Stev, 149; Irhaje vr«k dan, fudl ob nedeljah In prszolktk, ob 5 zjutraj. t.'rtćnltfK o: Ulk* 9r Frar^žka Aiigkega20. L nadatr. - V* itnlti r.*j se pcšlljajo urniki Ji vu Usta. Netrankirana pttmi ae a« sjrejrtJaJo in rokoojsi se ne vračajo. Iz t!« »a tel I Ir edeovontf crednik Štefan ćodina. Lastnik kcnsord) Hala .E4lnesti\ — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane sadra« a ctrf jeuin: {cicštvom v Trstn, ulica Sv. Frančiflta Asišktga St 20. Telefon crecniftra ta uprave Ker. 11-57. ^arcčnina znala: Za c«k> leto . , •.....K H- Za ccl leta.........t *...... aa tii mttece,...... • • xa nedeljsko la reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le spravi .Edinosti'. — Plaća ia toži se v Trstu. In iaacntai oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški L »L — PodUobraoiloični račun it 841.651 Pregled nojnovejflB flosoUKov.> s^UTiTm?* S nem boju sestreljeno rusko letalo. Letalca. dva ruska častnika, smo ujeli. Balkansko bojišče. — Dogodilo se nI nič bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Italijanska bojišča. — Naše čete so zavzele oklopno utrdbo Cornolo in dolinsko zaporo Val d' Assa. Zapadno bojišče. — Francoski napad* ob »Mrtvem možu« in vasi Cumieres odbiti. Vzhodno Moze srdit artiljerijski boj. Ruska bojišča. — Nič izpremembe. Balkanska bojišča. — V Albaniji praske med patruljami. — V dolini Strume Bol-garji zasedli Rupelski prelaz in sosedne vrhove na obeh straneh reke. Turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Wilsonov govor o miru. naše uradno poročilo. DUNAJ. 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. majnika 1916. opoldne. Rusko bojišče. — Nič pomembnega. Italijansko bojišče. — Naše čete so osvojile oklopno utrdbo Cornolo (zapadno Arsiera) in v utrjenem asiaškem Okolišu stalno dolinsko zaporo Va) d' Assa (jugozapadno vrha Monte Interrotto). Jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vojuši praske z italijanskimi patruljami. Položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 28. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 26. majnika: V La-garinski dolini, kjer nas je trdovratno srdito napadal med Adižo in Val Arsa, je imel sovražnik včeraj zopet krvav neuspeh. Po običajni siloviti artiljerijski pripravi je goste sovražne pehotne mase, ki so napadle vrh Corni Zugna in Buolski prelaz, uničil naš mirni, točni ogenj naših hrabrih čet. Med Arško in Posinsko dolino je položaj neizpremenjen. Med Posinsko in Astiško dolino so se naše čete pod odbitju napada vsied močnega in koncentriranega ognja sovražne artiljerije umel nile iz namaknjene postojanke na desnem krilu naše fronte ob Astiku. V ^asiaškem okolišu jC sovražnik včeraj napadel naše postojanke vzhodno Val d* Assa. Boj je z menjajočo se srečo trajal ves dan do večera in se vrši še sedaj. V Suganski dolini je sovražnik v noči na 24. t. m. večkrat napadel vrh Monte Ci-varon, a smo ga vselej odbili s težkimi izgubami. Naš oddelek pehote in alpincev je s sijajnim nenadnim napadom prepodil sovražnika iz naših postojank na pobočjih na levem bregu Masa. Na ostali fronti običajni artiljerijski posipalni ogenj. Odbili smo majhne demonstrativne napade ob gorniem Butu, na Podgorskem vrhu in v smihelskem odseku. Sovražni letalci so metali bombe na Caltrano, Thiene in Latisano in so povzročili nekaj izgub človeških Življenj in malo škode. Naše ca-pronijevsko letalsko brodovje je obme-taki z bombami sovražne postojanke med Porrsko in Aško dolino. Na kraški planoti, nad Kostanjevico, je naš letalec spravil sovražno letalo na tla. Bisolati zopet na fronti. RIM, 28. (Kor.) Poslanec Bisolati se je zopet vrnil na fronto. Poletni čas v Italiji. RIM, 28. tKor.) V Italiji se uvede od 3. junija t. 1. dalje poletni čas. Nemšiio uradno porotno. BEROLIN. 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Nemški poizvedovalni oddelki so ponoči na več mestih fronte vdrli v sovražne črte. V Šampanji so ujeli kakih 100 Francozov. Zapadno Moze je sovražnik napadel naše postojanke na jugozapadnem pobočju »Mrtvega moža« in ob vasi Cumieres. Povsod smo ga odbili z velikimi izgubami. Vzhodno reke je bil srdit artiljerijski boj. PJ) D L I S T E K Prima donna. Iz iulfjacske^a fcrrjjcuj* — Spisal Avgust Šeaoa Zopet je izpregovoril, ali zopet s pove-šenimi očmi. >*Kot pisatelj« — je komaj izrekel — nimam nikake nade. A nasvet Carlattijev je golo zasmehovanje: nimam ne daru ne glasu za gledališče.« »A vendar!« je pripomnila Julija živo ln odločno, kakor da jej je iznenada razvedrilo dušo, »vendar nama je pakazal pot, po kateri treba iti!« Riego je na skrivnem motril ljubimko. Živci so se mu tresli. *Kaj praviš ti?« jo je vprašal. • Cuj!« je pripomnila živo, povzpevši »e v divno veiičje, »ako ni narava tebi podelila daru in glasu za gledališče, mari ni tega daru in glasu \ meni? Ali me niso poučevali v petju najslavnejši vešča- Francoskl glasovi o verdunskl bitki BERN, 27. (Kor.) Pariški listi, govoreč o verdunski bitki, skušajo nemške uspehe razlagati s tem, da so Nemci dobili oja-čenja. Listi priznavajo sedaj, da je konec bitke še daleč. Naloga Francozov da je težavna, a da vendar vzdrže do konca. Skrb za municijo na Angleškem. LONDON, 28. (Kor.) Municijski minister Lloy George je konferiral s tovarnarji strojev in lastniki ladjedelnic v clydskem in tynskem okollšUj da bi dosegel, da bi se delavci odrekli binkoštnih počitnic, ker so velikonočne počitnice imele slabe posledice glede izdelovanja municije ter še poleg municije nujno zahtevajo težki topovi in stotine strojnih pušek. Delavski voditelji so podpirali ministrovo zahtevo. Mirovno vprašanje v francoski zbornici. BERN, 27. (Kor.) V včerajšnji seji francoske zbornice je poslanec Raffin-Dugean interpeliral radi gotovih, pred kratkim govorjenih govorov. Dejal je, ob velikem hrupu in vih&rno prekinjevan. da ti govori, ki so preveč vojeviti, nikakor ne služijo stvari miru. Nasprotno ijiorejo razpor med obema narodoma, ki sta se vrgla drug na drugega, samo še podaljšati. Sledil je velikanski hrup in protestni klici, zahtevajoč, da se govorniku takoj odvzame beseda. Po kratkem prepiru s predsednikom se je govornik popravil v smislu, da ni hotel reči, da se je Francija vrgla na Nemčijo, ter je nadaljeval: Dejal sem opetovano, da sta se naroda, zapeljana po bolj ali manj slabih vladah, spravila na rob prepada. Prehajajoč k Greyevemu interviewu, je dejal govornik, da more ta interview dovesti do miru. Ne bi bilo potrebno, da bi bile v iz-vestnih zaveznih deželah gotove zmote vzrok podaljšanja vojne. Živahni protestni klici na levici, desnici in v središču so dali predsedniku povod, da je dal interpelacijo na glasovanje. Bila je takoj zavržena. Za svoj odločni nastop je žel Deschanel veliko odobravanje zbornice. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 28. (Agence TeL Bulgare.) 27. majnika se poroča uradno: Oddelki naših v dolini Strume operirajočih čet so prodrli Iz svojih postojank in so zasedli južni izhod Rupelskega prelaza ln sosednje vrhove vzhodno in zapadno reke Strume. S turšKiii bojlfc CARIGRAD, 27. (Agence TeL M1I1L) Glavni stan javlja: Z vseh raznih front se tie da poročati nič pomembnega. CARIGRAD, 27. (Kor.) Po vesteh iz Smirne je napad sovražnih letalcev v noči na 24. t. m., ki so vrgli na obljudene mestne predele 16 bomb, katere so ubile tri moške, med njimi enega policijskega stražnika, in ranile tri ženske in enega otroka, v mestu izzval veliko ogorčenje. Eksplozije več bomb so razdejale * nekoliko hiš in trgovin ter razdrobile številna okna. Prebivalci razdejanih hiš so se nastanili v hišah, ki so last podanikov sovražnih držav. Pogreb žrtev se je vršil ob silno veliki udeležbi prebivalstva. Ententa in konzuli centralnih držav. ATENE, 27. (Reuter. — Kor.) Iz Kaneje se brzojavlja, da so poslaniki ententnih vlasti vsled posredovanja grške vlade dovolili nemškemu in avstro-ogrskemu konzulu, da smeta odpotovati v Pirej. Konzula sta se 24. t. m. vkrcala s svojim osobjein na neki grški parnik, ki ga je kmalu potem, ko je odplul, ustavil angleški rušilec in ga odpeljal v Sudski zaliv, odkoder je ladja 25. t. m. zopet od-plula s konzuloma na krovu. ki beneški? Mari nisem pevala na plemiških zabavah, da so se mi vsi čudili? Več let temu je že, da mi je umetnost, glasba edino hrepenenje. Po vsem tem se mi je malo bati. Cemu bi se obotavljala, da bi se ne posvetila umetnosti?« »Ti — da —« je začel Riego. »Ti bi šla po tisti poti? — »Po kateri so — kakor pravi Carlatti — že šle mnoge gospe, ki jih ves svet občuduje, ki so dosegle slave in — zlata! Povsod se jim svet čudi, povsod iili časti in najbolj še plemstvo — časti jih boli, nega tedaj, ko so same živele v plemiški družbi. Ali ni svet že davno pripoznal, da šele duh, umetnost oplemenjuje človeka? Tudi ti, Riego, si mi rekel tako, ko si se odločil, da se lotiš peresa. Mar naj brez koristi gineva tisti dar od Boga in to iz prazne oholosti, v času, ko me more varovati pred bedo in nevoljo? Ne, ne razumem, zakaj mi ie še le Carlatti mor a i biti kažipot k sreči, ki je bila tako blizu! In — ali ne morem takoj izvesti GMsono* $wor d miru. WASHINGTON, 28. (Reuter. — Kor.) V pričakovanem govoru je izjavil Wilson, da so vzroki evropejske vojne sedaj nebistveni. Velike svetovne države bi morale skleniti dogovor na podlagi svojih skupnih koristi. Male države imajo pravico do neodvisnosti naroda in nedotakljivosti ravno tako kot velike države. Svet ima pravico, da se osvobodi vsakega kaljenja miru. Zedinjene države so pripravljene, da se priključijo vsaki zvezi držav, ki se stvori v svrho uresničenja tega smotra. Wilson je nadaljeval, da so bile pravice in lastnina Zedinjenih držav zelo prizadete po vojni. Vojna naj bi se končala čim preje, in kakor hitro bi bila končana, bi šlo Zedinjenim državam ravno tako kot vojujočim se državam za to, da bodi mir trajen. WiIson je izjavil, da je prepričan, če je predpravica Amerike, da sproži mirovno gibanje, da goji amerikanski narod željo, da bi vlada dosegla prvič poravnavo spora med voju-jočimi se državami, drugič pa da bi dosegla splošno zedinjenje narodov, da bi se nekršeno vzdrževala varnost morja za neovirano uporabo vseh narodov. Amerikansko nota Aneleiki in Francoski. ROTTERDAM, 27. (Kor.) V že objavljeni depeši lista »Times« iz NVashingtona je rečeno: Amerikanska nota izjavlja, da v sedanji vofni Nejnčija, ni zaplenjala nobenih poštnih pošiljatev, tudi ne na ladjah vojujočih se držav. Nota potem nadaljuje: Amerikanska vlada je mnenja, da se morajo gotove poštne pošiljatve, kakor efekti, kuponi in slični vrednostni papirji smatrati za trgovsko blago in bi imeli vo-jujoči z njimi primerno postopati. Tudi poštne nakaznice, čeki in drugi trgovinski papirji, ki se smatrajo za denarno vrednost, se smatrajo za trgovsko blago. Pisma, ladijske listine, poštno-nakaznič-ne liste in drugi papirji te vrste se bodo, tudi če se nanašajo na uvoz iz sovražne dežele, ako se nahajajo na eni in isti ladji z drugim trgovskim blagom, na katerega se nanašajo, smatrali za korespondence ter bodo imeli pravico do prevoza. V Washingtonu so mijenja, da se bo brez velikih težkoč prišlo preko mrtve točke, zlasti ker je Anglija v zadnjem Času mnogo storila, da zmanjša težkoče, nad katerimi se toži. _ Irske stvori. LONDON, 27. (Kor.) V Dublinu se je razglasilo, da zaradi nezadovoljnosti in nemirov v nekaterih delih Irske ostane vojno stanje še dalje v veljavi na vsem Irskem. _ Francoski častniki v Rusiji. KODANJ, 27. (Kor.) »Birževija Vjedo-mosti« poročajo: V Petrograd je došlo veliko število francoskih Častnikov, pripadajočih raznim vrstam orožja. Rusi in pariška gospodarska konferenca. KODANJ, 27. (Kot.) Kakor poroča pe-trograjsko »Novoje Vremja«, so dobili poslanci ruske vlade, ki naj bi 21. t. m. odpotovali v Pariz, da se udeleže tamkajšnje gospodarske konference ententnih vlad, od ministrskega predsednika navodilo, da to potovanje odlože na nedoločen čas. Mopllene ladje. BEROLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: Nemški pod vodnik je dne 26. majnika dopoldne pred izlivam Temze potopil belgijsko svetiljniško ladjo »Volhar-ding«. BEROLIN, 28. (Kor.) Po opazovanju s Kurlandske obali je dne 27. majnika popoldne neki ruski iskalec min ob zapadnem vhodu v riški zaliv naletel na mino ter se potopil. LONDON, 27. (Kor.) Lloydova agencija javlja: Parnik »Hercules«, čigar pripadnost je neznana, je bil potopljen. LONDON, 28. (Kor.) Lloydova agencije javlja, da je bil v Sredozemskem morju potopljen italijanski parnik »Mo-ravia«. LONDON, 27. (Kor.) Glasom listov se je amerikanski parnik »Roanoke«, ki je bil na potu iz San Francisca v Valparaiso, 19. t. m. ob kalifornski obali vsled nevihte potopil. 46 mož posadke je utonilo, 3 pa so se rešili._ Izpremembe na višjih uradniških mestih v Nemčiji. BEROLIN, 28. (Kor.) Vratislavski vladni predsednik Tschamer je imenovan za državnega tajnika za Alzacijo in Lo-reno, berolinski policijski predsednik pl. Jagow pa za vladnega predsednika v Vratislavi. __ Ministrske konference v Budimpešti. DUNAJ, 28. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh, železniški minister baron Forster, poljedelski minister dr. Zen-ker, finančni minister vitez pl. Leth in trgovinski minister pl. Spitzmilller so davi ob 6. uri 50 min. dospeli iz Budimpešte semkaj. ____ Za ublaženje bede na Poljskem, in na Balkanu. NEW YORK, 27. (Kor.) Rockfellerjeva ustanova javlja, da je določila en milijon dolariev v ublaženje bede na Poljskem, v Srbiji, Črnigori in Albaniji. Turški poslanci v avdijenci pri bavarskem kralju. MONAKOVO, 28. (Kor.) V rezidenci je danes ob 11^4 dop. sprejel kralj turško parlamentarno odposlanstvo v enourni avdijenci. __ svojega sklepa? Saj sem se naučila vse partije najglavnejših oper! Ti sam si mi jih donašal Riego, in si, ne sluteč, storil, da morem takoj nastopiti pred javnostjo. Ali ni to prst Previdnosti?« »Ne aa bi bil slutil« — Je prišepnil Riego, povesivši oči. »Vidiš« — Je nadaljevala Julija igvdu-šeno — vse me kliče k umetnosti. To mi je poklic, to moja misel, to mi bo sreča, bodočnosti Spremi me h Carlattiju !* Riego se je vzdramil-iznenada. »Julija 1« Je izpregovoril zamolklim glasom, sklep tvoj je lep, plemenit, srečna boš, slavna! Ali, če se ti posreči, boš imela se zahvaliti le sebi — a mene, svojega ljubimoa, boš hranila ti, ker te jaz nisem mogel varovati pred bedo — sramoval se bom pred teboj I« »O, ne govori mi tako,« je rekla mlada gospa, objemši svojega tovariša. »Mari ljubezen vprašuje, kdo da daje, kdo prejema?« -Pa če se boš kedaj kesala radi svo- AprovizflcilsKe Morski raki (sesmoi). Mestni magistrat javlja: Na račun mestne občine je došla velika partija morskih rakov (scampi), ki se bodo prodajali danes zjutraj na ribjem trgu, in sicer manjši morski raki po K 176 kg, večji pa po K 2 kg. m * m Noveizkaznice za Sivila. Od danes, dne 2 9. majnika do 3. J u n 1 j a, se bodo razdeljevale nove Izkaznice za živila, veljavne od 5. junija dalje za enak čas kot dosedanje. Nova izkaznica je popolnoma enaka stari. Samo število odmerkov na novi izkaznici odgovarja Številu članov družine, brez razlike starosti. Razdelitev novih izkaznic so Iz prijaznosti prevzele krušne komisije. Nove izkaznice za živila se bodo dobivale pri pristojnih krušnih komisijah. Izkazati se je treba s staro izkaznico. Krušne komisije imajo pravico, da v slučaju dvoma zahtevajo tudi še druga izkazila. Priporoča se, da pridejo stranke po nove izkaznice tekom zgoraj omenjenega tedna ln da ne pošljejo otrok.__ Domiio vesti. Kako se more zabeliti solato, ako ni olja ? Olje je že kar strašansko drago, pa se še podraži, in konečno ga bo gotovo popolnoma zmanjkalo. S čim naj torej solato belimo. Vodja Rihard Dolenc odgovarja v »Gostilničarju-: No, da je s špehom zabe-ljena solata izborna, je stara reč. ^peha pa tudi že primanjkuje in še bolj ga bode. Čehi belijo solato namesto z oljem s kislo smetano, da reveži še celo le s kislim mlekom. Dobro, toda nam Slovencem bi t»ko z^beljena solata gotovo ne dišala. O prav dobro dišala nam pa bo še gotovo s sirovimi jajci zabela* katera se tako-le priredi. Za dve osebi se vzame sveže surovo jajce ter se ubije in raztepe z vilicami na krožniku v kolikor mogoče enakomerno gosto ru meno tekočino. Tej tekočini se doda konečno potrebno množino kisa, vse skupaj se fino pomeša ter zlije na že osoljeno solato in zmeša. Ako se doda tako zabljeni solati še notrebno množino fino razsekljanega česna/ tedaj diši res solata tako dobro, kakor z oljem zabeljena. V nedeljo, 4. junija, uprizore vse tri CM šole igro »V kraljestvu palčkov«, ki jega sklepa — bilo iz kateregakoli razloga?« »Nikdar! Ali bi se mogla kesati, da sem šla s teboj?« RfefO zdrznil. »A sedaj, dragi moj, sprejmi me h Carlattiju!« ^ Razkrita spletka. Julijina želja se je izpolnila. Riego jo je predstavil Carlattiju in je pred njim pokazala svojo pevsko sposobnost. Uspeh tega poizkusa je bil sijajen. Impresario in režiser sta, čim sta čula prve zvoke iz Julijinega grla, poskočila radostno, in jo pohvalila glasnim vzklika-njem. Mlada pevka je predložila vse opere, ki se jih je bila naučila in Carlatti se je ra-doval na tem. Takoj po prvem poizkusu jej je režiser ponudil angažma in to tako sijajen, da so pogoji presenetili tudi Julijo samo. jo je spisal g. Josip Ribičič. Sodeluje okoli 40 otrok, ki se z vso vnemo pripravljajo na ta svoj praznik. Igra obeta biti najlepša, kar so jih kdaj uprizorili slovenski otroci v »Narodnem domu«. Čisti dobiček je namenjen deloma sirotam padlih vojakov, deloma pa »CM Družbi«. Podrobnosti glede cen itd. objavimo prihodnje dni. Za vojne sirote je darovala ga. Aglaja pl. Manussi roj. baronica Ralli povodom žalostne obletnice v roke ge. baronice Fries-Skene znesek K 10.000. Kdo ve kaj? Fantje in možje iz koba-riškega okraja: Josip Duhan iz Logje št. 62; Jakob Ban iz Borjane št. 57, Andrej Musič iz Kreda št. 13, Andrej Bergine iz Loga Ćezsoskega pri Bovcu št. 4, iščejo svoje stariše in družine o katerih nič ne vedo že vse leto. Kdor kaj ve o dotičnih družinah, naj sporoči na naslov: Josip Rekar, k. u. k. Inf. Rg., VII. Ers. Komp. Mureck, Štajersko. Ob enem pozdravljajo imenovani vse prijatelje in znance. Podpisi na IV. vojno posojila. — XL. izkaz. Štefan Ernest Paximadi in Delniška družba za izrabo vodnih sil Dalmacije (na račun nekega odsotnega posamega prijatelja) po K 50.000; Neimen. K 38.20U; podpiso-valnica vojna pošta 309 K 12.700; Hoerner & Honsell K 10.000; Iv. \ViegeIe & Co., Matija Millonig st., Anton Godina, Skedenj, Frana Kalin in pivovarna Dreher po K 5000; Anton Trenner K 3000: Josip. Osele, A. Martinolich in Neimen. po K 2000; Ljudska hranilnica in posojilnica in nekaj uradnikov zavoda „Banka di credito popolare" po K 1.200; Ignac Slavich, Al. Weber, Neimen, Tereza Vodopivec. Marija Rauber, Angela Škerijanc, Karel Amigoni, jermej Sus ersich, Viktor Leghissa, Neimen., Ignac Morpurgo in Neim., po K 1000; Neimen. in Neimen. po K 800; prof. .Matevž Covrich K 600; zbor mornariških skavtov v Trtu, zadruga žganjarjev, Iv. Crismancich, Matevž Lavren-čič, Jos. in Marija Jeller in Marija Klua po K 500; Marija Verčon K 400 ; Marijo Rocco, Neimen., prof. Jos. Zolja in Kajeta pl. Jurco po K 200; Andrej Bolle, Ana Spačal, AI-mira Kette, Iv. Kiswarday, Ida Peschier, jos. Fabbrc, Liv ja Staffler, Pia Kaderk, Marija Fermeglia, dr. Otcn Kiibne, Tomaž Mene-ghello, Humbert Fabian, Licij Susa, Vilj. Fellmann, Marij Rossi, Marija Borghi, nekaj učenk IV. razreda šole v ulici Giulia, Marija Rossi, Hekt. Zimolo, Juri] Bartoli, Adolf Grablovitz, Jos. Horvatin, Anton Wagner, Renat Gaspari, Jos. Torceilo, učenci in učenke obč. meščanske šole v ulici Giotto, Ivan Babich, Gvidon Malusa. Valter Beer, Evge-nija Pollanz, Avgust Reya, Nikolaj Sardotsch, Anton Ursich, Hekt. Zernitz, A. Casadej & G. Gerdol, Ida Lavagna, Ema vd. Zorzenon, Oskar Pest, Franc Glinscheg, Angel Bertolo, Just Fornasari, Al. Rutter, Anton Degrassi, Iv. Jancovich, Karel Crassi, Bruno Alessio, Basilij Grillo, Marija vd. Galiardo in Josip Glusič po K 100; 31. „Neimenovanih14 po K 100 = K 3.100. Učitelji občinskih šol so na predujme iz občinskih skladov podpisali skupaj 147.600, K in sicer; ljudske in meščanske šole v mestu in v okolici K 125.000, dekliški dicej K 7.900, višja realka K 2.400, gimnazij K 400, šola za gluhoneme K 1800 in otroiki vrtci K 10.000. — Imena posameznih pod-pisovalcev se objavijo pozneje. — Razen tega je mnogo učiteljev, kojih imena so bila že objavljena, privatno podpisalo znesek K 12.700. Skupni znesek, ki so ga podni-saii učitelji občinskih šol, znaša torej K 160.300. Tiskarski škrat. V včerajšnji Številki ste se nam v poročilu o občnem zboru konsumnega društva državnih uradnikov vrinili dve neljubi pomoti. V 7., oziroma 8. vrsti poročila se irna glasiti: »Bilanca je vendar zadovoljiva«, ne pa »zadovoljna«. Pri točki slučajnosti se ima pasus: ».....»naj se skliče izreden občni zbor, ki naj sklepa o zahtevi, da se zastopniki popolnoma odpišejo,« — samo po sebi umljivo glasiti tako, da se odpišejo »zn-stankl«. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljeio naj se v Narodni dom. Dogovorjeno je bilo, da se pogodba podpiše po prvi predstavi. Tako je minola za ljubimca skrb. Pričakovati je bilo, da se Julija proslavi med prvtml pevkami itaiije, in z gotovostjo se je moglo trditi, da si pridobi v nekoliko letih veliko imetje. Julija je bila srečna in presrečna. Željnim srcem je pričakovala trenutka, ko se pokaže pred svetom. Ni se bala javnosti, ker jej je srce govorilo, da je umetnost nje poklic. Ali, čutila je tudi to, da jo bo ogrevala živa brezskrbna ljubezen kot solnce z neba, da je minola beda in nevolja, ki ubija življenje, fantazijo in vse vrline duha, ki trže srca od srca. Riego se je ponašal s svojo ljubimko pred svetom, ali njegova radost ni bita čista. Videlo se je, da mu neka tajna žalost razjeda srce. In sedaj, sredi tolike radosti, ni smel pogledati svoje ljubimke. . (Dalje) 3ff«rt fl. »EDINOST« štev. 149. V Trstu, dne 29. velikega (ravna 1916. Austrija fn Italija. Nedavno smo omenjali knjige. Srba Spiridijana Gopčevića, v kateri piše hude obtožbe na račun ruske diplomacije, ki da je s svojim zavratnim spletkarjenjem v prvi vrsti kriva na nesreči, ki je zadela Srbijo. Posebno očita avtor ruski diplomaciji, da je preprečila priklopljcnje Srbije k naši monarhiji, kakor je je želel že stari Kara Gjorgie Petrovič v letih 1804. do 1813., na kar smo mi pripomnili, da krivda je morala biti tudi v nedostatnosti tedanje avstrijske diplomacije, ki ni znala paralizirati spletk ruske diplomacije, ali pa ni imela smisla za velike življenjske interese monarhije na Balkanu in za misijo, ki jo ima na tem polotoku po zgodovini in po svoje zemljepisni legi. Neki pregovor pravi, da po 7 letih vse prav prihaja. Nu, isti Spiridijon Gopče-vie je napisal leta 1891. torej pred 15 leti, članek, ki ima danes polno aktuel-nost in nam torej prav prihaja. Članek je razpravljal o italijanskih aspiracijah v Albaniji, oziroma o boju, ki sta ga že tedaj bili med seboj Avstrija in Italija radi Albanije. To pa je gotovo danes ve-lea.