Poštnina plačana ¥
Slovenski
Cena Din r-
Stev. 96
V Ljubljani, ponedeljek 28. aprila 1941
Leto VI.
La preša della capitale sreča
Operazioni di rastrellamento ncICEpiro - Sul fronte di Tobruk sono state respinte
tutte le tentative ncmichc
I! Oturtiere Generale delle Forze Armate co-tonnica in data di 27. aprila 1941-X1X:
Nelle operazioni di rastrellamento nell’AIbania settentrionafe e nelPEpiro sono stati catturati nu-merosi militari jugoslavi e greci ed ingente quan-tita di armi, munizioni e mezzi di trasporto.
In Cirenaica sul fronte di Tobruk, sono state respinte con forte intervento della nostra aviazione puntate di carri e fanterie nemiche. Abbiamo di-strutto 7 carri e parecchie autoblinde. Nella notte
sul 26 aerei nemici hanno bombardato Bengasi causando alcune vittime e qualche danno. Un aereo nemico fe stato abbattuto daila difesa contraerea. Le vittime accertate del bombardamento aereo navale di Tripoli sono 101, di cui una ventina nazio-nali. 1 ferite sono circa 300.
NelPAfrica Orientale a Gimma un velivolo »Hurricane« e stato abbattuto dalla difesa contra-aerea.
Berlino, 27. apr. (Stefani). II Commando Sn-premo delle Forze Armate tedesche ha dato con un comunicato speciale notizia della caduta di Atene. II comunicato dice:
Dopo aspri attacchi delle pattuglie avanzafe del Corpo corazzato tedesco sui reparti di coper-tura inglesi in fuga precipitosa, le truppe tedesche sono entrafe stamane alle 9.25 in Atene. Sull’Acro-poli sventola la bandiera uncinata.
Grška prestolnica zasedena
Očiščevalne akcije v Epiru - Na tobruškem bojišču odbiti vsi sovražnikovi poskusi
Vrtlri« .	OQ	M	 f.	OIVI _ ...	.	«	r«	i_	1.	t!1_ J ■_«1	! J! 	•	..	•««_1__	_	111	_
Nekje ▼ Italiji, 28. apr. o. Stefani: 326. uradno ■vojno porodilo vrhovnega poveljstva italijanskih vojnih sil pravi:
Med očiščevalnimi operacijami r severni Albaniji in Epiru je bilo ujetih mnogo jugoslovanskih vojakov ter zasežena znatna množina streliva, orožja in prevozil.
V Cirenajki so bili ob močnem sodelovanju našega letalstva na bojišču pri Tobruku odbiti napadi sovražnih tankov in pehote. Uničili smo sedem tankov ter več oklepnih avtomobilov.
26. aprila ponoči so sovražna letala bombardirala Benghasi in povzročila nekaj irtev ter gmotne škode. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Pri letalskem bombardiranju Tripolisa je bila ubita 101 oseba, od tega 20 Italijanov. Ranjencev je kakih 300.
V Vzhodni Afriki je protiletalsko topništvo pri Džimi sestrelilo sovražno letalo vrste Hur-rieane.
Berlin, 27. aprila. Stefani: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja v posebnem poročilu:
Po silovitih napadih prednjih nemške oklopne divizije proti bežečim angleškim »ščitnicam, so nemške čete včeraj ob 9.25 dopoldne vkorakale v Atene. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem.
Rim, 28- aprila, j. Radio Roma: Vojni dogodki T ^ P°*ekajo tako hitro, da jim je sploh težko slediti. Kakor poročajo nemika uradna poročila, je tudi sevei zorstvom.
da. S tem je bila dejansko likvidirana vojna na Balkanu. 2e od začetka sedanje vojne so Angleži in Francozi poskušali narediti iz Balkana enako bojišče, kakor je bilo med svetovno vojno. Tisti čas, ko je bila Italija še nevojskujoča se država, je iz tujine prihajal na Balkan razni vojni material. Toda vstop Italije v vojno in propad Francije je spremenil razmerje sil na Balkanu, vendar pa so Angleži navzlic temu poskušali storiti vse, da bi zažgali ogenj vojne na Balkanu. In spet je imela Italija veliko vlogo, da je s svojimi vojaškimi silami v Afriki in Sredozemskem morju pritegnila in in' izčrpavala britansko vojaško silo. Italijanska vojska je v Albaniji zabila klin v britansko ironto.
Italijanska vojska v Albaniji se je navzlic ogromnim terenskim težavam krepko držala in utrujala sovražnika s svojo spretno maneversko vojno. Na spomlad pa je nastopila 8 svojo vojsko Nemčija. Prebila se je skozi Balkan brez sledu težav, kakršne je doživljala med svetovno vojno. S svojim naglim prodorom in posegom je Nemčija hitro končala balkansko vojno. Nemške sile so prosto in neovirano delovale, ne da bi se jim bilo treba bati za varnost zaledja. Bežeči Angleži poskušajo sedaj rešiti ostanke svoje vojske v Egipt ali pa na grške otoke. Toda italijanska in nemška letala jih stalno preganjajo ter zmanjšujejo možnost, da bi se moglo veliko Angležev rešiti iz poloma v Grčiji.
Najnovejša nemika vojna poročila
Berlin, 28. aprila, j. Radio: Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo tri dodatna posebna uradna poročila, ki pravijo:
Nemška letala so v Grčiji z bombami zadela in potopila eno križarko, dve pa težje poškodovala. Več trgovskih ladij je bilo potopljenih.
Nemška bojna letala so potopila štiri trgovske ladje, 10 nadaljnjih angleških ladij pa poškodovala.
V	Korintskem zalivu je bila potopljena neka ladja (6000 ton), neka druga pa z bombo zažgana. Berlin, 28. aprila. Dopolnilo
ti. tvattur poročajo nemsKa uradna poročna, je • Berlin, zs. aprila. Dopolnilo k včerajšnjemu severna obala Peloponeza pod nemškim nad- | poročilu nemškega vrhovnega poveljstva o pro-vom. 22. t. m. se je vdala grška severna arma- diranju nemških čet na Peloponez se gL.»i:
Le udienze di Sua Maesta il Re e Imperatore
Roma, 27. apr. (Stefani) leri mattina alle ore 10.30 Sua Maesta il Re e Imperatore ha ricevuto in audienza di congedo nel Real Palazzo nel Quiri-nale 1’ Ecc. il dott. Diomedes Arias Schreiber- in-viato straordinario e ministro plenijiotenziario del Peru, presso la Real Corte. Successivamente l’Au- |
gusto Sovrano ha ricevuto 1’Ecc. ili dott. Vasile Grigorcea che gli ha presentato le lettere che lo accreditano presso la Real Corte in qualitti di inviato straordinario e ministro plenipotenziario di Romania.
Avdijence Nj. Vel. Kralja in Cesarja
Rim, 27. aprila. (Stefani) Včeraj zjutraj ob 10.30 je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejel v poslovni avdijence v Kraljevski palači v Kvirinalu Eksc. dr. Diomedesa Arisa Schreiberja, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra pri Kraljevem Dvoru.
Nato je Vzvišeni Vladar sprejel Eksc. dr. Vasilea Grigorcea, ki mu je predložil poverilna pisma kot izredni poslanik in opolnomočeni minister Romunije pri Kraljevem Dvoru.
Voditelj Nemčije v Celovcu in Mariboru
Celovec, 28. aprila, j. Radio Bratislava: Voditelj Nemčije Hitler je bil včeraj v Celovcu in je obiskal pokrajinskega voditelja za Koroško Ku-iero. Ljudstvo je voditelja Nemčije povsod izredno navdušeno sprejelo. Predvčerajšijim je Hitler obi-ckal Maribor.
Nemško vseučilišče v Poznanju
Berlin, 28. aprila. J. Nemški radio: Nemški prosvetni minister Rust je včeraj v Poznanju odprl novo nemško univerzo, ki nosi ime Adolfa Hitlerja. Odprtje je bilo določeno za proslavo 52. rojstnega dne voditelja Nemčije. Minister Rust je v svojem govoru rekel, da je Hitlereva vojska osvobodila vzhodne pokrajine in jih privedla nazaj v nemški rajh. S tem bodo kulturni zavodi v vzhodnih pokrajinah znova prevzeli in poživili kulturno in kolonizatorsko )>oslanstvo, kakor so ga pred svetovno vojno izvrševali nemški naseljenci v teh krajih.
Ai lettori!
Sul territorio sloveno, occupato dnlle Trnp-pe Italiane, si trovano, oltre che un rilevante numero di soldati anche molti funzionari e cittadini italiani. Pernhe anche essi possano es-sere tempestivamente informati sugli avveni-nienti italiani e mondiaii, e sn quelli locali, gli editori dei quotidiani di Lubiana, ottenuto il consenso del R. Commissario Civile, hanno de-eiso di pubblicare le principali e le piu inte-ressanti informazioni anche in lingua italiana. In base all’acordo raggiunto tali notizie veran-no regolarmente pubblicate da un quotidiano del mattino e da uno della sera e precisamente In nn primo periodo dali »Jutroc e dallo »Slovenski dom«, in un secondo periodo dallo »Slovenec* e dallo »Slovenski narod«. II turno sarii di 15 giorni o di un mese per ogni coppia dei giornali sopra menzionati.
Qucsta decisione degli editori dei piu im-portanti giomali cittadini sta a dimostrare la volontft di collnborazione che aninia la stampa Inbianese verso le antorita e cittadini italiani e •ara un nuovo efficace mezzo ner stabilire con *ssi scmprc piu saldi vincoli culturali.
Razglas bolgarskega župana v Sofiji
Skoplje, 28, aprila, j. Nemški radio: Prvi bolgarski župan v Skoplju Zazarov je izdal oklic, v katerem razglaša, da je bolgarska uprava 26. aprila prevzela posle in da se morajo vsi pokoravati tej novi oblasti. V razglasu pravi dalje, da poteka vse življenje v zasedenih krajih v redu in miru.
Bolgarske zahvale Hitlerju
Sofija, 28. aprila, j. DNB: Predsednik bolgarske vlade dr Filov se je voditelju Nemčije Hitlerju zahvalil za osvoboditev zasedenih krajev in za pravično ureditev jugovzhodne Evrope. Zahvalil se je tudi za to, da so bile izpolnjene vse bolgarske pravične zahteve.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je poslal dr. Filovu brzojavko, v kateri pravi, da je nemška vlada zadovoljna z novo ureditvijo jugovzhodne Evrope, zlasti pa zaradi tega, ker so bile izpolnjene vse bolgarske zahteve. Bolgarski zunanji minister Popov te je Ribbentropu zahvalil s posebno brzojavko.
Rojstva v Nemčiji
Berlin, J6. aprila, j. Radio: V letu 1940 je bilo v Nemčiji brez priključenih vzhodnih po-krajin rojenih 1,695.000 otrok, medtem ko jih je bilo leto poprej rojenih 1,633.000. Smrtnih primerov je bilo lani nekaj manj kakor predlanskim. zakonskih zvez pa je bilo sklenjenih precej več kakor pa predlanskim, in sicer zaradi ukrepov, ki so jih oblasti izdale v ta namen.
Nemška letala so c bombami in strojniškim ognjem uspešno napadla sovražnikove kolone in oklepne enote, ki so se premikale po cestah na Peloponezu. V nizkih poletih io jih razkropile na vse strani.
Skupine nemških boj*nih letal so zadnjo noč spet napadle angleško pristanišče Portsmouth, Letalci so ugotovili številne požare v pristanišču in na drugih, v vojaškem oziru važnih napravah.
Uničujoče udarce ladjam, pripravljenim v vo dah pri Pireju in pri Kreti za prevoz umikajočih se britanskih čet, so zadala nemška letala. Zadela so včeraj 30 ladij s skupno 185.000 tonami. Od teh so bombe na mestu uničile enajst ladij s skupno 38.000 tonami, 19 nadaljnjih ladij, med katerimi so bile tudi velike potniške ladje, je bilo hudo poškodovanih, nekatere med njimi tako težko, da jih je treba smatrati za izgubljene. S temi zadnjimi potopitvami je sovražnik predvčerajšnjim in včeraj izgubil 12 trgovskih ladij, poleg tega pa še eno križarko. Bombe so hudo zadele še nadaljnjih 29 ladij in dve križarki
Izgubljena ameriška diplomatska pošta
London, 2h. aprila, j. Radio G raz: Ameri ško poslaništvo v Londonu je sedaj j>o ovinkih uradno priznalo, da je bilo več ameriških prevozov za Anglijo potopljenih na Atlantiku od nemških podmornic in ladij. Poslaništvo je namreč sporočilo, da sta na poti od Newvorka do Londona izginila dva atašeja ameriškega poslaništva v Londonu. Prav tako je izginilo, oziroma ni prispelo na svoje namembno mesto 65 zavojev diplomatske pošte, ki bi jo moralo iz Washingtona dobiti ameriško jsoslaništvo v Londonu. Vse to dokazuje, da so nemške oborožene sile potopile precej ameriških pošiljk za Anglijo.
Japonska vojska prodira v Južno Kitajsko
Tokio, 24. aprila, j. Stefani: Japonska vojska
ponska lahko uvedla popolno blokado kitajskega ozemlja in bo preprečila vsak dovoz vojnega materiala in drugih potrebščin maršalu Čangkajšku. Nastop japonske vojske v tem delu Kitajske pomeni za Anglijo veliko nevarnost in nevšečnost To priznavajo v Londonu sami.
Hrvatska vlada je odredila zaplembo vsega
imetja bivše sokolske organizacije. To imetje bo pripadlo državi. (Stefani)
Japonski zunanji minister Macuoka je Stalinu in Molotovu ob odobritvi jajx>nsko-sovjetske nev-tralnostne pogodbe poslal prisrfni brzojavki, na kateri je dobil skupen odgovor. (DNB)
Agencija »United Press« poroča, da misli Anglija po umiku iz Grčije držati otok Kreto s pomočjo brodovja in da ji bo morda uspelo obdržati tudi nekatere egejske otoke. (NDB)
_ Bolgarski kralj Boris je v soboto obiskal štip, kjer mu je prebivalstvo priredilo nav**-'" sprejem (Stefani).
Nemška sodba o novih Rooseveltovih
obljubah Grčiji
Washfngton, 28 aprila, j. Nemški radio: Predsednik Združenih držav Roosevelt je dal časnikarski konferenci včeraj izjavo, v kateri je rekel, da bodo USA storile vse in dale vso pomoč, da bo Grčija končno zmagala. Radijski govornik pravil da je ta obljuba prazna, kajti Amerika doslej Grčiji ni izkazala nobene pomoči, sedaj pa bo pomoč popolnoma zaman, kajti r Grčiji se grška vojska ne bo mogla več boriti
Ameriški izolacionisti m »elo trudijo, da bi
ameriško javnost prepričali o tem, da je Rooseveltova politika zgrešena in da je Ameriki nujno potrebno, da se vzdrži slehernega posega v evropsko vojno. Ustanovljene so bile posebne organizacije, ki razvijajo veliko popagando proti Rooseveltu. Te organizacije so v »Newyork Timesu« obja-j* Taz^^as' ,v katerem pravijo, da je treba za odslej naprej preprečiti vse hujskaške govor«, kakor sta jih imela nedavno zun. minister Hull in mornariški minister Knox.
Ricevimentl presso il R. Commissario Civile
II R. Commissario Civile per i territori oecu-pati ha ricevuto oggi 1’Ispettore dell’0. N. D. per la Venezia Giulia. incaricato dal Presidente delPO. N. D. Eccelenza Parenti di coordinare le attiviti dopolavoristiche nei territori stessi. — 11 R. Commissario Civile neiresprimere il suo vivo compia-cimento p>er quanto fe stato fatto, e particolarmente per il funzionamento del Dopolavoro delle Forze Armate di Lubiana, che dispone di sale di proie-zione, di leHttra, di scritura, di bagni, di una pa-lestra e di un autoparco, ha dato diretfive perehe in tutte le localita piu importamti del territorio occupato, e in special modo in quelle dove sono dislocate truppe siano istifruite sedi del dopolavoro che avraimo il comprto di svolgere opera assisten-ziale e ricreativa anche verso le popolazioni eivMi.
Sprejemi pri Kr. Civilnem Komisarju
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je danes sprejel Nadzornika O. N. D. za Julijsko Benečijo, ki ima od Predsednika O. N. D. Ekscelence Parentija nalog, da vzporedi dopola-voristično delovanje v omenjenih ozemljih. Kr. Civilni Komisar je izrazil svoje živo zadovoljstvo za vse, kar je bilo storjeno in zlasti za poslovanje Dopolavora Oboroženih Sil v Ljubljani, ki razpolaga z dvorano za predvajanje filmov, za branje, za pisanje, za kopanje, s telovadnico in z avtomobilskim odelkom. Dal je navodila za vse važnejše kraje zasedenega ozemlja, zlasti za tiste, kjer so razporejene čete, da se tam ustanove podružnice Dopolavora, ki bodo imele naloge razvijati delo za pomoč in za razvedrilo tudi z ozirom na prebivalstvo.
Vesti 28. aprila
Tajnik Fašistične Stranke je včeraj v Rimu sprejel voditelja španske Študentovske zveze Gui-tarterja in študentovsko zastopstvo, ki se vrača z ženskih študentovskih tekem v Firenci. Thjnik je dejal, da je študentovska mladina obeh držav jamstvo za nadaljevanje obeh narodnih revolucij in odločilni element za novi red, ki ga bo Evropi in svetu dala zmaga mladih narodov.
Uradno glasilo Fašistovske Stranke objavlja določila za civilno mobilizacijo poljedelske delovne sile. Po teh določilih bodo kmetje potrebne delavce lahko dobili pri pristojnih mobilizacijskih uradih ali pa na Osrednjem mestu civilne mobilizacije. (Stefani.)
Slovesnost izobešanja zasfave so imeli včeraj tudi v Dubrovniku vpričo poveljnika italijanske divizije, vseh vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Po izobešenju italijanske tribarvnice je dubrovniški župan izobesil tudi starodavno rdečo bojno zastavo mesta Dubrovnika, kakor ob zgodovinskih vzvišenih prilikah. Slovesnost je potekla med navdušenimi manifestacijami radosti in veselja ter vdanosti do Vladarja in Duceja. (Stefani)
Grški ministrski predsednik Znderos je po odstopu vrhovnega poveljnika grške vojske, generala Papagosa, prevzel tudi grško vono ministrstvo (Radio Berlin).
Italijanske oblasti so za Dalmacijo in sa Orno goro tudi že imenovale Civilna Komisarja. Sedež Komisarja za Dalmaeio je Split, onega za Črno goro pa Cetinje (Piccolo).
Posebni dopisnik agencije Stefani poroča e Cetinja, da so tam bile velike manifestacije za italijansko vojsko, ko so tam v znamenje osvoboditve Crne gore na glavnem trgO slovesno izobesili zastavo. Prireditve se je udeležil črnogorski narodni odbor, cetinjski in jjo-deželski odličniki, z italijanske strani pa poveljnik divizije. Povsod so bile izobešene italijanske zastave in zastave črnogorske kraljeve hiše Petrovičev. Otrokom so pri tej priliki delili sladkarije, odraslim pa številne italijanske revije, liste in knjige.
Ameriška jeklarska industrija je zaradi stavk ▼ premogovnikih zmanjšala svojo izdelavo za 20 odstotkov, pogasiti so morali mnogo visokih peči, ki jih bo šele čez mesece mogoče spraviti spet v obrat. S tem bo zlasti trpela vojna industrija, zaradi česar se oglašajo zahteve, da mora ameriški delovni minister, ga Perkina odstopiti (DNB).
Francoske oblasti ▼ Siriji so sklenile internirati vse Angleže, k! bi pribežali v Sirijo iz Grčije, ker tako zahteva mednarodno pravo (Radio Bratislava).
Angleško časopisje je začelo napadati lažnjiva poročila informacijskega ministrstva o vonji na Balkanu Napadi se vrste tudi na zunanjega ministra Edena, kateremu očitajo, da je v svoji zaslepljenosti pognal Jugoslavijo v vojno proti državam osi (Radio Berlin).
Našim bralcem!
... N« slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanskih četah, je naravno precejšnje število vojakov, pa tudi mnogo gradnikov in italijanskih državljanov. Da bi tudi ti bili pravo-časno poučeni o italijanskih in svetovnih do-godkih m o krajevnih novicah, so se izdajatelji ljubljanskih dnevnikov po dobljenem dovolje-nju Kr. Civ. Komisarja odločili objavljati naj-vaznejse in najbolj zanimive novice tudi v italijanskem jeziku. Na osnovi sporazuma bodo taka poročila redno objavljena v enem jutranjem m enem večernem listu, in sicer najprej v »Jutru« in »Slovenskem domu«, ▼ drngi dobi pa v »Slovencu« in »Slovenskem naroda«. To razdobje bo trajalo 15 dni nll en mesec za vsak izvod omenjenih listov.
.. ^a sklep izdajateljev najvažnejših ljubljanskih dnevnikov dokazuje razpoloženje ljubljanskega časopisja, ki hoče sodelovati z italijanskimi oblastmi in italijanskimi državljani ter bo gotovo ta sklep nspešno pripomogel k povečanju in utrditvi medsebojnih kulturnih stran™ kar se polaga velika važnost hm obeh
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 28. aprila 1941.
Štev. 96.
Ordinanze del R. Commissariato Civile
II R. Commissariato Civile per i territori sloveni occupati,
vista la propria ordinanza del 22. aprile 1941-XIX No 6, con cui stabiliva il divieto di pagamenti a persone fisiche e giuridiche nei territori dell'ex Stalo jugoslavo, non occupati dalle Forze Armate Italiane. e 1’obbligo di depositare le relative som-me presso la Cassa di Risparmio del Bauato della Drava.
o r d i n a :
Art. 1.
II termine sfabilito all’art. 2. dell’ordinanza del 22 aprile 1941-XIX No 6, per il deposito delle somme dovute da enti e privati a persone fisiche e giuridiche nei territori dell’ex Slato jugoslavo,
non occupati dalle Forze Armate Italiane, i pro-rogato al 3. maggio 1941-XIX.
Art. 2.
Coloro che risiedono nei territori sloveni, occu-pati dalle Forze Armate Italiane, fuori della citta di Lubiana. sono autorizzati a effetuare il versa-mento oltre che presso la Cassa di Risparmio del Banato della Drava, anche per conto della stessa presso gli Ulfici postali entro il medesimo termine.
Art. 3.
La presente ordinanza entra in vigore oggi.
Lubiana, Hi 26 aprile 1941-XIX.
II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati
Naredba Kr. Civilnega Komisariata
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski vojski, in s katero je odrejena obveznost položbe zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine,
odreja:
Člen 1.
Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, za položbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslo-
vanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski, se podaljšuje do dne 3. maja 194l-XIX.
Člen 2.
Kdor ima na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, svoje bivališče zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih.
Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
člen 3.	,
Ljubljana, 26. aprila 1941-XIX.
Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLL
Določila za valutne odnosaje med ltali{o in zasedenimi ozemlji
»Gazzetta Ufficiale« prinaša odlok z določili za valume odnošaje med ozemlji italijanske države in ozemlji bivše kr. Jugoslavije, zasedenimi po italijanski vojski. Odlok prepoveduje uvažati na ozemlje italijanske države jugoslovanske in grške bankovce, menice, nakazila in vse vrste vrednostnic razen tistih, ki se glase na jugoslovansko ali grško valuto.
Do sedaj veljavna prepoved o izvozu italijan-vrednostnic vseh vrst
skih bankovcev, menic in
z italijanskega ozemlja ter o uvozu na italijansko
ozemlje ne velja za izvoz in uvoz med ozemlji ita-	.	...............
lijanske države ter ozemlji bivše kr. luovvilavije, i rodinega zavoda za izmenjavo s tujino, zasedenimi po italijanski vojski.	1
Uvoz raznih državnih papirjev ter obveznic in delnic vseh vrst na italijansko ozemlje, tudi če se glase na drugo valuto kakor italijansko, je dovoljen samo po pošti na Banco d’ltalia ali na katero izmed bank, ki smejo poslovati kot njene agencije. Vsaka druga oblika uvoza je prepovedana. Banke, ki smejo sprejemati take vrednostnice po pošti, smejo pri sebi ali pri katerikoli drugi banki na italijanskem ozemlju brez posebnega dovoljenja ustanoviti sklade na korist imetnikov v tujini. Vsak naslednji prenos teh skladov ter vsak prenos vrednostnic je podrejen poprejšnjemu dovoljenju Na-
Nova ureditev radiofonske službe v zasedenem ozemlfu
Ljubljana, 28. aprila.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je ukrenil vse potrebno glede; radiofonskega delovanja z ozirom na prenos ljubljanske radijske postaje na družbo E. I. A. R.
Glavni ravnatelj družbe E. 1. A R. Narodni Svetnik Chiadelli je po navodilih Ministrstva za Ljudsko Kulturo in po navodilih Kr. Civilnega Komisarja ukrenil vse, kar se nanaša na novi red, ki bo uveden pri darijskih oddajah na zasedenem ozemlju. V nekaj tednih bo L. I. A. R. instaliral novo oddajno postajo z jakostjo 5 KW, ki bo znatno izboljšala radiofonsko službo v zasedenem ozemlju.
Vse radijske naročnike na slovenskem ozemlju ki so ga zasedli Italijani, obvešča uprava »E. 1. A. R. Radio Ljubljana«, da bo s privolje-njem italijanskih oblastev začela spet redno izhajati in bo objavljala programe radijskih oddajnih postaj iz večine evropskih držav. ostalega zanimivega gradiva bo revija »E. I. A.
Autobusno podjatj«
lwq. F. Ribi & C.. Oortala
Autobusna proga
Ljubljana-Postumia-Gorizia
Dnevni vozni red: odhod	7,0«	GORIZIA	prihod	1M0
odhod	9 OJ	POSTUMIA	odhod	10.20
prihod	11J0	LJUBLJANA	odhod	14.30
Postaje: Ho*el Metropol in Gajeva ulica. Autobus se ustavi v vseh večjih krajih. Cena Ljubljana — Gorizia cirka din 100.— Cene za delne proge primerne.
Kr. Comando di Piazza v poslopju uprave policije izdaja potna dovoljenja.
R. Radio Ljubljana« objavljala tudi učni tečaj italijanskega jezika za začetnike. Ker posvečajo italijanska oblastva naši domači postaji E. I. A. R. Ljubljana največjo pozornost, se bo naša radiofonija lahko nemoteno razvijala in 1)0 vsakemu radijskemu naročniku radijska revija neobhodno potrebna. Vsi stari naročniki revije in novi intereesnti naj se takoj z dopisnico javijo upravi revije »E. I. A R. Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. da jim bo lahko isto pravočasno začela pošiljati. _____________
Ljubljanska Opera:
Otroška opera »Princeska in zmaj
Glasba Janka Gregorca, besedilo Petra Gotovina
ff
Ljubljana, 28. aprila.
V	soboto popoldne je zasedel operno gledališče naš najmlajši rod: otročiči so v spremstvu svojih staršev nestrpno pričakovali strašnega zmaja, ki je prizadejal deželi toliko hudega in končno zahteval kot svojo žrtev celo belo princezko, k sreči pa je zver ugonobil pogumni Joško s pomočjo dobrih palčkov, ki so mu zaupali čudoviti ognjeni meč.
Uprizorjencf delo, ki je po znanem pravljičnem motivu razdeljeno v tri dejanja in pet slik, predstavlja že drugi krst izvirne glasbeno-dramatske stvaritve za otroške duše; da je delo malčke zanimalo in da je tudi včerajšnja dopoldanska ponovitev pritegnila v sodelovanje ves mali svet, je za avtorja g. P. Golovina gotovo uspeh. V splošnem pa malčke bolj zanima pravljični svet, v katerem je nazorno podana borba med zlim in dobrim, Tudi muzikalna stran je prilagodena malim dušam po svoji naivnosti in spevih in v slikanju napetih dogodkov, Posrečeno je g. Golovin nasproti hudobnemu Ciganu * kovaču postavil dobra bitja živali in palčkov, čuvarjev ognjenega meča. Vendar trpi celotna kompozicija nekoliko na razvlečenosti v posameznih delih, ki bi jih stvari v korist lahko črtali, dasi predstavljajo zase neko vrednoto, kar pa sta avtorja gotovo že sama spoznala. Vsekakor pa pomeni delo od Mav, Simončičevega »Angela z avtom* velik korak naprej v kvaliteti. Čeprav je v glasbi zaslutiti marsikatero reminiscenco, je vendar dobro instrumentirano.
Delo je pripravil dirigent g. D. Žebre, režijo je
prevzela gdč. M. Slavčeva, koreografske točke pa g. P. Golovin. V splošnem se je poznalo, da ni bila uprizoritev dovolj pripravljena. Režijsko je premalo izpopolnjena prva slika, druga, posebno pa še prizor zmaja, kar se kaže v neglad-kem poteku in z nekaterimi nedoslednostmi. Kar pa se tiče tehničnih pripomočkov, je gledališče dalo pač vse. Bolj ko kdaj. smo občutili v tem primeru pomanjkljivost v barvno-svetlobnem pogledu. Scenerija je dobra.
Očeta in mater sta podala K. Marenk, ki ni prepričal, in M. Polajnarjeva, ki je lepo zapela uspavanko. Joška in njegovo sestrico Anico sta igrala ga: Barbičeva in mala, nadarjena M. Siar-dova. V maski in igri dober je bil g. Pianecki kot Cigan - vaški kovač, prav tako g. Rakovec kot mlinarjev Tonček, dalje ga. Mauserjeva kot kmetica Neža, g. Kovač kot Matiček, ga. Remškarjeva in njena družica kot Kresnice. Sojenice so predstavljale gg. Medvedškova, Ponikvarjeva in Miiller-jeva, kralja g. B. Sancin, princesko M. Golijeva, dvornega norčka izvrstno g. M. Sancin, ministre pa gg. Jelnikar, Simončič in Marolt, medveda pa g Milič in jaga-babo g, Urbančičeva. Poleg tega je prav lepo in prikazno nastopalo sedem palčkov ter zajčki, petelinček, lisička, mucka in volk. Videli smo ples netopirjev, lunin ples, kmečki ples, kar je izvajal baletni zbor; solo-ples pa je podala ga. Remškarjeva, Nastopil je tudi celotni pevski zbor v vlogah fantov in deklet, dvorjanov in dvorjanic, slug in straže, dočim so paže podali malčki.
Šah
Botvinik — letošnji prvak SZ
Čeprav huda šahovska bitka med šestimi najboljšimi sovjetskimi igralci še ni čisto končana, vendar z vso gotovostjo lahko trdimo, da bo letošnji državni prvak Botvinik. Vsega skupaj je bilo dozdaj odigranih že devetnajst kol in manjka samo še zadnje, ki bo prineslo končno odločitev v torek zvečer, Botvinik, ki je ves čas turnirja vodil, si je nabral dozdaj ža 12 točk, ene partije pa od dosedanjih še ni odigral. Sledil bo Estonec Keres, ki je tudi na teui izredno močnem turnirju pokazal svoje velike sjiosobnosti, ima 9 točk, dve dosedanji partiji pa sta še neodigrani. Približno isti uspeh si je priboril tudi Smislov, ki je s tem prav -tako opravičil svoj sloves. Po devetnajstem kolu ima osem točk, treh iger pa še ni dokončal. Tej prvi trojici slede: Bondarevski s 7.5 (2) točkami, Boleslavski 7.5 (1) in Lilienthal e 7 (3) točkami.
Čudno smolo bi že moral imeti pri nadaljnem igranju Botvinik, da bi moral prvo mesto deliti s Keresom ali Smislovim. Teoretično je to pač še vedno možno, toda tako malo verjetno, da že danes brez večjega tveganja lahko proglasimo Botvi-nika za letošnjega ruskega prvaka. Da bi Botvinik prvo mesto delil, bi moral svojo visečo partijo izgubiti, prav tako pa tudi partijo iz zadnjega, ne-odigranega kola, dočim bi moral Keres ali pa celo Smislov vse svoje partije dobiti, viseče in še ono iz zadnjega kola. V takšno presenečenje pa je dokaj težko vereti.
Kuharico ali dekle, ki mi bo v pomoč v kuhinji, sprejmem. Elza Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta S.
Cene gor, cene dol...
Bojkot goljufom, ki še vedno brezvestno navijajo cene In izigravajo predpise
Dobili smo naredbo, ki so jo izdale italijanske zasedbene oblasti in ban, da je strogo pre-jiovedano vsako navijanje cen, oziroma se morajo cene izenačiti cenam z dnem 15. marca. Pričakovali smo tudi uresničenje te naredbe, toda brezvestni posamezni trgovci skušajo izigravati tudi to naredbo v svoj prid. Hipoma je začelo zmanjkovati blaga, posameznih stvari ne dobiš več, zato se pa čez čas isto blago zopet pojavi na trgu, toda po višji ceni. Samo en primer. Za eno pomarančo, katero sem stalno kujjoval vsak dan na isti stojnici, sem dal prej 2 dinarja. Hipoma jih je zmanjkalo ter so sedaj kot nova j>o-šiljka na razj>oIago iste po 2.50 dinarjev. Trgovka seveda trdi, da so nove ter je tistih že dav-naj zmanjkalo po 2 dinarja.
Dalje: stalno sem na hrani v neki menzi. Cene so ostale iste, ker jih pač ne smejo zvišati, zato so se pa porcije neverjetno ter prav zločinsko zmanjšale!
Vino je po nekaterih lokalih neverjetno razredčeno z vodo, v pivu ti servirajo skoraj samo peno! Pek ti več ne zavije kruha v papir, ali pa zaračunava papir posebej. Trgovec zahteva, da prineseš vrečico s seboj, ali pa ti zaračuna, čeprav jo proda na vago kot blago, še posebej. Da je pa jjostrežba v nekaterih lokalih več kot nevljudna. je pa že večini Ljubljančanom znano! Takt in olika sta zginila. Čudno nas dime tudi
dejstvo, da se je po nekalerih ljubljanskih pekarnah pojavil beli kruh v neverjetno velikih količinah, seveda brez kart, medtem, ko je eraot-ni-koruzni še vedno strogo na karte!
Seveda je večina trgovcev še ostala strogo poštena, mera je ostala ista, blaga ne zadržujejo ter sploh ne izigravajo protikorupcijskih zakonov. Tem vsa čast! Soliden kupec jih ne bo jk>-zabil, čim pridemo v normalne čase ter ostal njih stalen odjemalec! Svetujem vsem kupcem odločen bojkot proti takim goljufom, če jim zakonska določba ne more do živega jim bo prišel kupec, ki se bo izogibal takega trgovca, obrtnika ali gostilničarja. Nasprotno do pa kril vse jk>-trebe le pri poštenjaku sedaj in tudi v bodočih solidnejših ter mirnejših časih, ki bodo gotovo nekoč prišli tudi k nam. Zapomnite si dobro vse take izkoriščevalce za te bodoče čase! nik.
Pekel v Londonu
Newyork, 25. aprila. Kvotajši, ki je bil doslej kitajski poslanik v Londonu in je zdaj zunanji minister Čankajškove vlade, je prispel z letalom iz Lizbone in je časnikarjem poročal
o	svojih vtisih v angleški prestolnici. Doživel je bil strahovito bombardiranje nemških letal in kar cel pekel požarov, tako da je imel vtis, da je bil sredi najhujšega pekla na dnu zemlje.
Edgar Wallace:
Na sever, potepuh!
r »Meni pa je zelo neugodno... kar precej sem omamljen... pijan. Vražji falotje. kako so me zdelali. Nikakor nisem bil pripravljen na kaj
takega.«	.	.
Ustavila st* se pred vrtnimi vrati. Robin se je s težavo držal pokonci. Pred njima se je v temini svetila cesta. Iz hiše, katero sta pravkar zapustila, se je zaslišal glas mrs. Elmer, ki je klicala svojo nečakinjo.
»Pojdiva tod!«
Pograbila ga je za jopič in ga vlekla ob ograji na ozko pot. ki je bila Še čez dan komaj vidna. Se enkrat ji je zašepetal, naj mu oprosti. Pogledala ga je in videla, da je še vedno pošteno vinjen.
Pot ju je vodila čez travnike, mimo dreves in od časa do časa sta v dalji videla neko luč. Ko sta prekoračila sadovnjak, sta dospela do pašnika, kjer so se navadno pasle mr. Elmerjeve krave. Temna senca velikega hleva se je dvigala na desni strani proti nebu Pot je postajala vedno težavnejša. Sla sta mimo majhnega jezera, kjer so pastirji napajali živino. Od tu naprej pa je pokrajina bila popolnoma pusta.
»Nekje divja nevihta,« je dejal Robin.
Oktober je že prej videla blisk in dejala:
»V dolini reke Sv. Lovrenca.«
Nenadoma pa je obstala
»Kaj ste prav za prav — po narodnosti namreč. Jasno je, da niste Američan.«
»Anglež.« Njegov glas je bil še nekoliko hripav.
»Torej sem sedaj tudi jaz Angležinja,« je dejala Oktober zamišljeno.
Ni mogla videti njegovega obraza, a iz njegovega glasu je mogla spoznati, da le napol razume njene besede in da je še vedno v omotici.
»Res? To me pa veseli.«
Ugriznila se je v spodnjo ustnico.
»Američanka sem — m Američanka hočem ostati vedno in za vsako ceno.«
»Oh...« S težavo je razmišljal, kako naj se izrazi. »Pravkar ste rekli, da ste sedaj Angležinja. Nikakor mi niso všeč ljudje, ki ne vedo, kaj hočejo. — Kam pa greva sedaj?«
»Tudi jaz bi to rada vedela. Kam prav za prav hočete iti?«
»V Prescott.«
Ona ga je začudeno pogledala.
»V Kanado?«
Prikimal je. V temi tega 9icer ni videla, a je uganila.
»Rad bi vedel, kam vodi pot, po kateri greva.«
Povedala mu je, da je pred njima cesta, ki vodi zahodno od Littleberga.
»Ali ni v bližini majhen gozd, — cesta vodi
skozi gozd?« je živahno vprašal.
Presenečeno je prikimala. Dosj>ela sfa do ograje, ki ie obkrožala posestvo njenega strica, ko ji je Robin nenadoma zašepetal:
»Ne govorite! — Pokleknite!«
Ubogala ga je in pokleknila na tla. V istem hipu ie zaslišala v bližini govorjenje. Čez nekaj trenutkov se je v temi zasvetil plamenček žveplenke.
»Vlezite se na tla!« ji je zašepetal Robin in se prvi vlegel v vlažno travo. Brez obotavljanja je sledila njegovemu zgledu. Srce ji je močno bilo.
Skušali se je umiriti in prepričati, da se nima bati ničesar, in vendar je nehote čutila nevarnost. Zavedla se je, da gleda jezno proti cesti in da sovraži ona dva neznanca, ki sta se tako brezskrbno bližala. V razdalji kakšnih deset metrov od kraja, kjer sta ležala Oktober in Robin,»sta se ustavila in eden izmed njiju je zopet prižgal žve-plenko. Za hip le deklica videla široko obličje debeluha in rdečo brado njegovega spremljevalca.
»Čemu si se lotil dragocenosti?« je dejal Rdečebradec z nejevoljnim glasom. »Saj bi se bila lahko zadovoljila z vaško kaj>e!ico.«
»Hm,«, je zamrmral tovariš. »Saj nič ne de. Saj niega vendar ni tu ...«
»Sai sem ti že jiovedal, da sem ga videl v gruči mladih fantov, ki so bili vsi pijani. Ce bi bil ti z menoj, pa bi ga bila ujela.«
»Saj 3em moral vendar na kolodvor... Detektiv ...«
če se človek zvečer le predolgo zamudi na ulici
Včeraj jo je mahnil železniški ujx»kojenec Korče Ivan malo proti mestu. Hodil je sem in tja po mestu in še razgovarjal z prijatelji. Proti večeru je šel tudi na ljubljansko policijo, kjer je imel nekaj opravka. Tu pa se je malo preveč dolgo zadržal. Kazalci na uri so se pričeli bližati že deveti. Čez Zmajski most jo je mahal, ko je pravkar odbila devet Ob Ljubljanici je hitel proti Poljanam. Šel je jx> Poljanski cesti mimo vojaškega urada na Ambroževem trgu. Tedaj pa je v daljavi zagledal policijsko stražo. Skočil je in se skril na stopnicah ob vojaškem uradu. Pri skoku pa je imel smolo. Revež si je zlomil pri padcu obe ključnici. Poklical pa ni na pomoč, kajti upal je, da bo že še kdo prišel mimo. Pa ni bilo nikogar, kajti Ljubljančani vzamejo vsako prej>oved resno in jjo deveti le težko najdeš koga na cesti. In tako je Korče ležal vso noč z zlomljenima ključnicama na kamnitem stopnišču ob hiši, v kateri je vojaški urad. Šele zgodnji jutranji pešci, ki so hiteli na delo, so našli reveža, ki je bil zaradi hudih bolečin že skoraj v nezavesti. Brž so poklicali reševalce, ki so nesrečneža prepe-lqafi v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 28. aprila: Pavel od K. Torek, 29. aprila: Peter, muč.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra 78.
Starše.in mladino opozarjamo, da bodo izvajali Golovinovo in Gregorčevo mladinsko igro »Princeska in zmaj« kot izven predstave v četrtek, dne 1. maja. V bajki nastopajo: kralj, princeska, cigan, jK>gumni dečko Jožek, zmaj, zajčki, petelinček, lisica, mačka, volk, medved, dve veverici, kresnice, netopirji in Jaga-baba. Režiserka: Maša Slavčeva. Dirigent: D. Zebre. Koreograf: inž. P. Golovin.
Poizvedovalni oddelek Rdečega križa za po-grešanco bo posloval od ponedeljka, 28. t. m. dalje v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22 b - II. od 10 do 12 dopoldne in od 15 do 18 popoldne. Istotam se bo sprejemalo tudi odjave prijavljenih
Eogrešancev in sporočila o pogrešansih od onih,
i	so se medtem vrnili.
Pomagajmo si medsebojno da zmanjšamo skrbi in olajšamo težke ure.
lijnblJanško gledališče
Drama. Začetek ob 17. uri. Ponedeljek, dne 28. aprila zaprto. — Torek 29. aprila: Trideset sekund ljubezni. Red A. — Sreda 30. aprila: Pro-tekcija. Red Sreda.
Opera. Začetek ob 17. uri. Ponedeljek, dne 28. aprila zaprto. — Torek, 29. aprila: Ples v maskah. Red Torek. — Sreda, 80. aprila: Tri stare škatle. Red B.
Glasovi so se počasi oddaljevali, dokler niso jx>jx)lnoma zamrli. Prav tedaj pa se je zabliskalo in zagrmelo; nato je nastala grobna tišina.
»Ali iščeta tebe?« je zašepetala Oktober.
Njegov glas je bil jasen: izgledalo je, da je postal že popolnoma trezen. Ko se je dvignil s tal, je ob svitu videla nekaj lesketajočega se v njegovi roki. Njegov korak pa še ni bil popolnoma trden. Kadar ni bil vinjen, se gotovo ni bal nobenega napadalca.
»Glej, da ne zadeneš z nogo ob leseno ograjo,« H je zašepetal. »Slišalo bi se zelo daleč. Ali m tu
v bližini neka ograja?«
»Da, nekoliko proč od tu...«
»Na tla!«
V	daljav: je zapazil slaboten odsev goreče cigare. Oba moža sta se brez dvoma vračala. Sedaj sta bila Robin in Oktober nekoliko na boljšem; ob cesti je bila majhna vpetina, za katero sta se skrila.
Ona dva sta se ustavila sredi ceste, prav nasproti kraju, kjer sta se skrivala novoporofenca. Očividno se je eden Izmed njiju celo vsedel na ograjo, kajti slišalo se je, kako so njego'': čevlji udarjali bo kole.
»... Prepričan sem, da je v gozdu, onkraj mesta. Lenny, mnogo bolj psmetno bi bilo, če bi bila preiskala gozd. Če bi ne bil tepec, bi ga bil ujel že v Schenectadyju.«
(Dalje sledi.)
Za tiskarno * Ljubljani: Jole Kramar!« ~ isdajalelj: In*. Jole Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih J* jutranjik ~ Mesečna naročnina Je 14 din. ta Inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ leielon 40-01 do 40-05 - Podtuiniee; Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Kovo mesto, Trbovlje,