te borni — Pojdi, sedaj si zdrava! Ankica je dvignila glavo in se začudila. Bogec ni bil nič več žalosten, nič več ni imel trnjeve krone na glavi. Prijazno se jo smehljal in zlata kraljevska krona mu jo krasila čelo. r-; >-. --V.-.-:—. ij Angelčki, ki so stali okoli, pa so zaigrali na harfe in veselo zapeli: »Aleluja! Alelujal« Tudi Ankica je hotela zapeli z njimi, tedaj pa se je nekaj mrzlega dotaknilo njene roke — stresla se je in se —. prebudila. Zdravnik jo je držal za roko in mama hh je sklanjala nad njo. Ankica se je je vsa vesela oklenila: »Mamica, zdrava sem, sani Bogec mi je povedal. Zlatega piruha nočem več, veš, v njeni je Bogčeva kri. »Sedaj je dobro, ozdravela bol« je uri-trdil tudi zdravnik. Zunaj so veličastno doneli zvonovi in oznanjali Vstajenje. Njihovi zvoki so se prepletali s solčnimi žarki in lili skozi odprto ■*kno k Ankici in njeni presrečni mamk l Telo in kretnje so tvoja podoba O izraznosti gibanja in glasbe — utemeljitev simboličnih vaj Proste vaj« so uam vsem prav dobro poznane, saj smo jib videli že na ue&tetib telovadnih nastopili iu akademijah. Poznano nam je tudi stremlje-uja po poduhovljenju prostih vaj1 kretnje naj ne bodo brez-mlselne, brez-izrazne, tem vet! jezik, s katerim razodevamo gotovo vsebino. To so simbolične vajo, ki so mod Slovenci zelo razširjene, skoraj bi lahko rekel, dn so vejica naše tjudske umetnosti. Zato se mi zdi prav, da se a izraznostjo telesa iu kretanja globlje sozuanimo in to je namen tega članka. Svoje duševno življenje izraža človek na prav različne načine; v prvi vrsti z besedo ali z jez.kom, ki ima poseben znak za vsak predmet, za vsako razpoloženje, za vsak dogodek. Z besedo izražamo želje, z besedo pripovedujemo kaj so videle oaSo oči, kaj so slišala naSa ušesa. Pa ne samo a besedo, če opazujemo vnetega govornika bomo videli, da govori tudi z mimiko obraza In z gestami rok. Včasih pa izražamo svoje notranje razpoloženje tudi brez besede. Ce so otroci veseli, tedaj skačejo raz-posajono, C-e sa mož ujezi, tedaj pogleda mrko in udari z nogo ob tla. Cesto ukazujemo samo s tem, da dvignemo roko, včasih samo s pogledom. Ker poznamo več vrst izražanja, zato imamo tudi vea vrst umetnosti: z besedo govori pesnik, pisatelj in govornik; a glasbenimi toni izraža svoje razpoloženje mazili; v barvah se razodeva 6likar; X oblikovanjem lesa ali kamna upodablja kipar — iu s kretnjami telesa govori plesalec na odru. Odrasel človek jo že po svoji zunanjosti (drsanju telesa, poteze ua obrazu, stil kretanja) podoba lastnega jaza. Ko zagledamo tujca, mu takoj beremo z oči, z obraza in iz celotnega čutnega vtisa. Takoj tmamo sodbo: ta je prikupljiv, ali: uičesar nima na sebi, ah: zopern mi je. Tudi po kretnji spoznamo človeka, po boji, celo pa pisavi. Saj pisava je le podoba kretanja, četudi v prav malem obsegu. In če se človekov značaj kažo v gibanju, tedaj je nujno, da se kaže tudi v pisari. Kretnja in gibanje sla torej izraz človeške notranjosti. To vidimo v vsakdanjem življenju; če koga spoštujem, so mu priklonim, prijatelju dam roko, Se sem žalosten, hodim s povešeno glavo in s poveženimi rameni. Gibanje jc govorica, ki je Cesto bolj pristua kakor govorica jezika. Z jezikom se IiUiko pačimo in govorimo neresnico, težje, skoraj nemogoče Jc to z gibanjem. Da smo veseli, lahko pripovedujemo kadar hočemo, naše kretnje pa so vesele le takrat, kadar so resničnega izvora. V koliki meri spremlja kretnja notranje doživetje je odvisno od tega, koliko ima človek elementarnosti in sproščenosti v sebi — ali z drugimi besedami — od temperamenta. In še od tega je odvisno, koliko ima v sebi podza vestnosti, j ki je genijalna na tura« (R. Bode, Ausdrucksgymuastlk). človek lahko izraža svoje doživetje z besedo (roman, pesem), s toni (glasba), s kretnjami (simbolične vaje, umetni ples) itd. Za vsak izraz pa je potreben nek fizični pojav. Cc govorim, tedaj moram izdihniti iu gibati z jezikom. č'e' pojem, moram imeti v oblasti glasotvorni organ v jabolku. In če plešem, gibljem s celim telesom. Vselej torej, kadar hočem dati svojemu razpoloženju Izraza, vselej se mora fizično nekaj zgoditi. Vsak fizični pojav ima trojno obsežnost; časovno, prostorno in jakostno. Ce dvignem roko se to lahko zgodi hitro ali počasi (časovna obsežnost), dvignem Jo visoko ali nizko (prostorna obsežnost), močno ali gibko (jakostno ali dinamična obsežuost). Rekli smo že, da je tudi za glas potreben fizikalni pojav. Isti ima tudi trojno obsežnost: ton držim dolgo ali kratko, odprtino med glasilkama zožim ali razširim (kar dajo visok ali nizek ton), pojem močno ali šibko. To velja o pojavu, ki dajo ton. Vendar ton sam, to je tisto, kar slišimo (brez ozira ua dogodek v grlu) nima istih znakov kakor kretnja. Pojem lahko počasi ali hitro, močno ali šibko, — ne morem pa peti naprej ali uazaj, vstran, gor in dol. Petje, torej nima prostornosti, kakor jo ima gibanje. Sicer govorimo »ta pojs nizko ali visoko«, vendar nimajo te označbe z resničnim prostorom nič skupnega. Zanimivo je, da Orki niso govorili pri glasbi o visokih iu o nizkih tonih, temveč o širokih iu koničastih. Pri petju siuomo govoriti le o neki namišljeni, abstraktni prostornosti. Zato tudi pravimo, da Je glasbena umetnost abstraktna, plesna pa plastična. Melodije, jakostne In trajnostne variacije dajejo glasbeni kompoziciji poseben značaj iu izraz. Za simbolične vaje velja isto. razlika je le v tem, da tukaj ni melodije, temveč izpreminjevanje smeri in položaja v prostoru. Tudi v gibanju imamo neke vrste sopran, to so kretnje z rokami, ki so lahko in v višji legi ir-vedene In imamo neke vrste bas, to so teike kretnje nog. Ni vseeno, ali je kretnja izvedena zgoraj ali spodaj, v tem tiči poseben izraz, zakaj vse kar je zgornj, se nam zdi svetlo, lahko in veselo, kar pa je spodaj, se uam zdi temno in težko. Zanimivo je, da dvignemo roki in glavo kadar občudujemo, nasprotno pa gledamo dol, kadar hočemo dati izraza zaničevanju. Kadar smo ponosni, tedaj vzravnamo glavo, nasprotno pa padamo na kolena in klonemo glavo, kadar se hočemo kazali ponižne. Nekaj podobnega je s smerjo naprej in nazaj. Hrepenenje izražamo na ta način, da prožimo roki naprej v daljavo; če pa hočemo reči, da nečesa ne maramo, tedaj so nagnemo, nazaj iu naredimo z roko geslo, kot da hočemo potisniti nekaj proč od sebe. Korak naprej pomenja samozavest, odločnost, junaštvo, korak nazaj pa strah. Razprostreti roki lahko izraža pričakovanje ali svobodo, stisniti roki skupaj pu je izraz suženjstva, obupa, vdanosti (vda- ti se). Ako sklepamo pri molitvi roki tedaj to ni gesta prošnje, temveč vdanosti pred Bogom. V enaki meri kakor prostor in njeguve smeri nam služijo tudi časovno variacijo za izražanje. Hitro gibanjo se nam zdi veselo, počasno pa žalostno. Praktično vkilmo to že pri korakanju: kadar je slavnostni pohod, tedaj jo korak živahen in hiter, — vso drugačen pa je pri pogrebcih: počasen in žalostea Hitro se gibljejo otroci nilndi la zdravi ljudje, počasi pa starci in bolniki. Kakor je glasba enkrat liha, drugič glasim, tako jc tudi gibanje enkrat šibko, lulino, drugič močno, kričeče. Ce udarim z vso silo po mizi, je to izraz jeze. Kretnja s petjo, "kadar hočem uasprot-niku zažugati, je tudi izvedena s silo, ob napetih mišicah. Jakost je torej izraz sile, izraz močnega čustva. Jo izraz duševue napetosti. Vso to pride v poStev pri Izvajanju simboličnih vaj. Sestavljalec mora slutiti ali poznati zakone izražanja, oni pa. ki vaje izvaja, so mora vanje zamisliti ali vživeti prav tako, kakor igralec na odru. Nekdaj so pripisovali kretnjam in plesu mnogo večji pomen. In to zlasti v bogočastju. Ples je bil čisla umetnost, ki je imela vstop v tempelj kakor glasba. Kadar je človekova duša polna, kadar govori iz srca, takrat ni miren, tudi s kretnjami išče izraza. To vidimo v liturgiji, ki je še do danes ohranila simbolične geste, kakor dviganje rok, trkanje na prsa, blagoslavljali je in podobno. Danes so te kretnje, ta sveta znamenja pri velikem delu ljudstva le nekaj formalnega, nedoživetega. znamenje, da nam jo telesnost že tuja. Morda prihaja zopet čas, ko bodo pripisovali telesu in njegovi izraznosti večji pomen. Liturgičuo gibanje na eni strani (Ro-uiauo Guardini) in nova plesna umetnost Labana ali VVvgmanove se mi zde prvi znaki za to. D. Ulaga. Obrezovanje vrtnic Naše vrtnice, katere srno v jeseni na vrtu ka-korsibedi zavarovali proti mrazu, so zopet vstale. Rešili smo jih zimske odeje. Visokcdebehie vrtnice, one, ki so vzgojene kot mala drevesca, pustimo j)0 odkritju še nekaj dni v njih dosedanji legi, da se same položno dvigajo, preden jih privežerao navpično h količkom. Prvo in glavno nafe opravilo na vrtnicah pa je pravilno obrezovanje. Vse suhe, polomljene Li slabotne veje in odrastke odrežemo z odrini nožem. Pod zimsko odejo nekatere vrtnice kaj rado odžemejo. So to bledičaeti, vodeni poganjki. Te po-režemo, ker bi jih »pomladni zrak in solnce itak opalila. Večkrat ea ti poganjki na pogled jirav čvrsti, a vseeno jih moramo porezrrti nad mestom, kjer so ta vej pognali. Ondi bodo kmalu zopet odgnali novi, zdravL Vso vejice, ki se med seboj križajo v rasti, se tako porežejo, da obstane le ena, najjačja, in vse vejice, ki rastejo na znotraj — v krono — se gladko odrežejo. V sredino rcstline morata imeti zrak in solnce neoviran dostop, sieer se pojavijo kaj rada razna obolenja, katerim je ravno vrtnica podvržena. Med vrtnicami moramo še razločevati, ali cveto le enkrat v letu — v mesecu rožniku, ki ima radi tega svojo imo — ali pa še pozneje, navudno v avgustu in šc v oktobru. Lo enkrat cvetoče vrtnice cveto trn starem lesu. Ako bi te spomlad i močno obrezali, bi jim porezali vso možnost cvetenja. Odgnal« bi pac zelo močno, ker bi si prvič ustvarjale les za cvetenje v prihodnjem letu, a v tekočem poletju bi lo malo ali nič cvetele. Za gojitelja bi bilo teto zgubljeno. Take, le enkrat cvetoče vrtnice, spomladi le očistimo, porežemo jim lo vse suhe ali obolele odrastke. Ko pa bodo junija meseca odevetele. takrat jih pa prav močno obrežeino, da si potem usivu-rijo novo, zdravo podlago za bodoče leto. Po deželi, na kmetih, je šc mnogo takih vrtnic. Pozimi ne pozebejo, zato rastejo po mili voljL In kako žalestuo izgledajo! Podivjane so; vse na njih raste kriZemkražem. Ia cvetovi na njih so tako zanikrni, leto za letoui so slabotnejši, manjši! Kdor jih ima pri hiši, naj jih lo spomladi očisti vsega nezdravega lesa, da bodo grmiči zračni. In ko bodo odeveteli, naj jih reši vsega ostarelega lesa. Pognalo bodo iz ostalih delov pri tleh hitro lepe mladostne veje, ki bodo prihodnje leto bogato cvetele. Iu če takim, dozdaj zanemarjenim revicam podarimo še malo gnoja okoli korenin, bedo njih cvetovi presenetljivo krasui. Med Ie enkrat cvetoče vrtnice spadajo tudi vse, ki se vzpenjajo po stenah ali pri vrtnih ulicah. To »o vrtnice vzpenja Ike, naziv »jo jih tudi pJezalke. Ako so cepljene na visoke šipke, jim visijo k tlom šibke dolge veje in zovemo jih potem rože žalujke. Tudi te vrtnice obrežemo šele, ko »o odevetele. Žlahtnih, večkrat v poletju cvetočih vrtnic, najsi bodo potom nizko — grmičaste, na korenino cepljene — ali visokodebelue — višje na Sipek oeip-ljene — katere pa preti zimi in mrazu po vseh Svetih v novembru zavarujemo kakorsibodi in katerim seveda okoli sv. Jožefa odvzamemo to pokritje, tudi ne smemo spomladi obrezati vse po »nem kopitu na tri očcsca. A vse te vrtnice pa moramo spomladi vestno obrezati in ne samo očistit!. Vzemimo: pred nami je grmič ali drevešček, ki ima slabotno krono, ki tedaj lansko leto ni čvrsto se razvijal do jeseni. • Kako ga ho Temo obrezati spomladi? Najprej moramo vedeti, kaj povzroči obrezovanje na vsaki r uplini in zakaj jo obrezujemo. Pravilno obrezovanje ne slabi rastlin, kakor bi si marsikdo mislil, ampak to jo le pojači. Poženejo iz njo novi, mladi poganjki Zato moramo slabotne vrtnice prav v živo obrezali, da jib prisilimo v jačje razraščanje. Vsaka vejica se obreze na dve ali tri zdrava očesca. A pri tem moramo paziti, da so očesca, prav posebno še najnižje oko, ua ven obrnjena, in da se ne bodo, ko odrastejo, med seboj križala. Poglejmo si sosednjo vrtnico! Ta ima po meter dolge, poganjke. Ce bi to vrtnico zdaj obrezali tako v živo, kot smo prvo, slabotno, kaj bi povzročili s tem? Prisilili bi jo v še hujšo razrast. A nam pri vrtnicah ni za les in listje, ampak za cvetje! Ia kako jo prisilimo, da nam bo bujnejše cvetela? Pripravimo « primarno Stevilee lesenih kljukic. Kar jo suhega, obolelega ali zlomljenega na vrtnici, se odstrani. Vaj slabotni, vidno nezdravi poganjki se gladko odrežejo. OHtanejo nam le dolgi, čvrsti odganjki, podobni trujevini palicam. Vrhove, ki so navadno ali ie malo odgnali ali pa so migniti, porežemo. Vso vejo p« pripognemo k zemlji, da je i ujo v vodoravni tegi. Seveda, Uuoj bi se nam vzdignila vsa veja, ako bi jo spuatiiL Pri-čvrstiti jo moramo tako, da bo ostala do jeseni * tej pripogujeni legi V la namen imamo priprav Ijeue kljukice. Tik veje vtaknemo daljši, debelejši očesc. Iz njili j>oženejo novi poganjki. Vsak teh del kljukioe v zemljo, a malj del zaltobali vejo ta jo tako primera, da ostauo ob zemlji. Ako ena klju-kiea ne zadoAča temu numenu, jih moramo sweda ujOTabiti vrt. Tako storimo z vsemi dolgimi vejami Kaj dosežemo a tem delom? Ob vejah jc obilo poganjkov bo rastel kvišku. Stvoril si bo tam novo krono in bo bogato cvetel Tako si pomagamo pri grmičastih vrtnicah. Ako imamo vrtnico, ki je visoko cepljena, jo moramo enako najprej očistiti, a dolge, paličasle poganjke pri ujej upognemo v kolobarju navzdol. Vrhove teh poganjkov prrvcžemo k deblu ali opori, seveda tako, da so lepo razvrščeni naokoli Učinek bo isti kot pri grmičasti vrtnlef. Odsvetujem pa vsakomur take divje rastoče aorte cepiti na vieoke šipke. En meter visoko cepljen« do oajpriiiladiKV še. A s spomladnim obrezovanjem šo ni vso končano. Vse odevetele bilke se morajo vedno in vedno vestno obrezovati. S tem izsilimo ponovno uvetjo in to ne samo pri vrtnicah nego pri v«eh cveticah. Vse na novo posajesio vrtnice se morajo vedno v živo obrozaU. Vsem naprekl gnoj ne sme uporabljati z umetnimi guojili. P. G. Mo ve sejjrocltj e Ust noklj. Iciclscrl-ovc Ač^Jf s.ro^e cenijo po »sem sveta ifcžn vse te stavbeno naloge lahko rešite dobro in poceni s HERAKLITO furedno isolačnimi. ognjeraruimi io lahkimi gradbenimi plošfami Nove zgradbe: Hcraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz-poin/eme in ODtoščevante sten in /e obenem visoko-vredni izolačni materijai Pri masivnih zgradbah s an inti stenami iz opeke ali betona služi za ovloičenje zunanjega zidu, ki šeie na ta način postane v toolotno-tehničnem oziru polnovreden. Prizidave: D*ptr.dance k hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni se prav naglo zgrade v heraklvu. Nadzidave: Ako hočtte zvišati donos Vaše hiše, vzdignite io za eno nadstropje Heraklit plošča ie tudi v tem stučaiu '•ajorinurneišegradivo, ker te izrtdno lahka in visoko izotacna. Dozidave: S Heroklit-Ptoščami se i z goto ve z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju posti p / polno vri dna, zdrava, poleti hiadna, pozimi udobno topla, suha stanovanja. Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščeni zastopnik: „KATER!AL ,trgovikaDRUŽBA?.o.Z. LJUBLJANA Telefon: 27-10 Pumjska testa 36/3 Brtojav: Ma erial, Ljublj na Skladišč«; Tone Vovk, Bled. Jos. Bcrjak, Krani. Jok. Hladi ik, Rakek. .los. Kle- menčič. Novo mesto. D. Raknach, Ceije. V, Kuhar, Mari or. Viljem Din g, l'luj. 8 4 5 Stroji za veliki in mali obrat v celokupni lesni industriji. Posamezno in kombinirano. Vodilni in neprekosljivi v vrsti eleklrosti ojev in jermen, n i ti nmmmmmmmmmmm Zlata svetinja Bratislava 1930 TEICHERT & SOHN — LIEGNITZ 35 Beograd: Robert Fleisct er /.rimsko.'0 lastno prem« ženje, iamč-jo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamdvrm za vioee vsi člnni z vsem svo im premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Hran.lne vlog* znašajo nad 180 mi.ilonov dinarlev. I ?,Si®vesica" v vsako hišo! TELEFON 1S27 SLO UEN! A-TRAKSPORT mUS » Vsatisursine Irgaoshe hollgi, Stracc, mase, naleze, herbanic, odieniaiae hniiltce. Make, zoezke 1.1, d. nndln pa shraiao ugodil ib cenab! Ra debelo! - -Ha drobno! ANTON JANEŽIČ MubS]ana( Fiorjansha nI. M Knjigoveznica in irtalnln trgovski* knjig. 1Q K. Stanjukovič: Velika noč na krovu jadrnice (Pomorske pripovedke, 1890.) I. Dva dneva in dve noči smo bili v Velikem tednu igrača neusmiljenega Indijskega oceana, ki ga itak ne marajo mornarji radi stal.iih neljubih presenečenj. A kapitan je bil previden in pravočasno odredil, naj se spustijo nastavki, na jamborih pa se razpnejo zasilna jadra Vsled tega smo častno kljubovali viharju, srečno smo se izognili njegovemu središču ter nismo odnesli nobenih resnih poškodb. Valovi so samo pobrali naš veliki čoln, a to je bilo tudi vse. Tretji dan je pričela nevihta pojenjavati in v petek je popolnoma nehala. Nismo več poslušali besnega rjovenja, ki se je dozdevalo slično presekani sapi utrujenih velikanskih prs. Veter se je naveličal zahrbtnega, vsak trenutek drugačnega zavijanja in ni več drobil v diamanten prah vrhove velikanskih, drug v drugega besno butajočih valov Ocean ni izgledal več kakor razjarjena in pošastna divja zver, v eni sapi pripravljena pogoltniti drobno leseno lupino s sto pogumnimi plavači. Temni preteči oblaki so izginili Utrujena morska gladina se je pomirila. Tlakomer se je urno dvigal Slepilno in žgoče solnce je zopet veselo gledalo iz višav malo ozko trijamborko. Mrežasti nežni oblački so kakor snežnobele čipke pregrnili baržunasto plavo nebo. Se v soboto ponoči so bili odpeti vsi pasovi in razvita vsa gorenja in stranska jadra. Urni, sloki »Golobček« se skoro ni premaknil med bojem z viharjem kljub hudemu nasprotnemu vetru. Zdaj pa je izkoristil enakomerni ugodni muson in zletel kakor ptica z razpetimi perotmi. Mirno in rahlo se je pozibaval in hitel z 18 do 20 km brzine na uro proti bližnjemu ravniku. Onstran slednjega nas je pričakoval po dolgi naporni vožnji počitek v lepi Bataviji, prestolnici Nizozemske Indije. Častniki z moštvom so se oddahnili in sc rešili neznosne živčne napetosti — straže niso več bile »peklenske«. Zopet so se odprla skrbno zamašena okna in so valovi luči in svežega zraka poplavili zatohlo medkrovje. Na vse zgodaj so zakurili kuhinjo, ki je počivala že več dni radi neznosnega zibanja, in okoli nje je takoj nastalo izredno živahno vrvenje. Vsi trije ladij- prižgal lučko pred ladijsko sveto podobo v medkrovju. Mornarji so pred njo pokleknili, molili in potem odhajali na krov. Vsak je prinesel svoj kovčeg iz jadrovine, pregledal shranjene boljše srajce, ovratnice, platnene čevlje, vse pospravil in po potrebi zakrpal. Po kotih čepeče skupine so zamišljeno in resno poslušale evangelij, ki ga je čital na glas katerikoli pismeni tovariš. Ta dan so odklonili skoro vsi navadni požirek žganja pred obedom, marsikdo pa sploh ni ničesar jedel. Tudi razgovor je bil skromen in tih, kakor je zahtevalo splošno razpoloženje. Se stari narednik Sčukin, ki drugače ni mogel izgovoriti niti treh besed, ne da bi vmes zaklel, je danes nekam nerodno molčal, da ne bi preklinjal Ljubitelji pirhov so na krovu barvali in kopičili na mizi pirhe. Kazali so veliko navdušenje za posel. Mladina, ki se je gnetla okoli, jim je veselo kazala svoje priznanje: »Glej jih no, kakor ženske so! Prav tako naredijo kmetice pisanke pri nas doma!« »Saj res! Prav tako!« Tudi kuharji, ki so jemali iz peči vabliive gnjati, pa šartlje, so vzbujali splošno radovednost. A tu se niso mornarji upali blizu. Kuharji so bili zatopljeni v svoj posel. Vihar jim je onemogočil razdelitev dela na več dni in vi tki kuharji v belih kapah so hiteli pripraviti za Veliko noč potrebne pirhe, gnjati in pecivo. Marsikdo jim je rad pomagal. Moštvo se je zopet sezulo in v belih poletnih srajcah venomer lezlo na krov, da si krajša čas pri onem sodu z vodo, ki je namenjen za kadilce. Tudi častniki so na poveljniškem krovu uživali krasno jutro in se smehljali poredni, splošni ljubljenki Sonjki. Mala opica se je zopet prikazala iz skrivališča, kjer je ždela med burjo, in kakor prismojena veselo skakala po vrveh. Včasih se je prikradla k lenemu in kosmatemu črnemu psu-potapniku Munjki, ki je sladko zadremal poleg topa. Sunkoma ga je potegnila za rep in takoj pobegnila po vrvi, čim je Munj-ka jezno zarenčal. Častniki, ki so imeli ponočno stražo, so udobno pili jutranji čaj v svoji obednici, ki je zopet dobila navadno neoporečno zunanjost. Krmar je določil lego ladje in je bil prav zadovoljen, da se zopet smehlja solnce, ki ga ni bilo videti že tri dni. Samo kapitan se še ni prikazal. Moral se je naspati po tridnevnem napornem stanju ob krmilu. Ves ta čas je imel kvečjemu po dve, tri ure dnevno za t", da se je na hitro preoblekel in malo zadremal. Potem je hitel zopet z mirnim obrazom in razburjenjem v srcu na svoj prostor, da bi ohranil ladjo pred viharjem in rešil zaupana mu življenja. Pretežna večina moštva je imela na to Vel. soboto daleč od domovine posebno svečane obraze. Bila je nepopisno zadovoljna, da je vihar utihnil in omogočil službo božjo, kakor so je bili vajeni na kopnem Ta dan so »dpadle po navadnem jutranjem pospravljanju rse vaje in vojni posli. Mornarji, ki niso stali na straži, so bili prosti Stari podčastnik Sčer-bakov. ki ie bil za cerkovnika, je že zgodaj prizadel veliko skrbi. Morali so danes zadostiti vsemu moštvu. Vsled tega so seveda poslali prevzetni in lo dali drugim občutiti. Stari pobožni Ščerbakov, ki je snažil srebrno kadilnico, je le vzdihoval in ogorčeno zmajal z glavo, ko je slišal, kako zadirčno kričijo kuharji na radovedneže. Toda mali, suhi poročnik, ladijski gospodar, ki je kap tanu obljubil moštvo odškodovati za tri viharne dneve brez tople hrane, je tekal ves dan po palubi v kuhinjo in iz kuhinje. Neprenehoma je spraševal kuharje: »Ali bo res vse pravočasno gotovo,« in jim obljuboval po en dolar napitnine, »če se bodo potrudili«, ali jim grozil, da jih bo »za šušmarijo zaprl«, če ne bo karkoli v redu. Seveda so mu kuharji obljubili, da se bodo potrudili. Tudi mladi poročnik Kovrajski bi rad presenetil vse svoje tovariše z izobilnosljo in razkošjem velikonočne častniške mize. Imel je sploh jako domišljav značaj, in razen tega so mu častniki šele pred poldrugim mesecem poverili skrb za svoj jedilni listek. Od tedaj je bil mladi oskrbnik izredno občutljiv napram vsem kritičnim pripombam o kakovosti kosil. Zdaj ni hotel nobenemu izdati svojega velikonočnega presenečenja, in nihče ni vedel, kako bo. Pojedli smo namreč že pred mesecem in pol vso perotnino in zelenjavo, ki smo io nakupili v Porto Grandeju na otočju Cabo Verde, naši zadnji afriški postojanki. Jedli smo od tedaj samo konzerve pa nasoljeno meso ter nestrpno čakali na novo pristanišče s svežo govedino. Imeli smo sicer na krovu še Vasjko, mladega in dobro rejenega prašička, ki smo ga vkrcali še v nežni starosti pri odhodu iz domovine. A vsi oskrbniki častniške kajute so do zdaj prizanesli temu .ljubljencu moštva. Tatar Aparka, sedaj mornar, a nekoč poklicni medvedar, je namreč odgojil in izučil našega prešiča tako smntreno in potrpežljivo, da bi ga lahko zavidali mnogoteri pedagogi Vasjka je potoval z nami že osem meseoerv in se tako razvil, da je bil v veliko veselje mornariem. Ladijsko življenje je sploh enolično. Vasjka pa je kakor pes prinesel vržen predmet, se vzpel na zadnje noge in »prosil«, poznal svoje ime in pritekel na klic. Vsako jutro, ko so pomivali palubo, je potrpežljivo prestal Vasjka mrzlo kopelj pod brizgalko in se sploh odlikoval po veliki snažnosti kjub vsemu, kar se govori o svinji. Če so zabrlizgale piščalke »Vsi na krov;«, in so vsi morali na delo, se je takoj skril v lastno hišico, stari zaboj, ki ga je v velikem redu držal njegov pestun. Prikazal se je zopet ven šele takrat, ko je začul povelie: »Vsi v medkrovje razen stražel« Če je zaslišal Vasjka besede: »narednik gre!«, je na veliko splošno veselje plašno zakrulil in pobegnil pod čoln. Če pa so ga vprašali: »hočeš žganja?« jc veselo migal z zavihanim repkom in prijazno renčal. V mornarski srajci, ki mu jo je sešil Aparka in v mornarski kapi je priredil Vasjka pod vodstvom svojega vzgojitelja prave predstave. Sploh je bil splošni ljubljenec in delil z zabavno Sonjko njene lavorike. Sprožil je toliko glasnega smeha in tako razveselil moštvo s častniki vred, da je izdatno krajšal često neznosno dolgočasne dneve na odprtem morju. Tudi poročnik, ki je imel toliko skrbi z velikonočnim kosilom, mu niti v mislih ni stre-gel po življenju. Po treh letih na oceanu se je povrnil Vasjka kot rejen in izobražen merjasec v domovino ter po vsej pravici postal last Aparke. Kljub temu, da niso imeli nobenih izgledov za svežo pečenko, nikakor ni hotel poročnik obupati. Skrivnostno se je posvetoval s kuhinjskimi umetniki in zdaj tekal po ladji s skrbnim a zmagoslavnim obrazom. Hudo odveč je bil v kuhinji, kjer je razodeval skrivnosti različnih prikuh in omak, o katerih je sam imel dokaj meglene pojme. Sklenil je, da bo presenetil tovariše s pečenko iz konzerviranih jerebic in pred vsem s pravo »pasho«, obvezno velikonočno jedjo. Ni imel sicer nobene skute ali smetane, a v svojem naduše-nju je sklenil, da bo to vse nadomestil z zgoščenim mlekom. No, Ivanov, kako pa je? Ali se bo posrečilo? — skrbno je vprašal kuharja. Kuhar Ivanov, priletni rdečelasi mornar, je že več let stregel častniškemu zboru. Vzljubil je najbrž svoj boklic pred vsem vsled tega, ker je vedno lahko obdržal za osebno uporabo del onega ruma, vina in sličnih dobrot, ki so bile namenjene omakam ali pecivu. Odgovarjal je nemarno in samozavestno kakor vselei: Seveda se bo posrečilo, gospod poročnik. Ali si že začel? Še ne, prosim. Saj še imam časa ... To je kmalu narejeno! Kako pa bo izgledala? Saj pravim, da bo vse v redu ... Riž bom skuhal na mehko in žalil z mlekom. Rozine bom dal noter, sladkor, mandlje, vanilijo, da bo dišala . . . Kakor prava pasha bo izgledala, nihče ne bo spoznal, kaj je to . .. Okinčal pa jo bom s suhim sadjem. Res ne vem. ali bo iz tega kaj prida! — razburjeno je nadaljeval rdečelični debelušen poročnik, ki je poznal, da je Ivanov bahač. Nič se ne bojte, gospod poročnik. Vsem bo dišalo Koliko krat sem že naredil slične stvari... Zakaj ne bi bilo iz tega kaj prida? — je samozavestno dodal Ivanov in jezno pričel ropotati z vratci štedilnika, da bi se rešil nadležnega častnika. Poročnik je odšel zaziban v sladke upe. Ni slutil one zoprnosti, ki jo mu bo pripravil bahaški kuhar. A Ivanov je danes zahteval več kozarcev žganja, »da bi hitreje vzhajalo testo«. Namesto testa je dvignila ta pijača kuharjev pogum Ivanov je bil zdaj v stanju pripraviti sladko jed iz katerekoli snovi pa magari iz kislega zelja. II. Imeli smo krasen večer. Veter ni naraščal, in zato je skrčil kapitan za ponočno stražo določeno moštvo, da bi lahko prišlo čim več mornarjev k službi božji. Pomladna Hfl^BSHti&Bim pesem , , , nih, revnih in ljubljenih rojstnih vaseh. Njih raskave, od smole črne roke, vajene stalnega težkega mornarskega dela, so se zložile v tro-prstno znamenje in po kmečko počasi široko pokrižale prsa. Župnik je končal evangelij in stopil k oltarju. Preteklo je nekoliko minut in iz odprtine v stropu so se razlegli udarci zvona, ki jc počasi odbil osemkrat (tretja mornarska straža — polnoč). Takoj nato se je razlegel topovski strel in so nenadno razsvetile medkrovje stotine voščenih sveč in svetilk. O. Vi-talij je prišel ven v sijajočem svetlem plašču in v spremstvu kapitana, častnikov in vsega moštva odkorakal okrog ladje. Naš izvrstni zbor, ki je šel spredaj, je zapel: »Voskresenije Tvoje, Hriste Spase, angeli pojut na nebeseh.« S to pesmijo smo se vsi povzpeli na gorenjo palubo. Zunaj je bila prelepa topla noč. Malo nagnjena jadrnica je neslišno plula naprej z brzino kakih 15 km na uro. Naš sprevod sa je počasi premikal po temu odtrganemu kotičku daljne domovine. Tropske, živo trepetajoče zvezde so prijazno gledale iz višav in sredi njih je lil svojo nežno luč Južni križ. Ko smo obhodili ladjo in se povrnili od druge strani v cerkvico, je blagoslovil duhovnik začetek ponočnic in tiho zapel: »Hristos voskrese iz mrtvih.« Zbor se je priključil in ca njim z nenadno razsvetljenimi ganjenimi obrazi so veselo pa svečano zapeli vsi navzoči. Tudi moštvo na straži, ki se je gnetlo okoli odprtine sredi krova, je pelo zraven. Radostna pesem stotine mornarjev se je razlegla sredi tiho šumečega oceana. Božja služba se je pričela. Naš duhovnik je navadno hitel, ker je vedel, da imajo mornarji malo časa. A danes je radi velikega praznika služil svečano in počasi. Ponočnice in maša so se zavlekle do dveh zgodaj, in šele potem so se pričele čestitke. Od kraja so vsi poljubovali duhovnika in nato zopet vsi, vštevši slednjega mornarskega vajenca, stopili h kapitanu. Ta je vsakemu dal rdeči pirh iz velike košare, ki je stala poleg. Nato je čestitalo moštvo častnikom, naposled pa pričelo medsebojno polju-bovanje. Med tem so že postlali na krovu plahte, in sredi vsake je stala poleg prižgane svetilke gnjat, šarlelj, pirhi. Ob ograji je sialo vedre z žganjem, skladiščnik s pomočniki pa je pripravljal posodo. Vsi so prihrumeli na krov, kjer so zaključili poljubovanje. O. Vitalij, ki je bil že utrujen, je blagoslovil jedi in šel h kapitanu (ki kosi vedno sam), pa v častniški salon, kjer so tudi čakale obložene mize. Častniki so se strumno dvignili menihu naproti. Med tem je zažvižgal podčastnik na krovu: »H kosilu«. Kapitan je kot prvi zajel žganje in veselo zaklical: O pol dvanajstih so napolnili spodnjo palubo svečano oblečeni mornarji. Ob pregraji, ki je ločila častniški salon od prostorov za moštvo, so postavili oltarček in sklopni iko-nostas. Naš duhovnik, menih o. Vitalij, je oblekel črni mašni plašč in čital o Kristusovem trpljenju. Spredaj so stali s kapitanom na čelu častniki v paradnih pozlačenih suknjah s sabljami in odlikovanji. Malo stran so stali podčastniki, narednik, ranar in sploh »boljši ljudje« seveda tudi v najboljših oblekah. Zadaj v strnjenih vrstah so se gnetli mornarji. V polutemnem medkrovju je vladala mrtva tišina. Sveče v svetilniku pred ladijsko sv. podobo in redke žarnice so komaj razsvetile napete in resne obraze. Moštvo je pobožno in pazno poslušalo evangelij, čeprav v marsičem ni razumelo cerkveno-slovanskega besedila. A če ga tudi popolnoma ni razumelo, je razumelo veličastnost trpljenja in smrti Onega, ki je bil zaščitnik vseh preprostih, trpečih in obteženih ljudi. Mar se niso nanašale svete besede tudi na nje, stalni nevarnosti izpostavljene preproste mornarje? Razumeli so v srcu, da je trpel Zveličar za slične preproste ljudi in so vzhičeni, ganjeni brez besed molili. Občutili so gibanje ladje in se morebiti spominjali v molitvi onih bližnjih in dragih, ki so jih morali zapustiti v oddalje- »Srečne praznike, fantje!« »Tudi vam, vaše blagorodje!« so glasno odgovorili mornarji. Pričeli so velikonočno kosilo. Ko se je končalo, so že ugasnile zvezde in napočil je jutranji svit. Daleč na vzhodu se je že prižigala škrlatna zarja, ki je napovedovala blizu solnčni vzhod Dr. S. Bevk: O pomarančah Ko se prknžejo v izložbenih oknih trgovin papirnati zajčki s pisanimi pirlii In rumeni kebčeki ob jajčjih lupinah, se izpremeni tudi slika sadnega trga. Kupi sivozelene oljke so pojavijo med razstavljenim blagom in kn-kor g; rski vrhovi v pomladnem jutru zažare kopice pomarahč iznad mrke megle orehov, sliv in druge sušenine. Bliža se Velika no?, praznik vstajenja in obnove... Skrbne gospodinje hite, da pripravijo, kar je treba za praznike: brez Sunke, potic in pirhov ni Velike noči, pa tudi nekaj pomaranč mora v jerbas, preden ga odnesejo k blagoslovu. Svoj čas — sev6 — pomaranče niso bile bistveni del J-žegna«, toda dandanes že skoraj ne gre več brez njih. In zakaj tndi bi se jih branili in se jim ogibali? Nekaj vendar odležejo in dobre so in zdrave. Pravijo, da vsebujejo mnogo vitaminov, ki so potrebni za naše zdravje. Na tak in podoben način si je osvojila pomaranča svoje stalno mesto na velikonočni mizi, tako da menda ni družine - vsaj take z otroci no — kjer ne bi olupili na praznike nekaj pomaranč. In prav je tako I Kdor more in zmore, naj j6 pomaranče; krepile mu bodo zdravje in ga po Sunki bolje odžejale nego vino. Le škoda, da so primeroma drage, ker jih moramo uvažati, in da so vrhutega še iz dežel, ki nam zbujajo čut trpkosti in tuge... V naši kraljevini je le malo nasadov s pomarančnim drevjem. Nekaj jih je v južnem delu Dalmacije in Črne gore in pa na otokih Visu in Hvaru. Toda po večini so ti nasadu majhni, za domačo porabo, le na Lopadu in pri Ercegnovem je nekaj obširnejših. Poma-rančevci kakor tudi limunovci uspevajo tamkaj dobro in tudi precej bogato obrede- Toda zime ne prestajajo vedno brez škode in jim v hujših zimah pomrzne,;o mladiko. Ker pa nastopajo ostre zime v Dalmaciji primeroma Pomaranče, limone italinnskega tn španskega izvora in zelenjave. vedno sveže prvovrstno blago nudi CcJcsšSna Gtavirtf.Bfaft^sRa Pogačarjov trg 1 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto 'e' blago direktno od prorluceuta ter lahko postreže svoje odjemalce vedno z najbolišini blagom ima kakor cene Vsa inozemska in domuča zeleniava vsak dan sveža in v največji izbiri. I svoje odjemalce vedno z najoolisim oiagc i po najnižjih dnevnih cenah V zalogi in ' vertno veliko izbiro bla«a vseh vrat in kak tr-vosji. Pri več:ero odjemu specijelne eei Zahtevale cenlhet prve so gladki, oblasti ali hruškasti, jako kisli in neužitni, limetini pa imajo na temenu topo bradavico in grenki jasto, omledno meso. — 6. Grenka ali ljuta pomaranča (var. biga-radia) je oblasta, žolta ali rdečkasta z jako kislini ineeom. Zelo aromatični listi imajo široko, skoraj srčasto okrlljene peclje. — 7. Velikanska pomaranča (var. decumana, Pom-pelmus) meri do 25 cm v premeru in Je težka do 0 kg. Lupina je žvepleno rumena ali zelenkasta, navadno jako debela in grenka. Meso je osladno in užitno samo od nekaterih sort. Domovina divjega cltronovca, zarodnika pomarančevea in limonovca, je topla Azija (Indija, Kina, Malajsko otočje in Avstralija. Naziv kit r on (citrus) Je bržčas klneSkn-indij-skega izvora, kajti tam goje citronovec že cd pamtiveka v oUeh vrstah in raznih zvrsteh. V Evropo je prišel citronovec iz Perzije šele za Aleksandra Velikega. Razširil se je precej naglo po južni Evropi. Spočetka so pripisovali plodom razne zdravilne moči V srednjem veku so jeli gojiti citronovec tudi v srednji Evropi, severno od Alp. Seveda tu ni rodil in je veljal le za lepotno rastlino. Zlasti od 16. stoletja naprej je bil v veljavi na dvorili in nekatera drevesa so se ohranila do današnjih dni. V parku Sanssouci pri Potsdainu na Brandenburškem je še mnogo dreves iz časov Friderika Velikega. Še starejši je pomnran-čevec v samostanu San Sabina v Remu, ki ga je po ustnem sporočilu zasadil sveti Dominik okoli leta 1200. Kjerkoli je bilo ugodno podnebje, so gojili pomaranče in citrone tudi zaradi plodov. Ka- zen po otokih in obnlah Srednjezemskega morja bo nastale velike oranžerije zlasti ua južnem Tirolskem. Dandanes so vse oranžerije po krajih, kjer povzroča gojenje zaradi mrzlih zim posebne stroške, prenehalo. Pri današnjih prometnih sredstvih se je uvoz pomaranč jako pocenil, zlasti ko je produkcija od leta do leta večja. Velikanski nasadi v Italiji, južni Franciji, Španski in Portugalski, dalje ua Malti, Kortuju, Sardiniji, Siciliji, Malorki itd. naravnost preplavljajo evropski trg s svojimi pomarančami. Razsežnost takih nasadov si komaj moremo predočiti, če čuje-mo, da imajo po več stotisoč dreves, n. pr. oranžerija Miliš na Sardiniji okoli 500.000. Seveda so druge celine prav tako bogato preskrbljene s pomarančami kakor Evropa. Pomaranče zavžtvamo navadno sirove, pa tudi vkuhane s sladkorjem kot kompot ali če-žano, ocvrte, v močnatih jedeh itd. Iz soka pripravljajo pomarančno vino in razne drugo pijače. Znani liker kurasč (cura^ao) izdelujejo iz lupin grenke pomaranče, arancino pa iz sladkih pomaranč. Tudi hlipna olja, lri jih vsebujejo lupina, listi in cvetje, porabljajo raznovrstno, zlasti v parfutnerijah. Posebno znano je bergamotovo olje iz lupine berga-mote, potem nerolinovo olje iz cvetov ter listov to in drugih zvrsti, in pa pomarančna esenca iz lupine kineško pomaranče. V zdravilstvu se porabljajo listi (folia nuriintii), dalje nezreli, še prav majhni plodi (fructus au-rantii immaturus) in pa lupiua (pericarpiuin aurantii). Ime pomaranča izbnja iz latinskega naziva ponium aranciuni, ta pa iz arabsko besede naranj, odnosno staro indijske naranga. Hrvatsko-srbski naziv na ranča jo torej pri-stnejši od naše pomaranče. žilo, pač pa ob vsaki vožnji brzovlaka. Prvo leto jc brzovlak obstajal tudi na Bohinjski Beli, pozneje nc več. Še tisto leto, ki je bila želcznica odprta za promet, se jc v decembru pripetila brzo-vlaku iz Trsta nesreča. Zasul {Ja je sneg tik pod Belo, onstran tunela. Bilo je to ravno na Štefan dan. Več ur jc bil vlak čisto zasut, mnogo delavccv z Bele je moralo priti, da so odmetali težke snežene plasti. Pozneje so se plazovi na tem delu bohinjske železnicc večkrat ponavljali in večkrat sc je že zgodilo, da jc kakšen vlak obtičal sredi snega. •Zdaj se je tamkaj žc preccj zaraslo, zato sneg nc more koj zdrčali s skalnatih sten na progo, vendar pa so sneženi plazovi tudi v zadnjih letih že parkrat močno ovirali promet. Ta možak, Anton Kelbl, pomni tudi gradnjo gorenjske železnice iz Ljubljane v Trbiž. Bil je tedaj rekrut. Ravno je dobil dopust, rad bi se bil peljal iz Ljubljane proti Gorenjski s poskusnim vlakom, ki je ravno tedaj odhajal, pa ga niso pustili zraven, niti zaslonj niti za denar. Mahnil jo je tedaj kar peš, hodil od 3 popoldne do 1 čez polnoč, ko je bil naposled doma v Beli. Od Kranja dalje je gazil dobro ped snega na debelo. Kako so gradili bohinjsko železnico le redko, bi vendar kazalo, da bi agrume (kakor nazivljemo vse vrste pomaranč in limon l eno besedo) liolj gojili in v večjem obsegu. Za pripravne kraje smatra dr. Adnmovič v sviji knjigi Rastlinstvo jadranskih pokrajin otoke Vis (ob Komiži), Mljet, I^astovo, I^opud, fiipan in Koločep. Vendar dostavlja, da bi se moralo drevje s pravilnim in smoternim obrezovanjem držati nizko, kvečjemu 3—4 m visoko ter siliti drevesa bolj v šir nego v viS. S tem bi se doseglo, da bi zime drevja ne ošked ile. Pomaranče spadajo z limonami vred botanično v družino rutnic (rutaceae) in tvorijo z več drugimi vrstami rod >citrus<. Navadno jih delimo v dve vrsti, pomarančevec (citrus aurantium) in limonovec (citrus medica). Vsaka teh vrst razpada v mnogo zvrsti, ki se ločijo po obliki in velikosti plodov in okusu, pa tudi po splošni rasti ter obliki listov in cvetov. Najbolj znano zvrsti pomaranč so: 1. Navadna pomaranča (var. dulcis, Orange), ki je oblasta z žolto ali rdečkasto, grenko in neužitno lupino; lupina se trdno drži mesa. ki jo sladko ali kiselkasto; listi so veliki in široki ler imajo ozko okriljene peclje. — 2. Ki: neška ponmranča (var. sinensis, Apfelsine), ki se loči od pre.snje po gladki, tanki lupini, ki je užitna; listi so ožji in koničasti, peclji niso okriljeni; meso je včasih rdeče. — 3. Mandarina (var. nobilis); lupina rada odstopi od mesnate sredice; plod je majhen in precej potlačen; meso je sladko; listi so majhni, pa juho aromatični. — 4. Bergamota (var. ber-gnmia) in limeta (var. limetta) imata bledo-rumeno, pa jako aromatično lupino; plodovi Zdaj pred 30 leti so gradili železnico z Jcsenic čez Gorico v Trst. Istočasno je bila grajena tudi železnica iz Beljaka proti Tiro-lam in zveza Beljak-Podroščica-Jesenicc Vse te žclcznicc so se seveda gradile več let, zanje so porabili na stotine milijonov zlatih avstrijskih kron, odprla pa je ta proga novo pot nemštvu na jug, proti morju, v Trst. V tem gledanju je bohinjska železnica še posebej zanimiva in bo morda prav, če v naslednjem navedemo nekaj spominov iz časov, ko so progo z Jcscnic gradili proti Bohinju in Gorici. Podatke za ta članek nam je dal gospod Kelbl Anton z Bohinjske Bele, ki je letes januarja doživljal svoj 32 rojstni dan. Ta mož izrednega spomina, ki je še čvrst in bistrega duha kakor 40 letnik, se spominja tudi drugih dogodkov svojega življenja tako točno in popolno, z vsemi važnejšimi datumi vred, da je to vprav čudovito. Ko še ni bilo žcleznice v Bohinj, se je ves tedanji, zelo živahen promet z Bohinjem vršil po cesti skozi savsko sotesko. Po tej ccsti jc šlo pred 60 leti in pozneje dnevno sto in sto voz z ogljem. Bohinjsko železnico so začeli graditi na več krajih hkrati. Bilo je pri delih zaposlenih na tisoče delavccv. Na Bohinjski Beli je bilo treba stopiti prav v hišo, če si hotel dobiti domačina, na ccsti in povsod drugod na vasi si srečaval same tuje ljudi. Samo na Beli je bilo zaposlenih pri gradnji železnice čez 2000 delavcev. Večinoma so bili Italijani, mnogo tudi Hrvatov, Dalmatinccv, tudi Macedoncev, ki so jih ljudje žc tedaj poznali po njih pestrih oblekah. Domačini od gradnje železnice niso imeli nobenih neposrednih koristi. Celo tisti redki domačini, ki so bili pri graditvi zaposlen kakor delavci ,so zaslužili Ie po 3 krone na dan, dočim eo bile mezde tujih delavccv znatno višje. Podjrtje, ki je progo gradilo, je dalje poskrbelo, da so se ob vseh krajih proge naselili kramarji, trgcvci in gostilničarji, ki so na račun dclavccv lepo zaslužili pri prehrani in pijači. Domači trgovci in gostilničarji od tujcev niso imeli mnogo koristi, čeravno bi človek sodil nasprotno. Na Bohinjski Bell so imeli mnogo sitnosti z gradnjo tunela, ki začne onstran postaje proti Soteski in je dolg 1200 metrov. Sprva ta tunel sploh ni bil predviden. Proga bi se po prvotnem načrtu imela graditi drugače. Od postaje Bohinjska Bela bi imela želcznica zaviti na levo čez Savo pod Babji zob ter bi se na to stran Save vrnila pri vasici Obrne. Tam so tri hiše, ki stoje ob samotni cesti. Ves svet onslran Save so že razlastili, vse je bilo žc pripravljeno, da sc proga zgradi tamkaj, kopali so žc temelje za most čez Savo, "vO- Ivan Albreht: Jairo bil jc narejen že lesen most čez Savo, da bi mogli na njem polagali in zlagati železen most, — ko so sc inf ;nirji premislili ter opustili namero, zgraditi progo onstran Save. Tako sta odpadla dva mostova na Savi. Inženirji so namreč ugotovili na oni strani pla-zovit teren, ki bi bil gradnjo železnice, kakor tudi poznejše vzdrževanje proge podražil. Zato so sc rajši odločili za gradnjo tunela. Tu pa so zopet slabo naleteli. Tudi na tej strani Save je bil svet plazovit, delo je bilo silno naporno in je počasi napredovalo. Rekli sov tedaj, da stane vsak kilogram materiala, skopanega v tunelu več kakor kilogram najboljšega mesa. Vse se je sproti .posipalo, voda je1 Tdirala v tunel, nevarni plini so nastajali. Na šestih krajih hkrati so vrtali v tunel, kljub temu so bili z delom po velikih naporih gotovi šele koncem aprila 1904. V zemlji, skozi katero so vrtali tunel, so našli mnogo drevja, še dobro ohranjenega, pred mnogimi leti, morda tudi pred stoletji zasutega. Le strokovnjaki bi mogli ugotoviti starost tistega lesa. Iz teh dreves so pozneje razžagali deske in trame, jaz na primer imam ravnilo iz mc-cesna, ki so ga globoko v zemlji izkopali. Tudi drugi ljudje po Beli so si dali napraviti iz tega lesa kakšno spominsko malenkost. Ce bi bili inženirji prej računali s predorom, bi ga bili brez dvoma vrtali dalje pod hrib, kjer je teren skalnat. Tako pa so bila vsa dela skozi Belo že končana, kolodvorsko poslopje na Bohinjski Beli žc zgrajeno, proga je morala skozi tunel naravnost s postaje, tako rekoč tik pod zemeljsko skorja. Po prvotnem načrtu bi imela proga skozi Bohinjsko Belo tudi večji vzpon, narsčunali so 20 pro mile. Vsled tunela, kjer so nakopali mnogo zemlje, so pa progo dvignili ter ima zdaj lc 19 pro mile vzpona. Julija 19C6 jc vozil prvi vlak z Jcsenic v Trst. Umevno jc, da je bila vsa Bela zbrana na kolodvoru. Prej so morali Belani peš hoditi do železnice v Lcsce, imeli so pollrugo uro do tja, zdaj pa so naenkrat imeli' železnico pred nosom. Promet na novi progi jc bil seveda takoj ogromen. Vsak dan jc vozilo mimo kakšnih 50 vlakov. O vojnem času sc je število podvojilo, noč in dan so grmeli vlaki na fronto, vozili ranjcncc z nje, municijo, kanonc, vojaštvo, živila... Takrat ja neprestano ropotalo, ropotalo ... Pred vojno so vozili na tej progi težji vlaki ko zdaj. Zlasti brzovlaki so bili težki, da so sc vsled teže in hitrosti tresle vse šipe po hišah v vasi. Ena hiša, Vozlova na Beli, se je celo zaradi tega toliko razmajalo, da je dobila občutne razpoke. Morali so jo zvezali z žico. Kadar jc bilo južno vreme ss jc tresenje zlasti čutilo. Ob drugih vlakih se to ni opa- Po trdi, pod grmiči, na livadi se nasmehnilo cvetje je pomladi in v nedotuknjenem nakitu zdaj taka božjega Vrtnarja. Ob prvem svitu, ko se še komaj drami roina zarja, no tratah, pod grmili, na livadi priklanja cvetje se pomladi in Njemu, ki v iivljenje i vse smagujolo rolco vrata je odprl. Slovesno z jutrom se hude zvonovi in prazniiki so v soncu vsi domovi. Drhteča srca pa hite na piano za Njim, ki zla strupeno rano je z lastno irtvijo zatrl in novo luč prižgal: Vstajenje. K R A P I iN S K E TOPLICE pri Zagrebu, 42" C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravi revino, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialna 20 dnevna pavšalna zdravljenja za 1280 Din (soba, oskrba, kopelj in pristojbina). Redni promet z avtobusi na vse strani. Izborna oskrba. Začetek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali pri potovalnih pisarnah. David Haek: Krepostni Asšm Pod vislice so peljali zločinca. Krepostnega Asima, ki jc to videl, je nemalo zaskrbelo in govoril je, ozrši sc proti nebu: »Zahvaljujem se ti, o dobrotni Bog, ker nisi dopustil, da bi se takole pogubil.« Pijanec se je zibal po cesti, dokler ni slednjič padel v mlakužo in tam obležal ljudem v posmeh. Krepostni Asim se jc zgražal, ko je to videl, in je zopet govoril, ozrši se proti nebu: »Zahvaljen bodi, o dobrotni Bog, ker nis. privolil, da bi se mi ljudje takole posmehovali« Nekdo je skočil v deročo reko in si končal življenje. Bil je igralec, ki je zapravil vc-c svoje imetje in zaigral tudi ves zaupani mu denar. Ko so ga potegnili iz vode, je bil že inrtev. Krepostni Asim se je stresel od groze in se zopet pohlevno ozrl proti nebu rekoč: »Hvala ti, o...« »Počakaj, prijateljček!« ga ;c tedaj prekinil neki glas in začutil je roko na svojih ramenih. Začuden se je ozrl. Bila jc velika, krepka žena z lepim, zapeljivim obličjem, ki je bilo v njem nekaj zagonetnega. »Kdo si? Kaj hočeš?« je vprašal Asim. »Vem, nc poznaš me. In to je tvoja sreča; kajti če bi bila kdaj prišla k tebi. kaj kmalu b: pregnala iz tvoje hiše čednost in bi se ne zahvaljeval več dobrotnemu nebu tako ponižno ln hkratu samozavestno kot sedaj. Hvaležen mi bodi, da doslej še nisem prestopila tvojegr praga.« »Kdo si?« je Asim spet vnraSat »Ce me vodi nnključie, se imenujem prilo/ nost, če mc vodi volja, sc imenujem — izku-šnjava.« Prevel Fec. GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D»D. V F^JVRLJANl (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) TELEFON ŠTEV. 2057. 2470. 297V Vloge nad Din 500,000.000 - SE^S^-S^S Kapital in rezerve nad Din 16,000.000 -Izvršuje vse bančne posSe nafkuSantnefe Poslovne asveze s gjjrvovrsltiimi savodi rt vseli liržlsčih v tuscemslvu ln inozemstvu P. T h o m a s , izdajatelj »Catholic Leader«, Madras: indija in njeni problemi Ze eno leto je pozornost sveta obrnjena na Indijo, ne le radi njenega boja /a politično svobodo, ampak tudi radi metod, ki se jih v tem boju poslužuje. Ko je bil 12. marca 1030 Ma-hatma Gandhi slovesno pričel svojo pot proti Bardoli, da pridobiva nezakonitim potom sol in tako da javno izraza svojemu nepriznanju angleške oblasti, s eje marsikdo smejal, tudi med Indijci samimi, nad tem jako nenavadnim orožjem pasivnega odpora in brez nasilnega neso-delovanja (Non Cooperation), s katerim je Gandhi hotel Indiji priboriti politično neodvisnost. Toda vtis, ki so ga njegov neomadeževan idealizem in njegove čudovite metode zapustile v fantaziji indskih mas je bil tako silen, da se je gandhistično gibanje razširilo preko cele dežele in da je pripravilo težke ure tako oblastnikom kakor domačinom. Tisoče mladih ljudi je visokim idealom svojega voditelja žrtvovalo osebno eksistenco in svobodo in mu sledilo v ječe. Da moremo vsaj nekoliko uinevati pomen in smisel Gandhijevega gibanja, je potreba, da v kratkem pregledamo deželo in njene prebivalce. Samostojne države Površina Indije meri 1,805.000 kavdratnih milj in je tako velika, kakor Evropa brez Rusije. Več kakor tretjina, to je približno 700.000 kvadr. milj, spada v meje indskih držav, ki nikakor ne pripada britanskemu ozemlju, dasi so podrejene suverenitete britanske krone. Te države — 562 jih je — predstavljajo kar le mogoče pisano zmes pokrajin, ki so si med seboj docela različne v zemljepisnem, kulturnem, gospodarskem in političnem oziru. Tako n. pr. je kneževina Haidarabad tako velika kot Velika Britanija s Škotsko in šteje 13 milj. prebivalcev, ter dobi letnih dohodkov 65 milj. rupij (poldrugo miljardo Din). Kakih 15 držav je tako majhnih, da posamezne merijo komaj eno kvadr. miljo. Pet držav dobiva letno dohodkov le po 100 rupij. Najmanjša država ne šteje več kot 32 duš. Uprava posameznih držav je docela različna. Večina pa so knezi avtokratični absolutisti. Približno 30 teh držav ima neke vrste zakonodajni svet, ki pa ima le posvetovalni značaj. Tudi upravljane so države jako raznovrstno. Najboljša uprava je v državah Maisu, Travankor in Kocin v bližini Madrasa. Vse države se samostojno upravljajo po lastnih zakonih in nalagajo čisto samostojno davščine prebivalstvu. Nekatere večje države imajo lasten denar in lastno pošto s svojimi poštnimi znamkami. Britske oblasti posežejo vmes le v slučaju kake večje politične ali grozeče gospodarske katastrofe. Brilska Indija Indija šteje 320 milj. ljudi, to je skoraj petino vsega človeštva. Od teh živi v britanski Indiji 248 milj. Indcev, v indskih državah pa 72 inilj. Britska Indija je razdeljena na 9 provinc, katerim stoje na čelu guvernerji. Uprava se ravna po zakonodaji iz 1. 1919 Ostalo indsko ozemlje (samostojne države) pa je razdeljeno na 6 manjših provinc, ki so podrejene direktno centralni vladi. Guvernerjem pomagajo upravljati province po štirje svetovalci in dva do trije ministri, ki so odgovorni od ljudstva izvoljenemu parlamentu. Tri najvažnejše province, to so: Bengalija, Madras in Bombay, se imenujejo pre-zidentstva. Prebival sivo in jezik Indijo je treba smatrati bolj kot kontinent, kakor pa deželo. Različnost ljudskega značaja se kaže že v mnogovrstnosti telesnih tipov in v raznolikosti jezika. Med ljudstvom je najbolj razširjen jezik Hindustanov, ki v svoji dvojni obliki in pisavi »Urdu« in »Hindi« služi za ma-temi jezik 100 milj. Indcev. Ostali važnejši jeziki so naslednji: bengalski, ki ga govori 50 milj. ljudi, telugu 24 milj., pončabi 22 milj., ma-rati 20 milj., tamil 20 milj., ražastani 13 milj., kanareški 10 milj., oryja 10 milj., burmeščina 9 milj., malajalamščina 8 milj., asameziščina 2 milj. puštuski jezik 1 in pol milj., kašmirski 1 in pol milj. Od celotnega prebivalstva 320 milj. govori kakih 290 milj. enega izmed 16 najbolj razširjenih deželnih jezikov. Med izobraženci pa je ob-čevalni jezik angleščina, ne samo kot služben jezik, ampak tudi v trgovskem poslovnem obratovanju. Po ljudskem štetju iz leta 1921 je le 2 in pol milj. Indcev, ki so docela vešči angleščine. Reforme v Brilski Indiji Državni tajnik za Indijo Montagu je dne 20. avgusta 1917 v spodnji zbornici podal znamenito izjavo, ki je obvezovala britansko vlado, da sprejema vedno večje število Indcev v vse panoge javne uprave, kar naj stopnjema pospeši razvoj k avtonomni upravi Indije kot sestavnega dela britanskega cesarstva. Upravni sistem se je mnogo spremenil z zakonom I. 1919, ki je stopil v veljavo z januarjem 1921. V devetih provincah Indije obstoja eksekutivna oblast v dveh organih, ki sta združena le v guvernerjevi osebi. Prvi eksekutivni organ je guverner in njegov svet (4 svetovalci). Vse imenuje kralj. Ta upravni svet se peča z upravo onih zadev, ki so »rezervirane« kakor finance, policija, davščine, kanalizacija itd. Drugi organ pa sestavlja zopet guverner z ministrstvom, ki si ga izbere iz voljenih ljudskih zastopnikov in ki ostane v svojih funkcijah toliko časa, dokler se zdi prav guvernerju. Delokrog tega drugega organa je omejen na pouk, na občinsko upravo, poljedelstvo, javno zdravstvo, javna dela itd. Centralna Indska vlada je sestavljena iz podkralja, devetih guvernerjev in 7 svetovalcev. Odgovorna je britskeinu parlamentu v Londonu. Podkralj in njegov svet se upira pri upravi dežele na indski parlament, ki sestoji iz dveh zbornic: državni svet, ki šteje 60 članov in zakonodajna skupščina s 144 člani, od katerih so 104 izvoljeni. Moč indskega parlamenta je zelo omejena. Opozicija kongresa Kongres se imenuje najbolje organizirana politična stranka v Indiji. Na čelu ji stoji Gandhi. Dolgo časa ni hotela imeti nič opraviti s parlamentom, ker je po njenem mišljenju bila voljenim članom parlamenta dana premajhna moč. Pozneje so kongresisti prišli v parlament, toda vodili so trajno obstrukcijo proti vsem vladnim načrtom. Sploh so si stavili za glavno nalogo agitacijo proti britanski nadvladi in propagando za vse, kar je indskega. Razmere so postajale vedno bolj napete. In ko je bila sestavljena tako zvana Simonova komisija, katero je poslal britanski parlament v letu 1928 in 1929 v Indijo, da preišče na licu mesta razmere in razpoloženje naroda, ni bila bojkotirana le od kon-gresistov, ampak tudi od liberalne in zmerne stranke. Podkralj Irwin je 21. okt. 1929 svečano obljubil, da se bo prizadeval dati Indiji statut dominiona in je razen tega napovedal konferenco okrogle mize v Londonu za leto 1930. Gandhi in njegovi pristaš: so od podkralja zahtevali, da se londonska konferenca ne bo z ničemer drugim pečala, kakor da redigira za Indijo ustavo dominiona, nikakor pa se ne sme obravnavati vprašanje, ali naj sploh Indija dobi stališče dominiona ali ne. Podkralj Gandhistom ni mogel dati tega zagotovila, zato so se pogajanja razbila. Božični teden 1929. leta se je stranka kongresistov odločila, da na londonski konferenci ne sodeluje. »Boj za popolno neodvisnost«, je postalo vodilno geslo in cilj Gandhi-stov, ki so napovedali izvajanje pasivne resi stence angleški nadoblasti. Civilna nepokorščina Kongresisti so šli takoj na delo in pričeli živahno propagando po vsej deželi. Skupine ljudi so v najrazličnejših smereh korakale skozi deželo k morju, da na nedovoljen način pridobivajo sol. Drugi so se postavljali pred gostilne in prodajalne alkohola in pregovarjali ljudi, naj se vzdrže vsakih alkoholnih pijač. Oznanjali so bojkot vsega tujega blaga, zlasti angleškega. Indska vlada je odgovorila s protiukrepi, s katerimi je prepovedala straženje gostiln in trgovin, omejila tiskovno svobodo itd. Voditelji gibanja so bili zaprti. Po zadnjih uradnih podatkih je bilo do konca decembra 1930 radi neposlušnosti zaprtih 54.049 Indcev. Koncem decembra jih je bilo še 23.503 v zaporu. Največ zaprtih je bilo v Bengaliji, Madrasu in provinci Bombay. V nekaterih slučajih so civilne oblasti klicale na pomoč tudi vojaštvo. Po uradni statistiki je bilo v pouličnih bojih od aprila do julija 1930 ubitih 101 in ranjenih 427 oseb. Gospodarske posledice Gospodarske posledice gibanja so bile katastrofalne. Dohodki iz davkov so se po vseh provincah znatno znižali. Finančni ministri so stali pred občutnim primanjkljajem. Bojkot tujega blaga je mnog angleških trgovcev, zlasti v Bombayu, spravil ob vse. Zveza tovarn v Bombayu izkazuje v drugi polovici leta 1930 80% nazadovanja uvoženega blaga. V pol leta je angleški uvoz sukna nazadoval za 365 milj. metrov. Medtem, ko se je zelo hitro in nevarno pričel dvigati uvoz japonskega blaga. Do konca marca 1931 računajo, da je angleška suknena trgovina utrpela radi bojkota 800—1000 milj. jardov blaga, ki ga ni mogla prodati v Indijo. Možne posledice za misijone Ves čas raznih notranjih nemirov ni niti enkrat prišlo do kakih sovražnosti proti katoliškim misijonom. Izobraženci Indije gladko odklanjajo vsako misijonsko propagando, a radi vidijo vzgojno in karitativno delo misijonarjev. V deželi je mnogo nasprotovanja proti Evropejcem, toda ni nobenega vzroka, da bi se vsaj v bližnji bodočnosti bilo treba bati za obstoj krščanskih misijonov. Povedano po pravici smatrajo vsaj izobraženi Indci krščanstvo kot neko tujo agenturo, ki ima namen raznaroditi Indijo. Zato je lahko mogoče, da bodo še kdaj prišli časi, ko bo v indskem nacionalizmu misijonsko delo imelo svojega največjega nasprotnika. Med vsem prebivalstvom Indije ni več kot 4,464.000 kristjanov, od teh kakih 2,500.000 katoličanov Francoska in portugalska posest je pri tem izvzeta. Med 71 milj. prebivalcev v indskih državah je 1,310.000 indskih kristjanov, ki so večina katoličani in stanujejo v državah Travankor in Kočin. Sedanji položaj Položaj v Indiji se je znatno izboljšal in sicer radi uspehov londonske konference, kakor tudi radi izjave angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda, ki je obljubil reformo indske ustave v tem smislu, da dobi indski parlament več vpliva na upravo dežele. Izpustitev na svobodo Gandhija in drugih političnih voditeljev, je tudi jako ugodno vplivala. Večina upa, da se bo razmerje Indije do britskega imperija ugodno rešilo in sicer v smislu indskih zahtev, k čemur naj pomore tudi nova nameravana konferenca. Ključ do položaja je slej ko prej še vedno v Gandhijevih rokah, če bo mogoč iskren sporazum z Gandhijem, j>otem sme zreti Indija mirno v bodočnost lepega napredka in blagostanja. \ S 4A % % t * A ODDELKOV 1. KNJIGOTISKARNA 2. LITOGRAFIJA IN OFFSET-TISK 3. KLIŠARNA - KEMIGRAFIJA 4. BAKROTISKARNA 5. KNJIGOVEZNICA V 1. TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT, ČASOPISI, REVIJE, KATALOGI, VABILA, JEDILNI LISTI 2. PLAKATI, CENIKI, VREDNOSTNI PAPIRJI, REKLAMNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU 3. KLIŠEJI V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK. RISB, FOTOGRAFIJ ETC. 4. UMETN. ILUSTRACIJE, ALBUMI, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU 5. PREPROSTE IN FINE VEZAVE KNJIG, ALBUMOV, RASTR1RANI PAPIR, POSLOVNE KNJIGE ZA TRGOVCE, DENAR. ZAVODE I. DR. JUGOSLOVANSKA TISKARNA TELEFON 6T. 2 992 LJUBLJANA URZOJAVKE: JUGOTISKARNA ŽELEZNO MEDENO NA]SOLlDNEJŠE in NAJCENEJŠE PRI ZAGREB __• / BARONA' JELAČI^A 2 KJflO/ j Novost! Tribuna dvo-kotoa .Snchii" _ motorjem po- Mbnu močno, okTlr ni nek, t moč.nujčo pneumatiko, motor » sre.llni montiran 7. dvojno pr.-staro tn apojko, I'/4 K. S. Vo»i »ii do 4« km na uro In porabi a litra goriv« n« Iiki km. Uotii ae tndi nam motorček, katarl ne lahko n« navadno močno kolo montira. Ceu» prav nizka, ceniki fr»nko »Tulili;N A« P. H. L. tovarn« dvokolea in otro-*mh Tončkov. Ljubljana. KartovAka tb-Ib Me*. I. Polytechničnn univerza — Pariš 20. Ido. Študij za inženerje >In Absentiac. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe dajo: Oeneral-Sekretariat, dept. L. S. 38. rue HalliS, Pariš. Za Velikonoč! Edina jugoslovanska tovarna gramofonov in ploš£ EDISON DELL PENHALA Gramofoni od Din 740*~ Plošče od Din 2©'- Na mesečno odplačilo po Din lOO*- Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike Zastopstvo: IVAN BONAC, papirnica, LJubljana. Šelenburgova nI. 2 Popolnoma varno naloilte svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. a. na MikloSiČevi cesti poleg hotel« »Union«. Hranilne vloge »e obrestujejo najugodneje. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaSa circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Umona«, hiše tn zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Po s o iil a proti poroStvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poStnih položnicah. Semenski oves zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno prt tvrdki A. VOLK v LJUBLJANI Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe Za potovalno aeiono kovčki ln torbice * največji liberl »o najnli.oeni priporoma J. Kravo s, Maribor Aleksandrova eeata II GENERAL MOTORS NAJA VLJA NOVI ¥ JU « Pravcat dogodek za avtomobilski svet je ta novi šestcilindrski voz po presenetljivo nizki ceni! Sami si ga lahko ogledate, ga preizkusite in se prepričate, da vam je po čudovito nizki ceni na razpolago moderen, udoben in res eleganten šestcilindrski voz. Ni se vam treba bati, da bi zapravili denar za voz, ki se še ne bi bil obnesel. msv.. n- . • •», i/ Družba General Motors ga je dve leti preizkušala v vseh mogočih okoliščinah na svojem slovečem pre-izkuševalnem terenu v De-troitu. Opelovi inženjerji so uporabili pri konstrukciji tega novega avtomobila vse najnovejše izpopolnitve na avtomobilskem polju, pridobljene i v Evropi i v Ameriki. Evo kaj se vam ponuja za ceno, ki vas bo začudila! ♦ Velika hitrost na cesti. # ♦ Bliskovit pospešek. ♦ Poraba bencina ne preseže 9 do 10 1 na 100 km. ♦ Velika udobnost - idealna suspenzija - lahka vodlji-vost. ok ♦ Široki sedeži za 4 osebe. • * M ** ♦ Jamstvo. Voz je zgradila družba General Motors. Preizkušala ga je polni dve leti na slovečem preizku-ševalnem terenu v Detroitu, v vseh mogočih situacijah in na vseh vrstah cest. Jamstvo traja šest mesecev in obseza tako konstrukcijo kakor materijal. ♦ Vitka in moderna linija -elegantna karoserija. t MODELI: Cabriolet, 2 osebi. Sedan, 4 ose. be (4 vratca). Luksusni Sedan. 4 osebe (4 vratca, premakljiva streha). Tovorni avto s 4 cilindri — dolžina Sasije 3.33 m. —-Tovorni avto s 6 cilindri — dolžina šasije 3,99 m. Sasija za dobava — Tovorna šasija. PRIDITE SI OGLEDAT NOVE OPELOVE AVTOMOBILE IN PREIZKUSITE JIH Avtomobili L in tovorni vozovi BLITZ Dobavitelji v Ljubljani: GENERAL AUTO, Oskar Schmitt EFEZ K petnajststoletnemu jubileju vesoljnega cerkvenega zbora 431 Početki krščanske kulture v Mali Aziji Mala Azija je bila ena prvih rimskih provinc, kjer se je ustalilo krščanstvo. Zelo zgodaj so nastala pomembna krščanska središča, iz katerih se je širilo krščansiko mišljenje, vera in življenje tudi na deželo. Povsod so se dvigale cerkve in samostani, katerih pozlačene kupole so se daleč svetlikale v orientalskem solucu. Maloazijske pokrajine so bile posvečene s trudom in znojem apostola narodov sv Pavla in sv. Janeza Evangelista in namočene s krvjo mučeniškega škofa sv. Poli-karpa, čigar grob še danes kažejo tujcem, ki obiščejo maluazijsko pokrajino. Mala Azija je stala ledaj pod vplivom gršike kulture. Bogato razčlenjena obal, živahna trgovina in glavne vodne in kopne poti, ki so šle tod mimo iz vzhoda na zapad, so mnogo pripomogle h kulturnemu in gospodarskemu razvoju. 0 bogastvu tistih dni še danes pričajo ogromne razvaline krasnih javnih stavb, gledališč in templjev ter krščanskih bazilik, s katerimi je posejana vsa dežela. Ko je po vsem rimskem cesarstvu zadivjal vihar preganjanja, je dosegel tudi maloazijske kristjane meč preganjalcev. Možje in žene, otroci in starši, revni in bogati, z malimi izjemami vsi so ostali stanovitni in pretrpeli mučeniSko smrt. Osvobodilni milanski edikt je tudi v provincah vzbudil novo versko življenje. Z mrzlično naglico so krščanski vladarji popravljali delo svojih prednikov-preganjalcev. Zopet so vstajale nove cerkve, zavetišča, bolnišnice, najde-nišnice in sirotišča, katere so krščanski vladarji podpirali z bogatima podporami. V nobeni pokrajini ne najdemo iz prvih stoletij krščanstva tako bogato in krepko cerkveno organizacijo kakor v Mali Aziji. Cerkvene province so se krile z me ami politične uprave. Zlasti obala je bila posejana z mnogimi škofijskimi sedeži. Poznana so v cerkveni zgodovini znamenita škofijska mesta Kalce-don, Pereamon, Stnima, Koli fon. Magnezija itd., da niti ne omenjamo škofijskih re-idenc v notranjosti dežele. Elez — politična metropola Med vsemi mesti pa se je odlikoval Efez, politična metropola prokon ularne province Azije, ki je obenem tudi v cerkvenem življenju igral vodilno vlogo. 2e jako zgodaj osvetljuje zgodovina to staro jonsko mesto. Zelo pogosto je menjal svoje gospodarje. Gospodoval mu je Krez, lidij<-ki kralj, potem Perzi, Macedonci, Sirci in Rimljani. Sijaj grške kulture se je razcvetal v Efezu. Mesto je po svoji velikosti in lepoti tekmovalo s Smirno in Pergamonom za čast prvega mesta Azije. Bila so stoletja, ko je postalo svetovno mesto. Svojemu podvigu se je imel Efez mnogo zahvaliti čudovitemu svetišču Artemide, katerega so radi njegove krasote in bogastva šteli med sedmera čuda sveta. Artemidin tempelj no gradili 120 let in je predstavljal največji umotvor stare stavbene umetnosti. Iz vseh delov Male Azije in Grčije so hodili občudovalci in romarji. Sezidan je bil leta 620. pred Kristusom. Dolžina svetišča je znašala 133 m in Širina 69 m. Krasno streho je nosilo 128 po 19 m visominja na preko pol krščanskega sveta razširjeno zmoto, je nestorianizem edina velika verska zmota iz prvih stoletij krščanstva, ki še tudi danes ni izumrla, ampak živi dalje v nestorianski cerkvi na vzhodu. Nestorii Mali vzroki — veliki učinki. V navidez brezpomembni pridigi v patriarhovi cerkvi v Carigradu je preprost duhovnik po naročilu patrijarha Nestorja Materi božji odrekel naziv »Bogorodicac. Pridiga je izzvala ogromno zanimanje, zlasti, ker je bil tedaj že ta izraz za Mater božjo v navadi. Spočetka je stvar raz-burjala le krščanske kroge v Carigradu, toda vest se je širila da'je in dalje. Stara rivaliteta med patrijarškimi sedeži Aleksandrije, Anti-johije in Carigrada, katera so se vsa poganjala za prvenstvo na vzhodu, je grozila, da se bo prenesla tudi na versko polje. Energični ale-ksandrijski patrijarh Ciril je kakor nekoč Atanazij Arija, sedaj on pozval po nalogu papeža Celestina I. carigrajskega patrijarha Ne-storija, da prekliče zmoto. V slučaju, da bi se Nestorij upiral, je Ciril imel nalog, da Nesto-rija odstavi. Ciril je takoj izdal dvanajst stavkov, v katerih je obsodil Nestorija, a ta mu je takoj odgovoril z ravnotolikimi protitrditvami. Da bi preprečil grozeč razkol tn upostavil mir, je cesar Teodozij II. sklical v binkoštih 431 Sinodo v Efez, ki je bila otvorjena 22. junija v veliki Marijini cerkvi. Cesar je izbral Efez radi tega, ker je bilo mesto lahko dostopno po vodni ali kopni poti. Efešiki cerkveni zbor je bil eden najpomembnejših med prvimi osmimi, ki so se kakor znano vsi vršili na vzhodu. Ehški resorni cerkveni zbor Razven Cirila, ki je predsedoval koncilu, je prišlo še 50 egiptskih in 52 maloazrskih škofov, katerim je načeloval efeški škof Mem-non, ki je zavzemal med maloaz.ijskimi Skofl odlično mesto. Sinoda je bila otvorjena še pred prihodom sirskih in grških šk< fov. Po prečitanju papeževega dogmatičnega pisma je bil Nestorij odstavljen. Nestorij je sicer ludi prišel v Efez, a se ni udeleževal sej. Z velikim navdušenjem so bili udeleženci koncila pozdravi''eni od l judstva, ki je ves dan oblegalo cerkev in zvečer pospremilo v svečani povorki in z bakllndo škrfe na njihova stanovanja. Vse mesto je bilo svečano razsvetljeno. Nestorij ni hotel vzeti na /nanje svoje odstavitve, radi česar so mu dotični akt pribil i na vrata njegovega stanovanja. Medtem so že tudi dospeli papeževi odposlanci in potrdili sklep sinode. Prišel pa je tudi anlijohijski patrijarh Janez s 30 sirskimi škofi, ki pa ni odobraval sklepov sinode, temveč ;e otvoril lastno protisinodo in izobčil Cirila in Memnonn. S tem se je politično vsaj pokžaj za NestoriJa nekoliko zboljšal. zlasti ker je tudi cesarski namestnik stal na njegovi strani. Tako sta v Efezu zborovali dve sinodi. Cesar je spočetka potrdil obejno odločitev, izobčenje Nestorija, kakor tudi Cirila in Memnona. Pozneje pa se je za Cirila potegnila cesarjeva sestra I^ilhe-rija, nakar ie bil Nestorij pregnan v neko afriško oazo, Ciril in Memnon r>n sta bi'a upo-stavljena. Efeška sinoda torej cerkvi ni prinesla mini, ampak jo je nasnrotno razklala, z'asti še polem. ko se je škof iz Selevcile leta 498 proglasil za patrijarha. Nestorijan^ka cerkve ki je zlasti v srednjem veku razvijala veliko misiionsko delavnost, je šlela v dobi svojega največfeTi si Kristus, sin živega Boga!« V tem se loči njen nauk od nekdanjih arijan-cev in sodobnih racionalistov, ki v najboljšem slučaju verujejo v etično ainovstvo bolje tn zrejo v Kristusu preroka in oznaujevalca velikih nravnih idej, ali pa jim je božji Sin postal verski ali socialni junak, taje pa njegovo resnično božanstvo. S tem naukom je katoliška cerkev tudi v nasprotju s stockholmsko svetovno konferenco, ki ni imela poguma, »e postaviti na dogmatično krščanstvo. Katoličanom je Kristus Bog — človek in Marija Bogorodica v pravem smislu besede. 2e Efez je definiral ta nauk katoliške cerkve: >Ako kdo ne priznava, da je Emanuel resnični Bog in da je sveta Devica resnična Bogorodica, naj bo izobčen. < Pomen efeškega koncila je zlasti velik tudi radi priznanja papeškega primata, na katerega sta se sklicevali ol>e stranki. Zlata doba srbske zgodovine (Ob 600 letnici nastopa vlade Dušana Silnega.) Brez dvoma zavzema doba vlade Nema-njičev v stari srbski zgodovini najodličnejše mesto. Nad dvesto let se je pod njihovo vlado neprestano večal obseg mladi srbski drŽavi. V 14. stoletju pa, ko ji je vladal energični Dušan Silni, je zavzemala dve tretjini Balkanskega polotoka in postala prva balkanska sila. V času, ko se je bližala temna nevihta krvoločnih Turkov na polotok, so bili Srbi edini narod na Balkanu, ki se je mogel meriti z njimi v bitkah na odprtem polju. Dočim so bili Grki čisto oslabljeni, Bolgari so se skoro prostovoljno podali pod tuiški jarem, je jaki srbski narod pogumno stopal ? boj in se boril s sovražniki do zadnjega diha. Temelj mladi srbski državi je položil Štefan Nemanja, prvi vladar iz vrste Nema-njičev. Do največjega obsega in blagostanja pa ji je pripomogel energični in podjetni Dušan Silni, najmogočnejši vladar srednjeveške Srbije. Zaradi tega smemo imenovati po vsej pravici njegovo vlado: zlato dobo srbske zgodovine. Dušan je preživel mladostna leta v Carigradu. Sijaj in blesk, ki ga je opazoval v cesarskem mestu, se mu je tako globoko vtisnil v mlado dušo, da je sklenil postati bizantinski cesar. — 2e kot 13 leten mladenič je postal očetov sovladar. Prvič je pokazal odločni in pogumni mladec svojo hrabrost v 1 juti bitki pri Velbuždu 1. 1330., kjer so bili Srbi zmagovalci. — Ko je leto pozneje nastopil kot samostojen vladar, je uredil svoj dvor po vzoru bizantinskih cesarjev. Na Dušanovem dvoru so se zbirali zastopniki vseh balkanskih držav. S svojimi sosedi, razen Bolgarije, se je moral skoro vedno bojevati. Takoj v začetku svoje vlade je izrabil priliko, ki mu jo je nudil prepir za prestol v Carigradu, da si je osvojil Macedonijo razen Soluna in vso Albanijo. Ti novi uspehi so mu okrepili mladostne sanje in načrte, da bi si osvojil vse bizantinsko cesarstvo in tako postal bizantinski vladar. Takoj je sklenil oklicati se za carja. Ker pa po naziranju pravoslavnega vzhoda ni mogel nihče drugi kakor patrijarh ovenčati Dušana za carja, je srbski sabor proglasil nadškofa Joanikija za srbskega patrijarha. — Nato se je dal Dušan na Veliko noč 16. aprila 1346. v Skoplju kronati za carja »Srbov in Grkov« ob navzočnosti številnega plemstva in duhovščine. Istočasno je bil tudi njegov sin Uroš kronan za kralja. Car Dušan je razpolagal z velikimi de- Na drobno! nami mi sredstvi, katera so mu prinaSall daleč po svetu znani rudniki. V prvi vrsti je skrbel za dobre ceste in dobro oboroženo vojsko, zlasti pa je zelo pospeševal trgovino. Z bogatimi darovi je obdaroval srbske samostane in cerkve. Most, ki še danes stoji v Skoplju čez reko Vardar, je njegova zamisel. Notranjo upravo je zboljšal s tem, da je izdal in proglasil na državnem zboru v Skoplju 1. 1349. državni zakonik, katerega je 1. 1354. še izpopolnil. Ko je I. 1348. divjala po Evropi »črna smrt«, tedaj je, skoro bi rekel, dobil v dar dve pokrajini: Epir in Tesalijo. — Uspehi, ki jih je imel na jugu svoje države, so ga tako navdušili, da je poskušal tudi na severu raztegniti obseg krepki državi, Vendar pa ni šlo vse tako po sreči, kakor si je želel in mislil. V pogostih bojih, ki jih je bojeval Dušan z Bizantinci, se je že pojavljal v njihovi vojski nov element. To so bili turški najemniki v bizantinski vojski. Sploh so bili Turki takrat že močan faktor v Mali Aziji. V bizantinski vojski so imeli priliko, da so se natančno seznanili z balkanskim ozemljem. In že se je bližal čas, ko jih je gnala nemirna kri na evropska tla, da si jih osvoje in zagospodujejo nad njenimi prebivalci. Dušan Silni je s svojim bistrim umom kmalu spoznal nevarnost, ki bi utegnila pretiti vsemu Balkanskemu polotoku, zato se je prvi obrnil po pomoč na zapad. Poslal je poslance k papežu, ga opozoril na turško nevarnost in ga prosil, naj njega imenuje za vrnovuega krščanskega vojskovodjo zoper Turke. Car Dušan je tedaj tudi izjavil, da je pripravljen priznavati papeža za svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja. — Dušan je pridno zbiral veliko vojsko, ker ga je papež imenoval za vrhovnega poglavarja krščanstva zoper Turke, toda lepe in pteirfoi nite načrte nut jo prekrižal ogrski kralj Lu-dovik, ki je prav tedaj obnovil vojno s Srbi. Še preden je bila vojna končana, je car Dušan — umrl 30. decembra 1355. I. star 48 let Njegovo truplo počiva v samostanu sv. Arandjela v Prizrenu, ki ga je sam ustanovil. V času, ko je Srbija krvavo potrebovala močne in umne vlnde, je umrl vladar, na katerega so bili Srbi tako ponosni. Z njim vred je zatonila tudi zlata doba srbske zgodovine. Nekako v treh decenijih po Dušanovi smrti je postala mogočna srbska država plen Turkov, ki so prodrli na Balkan in silili že dalje v osrčje Evrope. P. Z. SOINCNE PfG* Na dabalol Pomaranče limone in vso zelenjavo, paradižnike RnznoSiljamo v vsaki množini po najugodnejših ccnah samo sveže blago. „Proda" d. z o. i., Prečna ul. 6, Ljubljana E 231 30 72 Dražbeni oklic PočenSi dne 13. aprila 1931 do vključno dne 30. aprila 1931 se prodajo v gradu Szapary v Murski Soboti na javni dražbi vsi zarobljeni predmeti kakor: starinske omare, razno drugo pohištvo, umetniike slike, dva arabska šotora in nekaj porcelanaste posode. Proda se tudi razno rastlinstvo iz vrtnarije in razno gospodarsko in kovaško orodje na marolu. K draženju se bo začelo pozivati ob pol 9, med 8. in pol 9. uro se predmeti lahko ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti, o81 do 31. 8. 1983, vsled trga, ker prejšnji zakupniki za ostali dve leti zakupne dobe niso hoteli več plr.čati izdražene, zares visoke najemnine. lx>v je izdraži! tovarnar usnja gosp. Pavle Knaflič iz Šmartnega ?a letnih Din 2050.—. Razliko od prejšnje zakupne vsito Din 8600.— In sicer zn dve leti, bo morala prejšnji družbi pla-čnti občini Šmartno, kar znnšn zn obe leti čedno vsolico Din 18.100.-—. Na ta nnčln občina Šmartno ne bo utrpela niknke škod*. Lovski blagor. Prvega divjega petelina v našem okolišu je v jutro 2. aprila pod >Mehlinomr v litijskem lovišču ustrelil zdravnik dr. France Lebinger. Petelin je tehtal 4.15 kg, kar je za sedanji zgodnji čas mnogo. Potrebna ugotovi-ev. Dopisnik s Jugoslovana « je v ? Jugoslovanu' od 1. aprila t. 1. poročal, dn je bil letes izročen javnemu prometu betonski mest na Jezeh, ki veže Breg s Šmartnim in da ga je zgradila občina Šmartno. To poročilo je seveda netočno, ker je bil ta betonski most zgrajen že leta 1929, javnemu prometu pa izročen spomladi leta 1930, to je pred dobrim letom. Zgradila ga ni občina Šmartno, pač pa cestni odbor litijski na izrečno ftieijativo načelnika cestnega odbora, litijskega žirpana g. I Itn k o Lebingerja. Občina Šmartno ie finančno šibka in je Se občinski most pri Repinotu mogla zgraditi le vsled tega, kfr je prejela od cestnega odbora v Litiji leta 1930 Din 10.000,— podpore, kaj šele, da bi gradila v okolici betonske mostove. Spori VELIKONOČNI ŠPORTNI SPORED Vsi prijatelji nogometa bodo gotovo prisostvovali nadvse zanimivim tekmam, ki jih uprizorita v skupni režiji SK Ilirija in ASK Primorje. Na velikonočno nedeljo nastopita para Ilirija—Maribor ter Stunn (Graz) — Primorje. V ponedeljek pa se srečata Primorje — Maribor ter Ilirija — Sturm. Vse tekme se odigrajo ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije. Vstopnina je za vsak dan le ona, čeprav se vršita dve tekmi. Pričetek prve tekme je ob 14, druge ob 16. Smučarski tečaj na Stanlčevi koči od 7. do 19. aprila. Skupni odhod iz Ljubljane gl. kol. 6. apr. Z vlakom ob 14.50. Prenočimo v Mojstrani ter nadaljujemo naslednjega dno do Staničeve koče. Sobe v Mojstrani in nosnči za prtljago rezervirani. Službene objave L. N. P. (Ir. sej" poslovnega odbora 1. aprila 1031.) Orlobrc se sledeče prijateljske tekme: V Ljubljani: 5. aprila 1931 Ilirija proti Maribor, Primorje : Sturm, Graz. 6. aprila 1931 Primorje : Maribor, Ilirija : Sturm, G raz. -V Novem mesta: (i. aprila 1931 EInn : Reka. Ljubljana. - V Hrastniku: 5. aprila 1031 Hrastnik proti Svoboda, Ljubljana. - V Celju: Atletik S. K. proti Svoboda, Ljubljana. — Nn prošnjo S. K. Svobode in pristanek S. K. Grafike se dovoli gostovanje igralcev Grafike. Verificirajo se s pravom nastopa dne 10. aprila 1931: za S. K. Natakar. Ljubljana: Novak Radoslav, Novak Stanko Kabue Franc, Podobnik lingelbTt. Za L S. S. K. Marii.or: Murko Rudolf, Krti.; Adolf, Janiekovl« Veneelj. Zn T. S. K. Muv.in, Ljubljana: Girzl Ludvik, Brud< rman Maks. -- M. O. Maribor se obvešča, da je verifi-i kacija igritlca Tergletz zn S. S. K. Maribor in igr. Ilerič za S. K. Žele7ii čar pravilno izvedena. — Zaradi določitve igrišča za prvens'vno tekmo Ilirija : Primorje ostane P. O. pri svojem sklepu z dne 4. marca 1931. Radio Besede £ZM S® PADLE" so velikega pomena Ker je moja že vsakoin ir dobro znana ma«Uf«klurna trgovina nova, založena izključno 7. sam čisto novim svežim in donro zbranim biagoin v najmodernejših vzorcih od p eiir ste do najfinejše kakovosti so tudi cene nove n izreono nizko ter dnnašnjim te ki m denarnim razmeram primere Mo o geslo je: mat dobiček in čimvečji protn l, zalo ne delam nobene kr čeče reklame s katero se ljudstvo samo moti, temveč dopri-nesem loknz, o katerem se lahko vsak 10M D2IU*1FC mnnufakturnn in modno trgovina pri »ANTONU« Celje, Gosposka ulica 2 Glasbeno življenje Sprejeli smo: Slavno uredništvo! V zvezi z Vašim poročilom o Mozartovi proslavi z dne 31. mnrca 1031 (St. 75 Vašega cenjenega časopisa), je izšel tudi povsem neutemeljen izpad proti operni pevki ge. St. Poličevi, posredno pa proti režiserju opere »Cosi fan tutte« in ravnateljstvu opere sploh. Ker smatram, da je la Članek izšel brez predhodne vednosti odgovornih faktorjev, se obračam na si. naslov, da bi prizadetim dal zadoščenje, ki jim gre po dosedanjem delovanju in po pravičnosti. Uprizoritev »Cosi fan tutte« je pri nas dosedaj dosegla vsakikrat uedeljeno priznanje občinstva in celokupne kritike. Posebno se je pri vseh uprizoritvah Mozartovih del po ravn. Poliču poudar;ala stilnost podajanja celokupnega dela in posameznih partij. Kot dokaz naj navedem nekaj odstavkov iz poročila o »Čurobni piščali«, objavljenega pred nekako dvema letoma v »Slovencu« pod šifro V.; »G. ravn. Polič jo je našludiral z nnifinejtim s/ifnim umevanjem; bil je to polep njefloce >an»kc »Cosi fan tuttoc nekak gala ali bi rekel skoro intimno dan kos.. Tista mozartska finesa je prešla tudi na soliste in zbore... in je trajala ves čas do konca... Papagana ge. Pol i če ve prao adekvatno podana.* Že ti citati temeljito demantiQrami Kadir-lAvbUnnat Sobota, 4. aprila: 11.00 Velikonočna poslanica papeia Pija XI. — 12.15 Religiozna glasba na ploščah. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čat, plošče. — 17.30 Prenos slovesnega zvonenja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ijubljani. — 18.00 Vladimir Kapus; Velika noč med našim ljudstvom. 1S.30 Rudolf Berce: Velikonočni običaji, — 19.00 Velika noč v literaturi. — 20.00 Prenos opere iz Bclgrad«. — 22 00 čssovna napoved in poročili. Nedelja, 5. aprila; 10.00 Prenos cerkvene glasbo iz stolno cerkve — 11.00 Slovenske narodne, zbrane v venčkih »Duhteči nngeJj« in »Mlada pota«, pojejo s sprmnl jeva njem radlo-orkestra gdč. Korenčan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar — 12.CO časovna napeved in poroiila — 12.15 Plošče: Beethsven op. 50: III. simfonija (berlinski filhar-monični orkester) — 15.80 Koncert kvarteta trobil (2 poznvni in 2 trobenti) — 16.30 Jože Gregorič: Vefika noč v Kosteh! — 17.00 Strindbe-rg: Velika noč, pasHonska iSveto-hlinka«, opereta — Berlin: 20 80 Koncert (Milanska »Srnin*) — Katovire: 20.00 Poljudna glasba — 2145 Večerni koncert — Lendon: 16.30 Petje In glasba — 2000 Davmtri — 21.06 Orkestralni koncert — Miihlarker: 14.15 Koncert — 18 40 Kitara 20 00 Opemi konosrt — M«r. Os*arn: 16.00 Kncert v Rrnu — 10.60 Praga — Leipiig: 20.30 Valček -22.00 Zabavni koncert. Ponedeljek. 6. aprila: Reltrrad: 12.45 Rodio orkester — 17.80 Narodne (kvartet) — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Klavirski koncert — Zacrob: 11.80 Dopoldanski koncert — 17.00 Godalni kvartet — 2030 Koncert rndio orkestrn — Bndapcst: 1000 Nabožna glnsba in petje — 11.15 Gršlco-katoliška službn božja, nalo koncert opernstfn orkestra — Dnnaj: 11 05 Koncert ženskega simfoničnega orkestra — 20.00 J-Spltzen-tuch drr K6niyin«, opereta, R. Strauss — Milan: 19.30 Pestra glasba — 21.00 Koncert — Praen: 2A.50 Koncert orkestra v Brnu — Lansenberg: 16SO Popoldanski koncert — 20.00 -»Rerruiem , Verdi (soli. zbor, orkester) — Rini: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.00 Lahka glasba — Berlin: 20.00 Opereta — Kahiviro: 12.15 Simfonična matineja — 17.40 Koncert — London: 18 40 Oktet — 20.35 Koncert vojaške godb" — MflMaefcer: 17.445 Klavir — 19.30 OpeTa — 21.00 Kencert — Jfnr. Ostrava; 20.50 Koncert orkestra v Brnu — t«;nzig: 1R.45 Pesmi — 19.30 jCarmcn^. opera — 28.10 Plesna glasba. Torek, 7. aprila: Belgrad: 12.30 Rndio orkester — 17.30 Narodne s harmoniko — 20.00 Koncert radio orkestra 20.30 Zagreb — Zagreb: 26 30 Nemški večer: sopran, flavta, klavir — 21.30 Plenim glasba jazz orke«trn — Bndapest 17.80 Tetje hi pinno — 19.50 Konsort cigansk»ge orkestra — 20.45 Koneort pevskega zbora — Jf.ftO Ksncert opernega orkestra — Dunaj: 19.30 OrkaMrani okticert — 21.45 Večerni koncert — Mflan: 19.80 Pestra glasba — 20.30 Opsrni drospevi — 20.00 »Pllčar«, opereta, N. Hiccl — Praga: 21.00 Radio orkester — 22.20 Plsšfe — langonbcrg: 20.00 Vsierni koncert — Rim: 20.40 Opera - Berlin: 111.46 Delavski pevski zker — 20.»* Pirabi — Katovire: 19.50 »Aida«. op*ru, Veedi — 31HK) Lahka io pl^&na glasba — L*ndon: 13 00 13 6« Orgle — 19 *6 Koaewt orke-Str« — 22.*« PUm« flasiNl — JftlUta.Uer: 10.45 V«4*«>k - 31 »6 PleMs - Mor. fts»r«va: 16 96 Koneort radio ork»»etrn v Rrnu — Leipzig: 19.30 Koncert radio orkestra — 21.10 Kabaret Vsem zelo spoštovanim kupcem naših svil: Dagmar Emona-Bemberg Adriene-Bemberg Crep Sloveti-Bemberg želimo vesele velikonočne praznike in mnogo veselja z lepo novo obleko! Prosimo, da pazite na rob svite, ker naše svile nosijo našo zaščitno oznako in naše ime. mam ■ii Pol sekunde Ta odstavek smo prevedli iz knjige Fuhlberg-Horst: Auto, Schiff, u. Flug-zeug, z dovoljenjem založbe Ullsteiu. Več kot 20.000 ljudi se je 1. 1927 v Združenih državah z avtomobili smrtno ponesrečilo, skoro 800.000 pa jih je bilo v istem času v sličnih okoliščinah več ali manj poškodovanih. Vsekakor so to strašne številke. Število mrtvih iz 1. 1911. gre preko 100.000, več kot % milijona jih je bilo pa poškodovanih. V Berlinu zakrivijo Vk vseh nesreč na cestah avtomobili. S tem pa še ni rečeno, da so ravno vozači oni, ki 90 tega krivi. Disciplina in ureditev prometa še nista dozorela, kajti avtomobilski promet pridobiva hitreje, kot pa izkušnje v njem, kako naj se obnašajo pešci, vozniki in kolesarji, ki uporabljajo cesto pri najrazličnejši hitrosti. K temu pa pride še okoliščina, ki je osnovana na nepopolnosti glede na možnosti človeškega dojma, namreč hitrost reakcije. Vse, kar moremo doznati s čuti, rabi gotov čas, da postane razumu jasno ali z drugimi besedami, da se tega zavemo. Kar vidimo, ne razumemo v prav istem trenutku, ko smo stvar zagledali. Najprvo učinkuje slika na očesno mreno, ki je sprejemljiva za svetlobo, nakar deluje preko živcev na možgane. Sele sedaj nam postane jasno, kar vidimo in možgansko celice premislijo, kakšne posledice ima lahko to, kar smo videli ter nam predo-čijo nevarnost. Zopet je pretekel čas. Nazadnje sledi sklep, nekaj storiti, da obvarujemo pred nevarnostjo. Kakor hitro se je v tem oziru doseglo soglasje, ukazujejo možgani mišicam, ki morajo biti vsak čas pripravljene in predno se te zgibljejo, poteče zopet toliko in toliko časa. Nekateri doumejo hitreje, drugi polj po-fasi. V Bureau of Standard v New Yorku so preizkusili precejšnje število dobrih šoferjev, koliko časn rabijo, da na zelo hitro dano nevarnostno znamenje vstavijo voz. Pri večini se je glasil rezultat pol sekunde. Toda kaj se lahko zgodi v pol sekunde? Pešec s hitro hojo ima za seboj v tem času že »/• m. To se pravi, da neizbežno pade v odprt kanal, če tudi ga zapazi v oddaljenosti "/«m ali bližje. Kolesar, ki vozi s hitrostjo 12 km na uro, trešči skupaj z zapreko, katero je zapazil v razdalji 1.75 m, ker preide pol sekunde, predno je vstanu izogniti se. Tedaj pa je že prepozno. Auto, ki vozi 30 km na uro, brez upa rešitve kolidira z vozom, stoječim na cesti brez luči, če je vozač imel pred seboj same 4 m preste poti, predno je mogel zagle- dati tuje vozilo. Pol sekunde pomeni za ino-tociklista, ki vozi z brzino 70km na uro 10 m, za dirkalni avto, ki drvi s hitrostjo 200 km na uro pa ca. 70 m. Te nevarnostne proge veljajo samo za one osebe, ki hitro zaznavajo. Pri večini ljudi pa postane iz pol sekunde cela. Celo 2 sekundi morala preteči, predno oni, ki je bil presenečen, ume ravnati dalje. Poleg tega pa velja še za vse, za one, ki ravnajo hitro in za one, ki počasi to, koliko časa traja, predno se ustavi voz zaradi učinka zavor, ali če odprta proga se zadostuje, da pridemo mimo zapreke oziroma kaki slučaji so sicer še mogoči. Cim hitreje pelje voz in čim večja je njegova teža, toliko daljša je zavorna pot, t. j. črta, po kateri avto še drvi dalje, predno končno obstane. Bilo je v začetku septembra I. 1928. pri dirkah na progi Monza pri Milanu. Vozač Ma-terrossi je izgubil iz neznanih vzrokov oblast nad svojim vozilom — to se pravi, hotel je prehiteti nek drugi avto in ga pri tem oplazil. V približno '/»o sekunde je avto planil čez 3 m širok prostor, skočil nato čez 2 m globok in 3 m širok jarek ter se vrgel s strašno silo v umikajočo se množico gledalcev. 30 mrtvih je zahtevala ta ena najtežjih atvomobilskih nesreč. Tudi vozač je par ur nato umrl. Ali je bila katastrofa posledica prepočasnega reagiranja od strani Materrossija, se ne more nič več ugotoviti. To tudi najbrž ni gotovo, ker so dirkači ljudje, ki morajo hitreje zapopasti in izvršiti. Hitrost 200 kni je zelo blizu meje človeškega obvladovanja. Kar pa stremi preko tega števila — današnje številke svetovnih rekordov in njih iznenadenja — bo prišlo pred zatvornice, ki ukazujejo: stoj, do tu in ne dalje, živci ne zmorejo. Hary Ilartz, slavni dirkač je 1. 1923. doživel sledeče: Treniral je v Beverly Hills v Kaliforniji, vozil ca. 180 km na uro ter se nahajal na poševni črti proge, ko se ravno pred glavno tribuno vžge neki drugi voz. Radi splošne vznemirjenosti so popolnoma pozabili na Hartza, ki je vsak čas moral privoziti na ovinek. Drvel je bližje ter imel za eeboj vsako sekundo 50 m. Nesreča bi ne bila na noben način izostala, kajti levo sta stala poleg svojega voza vozač in strojnik, ki sta nekoliko prej hotela starta!i, desno pa množica gledalcev. Hartz je ravnal pravilno. Vozil je naravnost v goreči avto. V velikem loku je izlptel iz sedeža ter padel nepoškodovan na tla. Dva moža, zaposlena z gašenjem avtomobila sta bila sicer mrtva, vsak drug poizkus pa bi zahteval še več žrtev. Ali ima Hartz zasluge za svoj čin? Ali mu je v trenutku dozuavanja postalo jasno, katero dveh možnosti naj izbere? Razdalja, iz katere je mogel zapaziti razdejani avto, je bila prekratka, da bi se živci, možgani in mišice prilagodile novemu položaju. Čeprav je meja človeškega doznavanja določena, narašča hitrost v celinskem zračnem prometu od leta do leta. Kaj se bo zgodilo ko čuti ne bodo mogli več sodelovati? Tedaj se bodo dobila sredstva in pota, ki bodo nudila varnost, morda v večji meri kot danes. Foto-celice zamorejo v nianj kot '/io-oo« sekunde napraviti iz svetlobe elektriko. Ali ne bi bilo mogoče napraviti letalom in avtomobilom električne oči, ki bodo samostojno ustavile motor ali skrbele za zaviranje in določevale smer? Izboljšanja za naše čute se uporabljajo že davno; kjer naša vidna moč odpove, uporabljamo daljnoglede, kjer odpove sluh, stopijo na njegovo mesto ojačevalci in kjer odpove vonj, ga nadomestijo kemična sredstva. In za pojave, ko nam odpove vsako čutilo, da bi jih zaznali, kot n. pr. elektriko, preustrojimo to energijo tako, da jo prav lahko zaznamo in natančno izmerimo. Bodoča tehnika se bo nadalje še bolj po služevala umetnih fines človeških čutnih organov, kot jih danes rabimo. Tudi v bodočem prometu, najsi bo na tračnicah, cestah, v vodi ali zraku, je pričakovati v tem oziru še veliko stvari in nekega dne bo nevarnost počasnega reagiranja postala neškodljiva. Dotlej pa bodo še vladale strašne sekunde, nnl sekunde in dvojne sekunde. Ljudski avto Neugodno razmerje med ceno avtomobila in povprečno plačilno zmožnostjo ljudstva tira k rešitvi tega vprašanja s cenenim ljudskim vozilom. V tem oziru so nekatere avtomobilske tovarne skušale vstvariti povsem nov tip avtomobilov, ki bi v smislu tehničnega napredka tudi iz gospodarskih razlogov bili dostopni kar najširšemu krogu interesentov. Po vseh večjih avtomobilskih razstavah v zadnjem času, so bili mali vozovi izredno častno zastopani, zanimanje za nje je pa bilo nenavadno veliko. Tako tudi v Berlinu in raz-stavljalci so beležili največ kupčij s to vrsto avtomobilov. Mali avto je torej stvarna nujnost, porajajoča se iz splošne gospodarske krize. Po splošnem mnenju bi bila slaba stran malega avtomobila njegova kratkotrajnost oziroma hitra obraba. Res sc tak voz, kar se tega tiče, ne more meriti z normalnimi avtomobili, vendar se pa dosežejo z njim lepi uspehi. Nedavno je nek avtomobilist v Nemčiji absolviral z malim avtomobilom trajnostno vožnjo 10.000 km, ne da bi se na motorju in sploh na konstrukciji opazilo, da so sc kaj posebno obrabili. Tudi se pri vožnji more računati na gotov čas, t. j. da se majhnemu vozu lahko povsem zaupa tudi v tem oziru. V Ameriki izdeluje neka avtomobilska tvrdka čisto majhne avtomobile (za 2 osebi) z garancijo 40.000 km. Tehta tak voz 340 kg ter doseže hitrost 100 km na uro s potroškom 8 1 bencina na 100 km Cena mu je 250 dolarjev (ca. 14 000 Din) V kratkem pridejo na trg še cenejši po 200 dolarjev. Zanimivo je posebno to, da se dobe taki avtomobili, ki imajo namesto jeklenih vzmeti gumijaste. Kadar •• obrabijo, se dajo z lahkoto zamenjati. Baje se zelo dobro obnesejo. V Nemčiji se dobe že majhni avtomobili s pogonom na sprednja kolesa in nihajočo osjo za 1600 Mark. Teža vozila je 440 kg ter izkazuje lastnosti, ki bi sc skoro dale primerjati onim normalnega avtomobila. Je pa danes že toliko najrazličnejših konstrukcij malih avtomobilov, da lahko v najkrajšem času dobimo pravi ljudski avto s primerno konstrukcijo za nizko ceno in nizkimi obratovalnimi stroški. Vsekakor bo tip ljudskega avtomobila dobrodošel tudi onim kro-gonv ki niso njegovi neposredni interesenti, pač pa se pri nakupu morajo ozirati — vsled krize — že na par tisoč dinarjev. Kako si bo pri nas mali avto osvojil trg, se še ne more presoditi, kajti velika ovira m« bodo slabe ceste, kjer je še stabilnost velikih, masivnih avtomobilov ogrožena. ★ Kako se razvija avtobusni promet? Med mesti San Francisco in Los Angeles, t. (. v,-> progi 768 km so uvedli direktni avtobusni promet. Avtobusi prevozijo to progo v 15 urah, torej hitreje kot vlak. Tudi cene so nižje kot na železnici, za udobnost je pa kar najbolj preskrbljeno. 15—16 oseb komodno spi t takem avtobusu. — Z ozirom na bodoči promet so to stvari, ki dajo mislitil • • • Skrivnost, ki ne bo nikoli jasna: na nepreglednem, ostrem ovinku drvi kandidatu smrti nasproti konkurent. Stev. 77. sSTjOVBnEC«, dne i. aprfla 1981. Stran 27 Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din Neimaniii znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo viije Za oglase slro- j go trgovskega m reklamnega enačaja vsaka vrslica2Din.Na)manjšt znesek 10 Din. Pristojbina ta štfroSDin Vsak oglas treba plačatipn naročili na jnaml UVIII. ri IJ[V|VltlU LU JBrez konkurence« št. 3236. upravo •Slovenca« št. 6000. pod tančen naslov pove uprava pod št. 3553. Trgov, poslovodkinja r. daljšo trgovsko prakso in najboljšimi referencami želi mesta poslovod-kinje, blagajničarke ali prodajalke, v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe J spričeval, kateri se ne vr-na upravo pod »Prvo- nejo, je poslati na oglasnj I Rabim prodajalko za mešano trgovino na deželi, predpogoj perfekt. nemški jezik, v prostem času pomoč kuhinji in gostilni. — Oferte z prepisi vrstna moč« št. 3532. Usnjarski tehnik dobro izvežban. išče primerne službe. Ponudbe na upravo pod »Usnjar«. Izurjena prikrojcvalka moSkega ev. damshega perila z večletno prakso, išče mesta. Naslov pove uprava pod št. 3552. Natakarica t večletno prakso, poštena in solidna, vajena tudi kuhanja, išče mesto v boljši gostilni ali kavarni. Pod šifro: »Solidna natakarica«. Kuharica dobra gospodinja, vajena oddelek »Slovenca« pod »Pridna in poštena štev, 3508«:. Kletarja zmožnega reprezentativnega nastopa, ki bi tudi potoval, sprejme, Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju 2 kolarska in pomočnik sprejme. vajenca se takoj Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, izdelovanja karoserij iu vozov, Gosposvetska c. 16 (vhod v delavnico Blei-vveisova e.), Ljubljana. Zanesljiv zakon, par se išče za poljedeljstvo vsakega* dela, išče mesto in živinorejo, če mogoče k flnancarjem ali boljše- | z več delavskimi močmi, tnu gospodu. Ponudbe pod za srednjeveliko posest- št. »3566«. Tesarski polir absolvent gradbene rokodelske šole, z večletno prakso, vojaščine prost, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Tesarski«. Hlapec 29 tet star, pošten in vesten ter vajen vsakega dela, tudi konj, išče službo. Naslov v upravi pod št. 3565. Gospe in gospodinje! Če želite dobro, pošteno služkinjo, oglasite se v Marijinem donui (zavetišče), Kotnikova ul, Lahko tudi pišete! Knjigovodja absolvent trgovske šole in enega semestra državnega konservatorija na Dunaju, z večletno prakso, želi nameščenja pri kakem podjetju ali rudniku, da bi se tudi na glasbenem polju udejstvoval. vo. — Ponudbe in spričevalo naj se pošlje na naslov: Dr. Trenz, Šent Jernej, Dolenjsko. Dekle-sirolo ki so malo razume na kuho, zna opravljati tudi hišna dela sprejme učiteljska rodbina — brez SPEC1JAL1ST ZA PISARNIŠKE STROJE MA8IBOJ3 VETRINJSKA 30 TEL. 24#l L3U&L3ANA PREŠERNOVA 44 TEL, 2636 Več inženerjev in tehnikov za terenska otrok. Dopise na oglasni dela potrebuje terenska oddelek »Slovenca«, pod ««kci|a za regulacijo Ljub-značko »Stalna služba«. J'8"®- P°nudbe »e pred- Izredna prilika! Dne 6. aprila t 1. popoldne ob 3 sc proda na prostovoljni dražbi trgovska hiša z gospodarskimi poslopji, z okrog 5000 m' stavbinskega sveta: proda se skupno ali posamezno, V hiši je voda in električna luč. Nahaja se četrt ure iz Kranja, ob glavni cesti in tik cerkve. Pripravno za vsako obrt ali trgovino. Trgovina je tudi sedaj vpeljana Dasi stane prodajalko Din 150 000, je najmanjši ponudek samo Din 100 000. Kapitala je treba samo nad polovico! Več se izve pri L. Rebolj v Kranju. f« Soba solnčna s posebnim vhodom se odda 2 gospodoma ali gospodičnama. Florjanska ulica 23, II. Penziionisti — letoviščarjil 3 novo prezidana stanovanja, vrt za zelenjavo, se odda v začetku maja v najem. Istotam, v lepem kraju na deželi, se odda velika svetla klet z dvoriščem. Poizve se pri lastniku Martinu Medved, Tacenj 12, p. St. Vid. Sobico s posteljo in hrano dam brezplačno starejši ženski, ki bi pomagala gospodinji. — Primerno za upokojenko. — Naslov v upravi pod št. 3542. Malo prazno sobo oddam s 1. majem. Pod- rožnik t/I. Prosto stanovanje in zem'jo za vodstvo in nadzorstvo posestva v bližnji okolici Celja nudim verziranemu upokojenemu uradniku. Informacije daje: Franc Družabnika Strupi, Celje. »» POSEST'* RialltrTin plsurna dr z o. e, LJUBLJANA MlklnM^eva cp*ta 4, odda v natern sledeča stanovanja: Dvosobno, pritikline, strogi center, maj, 1000 Din, komfortno, 1600 Din. Dvosobno, pritikline, Rožna s 100.000 Din išče trgov- doi;na' 900, 830, 500, 450 el/A r\ f. -t... t ^ Mn ^ I . I ____. . . EntJerico dobro izurjeno za izdelavo pletenin in učenko, sprejmem. Naslov pove uprava lista pod št. 3535. Služkinjo pridno, zdravo in pošteno, išče trgovska hiša na deželi. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca pod »Poštena«. Trgovskega učenca tožiti pismeno z navedbo mesečne plače Terenski sekciji (Mestni gradbeni j mi zaposlimo v Vašem bi- pod »Dobičkanosno *nalo Čez štiri dni lahko tudi Vi začnete de- sko podjetje na deželi! Krog odjemalcev velik! Letni promet zelo ugodeni Vstop takoj! Cenj lati, ako hočete, ker Vas dopise poslati na upravo urad) Tovarna kisa sprejme provizijskega potnika za Ljubljano. Ponudbe na upravo lista pod »Kis 100«. 2 kolar. pomočnika dobro izvežbana, se sprej me. Nastop takoj. Jenič, Hrenova ul. 19, Ljubljana. Iščem kuharico koj sprejmem Ponudbe na upravo pod podružnici »Slovenca« v »Zmožnost« št. 3584. ' Celju. 1000Din plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. ue odstranite v 3 dneh a Iladlo balzamom Zelo s'm Vam hvaležen, ker sem odpravil i Vašim R. B. kurja očesa, ki sem jih imel od mladosti. Prilagam 10 F . za 2 Ion ka za tnoje prijatelje, ker se tu v Franciji ne dobi tako dobrega sredstva. Vaš hvaležni Fran Za-krajšek, Carlounerie, Gravellines, N. Frances. Lonček 10 Din (predplačilo). Povzetje 18 Din, dva UR, tri 38 pošlje R. CotH, Ljubljana Vil! kamniška ulica 10 a (Jauževa 27). pridnega in poštenega ia-1 samostojno. ki bi prevzela < -■. Nas1ov v v 'o.51"0 rcžlL° v gostilni sredi mesta. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na upravo »Slovenca« — Maribor, pod »Gostilna centrum mesta« Kuharica stara do 40 tet, ki bi opravljala tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači za Hercegno-vi (Dalmacija) k dvema osebama. Vožnja na službeno mesto plačana. - Ponudbe je poslati na naslov, ki se ga dobi v unr. rSlovenca« pod št. 3570. Delavko za šivanje vreč na stroj z električ. pogonom sprejme takoj Mirko Mlakar, Slomškova ul. U. vališču za mesečni pav- , žen kapital« št. 3278. šal Din 2.000 in provizijo. — - - ■ Kolekcija vzorcev 28 Din. | Din 80.000 — Pogodbo pošljemo na rabim za prevzem hotela željo takoj. Ponudbi je v najem v velikem leto-treba priložiti znamko za višču. Delež na dobičku odgovor. — Cominercia, in obresti. Strokovnjak _Osijek. _ lahko sodeluje. Ponudbe .. ... P°d »Lepa prilika« štev. Ne verjemite nikomur na upravo, Posredoval- Zahtevajte od nas prospekte o dobičkano3nem in lahkem hišnem obrtu in naslove onih, ki sc z S njim že havijo in se pre- J pričajte sami o stanju j stvari in možnosti za-1 služka. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijek. cem nagrada. Zastopnike(ce) pridne in poštene iSčem za prodajo novega, zelo praktičnega, v vsaki hiši pogrešanega in cenenega predmeta. — Minimalen Obrtnik hišni posestnik, inteligent želi poznati gospodično ali vdovo z gotovino. — Dopise in sliko, ki se vrne. na oddeiek »Slovenca« Maribor, pod 135. Din. Dvosobno, komfortno. pri klavnici, 1000 Din, Pod Rožnikom, 1000 Din. Trisobno, Zelena jama, 700 Din. Trisobno, komfortno, Trnovo, 1100 Din. Dvosobno, Bežigrad, 500 Din, Ižanska cesta, 400 Din, Kodeljevo, 900 Din. Trisobno, blizu Prul, 1000 Din, center, 1600 Din, Bežigrad, 1000 Din, blizu »Zvezden, 1600 Din. Dvosobno, komfortno, Mirjc, avgust, 1200 Din, center, 1300 Din. Trisobno, pri Erjavčevi cesti, 1800 Din. Enosobno, Bežigrad, 400 Din, Trnovo, četrtletno, 200 Din proti odkupu pohištva 8000 Din, KodeMe-vo. 300 Din, StoJice, 300 Din, Mirje, 500 Din, Kodeljevo, 400 Din, soba s štedilnikom, Moste, 250 Din. Poleg tega več drugih stanovanj, mesečne Opremljene in prazne sobe, trgovski lokali itd. v največji izberi. Radi izselitve se odda v najem dobro idoča trgovina z mešanim blagom tik ob ital. meji in ob glavni cesti. V hiši tudi stanovanje s pritiklinami. V isti hiši se nahaja pošla in mlekarna Prevzem zaloge od 50—60.000 Din. Cena najemnine stanovanja in trgovine po dogovoru. Pojasnila daje g. Motko Kranjc, trgovec na Vrhniki ali pri upravi lista. Pletilno tovarno lično, z dobro ohranjenimi stroji, dam v najem s stanovanjem vred ali prodam radi odpustitve. Ne odbijte prilike, ki se Vam nudi. Siguren zaslužek. Ponudbe na »Slovenca« pod >Zaslužek«. Skladišče malo, suho, ali lokal, išče Šega, Ca.nkarievo nabrežje 5,1. Lokal za mlekarno in vinotoč oddatn. Poizve se: Aleševčeva 30, Ljubljana 7, Nova hiša sc takoj ugodno proda, — : Nova ulica 17, Pobrežje, Maribor. | Kmečko posestvo srednje veliko, s hišo in gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju na soluč-nem kraju okolice Vojnik, poceni proda: Lovro Cre-mož, posredovalec, Celje, Cankarjeva 4. Dobroidoča gostilna 2 kuhinji, gostilniška soba, salon, 5 stanovanjskih sob z lokalom za trgovino in mesnico, % ure od Maribora se takoj proda. Potreben kapitaU 120.000 Din. - Naslov da uprava •Slovenca«, Maribor. Gospod, samopomoč na popolnoma novi vzajemni podlagi brez kapitalizma. — Važno za gradnjo hiš in razdolži-tev. Navodila (tudi sioer-šnje nasveta) daje: »Mar-stan-:, Maribor. Vpisniua (vnaprej) 10 Din. 1» Mladenič srednje velik in zdrav, ki je podedoval večjo pre-dnevni zaslužek Din 150. moženie in posestvo ob Priložite znamko za t — mors"em kopališču, želi Din za prospekt. — Po- P?ro$'li dekle ali vdovo , , , .. , , nudbe na PCvido Pre- j »*»• Bogastvo nI °pdd.a'? *»po- 1 potrebno, pač pa se želi du" Avsec' Petkova ul pošteno srce ter prijetna zunan|ost. Ponudbe s sliko in dvodinarsko znamko na upravo »Slovenca« pod «t. »3561«. tnelč, Šoštanf 2.500 dinarjev zaslužite najmanj na mesec, če obiskujete » Vašem okolišu ljudi! — Tovarna Vega, LjuHiana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor. Meblovano sobo St. 17, Šiška. Boljša gostilna kavarna ali kotel v Ljubljani, Zagrebu ali Bco- , .. . , - —- .gradu se vzame v najem C Ifajte in Širite a,i ~ Ponudbe na: Oset, Maribor, Mariborski. J"-n dom, ima /o to poceni in no lepem prometnem kraju Sfimo še eno slavbno parcelo naprodaj Lesna zadruga v Slov. Bistrici. Stavbna parcela 3000 m3, v bližini Dunajske cestc, vodovod in elektrika že zraven, po 37 Din naprodaj. Naslov pod št 3492. Nakup — prodaja zamenjava, najem hiš, posestev, stavbišč, gostiln, trgovin, mlinov itd. Solidna postrežba. Posredovalnica »Marstan« Maribor, Koroška c. 10. Iliša dvonadstropna, v sredini Celja naprodaj. Iz prijaznosti pove: Kolenc -Aškerčeva 9, Celje. Hiša nova, dvodružinska, poceni naprodaj. Potreben kapital iO.OOO Din. Mari-bor-Studenci, Ob izvirkih št. 10. Primorci, pozor! Boljše srednje veliko posestvo, hiša s 6 sobami, gospodarsko poslopje, kozolec, sušilnica, vse v dobrem stanju, v lepi ravni solnčni legi, 10 minut iz mesta Šoštanj, se zaradi starosti proda. Pojasnila da Karo! Košar, Šoštanj. Št. Vid nad Ljubljano Več stavbnih parcel sredi vasi in pred vasjo ob drž. cesti, kakor tudi koncem vrtov, v najlepši solnčni legi, nasprodaj. Poizve se pri ge. Franii Cirman — St Vid št. 17, i POSEST" 'kvarjona in ponarejena vina ne bodo spravljala v jiromet. Nadaljnji vzrok krize ljutomerskih vin je zastarelost ljutomerskih vinogradov. Ljutomerski vinogradi so bili zasajeni pred 30. mogoča 40 leti in so se danos nekoliko izrodili. Niti kvalitativno, niti kvantitativno ne dajejo več takšnega in toliko vina kot pred 20 leti Nujno potrebno je pr»-nov-ljenje ljutomerskih vinogradov, ki »•■ pa ob današnji splošni gospodarski krizi izvrši lahko samo z nizkimi, oziroma brezobr^tnlmi posojili, ki bi jih naj vinogradnikom dovoljevala vlada, oziroma tMUiska uprava. Carina na uvoz modre ga lice. tega prepotrab-nega sredstva za pobijanje peronospore, naj so nemudoma ukine, ker vsled draginje samo povečava pridelovalne stroške. Domače tvornice gallce pa naj država potrebno subvencionira, da bo nakup tega prepotrebnega vinogradniškega sredstva cenejši. Med ljutomerskimi vinogradniki Je opaziti ▼ zadnjem času veliko duševno depresijo, ki vodi v •to Igo ve in — obup. Mertne hranilnic*. Mesto Pančevo je sklenilo ustanoviti svojo mestno hranilnico. — M'stna hranilnica v Subotiei je imela lani 0 2 milij. čistega dobička. Nova delniška družba. V Prijepolju je nsta-novtjena d. d. »Zlntiir Jabuk« i Limska do!ina<. Glavnica 0.5 milj. Din. Ladje pod tujo zastavo. V Nemčiji je pred tedni dvignilo mnogo hrupa, ko je purnik »Vogt-laud< izmenjal nemško zastavo z zastavo republike Pannme. S tem so st hoteli lastniki pomika izognili znatnim socialnim dajatvam, ki so v Nemčiji največje, v Panami pa jih ni. Prav tako je te dni neki norveški parnik zamenjal zastavo svoje domovine z zastavo republike Prru. Nedeljska »Frankfurter Zeih>ng< omenja ta dva dogodka in dostavlja še naslednjo vest iz Hamburga: »Dalje se je pred kratkim osnovala v Jugoslaviji nova paroplovna družba pod imenom cjndritn(sko) Brodarsko d. d.j Osnovali sta jo dve paroplovni družbi iz Londona. oziroma iz New Castle. Ti dve imata znatno število parnikov. ki sodaj počivajo. Hočeta jih namreč uviwti v novo družbo, najbrž, da bi več profitirali vr.pričo nizkih obratnih stroškov pod jugoslovansko zastavo.« so delavske mezde vsled gospodarske krize znatno jmdle. Padec moramo ceniti s 5 do 10%. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za 149.191 l>in •10 par. kar pomeni, da so se dohodki OUZD-a, t. j. bolniški prispevki znižali dnevno za ca. i/000 Din. lfiso;»?nce Društvo industrijrev in veletrgovcev ohjnvljn svojo statistiko Insolvenc zn marec 1981. Po tej statistiki je bilo v vsej državi razglašenih 40 konl ur-zov v primeri s 45 v februarju. Število konkurzov v dravski banovini je znašalo 6 (10) v februarja. Največ pa jo bilo konkurzov v donavski banovini: 14 (11), nadalje je bilo v mpsecu marcu olvorjenih 47 prisilnih poravnav izven konkurza (v februarju isto). Največ poravnav je bilo v donavski banovini: 17 (20), nadalje v savski 14 (7), v dravski banovini j>a so bile zabeležene 4 pornvnave (10). Skupno je bilo v prvih treh moseeth raz^n-šenih v vsej državi 111 konkurzov t'>r 134 poravnav, skupno torej 245- insolvenc. V prvih Iren mesecih lani Je bilo razglašenih 231 konkurzov. Vidimo torej, da so insolvonce narastle. Sp'oh opažamo, da so lotos insolvonce narasle v primeri z drugo polovico 1980, dočim so pa višje v primeri s jirvimi meseci lani. Nadalje moramo zabeležiti, da odkar ie bila uvedena prisilna poravnava izven konkurza, poravnave zelo naraščajo. V mesecu juniju lani je društvo zabeležilo samo 18 poravnav, v avgustu celo pamo 10. V letu 1931. pa je število poravnav preseglo število konkurzov. V lotu 1931. je hilo razglašenih skoraj šp enkrat toliko poravnav kakor v zadnjih mesecih lani. Jn^i!«vfnsltfl bnnba, d. d. Zagreb Dne 30. marca t. 1. se je vršil XXII. redni občni zbor Jugoslaventke banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in enoglasno sprejel razdelitev dobička v znesku od 9,364.112 Din 12 par. Glede na sklep občnega zbora se bo izplačevala 7% dividenda Kupon St. 22 za leto 1930 se bo torej vnovčeval po 7 Din za delnico, in sicer počenši s 1. aprilom t. 1. pri vseh blagajnah zaroda. Ostanek dobička se je upoiaSil za zviJanie rezerve in pokojninskega fonda, 809.374 Din 54 par pa se prenaša na tekače leto. V ravnateljstvo se ie na novo izvolil g. dr. Nl-kola Kostrenčič in dr. Milovan Zoričič. Poslovna poročila in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na zahtevo brezplačno. RJIANCI: IN POSI OVNA POROČILA Portland cementna tovarna d. d. Dorje. Podjetje je bilo lani zadovoljivo zaposleno, čeprav je imelo mnogo ncprilik z vodo. Podjetje je lansko leto zaključilo z dehičkom ca. 0.2 milj. Din, katerega pa je porabilo za odpise. Tovarna je sicer s 1. decembrom lani ustavila obrat. Začela pa bo letos z obratovanjem še ta mosec. Bilanca zn 1930 izkazuje pri glavniki 3 milj. Din 5.1 milj. Din uj> nlkov v primeri s 3.9 milj. Din letn 1029. Strojilna, lesna in kemična industrija. Polzela. Obrat te tovnrne sloji že od leta 1925. Vendar deluje še niena električna cenlrala, ki oddaja tok okoliškim občinam. Dohodki elektrike, kakor tudi izterjane terjatve prejšnjih let so zadostovali za kritje stroškov in podjptje izkazuje celo nekaj tisoč čistega dobička. Iz bilance je ra7vidno. da so se upniki podjetja lani znižali od 1.8 na 0.4 milj. dinarjev. Posojilnica v Marihoru Izkazuje v preteklem letu porrčanje vlog od 85.8 na 90.8 milj. Din. Istočasno so naracla tudi posojila od 89.2 na 94.0 milj. Din. Čisti dobiček znaša 1.0 (1.3) milj. Din. Konknrz je razglašen o Imovini Mszontna Ant., lastnika tvrdke -»Mariborska konzerva* v Mariboru. Roki 9. aprila. 5. In 11. maja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Brorovuika Ladislava, trgovca v Vojniku; roka 25. aprila in 4. maja. Odprava konknrza: Hanžel Alojzij, usnjar v Ljutomeru (vsa mnsa razdeljena). Knnlurz se ne uvede o imovini dolžnikov Windfr Alojzi ja In Elizabete, trgovca v Marihoru (dolžnikova imovina ne zadošča za založbo stroškov). Spomladanski hrček - strupena gobo Smrčki ali mavrohi (lat. morcheMa, nem. I Morchel) so pri nas splošno znane in priljubljene l prve spomladanske gobe ter jih okoličani dona-šajo na ljubljanski trg r ob iki vencev. Istočasno s smrčkom se pojavijo tudi sorodni hrčki (lat. helvella, gvromitra, nem. Lorchel). Površni nabiralci pa pri nas smrčkov in hrčkov sploh ne razločuicjo. Smrčki kot hrčki imajo sveži ostro kislino (hel-vella,, ki mote na nekatere želodce prav neugodno učinkovati. Vse te gobe je treba najtnanj 5 minut prevreti, nalo pa vodo odcediti, ker imaio smrčki I in hrčki v sirovem stanju ostro kislino (helvella). Ifelš; ffifll ■: \ * K r% I J/ r \ ■ y • : /, - v Borzo Ljubljana. 3. aprila. Ta teden so se vršili samo 4 borzni sestanki, pa je bil devizni promet znaten. Znašal je 18.14 milj. Din. v primeri s 13.94, 18.7, 12.9 in 17.7 milj. v prejšnjih tednih. Skupno je bilo v mesecu marcu 1931 nn ljubljanski borzi deviznega premeta za fi8..5 milj. Din v primeri s 64. milj. v februarju. Skupno je dosegel devizni promet v prvih treh mespcih t. 1. vsoto 217.2 milj. Din v primeri s 237.2 milj. v odgovarjajočih mrsecih lani in 200.8 milj. Din v zadnjih Ireh mesecih lani. Notacije drž. pnplrier t Nevvrnrkn: 8% Bler. pso. 92.50 93.50, 7% Bler pos. 82—83, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—K2.60. ROGAŠKA SLATINA Je svetovno znano zdravil šče za bolezni želodca, čieves, ledvic in jeter, srca in živcev. Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vi e cev T' MPTt - STVftlA - OO^AT se rnzpušilja kot zdravilna in namizna veda po vsem svetu. SEZONA od 1. maja do oktobra Izven slavne sezone t j od 1. ma a do 15. junija in od 1. do 30 septembra je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču na udobneje in znatno ceneje. plavno sezono naročite stanovanje takoil — Prospok'e dobile v vseh ■mali * UTNIK-a". Podroma r jasnila zahtevajte od RAVNATEIJSTVA ZDRAVILIŠČA Uiitni hrček. . Zadnje čase je medicinsko dognano. da je spomladanski ali užitni hrček (lat. helvella escu-lenta, gyromitra esculenta, nemški Friihjahru-Lorchelj piav nevaira strupenjača. Ta hrček rase v rani spomladi (aprila do maja) v peščenih borovih in smrekovih gozdih, ob jarkih in gozdnih potih, na krajih, kjer so žgali oglje i. dr. Klobuk je votel in sestavljen iz neenakih krp in gub kavino-rjave ali svetlorjave barve. V prerezu je klobuk belosiv in nad vse strani preprežen z rovi in žilami. Koren je tudi votel, sive ali belosive barve, grbast in jamKast. Navadno tiči kocen globoko v zemlji, da so nad zemljo vidni le razcefrani klo-bnčki, ki pa jih tudi ni lahko zagledati, ker imajo slično barvo kakor zemlja spomladi. Po velikosti, obliki in barvi je ta goba zelo različna. Včasih dobimo hrčke, ki »o veliki kot pest odraslega človeka, včasih pa drobne liki oreh. Zanimivo je, d« so priznani mikologl (poznavalci gob) vse do zadnje dobe smatrali »pomladanski hrček za prav dobro gobo. O iporadičnih slučajih zastrupljenja s hrčki so bili mnenja, da so škodovali hrčki samo zato, ker so biti že prestari ali vsled deževja preveč razmočeni, da so se raz-krojevali. V Avstriji je ta hrček že zdavno prepovedan, dočim so ga mikologi v Nemčiji in Češkoslovaški še do lani z«govar;a1i ter ga t svojih knjigah priporočali. — Švicarski mikolog rektor Hinlerthiir piše r ivoji knjigi »Praklisch« Pilz-kunde«, da je spomladanski hrček izvrstna jedilna goba in da »e škodljiva helvella-kislina t vodi opolnoma razkroji. — Gramberg piše v svoji . knjigi »Pilze der Heimat«, da je ta hrček med najboljšimi nagimi užitnimi gobami in zelo važen trgovski artikel. On |e celo mnenja, da |e nespametno, ako se hrčki poparljo ali prekuhajo, češ, da izgubi s tem goba na prijetnem okusu In redil-nosti. — Michael (F.'hrer der P lzfreundel piše, da niemn in stotini drugih niso hrčki nikoli škodovali. — Dr. Mačku (českf houbaf) piše, da je spomladanski hrček (Uchiič oSecnf) »jedlii, chuti v^lečne« (užitna, orav okusna goba). — Dr. Vale 5. Vouk, univerzitetni profesor v Zagrebu, piše » svoji knjižici »Mali gljivar« (navaden nemški medvojni prevod): »Ova je gliiva samo u svježem stanju otrovna, a ako se opari i ocijedi, dobra je za jelu.« — Vsled takih nazorov svetovnih mikolo-gov je tudi avtor naše slovenske knjige »Naše gobe« uvrstil spomladanski hrček med užitne gobe, to pa še posebno zategadelj, ker dotlej pri nas te gobe sploh še niso poznali, oziroma še ni bila preizkušena. Tudi kemiki so se izpodbijali zaradi strupa r hrčku. Kemika R. Bfhm in E. Ponfick sta dognala, da ima sveži hrček res strupeno kislino helvella), ki pa sc pri praženju ali sušenju razgubi. Tekom lanskega 'eta so tudi v Nemčiji go"B8č-ski znanstveniki in zdravniki prišli do nespornega, dokaza, da |e spomladanski brček zelo nevarna strupenjača Strup pa re učinkuje povsod in pri vsakem človeku pogubno. Medicinska družba r Perlinu je dognala v enem letu 42 sluta|ev za-strupljenia s hrčki, od teh je umrlo 12 oseb. Zato so napovedali po vsei Nemfiii hrčku boj. Nemška družba za goboznanstvo v Darmstadtu ie dobila od vrhovnih državnih oblasti poverilo, naj izda posebno barvno tabelo o snonTa-lanskem hrčku, da jo dobe vse šole kot rujno svarilo. Na;hujša zastrupljenja so povzročili hrčki t slučaiih, ko se niso prekuhali ali poparili. oziroma se ta prva voda ni odlila. Toda nava;aio se tudi slučaji zastrupljenja, ko se ie voda odlila Pri hrčHh hi smrčMh je torej treba ve1!lre previd -osti. Tndi dob-o poznane sm-fke in hrčke 'e treba natonnj 5 mbnt prevreti, nato pa to^o odcepiti. Dobro posušeni h-čki in smrčki pa niso škodljivi ter sc dobro prodajo za izvoz. A. B. LJ U BLJ A NS K O G1 EDA 1 AšCE D1? A M A. Začetek ob 20. Sot>o4a. 4. aorila: 7.anrto. Nedella, 5. apri'a: PRI BELEM KON.TTČKU. Izven. Ponedeljek, 6. aprila: ob 15: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ljudski predstava po znižnnih cenah. Izven. Torek, 7. aprila: Zaprto. OP^RA. Začetek ob 20. Sobota, 4. aprila: Zaprto. Nedelia. 5. aprila ob 15: DIJAK PROSJAK. Ljudska prelistava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20 SNFGURKA Premiiera. Izven. Ponedeljek. 6. aprila: LUIZA. Ljudska predstava predstava j>o znižnnih cenah. Izven. Torek, 7. aprila: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sohota, 3. aprila: Zaprto. Nedelia, 4. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Premiiera. Izven. Ponedeljek, 5. aprila ob 15: VER'GA. Znižane ee-ne.' Zadnjič. Ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA, Cerkveni vestni k Cerkev sv. Jožefa Velikonočna nedelja: Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa in hon. SL Josejihi, zl. St. Premrl; graduale »Haec dies< in sekvenca »Virtimae pa-schalis«, zl. Jo«. Gruber, po ofert. sCum rex glo-riae Cbristus«, zl. M. Fiike, Tantum ergo, zl. dr. Fr. Kimovec; po maši: Kristus je vstal, zl. SL Premrl. Sodeluje orkester dravske divizija Cerkev t Križankah Velika sobota: Ob pol 8 zvjčer slovesne v» černice. Po trikratnem Aleluja: Zveličar naš je vslal iz groba, zl. G. Rihar. Po procesiji: Te Deum, zl. Jos. Gruber, Regina coell. zl. A. Foerster, Tantum ergo, zl. dr. Fr. Kimovee. Velikonočna nedelja: Ob pol 11 slovesna sv. maša (pridiga odnado). Izvaja se: liištrumenln'na maša v F-molu, zl. M. Brosig. graduale in sekvon-ca, zl. K. Griosbacher, ofert. Terra tremuit, zl. X Foerster. Po maši: Jezus premagalec groba, zl. SL Premrl. Velikonočni ponedeljek: Ob 10 pridiga, nato sv. maša z blagoslovom. Pofo se velikonočne prsmi naših skladateljev s spremljevaajcm inštrumentov Velikonočna voščila kranjskih tvrdk Pozor kolesar)!! Pred nakupom koles in pripadajočih delov si oglejte bogato zalogo koles in raznovrstnega "unterijala od najboljših preizkušenih >.namu iz svetoviKiznunih tovarn, katerih blago nudi po nizki ceni tvrdka i V AN BITEIMC - KRANJ R07.EN VKNSKA ULICA „POD VEI.BOM* nasproti gostilne pri Knedelnu, v bivših prostorih Jadranskoposavske revljarne. Istotamsenahaja ključavničarska in mehanična delavnica. Izdelujejo se raznovrstni štedilniki, ograje, okovja in vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela. Avtogenično varjenje. Odde ek za prodajo in popravila koles odprt tudi ob nedeljah dopoldne od 8.do 12. ure. Za kolesa se garantira. Neveite i 2e nad 25 let Vam staroznana trgovina I. Čolnar — Kram (na vogalu) nudi priznano naiceneie in najbohSe blago kot vso kuh njsko posodo v emajlu, porcelan, jedilno oiodje i. t. d. v veiiki izbiri. Obi&Ctt«* nos I M. Osterman, Kranj mesnrija in prekajevalniea. Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki. UrSnla AnZPlC KRANJ, Glavni trg. trgovina z manufakturo, predttshartja, er llanje in vo/.enje ročnih dei, krstne opreme, šopki in venoki za neveste ter nagrobni venci. Velikonočna voščila celjskih tvrdk Vsem svojim cen len'm od ema'cem ženin vesele velikonočne pruzmke Anton Fazsrtoc delikatesna In špecerijska trgovina CELJE, Kralja Petra cesta Veselo Veliko noč teli vsem svojim cenjenim odjemalcem Joslo Jagodtč trgovina s sj>eceriio in železnino CELJE, Glavni trg 14. Priporoča se in želi vesele velikonočne praznike tvrdka Logar A Halaa manufaktura KRANJ M. OGRIZEK Savsko predmestje št. 21 podružnica v poslopju hotela »Stara poŠta« priporoča veliko izbiro pletenin lastnega izuelka, galanterije, nogavic, ročnih del ter različnega materijala za vezenje m pleteme (D. M. C. prejice, volne, svile 1.1, d.I Istotam se entla, ažurira, predtlska najhitreje po konkurenčnih cenah. Peter Rupar strojno žično pletiljstvo Kranj, savano predmestje Izdeluje posteljne mreže, vrtne ograje v vseh dimenz:jah, mreže za sejanje grumoza in pessa, zidarske mreže itd. Orablje lesene in z železarni zobmi ter lesene košarske in dimnate Izdelke za neveste in gospodarstvo nudi M. Češenj Kranj Celjska mtlarna d. z o. z. CELJE želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike želi »Kršsiaitsa" tovarna ogledal in brušenega stekla CELJE, Prešernova ul. 16 Izdeluje brušena in nebrušena ogledala, brušeno steklo za pohištvo, steklene pulte, avto-šipe. Zaloga vsakovrstnega stekla. Stavbno steklarstvo. Pojiravilo oslepelih ogledal. Vesele velikonočne prazuike želi Franjo Dolžan galanterijsko in stavbno klenarstvo koncesi odiram vodovodni Instalater CELJE. Za Kresijo Vsem eenjenlm abonentom In gostom želi vesele velikonočne praznike Ciril in HnSca majcen Hotelir in restavrater ZIDANI MOST in CELJSKI DOM Vsem svojim cenjenim obiskovalcem in gostom vesele velikonočne praznike želi Roza Zarnoarofti delikatesna trgovina CELJE Svojim abonentom in gostom želi veseie velikonočne praznike EJnčstta knhtnla v hiši delavske zbornice v CELJU, Razlagova ulica št 3 Vesele Ve.lhonotne praznike želi vsem svojim odjemalcem GospoHarsho driiStio ¥rHnlha Velikonočna voščita Vrtin šHih tum Veselo Veliko noč ,:eh gostilna IVAN CERNE V« finih« Veselo Alelujo želi rO«tt.an u damskih oblek. | E Enako se izdelu eio po na novejših modelnih krojih p.ašči, kostumi, | obleke itd. pri »tiokovno izprašam učiteljici in lastnici modnega ateljeja N Rozi Medved, testni trs 24/IILYXu ! nmunmmiminiHiuuiiiuniuuiuuiiiiiiuuuminuuimiinuiHmHniuiiiiiiminiinuimuiHiuiuiiiiumimiiiiiiiiiiii Cenjenim naročnikom teJim uiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniii""......................MU«"" iiiimniiMiiill vesele velikonočne vra^ike ..................................i....................................... obenem se priporočam vsem galanterijskim tvrdka m za naročila vsakovrstnih igrač, kakor tudi za razne žgane slikane ša-tut/e in luksuzne v tesosirugarsko stroko spada/oče predmete po na/mžith dnev-Ui cenah Prepričajte se o trpežnosti domačega deia. Se vljudno priporoča Viktor Lovrenčič splošno lesostrugarstvo Ljubljana. Zaloknrjeva 13 =5=: Vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem in nam naklonienem občinstvu želi ,Depa' parna pekarna in slaščičarna r. z. z o. z. LJUBLJANA — Postojnska ulica 11 Teleion št. 3171 Ob pričetku stavbne sezone Vos vI;udno vabimo, da se oglasite s svojimi naročili in načrti pri naši tvrdki. Sodeč po d sedanjih uspehih pri naših naročnikih Vam zagotavljamo da boste tudi Vi zadovoljni. — Našo geslo je: Kar najbolj zadovoljiti na o naročnike! J. Košar nasi. IMnlco Oolic kleparstro, vodovodna inštaUcIja in kritji lesno-cementnih streh. Vesele »eliknno^ne praznike vsem prijateljem in znancem želi tvrdka MAČEK IN H3EN lesna in mlinarska industrija _________Logaec _ Vesele velikonočne praznike želi vsem cenj. odjemalcem ter se nadalje priporoča Prelesnik Josio nasi. DioMča trgovina z lesom, drvmi in premogom _ljubljena Uit — Janševa ulica A vtomobiilsti ! v Motocf klistl 1 soler in samovozac Spisal inž. Josip štoifa.--Ona vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zahvala Ob prebridki in nenadni izgubi našega dobrega očeta Ivana Porenia posestnika in kleparskega mojstra se iskreno zahvaljujemo: prečastitemu duhovnemu tolažniku dr. Snoju in ostali tč. duhovščini, blagohotnemu zdravniku dr. Misu, blagi gdč. Merčunovi, vsem, ki ste zanj molili, vsem darovalcem lepega cvetja, vsem, ti ste ga častno spremljali na zadnji poti in vsem, ki z nami sočustvujete v teh težkih dneh. Vsem za vse iskren Bog plačaj! Pokojniku pa, prosimo, izkažite najvišjo ljubezen: molite, molite zanj, da bo a Kristusom poveličan v zarji velikonočnega dne. Slovesna črna sv. maša se bo darovala 13. t. m. v cerkvi sv. Jakoba ob 7 zjutraj. Ljubliana, dne 4. aprila 1931. Marija Porenta z otroci in ostalo sorodstvo. J. Picek '■Novo mesto trgovina s špecerijo, železnino, betonsko železnino, štorja, prvovrsten porlland cement, arborin, ribja moka, klajno apno, Težakovo olje, modra galica, zanesljiva semena. — Cenjenim odjemalcem želim vesele velikonočne praznike. F. Kos - Ljubljana Židovska al. 5 nudi neprekosljive pletilne stroje 'Walter', avtomatične intarzija stroje, vse pripadajoče potrebščine, hitri pouk v pletenju, volno, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki izberi in nizkin cenah. Vilo (hišo) ali stavbeno parcelo kupim v Celju. Ponudbe na upravo podruž. v Celju pod značko »Brez posredovalcev«. Njivo s travnikom primerno za stavbišče prodam. Leži blizu Celja, prosta vodne poplave. — Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Gospodar, poslopje z 2000 ms sadnega vrta ter z nad 30 let dobro vpeljano (jostilnu, 4 minute oddaljeno od domžalskega kolodvora se proda. Več se poizve v gostilni pri Raku v Domžalah. Gradbene parccle »olnčua lega za visoko-pritlične zazidave v Me-Iju in pod Stolnim hribom, kakor tudi v Zg. Radvanju prodaja mestni stavbenik Julius Glaser, Maribor, Meljski dvor. 2 stavbni parceli 5 min. oddaljeno od nove tramvajske remize po zelo ugodni ceni naprodaj. Poizve se Dravlje 53, gostilna Kovač. Zidano hišo aovo, enostanovanjsko z dv ema sobama, kuhinjo, predsobo in shrambo ob državni cesti med Škofljico in Šmarjem prodam po nizki ceni. — Več v upravi pod štev. 3543. Hiša v Kranju pripravna za večjo obrt, ■ lepim vrtom, krasnim razgledom, se proda. Kje pove uprava pod it. 3547. Hišo~ dvostanovanjsko, v Zg. Biški, prodam. Vrt, elek-Irika in vodovod, Več v upravi pod »Lična«. Vilo ali hišico na Bledu kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod označbo cene, lege in števila prostorov pod značko »Počitnice«. Dobro nagrado plačam onemu, ki mi pokonča krte na vrtu. — Janko Predovič. Poljanska e. 73. liTrmni Godbene instrumente dobro ohranjene in muzikalije prodam. — Petrovič, Tezno dom 4. Gramofone in plošče prodaja še po stari nizki ceni Radoslav Dolinar. Jesenice. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana. Coizova cesta 9. Krasen harmonij z lepim močnim glasom 5 oktavi in 6 registri zelo poceni proda. Turin — Celje. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Potrebujemo večjo količino tesanega lesa in deske 18 in 24 mm III. razr. (bauvare). Prosimo specificirane ponudbe pro Zagreb pod »Les« na naslov Ignac Kolenc, Savska cesta 89, Zagreb. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN ■ Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno Industrijski objekt « skladiščeni, vporaben za vsako industrijo v Mariboru se ugodno proda. Električna napeljava in •troji na razpolago. Na-»lov v upravi »Slovenca« pod št.. 3529. Lepo zemljišče s hišo ▼ izmeri 9000 m', ob Zaloški cesti v Mostah, poceni prodam. Franja Snoj, Prešernova ulica 30. Trgovsko hišo prvovrstno, takoj poceni prodam ali vzamem sposobnega najemnika. Za-gorc, Višnja gora. Gostilniška posest Stara gostilna, enonad-•tropna, s 6 sobami, pošta ▼ hiii, tik kolodvora, na križišču cest, bližina Rogaške Slatine, 18H orala mešanega gospodarstva z vsem živim in mrtvim fun-dusom, proda radi smrti posestnice. Naslov: Kraljevi vrelci, pošta in postaja: Kostrivnica - Podplat. »nrrp po naivtJSiib cenab ČERNE. tuvelir Ltubliana Wolfovs ulica it. 3 Finega sena v«£jo množino, se proda Cena po dogovoru. Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 1348. Čevljarji, pozorl Prav« vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Za spomlad, saditev nudi v poljubni množini pritlična sadna drevesa, eno- in dveletna, v zanesljivih vrstah, nizke cepljene vrtnice in dveletne špargeljnove sadike. - Matko M a r e t i č , Ljubljana. Gosposvetska 5 Slama lepa, za krmo, cca. 3000 kilogramov — se proda. Cena po dogovoru. Vpraša se v upravi št. 1979. Najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, nadomestne dele in pnevmatiko dobite le pri Fran Saunig, Ljubljana Pražakova št. 2, nasproti Gospodarske Zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specij. mehanična delavnica. Več sto ročajev in samokolnic za stavbarstvo v zalogi. Po nizki ceni. Jenič, Hrenova 19. Čevljarska delavnica z vsem orodjem in 2 šivalnima strojema je v Ljubljani na najbolj prometni ulici po nizki ceni naprodaj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 3568. Naprodaj več te preizkušene strešne opeke »Bobrovec«, ter razno stavbno orodje in materijal. Poizve se pri stavbni družbi »Gradi-dom«, Ljubljana, Sredina št. 15. Nabava žlahtnih hruški Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg, ima oddati še nekaj lepih vi-sokodebelnatih žlahtnih hrušk I. vrste po 15 Din, II. in III. vrste po 8 in 4 Din. Volno za modroce poceni proda Sega, Cankarjem nabrežje 5/1. Trgovsko opravo za modno trgovino ter razni trgovski inventar ugodno proda šterk, hotel »Bellevue«. Nov TOZ parizar in zapravljivček na oljnatih oseh naprodaj. — Petkoviek Franc, kolar, Drenov grič 28, p. Vrhnika. Čevljarski stroj popolnoma nov se proda. (Cilinder, firme Jax.) — Poizve se pri čevljarju Škraba Franc, Novi (prej Turjaški) trg št. 2. Drva odpadki od parketov oddata v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Liubliana Vošniakova ul 16, za goreniskim kolodvorom. Prava bivolova kv aš (Btiffel-Beize) za pode v rumeni, rujavi in rdeči barvi t kg Din 54, '/, kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica 29. Puhasto perje čisto čohano no 48 Dtn kg, druga vrsta oo 38 Dio kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-Iiam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, (lica 82 Kemična čistilnica oeria. Imate li lina ali rojaka vojaka? Ali nekoga, ki bo postal tedaj vojak? Mu hočete narediti veselje, ki Vas •tane samo 28 Din, a njemu olajša službo? Pišite nam še danes. Commer-cia, Osijek. Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungenheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din. Vrtnice spenjalke (plezalke) so najlepši okras hišnih sten, plotov, vrtnih utic itd. 10 kom. istih v različnih novih T « « . sortah stane franco Vaša la bukova drva postaja gamo Din 6q. _ kupim vsako količino fr. Plačljivo mesec dni po Zagreb. Na ponudbe brez prejemu. Drevesnice hra-" cene se ne oziram. Skla- j tov Dolinšek, Kamnica-dište drva, Ivica Praznik, i Maribor Zagreb, Draškovičeva 54. Stare pile vse vrste in vsako množino kupujem po najvišji dnevni ceni. Ivan Figar, pilarna, Ljubljana, Voš-njakova 6 . Bradljo dobro ohranjeno, kupi Sokolsko društvo Mirna, Dolenjsko. Prodamo mecesnov pot tal s šipami in rolo. Tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. Šestokcnski kozolec s plaščem, na kamnitih podstavah in lesen skedenj, ugodno proda Anton Štrukelj, Trata, Št. Vid nad Ljubljano. Vrtnice vseh vrst, nizke in visoke, kakor tudi razno sadno drevje in lepotično grmičevje, nudi radi opustitve drevesnice, po zelo ugodni ceni — Marija Črnagoj, Vič pri Ljubij 3 pletilne stroje "/« in *Vi» se ceno proda. Babnik, Zg. Šiška 41. Pletilni stroji vseh številk poceni prodaj 1 % letno izplačilo. Sanje drv ali mlatiti, in f 1________________I !..!. I.1________f. i ■ Ln rvt nt »ra/lniA Bencin motor 6 k. s. na vozu za ža- »Person« — Ljubljana, poštni predal 307. Pisalni stroj poceni naprodaj. - »Kos-mos««, Ljubljana, poštni predal 307. »Slavia« orig. bencin motorji, pokončne konstrukcije, montirani na vozu ali stabilni, vedno v veliki izberi od 2 do 16 HP v skladišču pri Anton Kremžar, strojno podjetje. Št. Vid nad Ljubljano. Poljedelske stroje kupite najbolje in najceneje pri Antonu Krem-žarju, strojno podjetje — Št. Vid nad Ljubljano. — Oglejte si neobvezno stalno izložbo vseh strojev in potrebščin. Krojači, čevljarji! Pozor! Nove' krojaške in čevljarske stroje z 10 Ut-nim jamstvom odprodajam, dokler zaloga, po 2500 Din. Naslov v upravi pod št. 3583. Cep'jena drevesa zgodnjih vrst, marelice 20 Din. breskve 15 Din, razpošilja Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor. Prodamo Deske ▼seh vrst za pode, ladijska tla, razne opaže, ter tudi slabše vrste mizarski stroji na razpolago. Dostavim tudi na dom. Proda se konj 5 let star, srednje težak, 17 pesti visok, bram, brezhiben — radi nerabe. Poizve se Jeranova ul. 19 Voz dira 1.50 X 3.60, močan — je naprodaj. Ivan Mrhar, mizar, Stanežiie, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Razno manuiakturno blago, moško in žensko, pomladno, kakor tudi blago za birmance, srajce, kravate, nogavice, naramnice, kupite najceneje v trgovini pri »Kopaču« — Rudolf Kolarič, Brezovica pri Ljubljani. Pohištvo čeinjevo, najceneje kupite pri Iv. Mrhariu v Stanežičah pri št. Vidu. »Peugeot« kolo Se priporočam Josip An- "ovo- poceni naprodaj na " ............Tržaški cesti 23, Glince. dlovic, Škofljica. Radio-materijal za kompletni 8 cevni ra-dio-aparat z zvočnikom »Celestion«, akumulatorjem itd. poceni naprodaj. Vprašati v Ljubljani, Pu-harjeva 14-1. od 11—14.! Prodam 40 krasnih marmornatih umivalnikov in 260 umival-nih garnitur. po nizki ceni ter 250 m* rabljenega škrilja. Steklenice buteljke razne velikosti, ugodno proda hotel »Bellevue«, Ljubljana. Oakland limusino ugodno prodam ker nameravam kupiti odprt voz. Naslov v upravi pod št. 3471. Okrasite svoj vrt z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih barvah Grand hotel Toplice za 60 Din- — Razpošilja , I vrtnarstvo Ivan Jemec - Bled. I Maribor. konjski komat srednje velikosti poceni proda Franc Jeretina - Ljub Ijana, Linhartova ul. 4. Foto aparat 9x12 Contessa - Nettel Zeiss-Tessar 1:4,5 Schlitz-verschluss %—Via« sek., skoraj nov, se ugodno proda. Oglčd pri optiku Fr. Zajecu, Stari trg. Spalnice moderne, od 2500. Din. Otroški voziček na peresih in posteljica ugod-naprodaj. Sodarska steza 2 (za Florjansko cerkvijo). Vrtnice ▼ najnovejših različnih barvah, visoke, nizke in plezalke nudi po skrajno ugodni ceni Ivan Bre-celjnik, Ljubljana, Vel. Čolnarska 21. Automobili rabljeni, Peugeot, Fiat Steyr in drugi, nadalje avtobusi in tovorni ter motocikli — po najnižjih cenah. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Gostilničarji, hotelirji: nnrnr! Za modernizirani« »Javor« Valed likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izborno štajersko belo »ino po Din 4 in sladki prošek po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor. Tlakovanje dvorišč, cestnih jarkov izvršuje solidno in ceno Franc Babič, tlakar, Maribor, Dajnkova ulica 8/b. Pozor Jeseničani! Kdor hoče za praznike piti kozarec dobrega vina in poceni, naj pride k »Zlati kapljici«, preje gostilna Breme. — Vesele praznike želita Birsa. Ure popravlja z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza. »EF-A-KS« tvorniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. Ljubljana, Napoleonov trg 7. Oglejte si zalogo damskih spomladanskih klobukov od 50 Din naprej. — Preoblikovanje 28 Din. Salon »La Femme Chic«, Anica Puhek, Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1 klobukov po ssjs5v«jiiu lenia Industrij« t Logatca modelih, •• priporoča J. j ima svoi lokal za pohi-Stambergar—Rei, Dunaj- j itvo tudi v Ljubljani, t novi palači Vzajemne zavarovalnic«. Poniklanje in prešanje (itancanjej kovinastih izdelkov po Higijenično! Pri kurivu prihranite! Samo 150 Din stane pat. naprava za gretje in zračenje. Vzida se v peč ali najnižjih cenah. T Sokfič, štedilnik. — Aljančič, Bi- Maribor, Aleksandrova 43 • trica-Podbrezje. Stare čevlje prenovimo, da zgledajo kot novi, v vseh modnih Stalna razstava umetniških slik in volika barvah, brokat in druga, tudi v zlatu in srebru, kombinacija, spreminjajoče perle. Čevljarski mojster Franc Zupančič — Šmartinska cesta it. 6. Vinotoč Kdor hoče poceni vesel biti, tisti naj pride k Pa-škval Grizili ▼ Kamnico št. 12, domače vince piti. Izborna dolenjska in Štajerska vina: Salon cviček 14 Din Burgundec 16 Din Muškatelec 18 Din Silvanec 20 Din priporoča vinska klet T. Mencinger, Lfubliana, Sv. Petra cesta ŠL 43, na dvorišču. Pri odjemu pet litrov 10% popusta. Na željo se dostavi franko na dom. izbira okvirjev, prevzame vsa rezbarska in po-zlatarska dela A. Kos Ljubljana, mestni tre 25 (nasproti magistratu). aaaaaBaaariaaaBan> Steklo, porcelan po znižanih cenah radi odprodaje starih zalog. M. RaucSi, Cel;e Prešernova 4 aaBBaaaaBaaaaMB« ta. Ta. ZJtr Au/vO/ odrobnimi pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 233, od 8 do 12. Licitacij« se bo vršila označenega dne ob II dopoldan v sobi št. 203 na Miklošičevi cesti št. 20/1. Okrožni nrad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 3. aprila 1931. V IlitAV»HI DANOViNI ICovinaste krste 7,a doco: SO do 1O0 ni dolge, Diu 650 - do 1100 —. Kovi-naBte krsto sa odraslo: 200cm doige. Din 1500'— do 2300'— iz zaloge v Mariboru. Ubira v vseli velikostih. Na manj 40% prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. Hflhs II sttr Marl or OrrtforCKtta vi U n m otuorjene Slovnice Cestnemu občinstvu vljudno sporočava (kot tigovcem, mesiriem, gostilničariem It'.), da sva otvorila i>Ott upnico za Speca'no izdelovanje in popravila tehtnic ter uteži vseh sistemov in dimenzij v LJubliani, Hienovd ul. 24 (Gostilna „nri sodčku") V neposredni bližini Kontrole mer. — Cene nizke. Delo specialno in precizno dovršeno. Se priporočava Stanko Pesjak in Ivan Štefančič Ljubljana, Hrenova ulice 3t. 24 Mesto v 20 minutah Ju«os'ov. patent št. 13.7VJ sklepljete svojo koso in srp v 3 minutah z našim, v vseh kulturnih državah patentiranim Stubaier - brzoklepalnikom boljše, lepše in t manj truda nego doslej I Ouor.stito se tudi Vi z na,.re kom tehnike, ker s leni prihranite trud, jezo, Jas in denar. — ('as je denar tudi y| Iturjavr i» Industrijske *vrlia. Kovaški premog vseh vrst. Koks ftvarnlSki, plavžurtlii m plinski Brikele. Frometa! zavod za prcmeg i d. v Ijubljanl. miMoSta 15/1. ........................ »iBaMBBBi 5 - t "3 a« bbcS .8 ■n »i iti ■? MCC srlss a«« - i * > Sč§5 I- o l JC £ - » 8 d « 2r»a« Mautnerjeva semena Prvovrstni izde ek in materljnl Najlažji tek. Cene bre« Uooku eneel VIKTOR B0H1NEC . LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenilci brezplačno I za poljo: detelja itaicr- } ska.lucerna krmilna rosa, t {Mainuth-rudeča, Ekendorfer-zholjšena, rumena). krmi'no korenje, t semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija i. t. d. V Posebna semena zelenjadi, povrtnine in cvetljic, vsak ovitek samo 50 par $ Dobite svože došlo pri £ J S'rk n?$Vn k les o Skaze, Moribor. Giavni trg-rtovž i ♦ Pri bolezni želodca, črev slabi nrrbavi m hemttruiih /emliite tudi Vt ! G O L •FIOOL• osvAujt m CisU kri Dohiva M r vsnU lekarni, po pošti pa ga ruzpoiilta nroitraialft; Lehirna Dr SemeUi. Dulmn-n * 21-14. 3 Stiki s poštnno /03 Om. 8 tUhJtnu 245 Oin I sMlemca 40 Din. Prva celotna izdajal Prva celotno izdajal Doktorja Franceta PrCSerna Ziiraoo Uclo Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— tuooslovanska knfi^arna v LlubPnnl. >»www««w«wm«imm«w«MHwmnniiiiMiiimin<«t«HM)Hi»w« Bari Derr Bi)fg»rn Kitaičeva papiga »Moj prijatelj ▼ New Yorku je zgrabil z obema rokama,« je spregovoril. »Ljubezniv je Madden, da mi je dovolil razgovor. Tako se bo VVilla Holleya ime zopet enkrat bleščalo v velikih new-yorških listih. Toda, veste, vaša namigovanja so me davi osupnila. Kaj prav za prav pa je z biseri? So pač še v San Frančišku?« >Ne. Moj sotrudnik jih imak »Vaš — kaj?« »Holley, fce Harrv Fradgate pravi, da se smem na vas zanesti, vem, da to drži: Tudi slulim, da bova potrebovala vaše pomoči!« In Bob je obširno razložil čudno osebnost strežaja Ah Kima. »Presneto smešno!« se je smejal Holley. »Toda pripovedujte mi dalje. Zdi se, da nekaj vendarle ni v redu, čeprav je na zunaj videti vse prav.« »Chorlie je dobil vtis, da nekaj ne diši. Takorekoč vobal je. Saj veste, da so Kitajci posebno tenkočutni. Najprej sem se mu rudi tega smejal in sem hotel bisere že izročiti. Tedaj me je pa po noči preplašil strašen krik na pomoč...« >Kdo je klical?« »Tony, Kitajčeva papiga. Morda sem se bedasto obnašal, — vendar sem zato odložil sklep, da bi izročil bisere.« In nato je opisoval Bob, kako je zjutraj privolil, čakati do dveh popoldne, da bi medtem Chan klepetal s Tonyjem. Svoje poročilo je sklenil, kako jo doletela ptiča nonndnu smrt. Ho!ley mu je očetovsko mežikal. >Bodite prepričani, da bi bilo zame veliko veselje, če bi se bila na Maddenovi ranclti dogodila kaka krvava drama. Bog ve, kako malo sc v teh krajih dogaja. Kaj takega bi bilo kakor mana z nebes. Toda zdi se mi, da vas je razburil pregoreči Kitajec.« »Charlie je absolutno pošten.« »Ne dvomim. Toda orientalec je in detektiv, zato mora biti nezaupljiv. Na Maddenovi farmi ni nič sumljivega ... Če je Tony tako skrivnostno kričal, je delal to pač iz stare navade.« »Tedaj ste vi že tudi slišali o njem?« >Da bi bil klica! na pomoč, seveda ne. Toda ko sem se preselil semkaj, sem stanoval pri dr. Whit» combu ter mnogo časa prebil na Maddenovi ranehi. Tonyjevo besedišče je bilo vedno'nekaj posebnega. Kakor bi bil preživljal svoje prejšnje dni med samimi nasilji in zločini.« »Pa njegov nenadni konec?« »Moj Bog — žival je bila stara kakor zemlja. Tudi papiga ne živi večno. Seveda nekom Čudne okoliščine res — toda bojim se, da vaši pomisleki vašega očeta ne bodo navdušili. Maddenovo naglo jezo poznate. Vrgel vas bo iz hiše in razveljavil kuf>čijo. Doma pa ne boste mogli povedati drugega kakor to, da kupčijskih obvez zato t^jsle izpolnili, ker je poginila stara papiga.« >I'a samokres, ki ga je zmanjkalo s stene?« >Kaj nenavadnega človek vedno lahko najde, če išče. Morda je Madden orožje komu podaril ali pa ga je vzel v svojo sobo!« Bob Eden se je naslonil nazaj. »Najbrž imate prav. Da, čim dlje to reč premišljujem pri belem dnevu, tem bolj so zdim sam sebi neumen.« Skozi okno je zagledal, da je avto Charlleja Chan a zavil mimo prodajalne ko'oniplnega blaga. Stopil je v vežo. »Ali Kiin!« ie zaklicaL Rejeni lia\vajski dNi sc vam treba vznemirjati!« je zagotavljal Bob. »Prijatelj Holley je popolnoma zanesljiv. Vse sem mu povedal.« rSam sem v tujini,« je odvrnil Chan. »Morda bi se rajši na nikogar ne zanesel. Toda to Je kajpada debela neotesanost. Gospod Hollev naj mi oprosti!" >Saj jo tudi vseeno, je menil Bob, »kajti Charlie, prepričal sem se, da sva videla strahove. Morali boste poo sami priznati, da sva sc obnašala kakor dve sturi babi.« Rumeni polni obraz je izražal globoko užaljeno dostojanstvo. »Dovolite stari babi, do izblebeče so nekaj več prismodarijl Pred nekaj urami se je papigo z droga pogreznila v večnost. Mrtva knkor Cezar. »No, in?« je dolgofusno zamrmral Bob. '^Poginila jo od starosti. O tem se ne bova prepirala, Charlie.. .< »Kdo pa se prepira? Mirna stara baba jo tiho. Toda ta stara baba vam prinaša dejstva, neovrgliiva dejstva.« Skrbno jo razvil Chan na Holleyovi pisalni mizi bel list, potegnil iz žepa majhen zavojček ter stresel vsebino na papir. »Tukaj je nekaj piče iz Tonyjeve skodelice zraven droga. Preiščite blagohotno, kar vidite.« »Konopljino seme — navadna pifa za papige.« »Popolnoma prav, konopljino seme. Toda ono drugo — fini slvobelkastl prašek vmes .. .< »Sveta nebesa!« je osupel zaklical iiolloy. KlantafoC M votjl Najvišjega, naznanjamo vsem sorodnikom iti znanesm tužno vest, da jt naša nepozabna, preblaga in predobra mati, oziroma itara mati, sestra, teta in taSča, gospa Albertma Rmmšcher roj. pl. Lasser-Zollheimb vdova po (odcikn dan«« ob pot 11, v itarosti 77 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, * Gospodu izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v toboto 4. aprila ob 11 Ispred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališča. S vel« maša zadušnica ee bo darovala 8. aprila ob 7 v stolni ia notni lupni cerkvi Blagopokojnico priporočamo v pobožno molitev! Maribor, dne 2. aprila 1931. Marija Raunicher, Helaaa Raanicher, Antonija Rsanicher, S. M Pta (Ido) Raunicher, hčerke. Tovarniški ravnatelj Albert Raunicher, arL kapetan v pok., sin. Hilda Ruuaichar, sinaho. Ar t ar Raunicher, vnuk. Proč z zastarelim klepalnim kladivom! OPOZORILO! O. Vido Bratovi ni več zastopnik podpisanega podjetja. Odpuščen Je bil 16. februarja 1931 zaradi nekorektnega poslovanja. Opozarjamo ponovno vse ceuj. odjemalce, da blagovolijo to upoštevati. SLAVKA in MILKA SHŠTEKSiČ tovarni) nogavic — Lesce pri Bledu Ustanovljeno 1869. SEMENA Ustanovljtno 1869. M. Berdajs, Maribor Trcp Svobode pri oročn svojo veliko zalogo iteteljnega, travnega n vrtnarskega s e m ena najboljše kakovo ti. — Obi nem a ludi lahko krijete v moj trgoviui svojo potrebo glede kavo, sladkorja, moke itd. vse po najnižji dnevni ceni. Teletoo 2351. Semenski ceniki na ra«»iinh>* lentne divaue i. t.d. OarandidM kiutrukctlat N»|bol|t ltupab »ku vino po fftf zn žanih cenah! Dobi se zopet surova šunka! Priporoča s« Mk. RAZEN ^•iiiiiinu ■■iii,iHiiiiiMiiiiiMii>iiiMiiiiii,iiiiHiiiiia«uit,iiiii,mtiiiiii)-■» - - iu i <'>i*n—w—»r^T«^*- nj u i mm. _ ■■ _ i i Sobo- in črkoslikanje redno najnovejši vzorci na razpolago. izvršuje poceni hitro in okusno Franjo Amb ožic, ( raiska ulica 3, za kavarno »Astoria«, Mar bjr. Radi premembe okrti se ugodno proda več inventar a «nize, stoli, kompletne postelje, nočne omarice, imivalniki, omare za obleko in več drugega pohištva, vse v dobrem stanju. Reflektanti naj si ogledajo v gostilni Trbove, Trbovlje II. Šmarješke Toplice pri Novem mestu učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. V prcd-■eziji do 30. junija 14 dnevna cela oskrba Din 560. Prospekti zastonj! Dominik Battelino nasl sin tovarna cement.i?;dclkov L ubljana, Slomikova 19 izdeluje: stopnice, cementne pioiče za tlak, cementne cevi, teracottak in vsa v to stroko spadajoča dela Teteton 6»ev 25-10 Podjeti* je izvršile » svojo slTuko »pa ajofa dela t Ljubljani in iz en i jubljano nn tehle stmboh, in siear v Ljubljani na: Poštni hramlntri, Aleksandi ova cesta Palači irbovaljnke r remogekonn« družbe, Pokojninskem z»vt«m itd. tudi po 30 kg bate, vedno na razpolago — /-alitevait* vzorce io nn i k — TOVARNA VATE. Martkor Dravska ubca 15. Vezani »Ilustrirani Slovcncc« letnih 1030 ge dobi v upravi Slovenca. Cena iz>cdu Din 100, po pošti Din 120. ObišCife ■V svelovna zdravilišča Cehoslovaške: TTT"— HpK .-U; .S ■HMibuiMiiiiiffiiiiiimmcn jpsTrsflmp BH Karlovi vari Inartjaiskc Toplice Francovc Topltcc ■ Topllcc-Senov _ i Že več stoletij so ta štiri zdravilišča v službi lrpečega Človeštva, število onih pa, ki so se v Istih iziečili, našli ondi okrepitev, zboljšanje in razvedrilo, sega v milijone! Zahtevajte pri uradni izve slilnici leh štirih zdravilišč« pri „}ugoprometu" d. d.» Zagreb, Praška ul. 6 ali pri posameznih zdraviliških upravah prospekte in pojasnila I & H >*'*M*^" '1 * ** 1 11 * ** ^ 1 1 1 ' i** — ' *- - —* - * i -*■ .. i.* . - * ....... ' * i. m j i"ncfi L io J'i.iii~»« r i. m_i * r 11 n i r-1. < Ji = ............................................iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinimniiiimmiii.....infiimnt......mmfmtmiiiHHmimiiiiniinnnimmiiuuuuiiiuiiMiuuiutiuiumuiimiiunum iiiiiiiki.? (MM 2V A Z N A N I L Ol Usnjnrno Jos. Blehn na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opuščam; vse tam dane kože v strojenje se dobijo zanaprej pri Jos. Pirlch trgovina usnja In nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova c štev. 21 Potrudil se bom izvrš ti vs»ko predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po nnjvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vrste vedno v zalogi. S solidno in ceno postrežoo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. Se priporočam. M Specijalna trgovina modernih sleznihov (modercev), rokavic in nogavic v bogati izbiri v zalogi pri Ulrieha naslad Marija Sieber - Maribor Glavni Irg 14 Visok zaslužek 4 potom labrikacije gorilnega briketa iz žaganja, oblanja, premogovih odpadkov itd. — Stroji niso potrebni. Pravica za, proizvajanje se odstopi. Dopise v nemščini na A. Greschik, Chemiker Levoča. Tschechoslowakei. Poxor! Pšim! Lesna {ndusirils! Nabavile S' tnkoj moj avtomatični brusilni stro,, ker z istim je lahko vsakdo dober t