Celje - skladišče
D-Per
GLASILO
ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE
LETO Vlil. APRIL 1972
ŠTEV. 2
OB PRAZNIKU DELA,
1. maju
Zborovanje 1. maja 1918 na prostoru pred starim delavskim domom
v Trbovljah
Smo v obdobju velikih sprememb . družbeno-ekonomskih odnosov v delovnih organizacijah in v celotni družbeni sferi. Te spremembe mnogo bolj uveljavljajo delavca v odnosih, ki jih nakazujejo ustavna dopolnila in pomenijo nov korak v razširjanju samoupravnih odnosov na vseh področjih. Iščemo pota za to, da dejansko uresničimo v našem družbenem sistemu tiste odnose, ki izhajajo iz družbene^ lastnine, ki naj uveljavijo pravično razporeditev pristojnosti pravic in istočasno tudi odgovornost. Na teh osnovah izvirajo pravice iz dela in nesporno je, da nam praznik dela simbolizira vse te odnose, ki jih Želimo v praksi tudi uveljaviti.
Ko bomo kakorkoli praznovali praznik dela, veseli naših uspehov, zadovoljni s pregledom rezultatov naših prizadevanj, se tudi v naših mislih ustavimo v spominu na vse, s katerimi pomagamo ustvarjati našo proizvodnost z Željo, da bi v slogi, razumevanju in še večjimi delovnimi uspehi zagotovili lepši jutrišnji dan.
Glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
| ciydem elanom delcmne cikiipnodti | |	Sta&aa&kit} ptemag^aanlkoa,	|
| i&ktene ce&titke za pcaznik dela | %	/. ma£!	š
0 gospodarskem načrtu za 1.72
Za izdelavo dokončnega finančnega načrta smo nekoliko kasnilli zgolj zato, ker niso bile znane nekatere podrobnosti gospodarskih instrumentov, kakor tudi zaradi še ne dokončanih dogovorov o prodajnih cenah nekaterim vrstam premoga.
Kjub temu, pa so bile načrtovane količine proizvodnje z vsemi ostalimi fizičnimi pokazalci ter s tem seveda tudi vsemi tehnološkimi postopki, obdelani v delovnih načrtih, nadalje osnove, tržne razmere, proizvodne zmogljivosti po količini, kvaliteti in asortimentu ter začasni ekonomiski izračuni, z upoštevanjem napovedanih in tudi ocenjenih gibanj vseh pomembnejših gospodarskih pokazalcev. U-skilajend ddlovni in finančni načrt enot iz podjetja, tvorijo gspodar-ski načrt podjetja. Tako imamo načrt, katerega gospodarski smoter omogoča realizacijo načrtova-
ne tehnologije, načrtovana tehnologija pa opravičuje načrtovani gospodarski smoter poslovanja.
V	finančnem načrtu vse dejavnosti podjetja za leto .1972, sta letos prikazani kot posebni dejavnosti tudi elektrostrojni obrat in toplarna.
Realizacija proizvodnje in storitev je osnovana na količinah načrtovanih za 264 rednih delovnih dni ih 18 obratovalnih sobot, ki so sicer predvidene kot proste sobote.
V	realizaciji so upoštevane veljavne prodajne cene proizvodov oziroma pogodbene cene storitvam. Pri obratu za specialna rudarska dela je v realizaciji kot izredni dohodek predviden še devizni priliv zunanjih gradbišč v Za-padni Nemčiji in Švici.
V	vseh dejavnostih je glede na zakon o obveznem povečanju vrednosti osnovnih sredstev, načrto-
vana tudi višja amortizacija zacca
5,600.000	din. Razlika med dohodkom in ostankom dohodka po odbitku pogodbenih in zakonskih obveznosti so osebni dohodki, ki u-strezajo višini 100%-nega delavnika 83,00 din. Približno 14 %-no povečanje 100 %-nega delavnika na povprečdk iz leta 1971, ustreza predvidenim višjim storitvam in je skladno z napovedmi o splošnem gibanju nominalnih osebnih dohodkov in cen. Tako predvideni osebni dohodki na posameznika, ki so še vedno izpod osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu, pa glede na načrtovane višje storitve, ne pomenijo tudi vzporednega povišanja sredstev za osebne dohodke v masi.
Z načrtom ali samoupravnim sporazumom, osebni dohodki niso niti zajamčeni, niti omejeni. Odvisni bodo od nas samih, od doseženih rezultatov in izpolnjenih pogojev sporazuma.
Zasavski premogovniki Trbovlje
Tab. I
analitski oddelek
FIHANČNI PLAH ZA LETO 1972
	Besedilo	premog In oste skupaj	E S 0	Toplarna	Avtopark	Gramat	0 S R D	Celokupno
1	Realizacija	239.248.408	12.867.517	1.747.200	6.257.000	8.593.112	25.680.000	294.395.237
2	Izredni dohodek						5.003.000	5.003.000
5	Celotni dohodek	2)9.248.408	12.667.517	1.747.200	6.257.000	8.593.112	3O.683.OOO	299.396.237
4	Porabljeni material	49.376.564	5.628.228	880.145	1.352.700	2.262.845	5.590.000	64.870.280
5	Proizvodne storitve	25.338.012	429.381	205*000	410.000	616.364	2.300.000	29.298.757
6	Neproizvodne storitve	1.719.429	98.840	58.580	172.000	254*000	302.000	2.604.849
7	Ostali osobni izdatki	976.595	10.850	500	36.OOO	94.601	1.020.000	2.138.546
8	Drugi iraterialni. stroški	380.525	177.475	1.500	65.000	29.654	35.000	689.154
9	Amortizacija	26.276.580	337.830	226.000	720.000	675.585	1.310.000	29.545.795
10	Dohodek	135.180.903	6.184.91)	375.475	5.521.300	4.660.265	20.526.000	170.248.856
11	Pogodbone obveznosti	5.167.895	13.596	55.664	181.900	219.899	440.000	6.078.954
12	Zakonske obveznosti	9.668.684	468.259	13.962	184.900	247.069	1.226.000	11.808.894
15	Dohodek za razdelitev	120.344.324	5.703.058	305.849	3.154.500	4.193.277	18.660.000	152.361.008
14	Osebni dohodek	112.045.888	5.373.890	220.460	2.857.500	5.847.103	I3.OOO.OOO	1)7.344.841
15	R Š C /razbremenitev/	579.509						579.509
16	Ostanek	8.877.945	329.168	65.389	297.000	346.174	5.660.000	15.595.676
17	Prisp.obČeZa družb.službe	1.370.088			19.485	30.655	165.665	1.586.093
18	Ostane	7.507.857	329.168	85.389	277.515	315.519	5.494.135	14.009.58)
	DELITEV V %	14	92,65	94,23	72,08	90,58	91.74	69,67	89,80
	1.6	7,35	5,77	77,92	9,42	8,26 .	30,33	10,20
čia&tLtka
pted&ednlkiL CJitu
MARŠALU JUGOSLAVIJE, JOSIPU BROZU — TITU, NAŠE NAJBOLJŠE ŽELJE OB NJEGOVI 80-LETNICI ROJSTVA, KI JO BO PRAZNOVAL 25. MAJA 1972. VSI MU ŽELIMO DOLGO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE TER ŠE NADALJNJE USPEŠNO VODENJE NAŠIH NARODOV!
V prvi koloni tabele A-Finančni plan, so pod nazivom premog in ostalo skupaj, zajete reallizacije in stroški proizvodnje premoga, načrtovanih investicij v lastni režiji, inveistiicijiskih vzdrževanj, raziskav in nekaterih storitev ter realizacije in stroški skupnih služb: žag, režije materiala in lesa .ter del laboratorija.
Iz proizvodnje premoga izvira približno 75 % celotne realizacije podjetja. Glede na obseg in specifičnost organizacije proizvodnje premoga v treh proizvodnih enotah, z nekaterimi dejavnostmi, ki opravljajo usiluge eni, dvema ali so v tabeli B-Finančni plan — proizvodnje premoga, stroški, obremenitve in realizacija po enotah, prikazani načrtovani finančni po-kazaici, ki zajemajo v stroških po enotah vse že uvodoma podane osnove, skupne dejavnosti pa v
razbremenitvah stvarne usluge posameznim proizvodnim enotam.
Stroški skupnega prevoza so v načrtu razmejeni na rudnika Hrastnik in Trbovlje ter na rudarsk' šolski centor Trbovlje, v okviru načrtovanih ton/km na osnovi razdalj od polnišč do separacije Trbovlje. Načrtovani ton/km se nanašajo le na prevoz premoga, ne pa tudi na prevoze jalovine in drugega materiala ter prevoze ljudi.
Ker ima rudnik Trbovlje v načrtu le ' proizvodnjo kotlovnega premoga, bremene vsi stroški separacije komercialni premog rudnikov Hrastnik in Trbovlje ter rudarskega šolskega centra Trbovlje.
Jalovišče Trbovlje bremeni rudnika Hrastnik in Trbovlje ter rudarski šolski center Trbovlje v razmerju na zvrnjene količine jalovine. Vsi stroški drobljenja premoga bremenijo rudnik Trbovlje.
Stroški nakladanja in transporta v termoelektrarni Trbovlje bremenijo rudnika Hrastnik in Trbovlje ter rudarski 'šolski center Trbovlje, po ključu predvidene oddaje premoga v termoelektrarno Trbovlje.
Stroški separacije Zagorje, skupno s stroški normalno tirne železnice, bremene rudnik Zagorje in rudarski šolski center Zagorje, v enakem znesku na tono premoga.
Upravno prodajna režija bremeni vse dejavnosti. Razen proizvodnje premoga bremeni leda ostale dejavnosti v višini 1 % na načrtovano realizacijo. Ostali znesek bremeni proizvodnjo premoga v enakem znesku na tono rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Delež upravno prodajne režije za rudarski šolski center je v višini 1 % realizacije zajet v načrtu pod ostalo.
Zasavski premogovniki
Trbovlje	Tab. 2
dnalltckl oddelek	FINANČNI PLAN ZA LETO 1972
/prolrodnja premoga, stroški, obre.-nenitve in realizacija po enotah/
Enota		Lastni Gtročki		Stroški 2 obremenit.		Realizacij a		Razlika	
		Din	%ono	Din	/^ono	Din	*Hono	Din	
Hrastnik	<27.000	59.877.280	95.50	81.611.070	150,16	86.428.055	157.84	4.816.985	7.68
Trbovlje	<06.000	45.208.58O	71.07	55.520.687	87,70	55.522.555"	91,52	2.201.875	5.6?
Zagorje	484.000	66.606.218	157.61	75.656.149	156,69	77.559.190	160,21	1.705.041	5,52
Skupni prevoz	1.251.000	e.658.140	6.92						
Separ« Trb«	1.251.000	11.419.320	9.15						
JalovlSče	1.251.000	1.272.251	1,02						
Drobljenje	1.251.000	1.909.599	1.51						
Nakladanje	1.251.000	2.504.810	2.00						
Sepsr* Žago	499.000	6.900.065	15.85						
UFr.preiN»zlJa	i.7i9«ooo	9.011.554	5,24						
	1.750.000	111.547.415	120.77						
	1.719.000			210.767.906	122,61	219.469.605	127,68	8.721.699	5,07
Strolkl dejavnosti, ki bremenijo proizvodne enote
Enota	Hraa tnik		Trbovlj e		Z a g 0 r j e		R Š C		SKUPAJ	
	Din	^iono	Din	^ono	Din	^ono	Din	%ono	Din	^ono
Skupni prevoz	5.754.549	9,18	2.858.588	4,67			65.405	4,09	8.658.140	6,92
Šepar. Trb.	11.135.168	17.76					284.152	17.76	11.419.520	17,76
Jalovišče	964.556	1.54	505.540	0,50			2.545	0,16	1.272.251	1,02
Drobljenje			1.809.599	5.11					1.889.599	5.11
Nakladanje	592.970	0,94	1.891.848		Iti!			19.99?	1.25	2.504.810	5,n
Separ. Zag.					6.692.646	15,85	207.417	15,85-	6.900.065	15,85
Upr.pr.režij a	5.286.957	5,24	5.187.552	5,24	2.557.285	5,24			9.011.554	5,24
skupaj	21.755.79o	54,66	10.112.507	16,65	9.229.951	19,07	579.509	18,69	41,655.557	
Struktura lastnih stroškov din/ tona, je v tabeli B izračunana za proizvodne enote po načrtovani proizvodnji po enotah. Za skupni prevoz, separacijo Trbovlje, jalovišče ter nakladanje in transport v termoelektrarno, po skupni tona-ži načrtovane proizvodnje za Hrastnik, Trbovlje in rudarsi šolski center Trbovlje.
Din/tona za separacijo Zagorje, je izračunana na proizvodnjo rudnika Zagorje in rudarski šolski center Zagorje.
Stroški upravno prodajne režije so prikazani skupaj in so izra-
čunani din/tona na proizvodnjo brgz rudarskega šolskega centra. V tabeli B so pod a vsi stroški na vse tone, pod b pa so stroški in realizacija brez rudarskega šolskega centra.
Realizacija iz proizvodnje premoga je izračunana po predvidenem padcu asortimenta ter cenah za posamezen asortiment, po enotah. Prodajna cena za kotlovni premog je izračunana za din/tona iz povečane cene za kalorijo, s pogojem, da dosegamo s kotiovnim premogom 2600 kalorij, pri katerih še ne nastopa korekcija cene
na tono in ne korekcija cene din/ kalorija. Izračunana cena za kotlovni premog je .glede na predvideno kalorično vrednost 2600 kalorij, mogoče malo optimistična, vendar je v načrtovani prodajni ceni din/tona upoštevana ta možnost, da bi rudnik Trbovlje, ob morebitnem (nedoseganju predvidene kalorične vrednosti kotlovnega premoga, dosegal načrtovano prodajno ceno z ustrezno količino proizvodnje komercialnega premoga.
V stroških po enotah so poleg uvodoma navedenih osnov, ki ve-
Ijajo za vse dejavnosti, še različni stroški po posameznih vrstah stroškov, odvisno od predvidenih normativov porabe po delovnem načrtu. V načrtih stroškov po enotah in službah, so v gospdarskem načrtu, stroški načrtovani po vrstah in namenu. Tako so stroški časovnih razmejitev po enotah različni, odvisni od odplačil za preteklo obdobje in predvideniih dobav za leto 1972, v glavnem transportne opreme in podporja.
Stroški investicijskega vzdrževanja so predvideni po posameznih enotah v višini, ki jih določa program velikih popravil.
Stroški raziskav — rudne rezerve, so predvideni v proizvodnih enotah v okviru potreb posameznih enot, Hrastnik 2,07 din/tona, Trbovlje 0,81 din/tona in Zagorje 2,64 din/tona. Povprečno je predvidenih pri ZPT za raziskave 1,78 din/tona.
Za elektrostrojni obrat je realizacija načrtovana na osnovi predvidenih režijskih ur, remontov in novih izdelkov ter na osnovi predvidenih uslug tujim naročnikom.
Realizacija toplarne Trbovlje je predvidena na oddaji 13.440 kalorij po prodajni ceni 130,00 din.
Realizacija avtoparka je izračunana iz prevoznih zmogljivosti in
zmogljivosti delovnih strojev, z upoštevanjem nabave treh novih kamionov in z upoštevanjem tega, da je avtopark prevzel v upravljanje dva buldožerja, ki sta bila doslej v drugih enotah.
V	realizaciji in stroških GRA-MAT-a so zajete dejavnosti: opekama in kamnolom Trbovlje, gradbeni skupini Trbovlje in Zagorje, GRAMAT — Hrastnik in kamnolom Borovnik. Količinski načrt proizvodnje G R A M A T - a znaša
7,500.000	opečnih enot, 98.000 betonskih oblikovalcev in 150.000 m3 gramoza.
V	finančnem načrtu obrata za specialna rudarska dela so v realizaciji in stroških zajeta domača gradbišča na ZPT ter gradbišča Idrija, Nikšič, Šuplja in Strmo-sten — Resavica.
Po odbitku dogovorjenega prispevka za družbene službe občinam Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, znaša načrtovani ostanek '14,009.583 din, ki komaj zadošča neobhodnim potrebam sklada skupne porabe ter potrebam poslovnega in rezervnega sklada. Iz sklada skupne porabe financiramo štipendije, regrese za letne dopuste in nadomestila za K-15, preventivno zdravljenje, kolektivno zavarovanje, nagrade jubilantom in upo-
kojencem, redno poslovanje rudniškega odbora sindikata rudar-jev-ROS in organiziranjem proslave za rudarski praznik, sklad solidarnosti — za podpore vdovam in njihovim družinam, v podjetju smrtno ponesrečenih, kredite za individualno izgradnjo stanovanjskih hiš ter za stanovanja v blokih. Iz poslovnega sklada odplačujemo anuitete za posojila za izgradnjo in opremo toplarne, opekarne, kamnoloma ter za opremo obrata za specialna rudarska dela in avtoparka. Do leta 1975 pa moramo obvezno oblikovati 70 % lastnih obratnih sredstev, na kar moramo misliti že letos.
Rezultati gospodarskega načrta s predvideno strukturo finančnih elementov, ko z nebistveno povečanim zneskom osebnih dohodkov povečujemo realizacijo, amortizacijo in brutto sklade, so realna vzpodbuda, da se kar najbolj resno lotimo izpolnjevanja načrtovanih zadolžitev.
Tako predvidene osnove gospodarskega načrta so tudi že prvi korak k realizirantju ustavnih dopolnil in oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela ter zajeten prispevek k stabilizaciji gospodarstva.
Vilko Kovač
Imenovanja
IMo va
Osrednji delavski svet našega podjetja je v letošnjem letu na dveh zasedanjih obravnaval in sklepal o razpisu in imenovanju na štiri vodilna delovna mesta in sicer na delovno mesto glavnega direktorja, namestnika glavnega direktorja, direktorja rudnika Hrastnik in direktorja separacij. Za vsa štiri vodilna delovna mesta je bil objavljen razpis v časopisu Delo.
Na 26. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 24. januarja 1972 je osrednji delavski svet na predlog razpisne komisije osrednjega delavskega sveta, imenoval tovariša Jožeta Zorčiča, inž., vnovič za namestnika glavnega direktorja ZPT in sicer za razdobje od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1975. Na istem zasedanju je vnovič imenoval tovariša Mirka Mlakarja, dipl. inž. rud., za direktorja separacij, za razdobje od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1975.
Na 29. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 5. aprila 1972 pa je ie-ta imenoval tovariša Alberta Ivančiča, dipl. inž. rud., vnovič za glavnega direktorja ZPT in sicer za razdobje od 1. 4. 1972 do 31. 3. 1976. Na istem zasedanju je bil imenovan za direktorja rudnika Hrastnik Alojz Paučnik, dipl. inž. rud., dosedanji vršilec dolžnosti
direktorja rudnika Hrastnik. Imenovan je bil za razdobje od 1. 4. 1972 do 31. 3. 1976.
Tovariš Albert Ivančič, se je rodil 25. oktobra 1921 v Smasti pri
Tolminu in je po poklicu diplomirani rudarski inženir. Aktivno se je udeležil NOB. Njegova prva zaposlitev je bila v letu 1950 na rudniku Zagorje, takoj za tem se je zaposlil na separaciji rudnika Tr-bovlje-Hrastnik kot namestnik ob-ratovodje, nato kot asistent na rudniku Trbovlje, pomočnik obrato-vodje, obratovodja in upravnik. V letih 1961 in 1962 je bil sekretar občinskega komiteja ZKS v Trbovljah, od 7. novembra 1962 do 31. decembra 1967 je bil direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik, od 1. januarja 1968 dalje pa je glavni direktor Zasavskih premogovnikov Trbovlje. Je član raznih družbenopolitičnih organizacij ter aktiven družbeno politični delavec. V izven-delovnem času je že več kot 20 let aktiven član moškega pevskega zbora Zarje Svobode-center Trbovlje. Je član sveta za energetiko re-nubliške gospodarske zbornice, član upravnega odbora poslovnega združenja za energetiko, predsednik upravnega odbora poslovnega združenja RUDIS, odbornik občinske skupščine Trbovlje, predsednik sveta za, gospodarstvo pri skupščini občini Trbovlje, in predsednik skupščine in izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti Trboy-lie. Skuono s svojimi sodelavci in člani delovne skupnosti ZPT je o-
mogočil, da je podjetje doseglo v zadnjih desetih letih velik napredek, najsibo v proizvodnem pogledu, pri zviševanju storilnosti, zmanjševanju stroškov, investicijski izgradnji, tehnologiji, razvoju samoupravljanja; izboljšala se je tehnična opremljenost podjetja, razširila se je dejavnost obrata za specialna rudarska dela, zgrajenih je bilo vrsto objektov v jami in zunaj, med katerimi je posebno pomembna nova težkotekočinska separacija, uspešno je bila izvedena integracija ZPT, itd.
Tovariš Jože Zorčič, se je rodil 18. 2. 1929 v Hrastniku. Po poklicu je bil najprej diplomirani rudarski tehnik, nato pa je uspešno končal šolanje na višji šali za organizacijo dela v Kranju in si pridobil poklic inženirja organizacije dela. Po prihodu iz JLA se je že v letu 1946 zaposlil pri rudniku Hrastnik, kmalu za tem pa se je vpisal v rudarski oddelek tehniške srednje šole, ki ga je v letu 1950 uspešno končal. Po vrnitvi iz JLA se je 16. 11. 1951 znova zaposlil pri rudniku Hrastnik v svojstvu oddelčnega nadzornika, za tem pa je prevzel mesto jamomerca za obrat Hrastnik. Na tem delovnem mestu je bil do 31. 3. 1961. S 1. 4. ,1961 pa je bil imenovan po sklepu osrednjega delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik za pomočnika glavnega direktorja rudnika Trbovlje-Hrast-nik. Od 1. 1. 1968 dalje je pomočnik oziroma namestnik glavnega direktorja ZPT. Je član raznih dražbeno-političnih organizacij, t. j. član ZK in hkrati član občinske konference ZK v Hrastniku, član revirsikega komiteja ZK, član nestalnega dela konference ZKS, član krajevne občinske konference SZDL. Bil je član raznih -'amoup-ravnih organov, občinski m okrajni obzornik. Je član odbora za reševanje vprašanj posebnega družbenega pomena v elektrogospodarstvu Slovenije, član sveta za premog pri zvezni gospodarski zbornici ter upravnega odbora združe-
nja premogovnikov v Beogradu. Razen tega je predsednik TVD Partizan Slovenije, predsednik smučarskega društva in AMD v Hrastniku, član sveta Ljudske tehnike v Hrastniku in tajnik foto-kino kluba. V času zaposlitve na vodilnem delovnem mestu pomočnika oziroma namestnika glavnega direktorja podjetja, se je mnogo in uspešno angažiral skupno z ostalimi sodelavci pri stanovanjski izgradnji, pri organizaciji rekreacije, ekonomskega poslovanja, organizaciji podjetja, razvoju samoupravljanja, samo-upravnega sporazumevanja (je član republiške komisije za razvoj samoupra\'nega prava pri enotnem zboru skupščine SRS) in še na drugih področjih.
Tovariš Mirko Mlakar, se je rodil 13. 10. 1928 v Trbovljah in je po poklicu diplomirani rudarski inženir. Po zadnji vojni je uspešno končal šolanje na rudarskem oddelku TSš v Ljubljani, nato pa je študiral rudarstvo na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Tu je diplomiral v letu 1958. Pri našem podjetju .se je prvič zaposlil že v letu 1947. Nekaj mesecev je bil vmes zaposlen tudi na rudniku Senovo, sicer pa je ves čas zaposlen pri našem podjetju. Takoj po diplomi je bil zaposlen kot obratni asistent na obratu Trbovlje, nato je bil nekaj časa zaposlen na upravi podjetja s posebno nalogo, da sodeluje pri študiju tehnološkega procesa separiranja premoga in sodelovanju pri projektiranju nove separacije, kmai’ za tem pa je bil premeščen na separacijo Trbovlje, kjer je bil obrato-vodja, upravnik in tehniški vodja separacije, skupnega prevoza in za-sipnega kopa. Po integraciji ZPT je bil imenovan s 1. 1. 1968 za direktorja separacij ZPT. Je član raznih družbeno-političnih organizacij ter aktiven družbeno-politični delavec. V času njegove zaposlitve pri našem podjetju je imel več pomembnih funkcij v družbeno-poli-
tičnih organizacijah v podjetju in v občinskem merilu. Sedaj je predsednik strokovne podružnice ZGRMIT pri ZPT, ki vključuje tudi člane iz Investicijskih birojev-Trbovlje, poslovnega združenja RU-DIS-Trbovlje in strojne tovarne Trbovlje. V zadnjih letih se je močno angažiral pri izgradnji nove težkotekočinske separacije, izboljšanju poslovanja skupnega prevoza in zasipnega kopa, pa tudi pri izboljšanju poslovanja separacije v Zagorju.
Tovariš Alojz Paučnik, se je rodil 13. 6. 1926 v Klečah pri Ljubljani in je po poklicu diplomirani rudarski inženir. Študije rudarstva je dokončal 24. septembra 1955 na odseku za rudarstvo, oddelka za rudarstvo in metalurgijo tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med zadnjo vojno je bil zaprt in interniran. Po končanem študiju se je najprvo zaposlili na rudniku Senovo, nato pa v maju 1958 kot asistent na obratu Hrastnik rudnika Trbovlje-Hrastnik. Od decembra 1960 pa do avgusta 1968 je bil ob-ratovodja obrata Dol, od avgusta 1968 do konca leta 1971 je bil zaposlen kot glavni inženir na rudniku Hrastnik, nato pa je bil do 31. marca 1972 vršilec dolžnosti direktorja rudnika Hrastnik. Tovariš Paučnik je član raznih družbenopolitičnih organizacij, bil pa je tudi odbornik občinske skupščine v Hrastniku. V študijskih letih je sodeloval v raznih delovnih akcijah. V času njegove zaposlitve pri našem podjetju se je zelo angažiral za uspešno delo in razvoj obrata Dol, nato pa tudi za modernizacijo in razvoj rudnika Hrastnik. Sodeloval je pri delu in razvoju rudniške gasilske čete v Hrastniku, bil je član samoupravnih organov v podjetju, sodeluje pa tudi pri raznih društvih in organizacijah.
Vsem štirim vodilnim članom naše delovne Skupnosti, ki so bili imenovani na ta delovna mesta za naslednje štiriletno mandatno obdobje želimo, da bi uspešno nadaljevali svoje dosedanje delo in da bi imeli srečno roko v vseh pogledih.
Vzroki upadanja konjukture v premogovništvu
Od leta 1968 pa vse do nedavnega je vladala na premogovnem tržišču izredna konjuktura. V tem času takorekoč ni bilo pomembnih razlik v intenzivnosti povpraševanja v posameznih letnih obdobjih. Stanje je bilo celo takšno, da premogovniki na tržišču rjavega premoga piso uspeli, kljub ukrepom za povečanje proizvodnje, pokriti vseh potreb. V naslednjem obdobju, to je v letu 1971, je bila dosežena delna umirjenost tržišča, vendar na račun boljše preskrbe, ki je sledila maksimalnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, predvsem v drugem polletju.
V letošnjem letu je konjuktura popustila in ugotavljamo izreden padec povpraševanja. To je pri nekaterih premogovnikih Slovenije že terjalo načrtno zmanjševanje proizvodnje in predčasno opustitev izrednega sobotnega obrato-
vanja. Na splošno pa beležimo večje ali manjše težave pri prodaji premoga iz redne proizvodnje.
Pri iskanju vzrokov takšne hitre spremembe, bi bilo koristno ugotoviti, katera dejstva so vplivala na zmanjšano povpraševanje, da bi na ta način dobili jasno predstavo o trenutnem stanju na tržišču, kar naj bi bilo podlaga za bodoče ukrepe pri formiranju prodajne politike.
Na osnovi podatkov o gibanju porabe in preskrbe tržišča rjavega premoga v preteklem obdobju, lahko podamo orientacijsko oceno vzrokov, zavoljo katerih je sledila tako nagla sprememba v tržnem povpraševanju. Pri tej analizi bomo primerjali posamezna obdobja in to obdobje visoke konjukture in najbližje preteklo obdobje.
Poraba rjavega premoga v SRS za obdobje julij — december leta 1970 in 1971 (po podatkih PZE):
široka poraba elektroenergetika promet in industr.
mesec	1970	1/971	1970	1971	1970	1971
julij	21.791	32.737	49.290	100.670	78.605	59.627
avgust	44.678	61.843	85.293	132.844	69.911	60.416
september	27.846	21.812	100.817	107.519	71.574	62.236
oktober	35.420	34.716	134.559	105.086	67.963	73.126
november	39.117	17.915	77.060	111.812	74.259	73.617
december	33.421	31.754	103.015	108.234	86.708	82.596
Skupaj	202.273	200.777	550.034	666.165	449.020	411.618
Indeks	100	99,2	100	121,1	100	91,6
mesec	leto 1970	leto 1791
	ton	
julij	24.637	28.013
avgust	25.020	29.004
september	32.919	31.509
oktober	30.510	35.311
november	30.964	35.126
december	34237	39.717
skupaj	178.287	198.680
indeks	100	1114,
Vsekakor je zanimiv podatek, da se je poraba gorilnega olja v industriji povečala v obdobju julij — december 1971 napram enakem obdobju prejšnjega leta, za 11,4 %. Del povečane porabe gre vsekakor na račun stopnje rasti industrijske proizvodnje v Sloveniji. Pri tem pa velja ugotoviti ali je povečana poraba gorilnega olja tudi posledica zmanjšanja porabe premoga.
Tudi v drugem polletju 1971 premogovniki rjavega premoga v Sloveniji niso imeli težav v prodaji. Vsa proizvodnja je bila takorekoč sproti_ prodana. Obstoja možnost, da je povečanje porabe go-
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
Odbor za zaposlovanje in izobraževanje
Široka poraba je v obravnavanem obdobju domala izenačena, dasiravno je v poletnih mesecih v letu 1971 nekoliko večja kot v enakem obdobju prejšnjega leta. V jesenskih mesecih pa obratno, nekoliko nižja kot prejšnje leto. Takšno stanje je posledica pomanjkanja premoga v letu 1970 in sorazmerno boljša preskrba v letu 1971, pri čemer si je široka poraba odpravila zadostno zalogo za predstoječo zimsko obdobje. Premiki v preskrbi so nastali le v posameznih mesecih, medtem ko je skupna poraba v obdobju julij — december takorekoč enaka.
Pri porabi premoga v elektroenergetiki beležimo v tem obdobju za 21 % večjo porabo kot leta 1970. Zaradi izredno sušnega leta so termoelektrarne obratovale s polno zmogljivostjo in zato tudi tako veliko odstopanje v porabi med letom 1970 in 1971.
Pri prometu in industriji je stanje porabe nekoliko drugačno.
V jesenskih mesecih sicer ni bistvene razlike v porabi med letom 1970 in 1971, večja odstopanja pa so zabeležena v poletnih mesecih. Zaradi tega je tudi skupna poraba v obdobju julij — december za okoli 8 % manjša kot leta 1970.
Vzroki zmanjšanja porabe so načelno lahko samo dvojni, in sicer: substitucija premoga z drugimi energetskimi viri ali pa vremenske razmere, ki delno tudi vplivajo na porabo v industrijii.
Glavni konkurent premoga v industriji so gorilna olja. Kako se je gibala poraba tega energetskega vira, je prikazano z naslednjo tabelo:
Poraba gorilnega olja v industriji SRS za obdobje julij — december leta 1970 in 1971 (po podatkih PZE):
OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA
1.	15 učnih mest za kovinarje 10 učnih mest za elektrikarje
2.	100 učnih mest za rudarja-kopača
Pogoji: pod 1.
—	uspešno končanih 8 razredov osnovne šole
—	uspešno opravljen psihološki preizkus
—	telesno in duševno zdravje
—	veselje do poklica
pod 2.
—	uspešno končanih 6 razredov o-snovne šole
—	telesno in duševno zdravje
—	veselje do poklica.
Prijave sprejema rudarski šolski center ZPT, Zagorje, Cesta zmage 5, 61410 ZAGORJE o/S.
rilnega olja posledica slabe zalo- polletju 1971 je bila v primerjavi
ženosti premogovega trga. Založe- z enakim obdobjem leta 1970 na-	Prodaja, rjavega premoga v oKo
nost premogovega trga v dragem slednja:	(po podatkih PZE)
prodaja domačih	nabava iz dragih	skupaj razpoložljivo
mesec	premogovnikov	republik	1070	1071
1970	11971	1970	1971__________________________________
julij	146.275	154.260	4.800	7.100		
avgust	183.754	181.458	4.800	7.500		
september	182.813	187.461	5.000	7.900		
Oktober	190.389	203.954	5.600	8.900		
november	197.049	194.039	5.600	8.400		
december	218.599	224.941	6.000	8.800		
skupaj	1.118.879	1,146.113	31.800	48.600	1,150.679	1,194.713
indeks	100	102	' 100	152	100	103,7
Iz tabelaričnega pregleda je razvidno, da je bila založenost slovenskega trga z rjavim premogom, boljša v letu 1971 kot pa prejšnje leto in to kljub manjši skupni proizvodnji. Večja ponudba je sledila zaradi povečanih nabav iz drugih republik in pa vse večje preusmeritve prodaje na domačem tržišču.
Na podlagi navedenih analitičnih podatkov lahko sprejmemo naslednje zaključke:
—	kljub nižji proizvodnji, je bila založenost slovenskega trga z rjavim premogom v drugi polovici leta 1971 boljša, kot v enakem obdobju prejšnjega leta;
—	povečana poraba rjavega premoga je sledila izključno zaradi večje porabe v termoelektrarnah;
—	zmanjšanje porabe rjavega premoga v industriji, predvsem v poletnih mesecih, medtem ko je bila v jeseni dosežena enaka stopnja porabe kot v letu 1970;
—	ugodna konj uk tura je vladala tudi v drugem polletju 1971 tako, da premogovniki niso imeli težav pri prodaji.
Iz opisanega sledi, da vzroki upadanja konjukture v letošnjem
letu ne izvirajo iz prešnjega leta. temveč jih je iskati drugod in zato moramo raziskovanje usmeriti v analizo drugih možnih elementov, ki lahko povzročijo zmanjšanje povpraševanja. Eden od takšnih elementov je politika vodenja rizičnih nalog pri kupcih, drugi pa vremenske razmere, ki ponekod odločilno vplivajo na obseg porabe.
Pri prvem elementu, to je pri oblikovanju zimskih zalog materiala na minimum. Sklepamo pa, da je stanje zalog pri rjavem premogu v nesorazmerju s težnjami po reševanju problemov nelikvidnosti, ker so bile zaloge pri kupcih pred nastopom zime večje kot pa v letu 1970.
V mesecih novembru in decembru je industrija s prometom razpolagali po podatkih PZE z naslednjo zalogo rjavega premoga:
november 1970	27.546 ton ind. 100
november 1971	37.450 ton ind. 136
december 1970	28.648 ton ind. 100
december 1971	37.886 ton ind.133
Na oblikovanje večjih zimskih zalog je ugodno vplivala boljša preskrbljenost tržišča in pa težnja kupcev, da skozi večje zaloge rešujejo probleme redne preskrbe, ki so bili, deloma povsod v predhodni zimi, stalno navzoči.
Na temelju vseh analiz lahko dokončno določimo dokaj realno oceno. Na nazadovanje konjukture in zmanjšanje povpraševanja je vplivalo izključno izredno milo in kratko zimsko obdobje. Zadostne zaloge pri kupcih premoga in manjša poraba je neposredni vzrok problemov in težav, ki spremljajo prodajo v tem času. Dosedanje izkušnje potrjujejo zakonitosti, da kratkotrajne in blage zime negativno vplivajo na prodajo in proizvodnjo tudi na časovno daljše obdobje. Zato lahko pričakujemo, da bodo zavoljo zadnje mile zime problemi prodaje prisotni več ali manj preko celega leta. Premog predstavlja še vedno v veliki meri sezonsko blago, katerega prodaja in poraba je odvisna od vremenskih razmer.
Janko Lapornik, oec.
Vloga rjavega premoga v energetski bilanci Slovenije do leta 1975 in 1989
Rjavi premog je v Sloveniji s svo jimi zalogami siromašne j ši, kot znašajo zaloge lignita. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da so montan-geološki pogoji nastopanja ležišč rjavega premoga in eksploatacije mnogo slabši kot pri lignitu. Predvsem je potrebno pri tem u-poštevati diskontinuiteto v nahajališčih rjavega premoga, ki je nastala zaradi tektonskih premikov
na teh področjih, d očim so zaloge lignita mnogo bolj koncentrirane in so zaradi tega tudi proizvodni stroški pri eksploataciji lignita manjši.
Pri rjavem premogu znašajo zaloge za cca 8(Metno eksploatiranje, celokupne rezerve premoga v Sloveniji pa znaša jo koma j 5 % od celokupnih jugoslovanskih rezerv.
Do leta 1975 je v osnutku programa razvoja energetike Slovenije predvidena udeležba rjavega premoga v skupni oskrbi z različnimi vrstami premoga s 43 %. Kot vir energije, ki ima tudi svojo osnovo v ležiščih in zalogah SP>.S predstavlja za Slovenijo s cca
2,300.000	do 2,500.000 ton letne proizvodnje, pomembno postavko v oskrbi s primarno energijo.
V načrtovanju za oskrbovanje z rjavim premogom do leta 1975 in dalje je predvideno 59% plasmaja za proizvodnjo električne energije, oca 13% za industrijo, 1,7 % za promet, 21 % za široko porabo in 4,3 % plasmaja v druge republike. Vendar je pri tem treba poudariti, da se predvidoma proizvodnja pri premogovnikih, ki bodo še proizvajali, ne bo bistveno povečala in bo na trgu v naslednjih letih manj rjavega premoga kot doslej. Predvidevati moramo, da bodo do 1975 leta predvidoma ukinjeni premogovniki Kočevja, Laško, Liboje in da bo zavoljo tega proizvodnja manjša za okoli 450.000 ton rjavega premoga.
Od energetske politike SRS in SFRJ je seveda v precejšnji meri odvisno, v kakšnem položaju se bosta znašla proizvodnja in plasma rjavega premoga, tako v zvezi s _ polit-iko_ do plinifikacije, kot tudi v zvezi z nadaljnjo politiko do razširjanja naftne industrije in plasmaja teh izdelkov pri nas.
Menim, da ne gre za vsako ceno vztrajati in zahtevati, da mora biti premog edina in bistvena os-
nova, na kateri naj se gradi celotna energetska politika. Vendar je potrebno pri tem upoštevati usmeritve na domače energetske vire, saj ugotavljamo, da še zdaleč ne moremo doseči v zunanje trgovinski bilanci pozitivni saldo. Pri tem pa predstavlja uvoz energetskih virov visoko postavko v negativnem saldu naše zunanje-trgovinske bilance.
Najpomembnejše vprašanje pri premogovni industriji je vprašanje nadaljnje modernizacije in iskanje možnosti, da ob obstoječih cenah doseže čimboljši ekonomski rezultat. To je pogojeno s hitrim dvigovanjem storilnosti, kajti udeležba osebnih dohodkov v strukturi lastne cene je glavna ovira za večjo prilagodljivost cen premoga in konkurenčnosti proti drugim virom energije, če ne upoštevamo pogoje proizvodnje.
Vsekakor ni mogoče v oskrbi Slovenije z -energijo zanemariti pomembnosti in vpliva rjavega premoga. Od celokupne količine primarne energije, med katero spada tudi rjavi premog, bo ta udeležen v celokupni porabi virov pri-
marne energije (premog, les, nafta, plin, elektrika), s cca 18 % in v letu 1980 s cca 13 %, dočim je predvidena v letu 1972 udeležba 20 %• Res je sicer, da se prav zaradi ukinitve obratovanja nekaterih rudnikov rjavega premoga predvideva padec razpoložljive energije rjavega premoga, toda bistveno zmanjšanje njegove udeležbe za pokrivanje potreb SRS s primarno energijo izvira iz povečanja potreb po e-nergiji. a se povečuje od leta 1972 do 1975 predvidoma za 17 %, do leta 1980 pa za skoraj 46%.
Iz teh razlogov bi pravzaprav morala odpasti vsaka zaskrbljenost za usodo plasmaja rjavega premoga v SRS. Vendar bo potrebno kljub nenehni rasti potreb po primarni energiji, skrbeti za konkurenčno sposobnost, za modernizacijo proizvodnje in usklajevanje prodajne ter lastne cene s cenami drugih virov energije, pri tem pa upoštevati tudi vse tiste Slabe strani, ki jih nosi s seboj uporaba rjavega premoga oziroma trdih goriv nasploh.
Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
Odpiralna dela v Terezija II. polju in jami Ojstro
V	letu 1970 so v polju Terezija II zaključili odkopavanje na koti 180. Do te kote je sedaj odprto od-kopno polje z glavnim transportnim _ypadnikom, po katerem so z gumijastim trakom odvažali premog na polnišče na Savskem obzorju, ko so odkopavali v Terezija II. polju.
Na koti 180 je zgrajeno tudi črpališče. Sedanji dotok vode v črpališče je 2,5 m3/min. Voda priteka iz dolomita, ki se nahaja na talni strani sloja.
V	Terezija II. polju sega sloj premoga še 30 m nižje, zato je možno samostojno odpiranje tega dela sloja pod pogojem, da se zgradi iz kote 180 na koto 150 izvozni in vzporedni oskrbovalni oziroma zračilni vpadnik ter izdela novo pomožno črpališče.
V	jami Ojstro sedaj odkopavajo na^ koti 161, to je 40 m nad najnižje odprtim 5. obzorom.
Izvoz premoga poteka sedaj iz
5.	obzora po jašku na Savsko obzorje, katerega zmogljivost je polno izkoriščena uri intenzivni proizvodnji. Poglabljanje tega jaška za odkopavanje do dna kadunje, ne pride v poštev, ker bo jašek v ruš-ni coni, ko bodo pričeli odkopavati pod koto 120.
Z osnovnimi odpiralnimi deli v jami Ojstro, so odprli za eksploatacijo le severno krilo Ojstriške kadunje, medtem ko južno krilo — takoimenovani Javor sloj, med kotama 180 in 120, s temi deli ni bil zajet.
Za odvodnjavanje v jami Ojstro
je bilo na 5. obzoru zgrajeno črpališče z zmogljivostjo 9 m3/min.
Glede na vdore vode na odkope v jami Ojstro, je poleg drugih u-krepov, potrebno tudi odvodnjavanje vodonosnega dolomita, ki leži v talnih plasteh slojišča.
Ob upoštevanju uvodoma omenjene problematike so že v letu 1969 projektirali izgradnjo transportnega vpadnika med 5. obzorom y jami Ojstro in koto 180 v Terezija II. polju po vodonosnem dolomitu.
Po tem vpadniku so predvideli odvoz nakopnine iz jame Ojstro in iz Terezija II. polja na polnišče vozičkov na Savskem obzorju z gumijastimi trakovi, hkrati pa odtok vode iz vodovodnega dolomita navzdol v črpališče na 5. obzorju jame Ojstro.
Z namenom, da bi vzpostavili zvezo med obema točkama, so v letu 1970 izdelali na 5. obzoru jame Ojstro smerni hodnik v smeri vznožja predvidenega vpadnika. Hodnik je potekal po krovnini Javor sloja in po sloju. Ob prehodu v talne plasti sloja, je prišlo do vdora vode in mulja, zaradi česar je bilo potrebno prekiniti napredovanje, dokler niso bila izdelana vodna -vrata, ki bi jih zaprli v primeru vdora večjih količin vode.
V letu 1971 so po izgraditvi vodnih vrat pristopili k raziskovalnemu in odvodnjevalnemu vrtanju v smeri kontakta premog — talnina — vodonosni dolomit."Dela je izvajal Geološki zavod iz Ljubljane ter naša vrtalna ekipa. Skupno je
bilo navrtanih sedem vrtin, s katerimi so zanesljivo ugotovili mejo med dolomitom in talnino, kakor tudi pritoke vode v dolomitu, ki sedaj znašajo 700 l/min. Dosedanja raziskovalna dela so omogočila dokončno lociranje glavnega izvoznega vpadnika, ki bo potekal pod 12“ v dolomitu med kotoma 180 in 120. .
Istočasno z odkopavanjem v Terezija II. polju, predvidevamo raziskavo Javor sloja proti vzhodu. V primeru pozitivnih rezultatov raziskav računamo na uporabo o-skrbovalne oziroma zrači,Ine zveze v Terezija II. polju tudi za oskrbo in zračenje pri -rednem odkopavanju v Javor sloju.
Z izgradnjo vpadnika Ojstro-Terezija II. polje bodo dani pogoji, tudi za odpiranje rezerv premoga pod 5. obzorom v jami Ojstro, ki je predvideno s -podaljšanjem vpadnika iz kote 120 na koto 40, to je za 80 m.
Z izgradnjo vpadnika med kotama 180 in 120 so že pričeli. Predvidevajo poglabljanje iz kote 180 navzdol ter višanje iz kote 120 navzgor.
Pri -poglabljanju pričakujemo poleg dotokov vode tudi težave zaradi pojava žveplovodika, katerega vplive na zaposlene (vnetje oči) bomo skušali čimbolj ublažiti z dodajanjem hipermangana dotekajoči vodi. Pri višanju navzgor pa bodo posebno skrbeli za predvrtavanje z dolgimi vrtinami za primer, če bi naleteli na vodonosno razpoko.
Metod Malovrh, dipl. inž. rud.
Rezultati dela nove težkotekočinske separacije
Po nekaj več kot enoletnem delu težkotekočinske (TT) separacije, lahko objektivneje ocenjujemo njeno delovanje in jo primerjamo s prejšnjo oziroma staro separacijo. Bistveno izboljšanje smo dosegli pri transportu rovnega premoga iz jamskih polnišč na separacijo in praznih vozičkov iz separacije v jamo. Kljub zelo neenakomerni proizvodnji (v začetku delavnika je rovnega premoga malo — pozneje veliko), nam uspeva ta škodljiva nihanja izravnavati z bunkerjem za rovni premog. Dotok rovnega premoga je v separacijo ena-komercialni in kotlovni premog je na prazne vozičke.
S povezavo obeh zvračallišč za komercialni in kotlovni premog b mogoče povečati zmogljivost zvra-čanja komercialnega premoga in obenem opravljati homogenizacijo. Homogenizacija rovnega premoga je bistveni pogoj za dobro separi-ranje in delovanje separacijskih naprav.
Zrnatostna sestava rovnega premoga posameznih jam se med seboj precej razlikuje. Premog je v Hrastniku in na Dolu bolj drobljiv kot na Ojstrem. Na drobljenje vpliva v veliki meri odstreljevanje, pridobivanje, -transport z verižnimi
ŠtzriU a**Jiz
ff7» »Jm. »3»/
Diagram — Območja vsebnosti pepela v »orehu« v letih 1969, 1970 in 1911
transporterji in presipanje po bunkerjih.
Zrnatostna sestava rovnega premoga (v %):
Vrsta mm	Ojstro	Hrastnik	Q	Povpreček
nad 90	39,5	-10,1	15,1	22,6
60 — 90	4,9	7,3	10,6	7,6
30 — 60	13,5	11,2	13,8	12,3
20 — 30	7,7	8,1	7,8	7,85
8 — 20	13,4	16,5	14,9	14,9
2 — 8	12,2	20,5	18,0	16,7
0 — 2	9,0	26,3	19,0	18,1
Skupaj	100,0	100,0	100,0	100,0
Po razpredelnici lahko ugotovimo, da je v rovnem premogu cca 40% zrn od 0—10 mm, premog je torej zelo drobljiv in so torej nujna prizadevanja za preprečevanje drobljenja povsod, kjer je to mogoče. Tudi delež pepela v rovnem premogu, ta je glavna značilnost za njegovo kakovost,, raste. Delež pepela se menja -po posameznih od-kopnih poljih, po frakcijah in časovnih obdobjih.
Za primer navajam pepel v rovnem premogu revirjev Ojstro, Hrastnik in Dol v letu 1970:
Bogatilnost rovnega premoga je bila zelo majhna, bogatenje pa izredno težko. Temu so pripomogli zastareli usedalniki, ki so bili poleg tega še vedno preobremenjeni.
Ostrina točenja je bila zelo majhna in je znašala Ep = 0,11.
Zaradi navedenih težav je bilo nujno prenehati z delom na stari separaciji in preiti na težkoteko-činski postopek.
V novi separaciji ločimo rovni premog na tri produkte; komercialni premog, srednji produkt (kotlovni premog) in jalovino.
Delilni specifični teži sta bili v začetku obratovanja naravnani na
1,5	in 1,7 gr/cm3.
Ker pa kvaliteta končnih produktov ni bila zadovoljiva, smo delilne specifične teže znižali in sicer na 1,46 gr/cm3 za premog in
1,67	gr/cm3 za jalovino. Med 1,46 —
1,67	gr/om3 pa je območje vmesnih produktov (kotlovni premog).
Firma PIC je dala naslednja jamstva za ostrino točenja za tež-kotekočinsko separacijo:
Delilna spec. teža odklon (Ep) gr/cm3	verjetni zajamčeni
1,45	0,033	0,042
1,75	0,050	0,060
Pepel v rovnem premogu
Vrsta m/m
Jama nad 60 30 — 60 10 — 30 % % %
Ojstro	29,6	32,1	26,7
Hrastnik	32,1	31,1	31,4
Dol	30,9	10,9	18,4
Povpreček		nad 10 mm 31,24	
Če želimo vedeti, kaj se s premogom godi v separacijskem procesu, moramo poznati njegovo bogatilnost (rovni premog je preraščen z jalovino-slaba bogatilnost, rovnemu premogu je dodana čista jalovina-dobra bogatilnost).
Bogatilnost premoga ocenjujemo s podatki iz potapljalnih analiz in njih grafičnega vrednotenja.
Bogatilnost premoga se ocenjuje po mednarodnih standardih z odstotkom frakcij v območju + — 0,1 gr/cm3 delilne specifične teže.
Če je teh frakcij okrog debeline specifične teže v %
0-7	7-10	10-15	15-20 nad 25,
je bogat.
lahko sred. težko zelo izredno težko	težko težko
V stari separaciji smo bogatili (separrirali) rovni premog le na dva produkta, premog in jalovina.
Delilna specifična teža je znašala 1,75 gr/cm3.
Dejansko dosežen Ep (novejši podatki):
1,46 (1,55)	0,025
1,67	(1,73)	0,035
Torej je ostrina točenja na novi separaciji 34 krat večja kot na stari separaciji in bogatenje mnogo uspešnejše kot preje. Izgube smo zmanjšali za cca 10%.
Predvsem pa je pomembno, da po več kot enoletnem obratovanju težkotekočinske separacije, nismo imeli nobenih reklamacij in da so kupci s premogom zelo zadovoljni.
Za primerjavo^ navajam rezultate letnih povprečkov premoga v stari separaciji za leto 1969 in za leto 1971 v novi separaciji:
LETO 1969
vlaga
pepel
gorljive snovi sp. kal. vrednost
kosi % 21,64 11,10 67,26
4169 Kcal
kocke % 21,47 15,35 63,18
3938 Kcal
oreh % 21,47 17,65 60,88
3796 Kcal
grah r ,
22,20
18.90
58.90
3635 Kcal
LETO 1971
kosi %
vlaga, celokupna	22,05
pepel	10,30
gorljive snovi	67,65
sp. kal. vrednost 4235 Kcal
kocke %	oreh %	grah %
22,40	22,70	23,88
10,80	10,95	10,57
66,80	66,35	65,55
4228 Kcal	4147 Kcal	4118 Kcal
Povprečni porast kalorične vrednosti premoga se je iz leta 1969 na-pram letu 1971 povišal:
pri kosovcu za	+	66	kcal/kg
pri kookovcu za	+	290	kcal/kg
pri Orehovcu za	+	351	kcal/kg
pri grahovcu za	+	483	kcal/kg
Učinkovitost težkotekočinskega separiranja je torej očitna.
Odprto ostaja vprašanje stare separacije (drobiž od 0—10 mm), separiranje zdroba, pridobivanje praha in odpadnih voda. Idejno so ti problemi rešeni, je pa vprašanje časa in sredstev, kdaj jih bomo rešili tudi tehnološko.
Mirko Mlakar, dipl. inž. rud.
Opravljeno delo na gradbišču OSRD
v Idriji
V eno pomladanskih številk glasila Srečno v letu 1970, sem opisal na^ kratko, kaj je do sedaj delal naš obrat v rudniku živega srebra
proge s TH podporjem (provizoričen)
Idrija. Današnji prispevek pa se nanaša na opravljeno delo od tedaj pa do danes.
Glavno delo, ki smo ga opravili v tem času, je bilo nadaljevanje izkopa raziskovalno-odpiralne proge v novo rudišče Ejubevč. Proga je bila izdelana od točke 1.220 m do 1.909 m, pretežno po glavnem dolomitu, nato -smo prebili 'takoimeno-vano idrijsko prelomnico, ki jo tvori karbonska in grodenska glina, neposredno po prehitju prelomnice, pa smo že prišli v novo rudišče Ljubevč. Proga je v glavnem podprta s TH podporjem podkvastega profila, skozi idrijsko prelomnico pa smo progo permanlzirali z betonskimi oblikovalci in obročem dodatnega betona. Nekaj deset metrov pred idrijsko prelomnico, smo s progo prišli v lokalno prelomnico tekočega peska v glavnem dolomitu, kjer smo progo tudi per-manizirali z betonskim-i obMfcovan-ci. To delo je bilo zelo naporno i-n zahtevno v pogledu varnosti dela.
Pri nadaljnjem izkopavanju proge izza idrijske prelomnice, torej že po samem rudišču, ki ga tvori zgornjje permski dolomit, to je rudonosno hribina, pa smo s pred vrtan jem zopet navrtali vodo. Rudišče je torej vodonosno. Delo je postalo vznemirljivo, saj smo z globinsko predvrtino, dobili novi dotok vode s količino 600 l/min,
pri zaprtem ventilu na ustju vrtine, zavarovane s preventorjem, pa je vodni pritisk narastel na 30 atm. Moram omeniti še to, da so bila ustja predvrtin zavarovana s prevemtorjii, ki so bili preizkušeni na tlačni pritisk 60 atm, nato smo šele nadaljevali s predvrtavanjem. Dodatne globinske vrtine, ki smo jih nato še izvrtali, pa so dajale manjši dotok vode do 300 l/-min, pri zaprtem ventilu pa je pritisk narastel le na 20 atm. Situacija je postala jasna, ker se je pritisk pri odprtih ventilih, po nekaj minutah zmanjšal na 5 atm, celokupni dotok vode iz vrtin pa se je ustalil pri 600 l/min. To nam je dalo vedeti, da je rudišče sicer vodonosno, ni pa pričakovati kakšnih vodo-nos-nih kavern in s tem nepričakovanega vdora vode.
Na koncu zgodbe o progi Ljubevč, naj pripomnim še to, da je izkop zopet začasno ustavitien (°d
4.	2. 1972), ker smo z globinskim predvrtavanjem ugotovili, da je pred nami karbonski skriljavec, to je neorudena hribina. Sedaj z dodatnim predvrtavanjem poizkušamo ugotoviti obseg oziroma meje skriljavca in najti koridor rudo-nosne hribine — dolomita, po katerem bi nadaljevali z izkopom proge. Po najnovejših podatkih, ki so jih dale predvrtine, smo ta koridor dolomita že našli.
Stanovanjsko poslopje in kuhinja z jedilnico na gradbišču OSRD v Idriji
Foto inž- Tone Bregant
Vzporedno z delom v progi Lju-bevč, pa je draga delovna ekipa poglobila glavni izvozni jašek. Delo od XIV. na XV. obzorje v višini 37 m. Pod XV. obzorjem smo obenem izbili še polnišče za skip, ker predvidevajo sedanji izvoz rude s kletkami, preurediti na izvoz s skipom. V prosti globini jaška pod XV. obzorjem, smo zgradili še manjše črpališče in vodni zbiralnik za 250 m3 vode.
Varnostni čep hribine, pod katerim smo poglabljali jašek, smo nazadnje prebili v neobratovalnih dneh, ko po jašku niso izvažali, zabetonirali in vgradili opremo tako, da je sedaj jašek urejen za izvaža-
nje iz XV. obzorja.
Od začetka februarja letos, ko je bil ustavljen nadaljnji izkop proge Ljubevč, je tudi našo delovno ekipo doletelo, da nas je investitor zaradi pomanjkanja drugih delovišč, zaposlil prvikrat na deloviščih, ki so ogrožena od živosre-brnih (HG) hlapov. Za dala na takšnih deloviščih veljajo in se izvajajo poostreni varnostni ukrepi. To so pogostejše meritve jamskega zraka na Hg hlape, skrajšani delovni čas, zdravniški pregledi pred nastopom in po končanem delu na takšnih deloviščih, vmesni kontrolni zdravniški pregledi — štirinajstdnevni, tedenski, tridnev-
ni ali celo vsakodnevni, pač odvisno od izmerjene koncentracije Hg hlapov, omejeno število šihtov — točno določeno za različne višine koncentracije Hg hlapov, zdravniška prepoved dela na takšnih deloviščih za določen čas itd. Ponovno zaposlitev na Hg deloviščih dovoli potem le zdravnik.
Še nekaj malega o investitorju, to je o rudniku živega srebra Idrija. Kot je znano, je to podjetje zadnjih šest let finančno zelo dobro poslovalo, ob izredno visoki prodajni ceni živega srebra, (34,5 kg) vredna 500 — 600 USA dolarjev. V preteklem letu je cena za isto količino padla že pod 400 dolarjev, trenutno pa znaša cena celo 194 dol. (steki.). To dejstvo je zelo zaostrilo poslovanje znotraj podjetja ter vplivalo na zmanjšanje investicij, zmanjšanje materialnih stroškov in -tudi na intenzivnejše raziskovanje rudišč z bogatejšo vsebino rude. Rezultat teh vsestranskih raziskav je ugotovitev da so našli debelejši sloj skrilj av-ca z bogato vsebino rude, ki se razteza od površine (hrib izza rojstne hiše pok. inž. Stanka Bloudka v Idriji) pa do IV. obzorja.
Vsa prizadevanja tehničnega vodstva rudnika živega srebra Idrija so sedaj usmerjena v to, da se oimpreje začne z eksploatacijo tega skriljavca, tako s površinskim kopom, kot tudi v jami.
Največjo težavo pri temu predstavlja zagotovitev varnega dela zavoljo močno izhlapevajočih Hg hlapov, vendar pa ima sedaj odkopavanje skriljavca prioriteto pred raziskavami v rudišču Ljubevč.
Stane Markovič
Razvoj opekarne
Opekarništvo na Slovenskem se je v zadnjem času močno razvilo in moderniziralo. K temu ga je prisilila močna konkurenca sosednje italijanske opekarske industrije, ki je s isvojiknli cenenimi izdelki preplavila jugoslovanski, zlasti pa slovenski trg. Na račun močne jugoslovanske investicijske konjuk-ture, so v sosednji Furlaniji in Julijski krajini zrasle nove najmodernejše opekarne.
Ker jugoslovansko oziroma slovensko opekarništvo mi moglo zadostiti potrebam intenzivne investicijske dejavnosti, -so bile tudi naše zaščitne carine za uvoz opečnatih izdelkov minimalne.
Z devalvacijo dinarja in ukrepi za stabilizacijo gospodarstva se bo umirila tudi investicijska poraba žlasti v industriji, za razširjeno reprodukcijo in nove kapacitete, zato je nadaljnji uvoz opeke otežen, poleg tega pa je tudi nesmiseln,
saj imamo tovrstnih surovin dovolj v Jugoslaviji.
Industrijski gradnji ustrezno pa se bo v srednjeročni perspektivi gradnja stanovanj celo povečala, zato bodo opečni izdelki pri tej vrsti gradnje še vedno zanimivi, kjub temu, da se postopoma uveljavljajo v gradbeništvu tudi razni novi materiali.
Da bo -sleherna bojazen o bodoči uporabnosti opeke v gradbeništvu odveč, naj navedem odgovor, ki ga je dal novinarjem neki znani švicarski znanstvenik za uvajanje novih gradbenih materialov, na vprašanje: »Vi kot strokovnjak za tehnologijo raz/voja raznih novih gradbenih materialov forsiirate in uvajate v gradbeništvo razne nove materiale. S katerim gradbenim materialom bi vi zase zidali stanovanjsko hišo?« Odgovoril je:	»Z
navadno opeko, ker njenih odličnih fizikalnih in kemičnih lastno-
sti, zlasti z ozirom na higroskopi-čnost, ni prekosil še noben drug novejši gradbeni material.«
Jugoslovanski opekamiški industriji se -obetajo še dobri časi glede prodaje svojih proizvodov na domačem tržišču s tem, da bodo cene teh proizvodov konkurenčne cenam sorodnih gradbenih materialov.
Da bi naša opekarna v Trbovljah v bodoče uspela na trgu konkurirati s svojimi opečnimi proizvodi še naprej drugim slovenskim opekarnam, je nujno, da jo čim preje moderniziramo, v nasprotnem primeru pa bi lahko postala breme osnovni dejavnosti.
Do leta 1969 je bilo obratovanje opekarne odvisno le od lepega in suhega vremena, saj je imelaope-kanna le naravne sušilce, torej je obratovala sezonsko.
V letih 1969 in 1970 je bila izpeljana I. faza rekonstrukcije, ki
je obsegala gradnjo umetnih sušilnic -ter ureditev notranjega transporta med odrezalno mizo in u-metmo sušilnico, kakor tudi med umetno sušilnico in pečjo.
S to rekonstrukcijo so prišli od sezonskega obratovanja, na neprekinjeno obratovanje opekarne preko vsega leta.
Glede na doseženo proizvodnjo in finančne rezultate v letih 1970 in 1971, se je glede na slabo aku-mulativnost te panoge, pokazala potreba po krepitvi proizvodnje.
Projektivni oddelek sektorja tehnične priprave ZPT je dobil projektno nalogo za izdelavo programske študije srednjeročnega razvoja opekarne. V projektni nalogi je bila podana tudi smer razvoja in modernizacije opekarne po naslednjem vrstnem redu:
1.	Rekonstrukcija skladiščnih prostorov za surovo glino — izgradnja zorilnice. Ta naj bi omogočila potek proizvodnje preko vsega leta in izdelavo kvalitetnejših opekarskih izdelkov,
2.	rekonstrukcija transportnih naprav v strojnici ter avtomatiza-cdja nakladanja surovin opečnih izdelkov,
3.	stopnjevati žganje posušenih glinastih opečnih izdelkov v obstoječi opekamiški peči z namenom, da bi uskladili zmogljivosti z zmogljivostjo strojnice in umetnih sušilnic.
Da bi ugotovili dejansko stanje pri proizvodu jii opeke na naši opekami, je bila v študiji izdelana shema sedanjega proizvodnega procesa z analizo delovnih mest, na podlagi katere je bila ugotovljena tudi storilnost.
Izračun je pokazal, da je znašala pri proizvodnji 7 200,000 opečnih enot za leto 1971 in potrebnem številu delovnih mest, storitev 7,8 Iju-di/millij. NF (NF pomeni normalni format 1 kom opeke), kar je zelo Slabo napram ostalim slovenskim opekarnam, ki dosegajo storitve od 2 do 5 Ijudi/milij. NF (opekarna Črnuče na primer 3,3 ljudi/mili j. NF).
Za doseganje večjih storitev v naši opekarni in s ciljem, da izboljšamo ekonomske učinke, bo potrebno predvsem povečati proizvodnjo opeke pri obstoječem številu zaposlenih. To pa bomo dosegli pod naslednjimi pogoji:
a) pri obstoječem proizvodnem procesu: z boljšo organizacijo dela, t. j. obratovanjem peči non stop skozi vse leto, razen v času remonta. Iz pregleda obratovanja je bilo namreč razvidno, da poteka delo na naši opekami s sobotnimi in nedeljskimi prekinitvami, kar sicer ni običaj na drugih opekarnah v Sloveni ii, ki prav tako upoštevajo 42-umi delovni teden, dosežejo pa ga s štiriizmenskiiim delovnim turnusom;
b) z modernizacijo in avtomatizacijo tehnoloških naprav in opreme.
V programski študiji sta bili obdelani dve smeri rekonstrukcije in avtomatizacije opekarne od katerih ima varianta A prednostni cilj izboljšanje kvalitete in varianta B prednostni cilij bistveno povečanje količinske proizvodnje, obe pa v končni fazi kompletno rekonstrukcij o opekarne.
VARIANTA A:
Po varianti A bi potekal vrstni red rekonstrukcije in avtomatizacije takole:
—	glavni depo gline naj bi bil na kraju pridobivanja, kjer bi glino tudi ločili po kvaliteti. Tam naj bi glina tudi prezimila;
—	da bi omogočili obratovanje tudi-v zimskem času in ob deževnem vremenu ter kot že omenjeno izboljšali kvaliteto in homogenost gline, je predvidena izgradnja zorilnice, tlorisne površine cca 1100 m2, kjer bi akumulirali do 3 500 m3 gline, kar bi zadostovalo za cca 1 1/2 mesečno proizvodnjo.
—	h kompleksni modernizaciji tehnološkega procesa po tem načinu spada tudi uvedba Keller-jeve avtomatike, ki bo služila za odvzem surovih izdelkov pri odrezalnem aparatu in za transport istih v umetne sušilnice;
—	za močno povečanje proizvodnje v končni fazi te variante predvidena rekonstrukcija peči s prehodom na kurilno olje. Žganje opeke z mazutom omogoča mehanizirano vlaganje izdelkov v peč in iz nje, kar pri kurjenju s premogom ni mogoče zaradi vročega pepela, ki se nabira na tleh.
Investiranje po tej varianti ne bi prineslo zaželjetnih ekonomskih učinkov, ker 1. etapa investiranja ne predvideva večje proizvodnje.
Zaradi amortizacije zavarovalnih premij in anuitet se. bistveno povečajo stroški na enoto, ki znašajo po računih, ki so bili izdelani v finančnem sektorju, 0,5960 din/ NF.
VARIANTA B:
Modernizacija tehnološkega procesa opekarne s prednostnim ciljem povečanja količinske proizvodnje in temu ustreznim izboljšanjem kvalitete. Modernizacija po tej varianti bi potekala po naslednjem vrstnem redu in navedenimi spremembami tehnololgije:
—- I. ETAPA: Ugotovljeno je, da ima obstoječa opekarniška peč, kurjena s premogom, teoretično zmogljivost žganja 35 000 NF/din, praktično pa 27 200 NF/ din. Enako velike opekarniške peči kurjene s srednjim kuril-
nim oljem imajo skoraj podvojene zmogljivosti žganja, kar je vezano tudi na možnost hitrejšega vlaganja v peč s pomočjo viličarjev;
—	II. ETAPA: Vzporedno s povečanjem zmogljivosti opekarniške peči za 80 — 100 %, bo potrebno povečati tudi umetne sušilnice, ker bi bila sicer njihova zmogljivost premajhna za podvojeno praizvodnjo žgane opeke. Povečanje umetnih sušilnic omogoča tudi povečana zmogljivost toplarne Trbovlje.
S preureditvijo opekarniške peči in povečanjem umetnih sušilnic, bi bila zaključena II. etapa investiranja. Pri tem se predvideva povečanje proizvodnje od sedanjih 7 200,00ONF na 14 000,000 NF na leto, po predhodnem sorazmerno nizkem investiranju v višini 2 934 000 din. Ekonomski učinek modernizacije po investiranju I. in II. etape bi bil zelo ugoden, saj znašajo proizvodni stroški po izračunu
—	do plačila posojila 0,411 din/NF
—	po odplačilu posojila 0,385 din/NF
—	III. ETAPA: predvideva kot že omenjeno, nabavo in vgraditev Keller j eve avtomatike, katere posledica bi bila izboljšanje storilnosti in kvalitete surove opeke. Investicijska naložba za to etapo bi bila priliono visoka 3,000.000 din, kar hi nadalje' obremenilo proizvedeno opečno enoto za 0,026 din.
Proizvodni stroški po končanem investiranju vseh treh etap bi znašali skupno 0,433 din/NF. Pri povprečni prodajni ceni 0,61 din/enota, bi znašal ostanek dohodka, po plačilu anuitet cca
2,800.000	din/leto, po končanem investiranju teh treh etap.
—	IV. etapa: v tej etapi investiranja se predvideva, kot že omenjeno v varianti A, izgradnja zorilnice in preureditev strojnice.
Z izgradnjo zorilnice bi se izboljšala kvaliteta gline, ki je predvidena za predelavo, istočasno pa bi se povečala tudi storilnost zaradi vgraditve dodatne mehanizacije. Investicijski stroški za realizacijo IV. etaže bi znašali 2,630.000 din o-ziroma za celotno rekonstrukcijo 8,564.000 din.
Strošek za enoto po končanem investiranju bi znašal brez anuitet 0,38 din, z anuitetami zadnjega posojila pa 0,40 din/NF. Seveda pa ne moremo pričakovati tako ugodnega ostanka dohodka, kot ga prikazuje razlika med lastno in prodajno ceno 0,61 diin/NF prodajna cena
0,40 din/NF lastna cena =. + 0,21 din/NF,
-ker se bodo med tem povečali osebni dohodki v tej dejavnosti in material.
Zaključek:
Iz navedenega je razvidno, daje pred pričetkom investiranja potrebno povečati proizvodnjo opeke pri obstoječem tehnološkem procesu z uvedbo vlaganja in odvzemanja opečnatih izdelkov v peč o-ziroma iz peči najmanj 320 dni v letu, kar pomeni uvedbo dopolnil-
nega oziroma štiriizmenskega dela v peča.
Pri polnem izkoriščanju peči bi se proizvodnja ob predpostavki, da je sedanja dnevna proizvodnja 27.200 NF/dan optimalno povečala od 7,200.000 NF na 8,700.000 NF o-ziroma za 12 %■
Iz primerjave ekonomskih učinkov je razvidno, da bi dohodek bistveno hitreje naraščal v primeru investiranja po varianti B, to je v primeru povečanja proizvodnje od sedanjih 7,200.000 NF na 14,000.000 NF, kar hi bilo doseženo že po investiranju I. in II. etape.
Predsodek, da bi pri premogovniku kurili z drugačno vrsto energije je odveč, saj tudi opekarne, ki same izdelujejo opeko pokrivajo svoje objekte s salonitno kritino, sicer pa predstavlja celoletna poraba premoga v opekami (2.400 ton) le enodnevno porabo TE Trbovlje.
Iskati je treba tisto razvojno smer opekarne pri kateri bomo dosegali najboljše ekonomske u-činke, kjer bo možno tudi samo investiranje te dejavnosti ob ustrezni udeležbi bančnih kreditov, kar bo omogočala tudi ekonomska politika družbe v bližnji prihodnosti.
Mirko Mrva
Gradnja vzporednih objektov na seperaeijah Trbovje-Zagorje
Po investicijskem načrtu za leto 1972 gradimo na -separaciji Trbovlje, naslednje vzporedne objekte oziroma naprave:
1.	povezava bunkerja A za komercialni premog (zdrob, grah) z bunkerjem B (oreh, kocke, kosi) s -postajo B ter naprej do -konca zapadne deponije.
Gre za montažo novih transportnih trakov in rekonstrukcijo starih, -z namenom, imeti zanesljivo transportno -pot za lokalno oddajo in deputatni premog ter za transport premoga v zapadno deponijo za potrebe cementarne.
Predvidevamo, da bodo vsa dela na montažah, elektrifikaciji, -vul-kanizaciji in poskusnim obratovanjem, (končana do 20. aprila t. 1 Montažna in ostala dela izvajata elektrostrojni obrat in
delavnica separacije;
2.	opravljen -je že izkop za kamionsko tehtnico za lokalno oddajo. Splošno gradbeno podjetje Hrastnik betonira temelje za bunker lokalne oddaje in teme--Ije za tehtnico;
3.	končano je betoniranje prostora za obračanje kamionov za lokalno oddajo. Približno 1/4 betonskih del pa bo še opravljenih. Potrebno asfaltiranje platoja je predvideno čez en mesec;
4.	na skladišču (tiri JŽ) je izkon za vagonsko tehtnico na tiru 8 končan, čakamo (le še na predelane načrte temeljev s strani firme Schember in bomo z deli betoniranje temeljev in priprava tehtnice) nadaljevali verjetno -lahko še v aprilu. Dela iz splošno gradbeno podjetje Hrastnik;
5.	V preteklem mesecu smo očisti-
li del zapadne deponije, katerega bomo odstopili cementarni (cca 40 m). Cementarna Trbovlje namreč sedaj ureja deponijo, ki bo lahko sprejela do 6000 -ton premoga.	Gradbena dela
-bodo končana predvidoma do 20. aprila;
6.	na separaciji Zagorje je trenutno v gradnji bazen IV za dodatno lovljenje -premogovega prahu. Gradbena dela so v glavnem končana izdelujejo še elevator, sledila bodo montažna dela in elektrifikacija. Dela, ki jih o-pravlja delavnica separacije, bodo končana v maiju t. 1.
Poleg naštetih del postopno demontiramo opremo v s-tari separaciji v Trbovljah. To pa je odvisno od razpoložljivega staleža profesio-nistov in drugih okoliščin.
Mirko Mlakar, dipl. inž. rud.
OBCINISKI PRORAČUN
25. februarja in 17. marca 1972 je bil na upravi ZPT v Trbovljah, sestanek tistih članov naše delovne skupnosti, ki so odborniki občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Namen obeh sestankov je bil, da se odborniki seznanijo s predlogom podjetja, ki je bil poslan vsem trem občinskim skupščinam, za zmanjšanje prispevne stopnje v letu 1972 od 50/o na 4,42 °/n. Predlog je stremel za tem, da bi v določeni meri zmanjšali obveznosti podjetja. Občinske skupščine pa kljub temu ne bi bile prizadete, ker bi razliko zaradi zmanjšanja prispevne stopnje dobile s podpisom družbenega dogovora. Kakor smo bili seznanjeni, občinske skupščine predloga ZPT za zmanjšanje prispevne stopnje niso osvojile.
Pomembnejše investicije
Sredstva iz amortizacijskega sklada bodo koriščena v letu 1972 prvenstveno za dela v okviru programa poslovne politike. Ta pa določa, da je treba zagotoviti načrtovano proizvodnjo premoga ob čim ugodnejšem ekonomskem uspehu.
Medtem, ko smo prejšnja leta oziroma nekaj let nazaj, vlagali precejšnja sredstva tudi v druge dejavnosti, je v letošnjem letu dan poudarek na vlaganja, predvsem v osnovno dejavnost in to za rudarska dela oziroma za proizvodnjo premoga.
Zaradi novega načina odkopavanja s koncentracijo delovišč in pridobivanjem premoga s stropa, se je pokazala potreba po hitrejšem odpiranju obzorja in hitrejšem pripravljanju odkopnih etaž, ki naj zagotovijo nemoten in kontinuiran potek proizvodnje. Zavoljo tega so predvidena na rudnikih Hrastnik in Zagorje obsežnejša rudarska dela, ki bodo terjala veliko sredstev, medtem, ko je na rudniku Trbovlje velikost teh ded in vlaganj manjša.
Na rudniku Hrastnik bomo nadaljevani z deli na odpiranju VII. obzora _ proti vzhodu. Začeli bomo tudi z izdelavo transportnega vpad-nika med Savskim in VII. obzo-rom, ki naj nadomesti glavni jašek, ki predstavlja ozko grlo v transportu iz jame Hrastnik. V jami Dol bomo pričeli z raziskovalnimi deli za ugotovitev zalog premoga pod koto 250, kajti odkopne etaže se vedno bolj približujejo tej koti. S tem pa se zmanjšujejo odprte in znane zaloge premoga v tej jami.
Z rudarskimi deli bomo nadaljevali tudi na V. ob zoru jame Ojstro, kjer smo z vrtinami pričeli odbodnjavati področje dolomita. Predvidoma bomo letos izgotovili progo do dolomita in nato po dolomitu do vznožja izvoznega nadko-pa ter nadlkop, ki bo povezoval V. obzor Ojstro s Terezija II. polijem na radmnkiu Trbovlje.
Odpiralna dela na rudniku Trbovlje ne bodo obsežna. Predvidevamo nadaljnje odpiranje Zgornjega VII. polja, ki se sestoji iz razširitve dvotira na Savskem obzoru, dalje nadkona po dolomitu ter proge v dolomitu na koti 250 in 260.
Na rudniku Zagorje je dan poudarek odpiralnim delom v jami Kotredež, kjer bomo začeli z odpiralnimi deli za odpiranje VII. in ostalih obzorji. Med drugim je predvidena izdelava nrekopa na VI. obzoru v dolžini 210 m, dalje transportnega vpadnika iz VI. na VIT. obzor v ddlžini 255 m, mejnih prekopov na 6. in 7. obzoru in drugo. Razen tega bomo dokončali n a dk opno zvezo med VI. in IV. obzorom v poljih 6. in 7. V jami
Loke bomo izvajali odpiralna dela manjšega obsega. Večji poudarek je v tej jami na raziskovalnih delih, ki naj zagotovijo oziroma dokažejo zaloge premoga.
Navedel sem že, da bodo letošnja vlaganja namenjena v glavnem za osnovno dejavnost. Sem spada tudi nabava in uvajanje sodobne mehanizacije in opreme, ki naj deloma olajša delo neposrednemu proizvajalcu, deloma pa naj ga nadomesti. Predvidevamo, da bomo v latu 1972 nabavili še en stroj F 6-A, dalje hidravlično podpor j e Salzgitter, oziroma ustrezno hidravlično podpor j e s strojem za pridobivanje in transporterje premoga. Med zunanjimi investicijami, ki so vezane na osnovno dejavnost, bomo nadaljevali z izgrajevanjem objektov za lokalno oddajo premoga na separaciji Trbovlje. Ti objekti naj bi nam omogočili delno zmanjšati našo odvisnost od železnice. Na rudniku Zagorje bomo podaljšali prekritje struge potoka Kotredežca z gumijastimi ponjavami v dolžini cca 80 m, ker to terja zaščita jame pred vdori vode.
Ostale zunanje investicije bodo naslednje:
Na rudniku Hrastnik postavitev daljnovoda visoke napetosti od RiMovega mosta do glavne RTF, dalje rekonstrukcija betonarne ter, če bo možno najetje kreditov, tudi rekonstrukcija kamnoloma in razširitev omrežja vročevodnega o-grevanja.
V Trbovljah je predvidena rekonstrukcija ventilatorske postaje Neža, dokončanje rekonstrukcije toplovodnega ogrevanja za rudnik Trbovlje ter dokončanje izgradnje
v letu 1972
II.	faze toplarne. Nujno potrebna bi bila tudi rekonstrukcija opekarne, kjer bi morali predelati peč za žganje opeke in preiti na paiatiza-cijo pri transportu in skladiščenju opeke. Za rekonstrukcijo opekarne bomo morali najeti kredite, ki naj to omogočijo, ker lastnih sredstev za to ni. Prav tako bomo morali najeti kredit, če bomo pristopili k preizlkrjisnem uvajanju samohodnega podporja oziroma kompleksne mehanizacije za pridobivanje premoga.
Na separaciji v Trbovljah bomo nadaljevali z deli na objektih in napravah, ki naj omogočijo čimprejšnjo možnost avtomobilskega odvažanj a premoga. Med ta dela spada ureditev transporta od bunkerja A preko bunkerja B na postajo AB in C, dalje podaljšanje ceste na težkotečkočinski separaciji in izdelava obračališča ter postavitev kamionske tehtnice. Razen navedenega, bomo vgradili še va-gomsko tehtnico in nabavili ter vgradili nov premikalnii oder za polne železniške vagone.
Na separaciji v Zagorju bomo dokončali dela na napravi za dodatno lovljenje premogovega prahu, dalje bomo dokončali dela na napravi za čiščenje jamskih vozičkov ter opravili elektrifikacijo dozirnega stroja.
Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, da je program del dokaj obširen in raznovrsten, kajti skušali smo ga čimbolj prilagoditi najnujnejšim potrebam oziroma zahtevam posameznih enot ter bo za njegovo realizacijo potrebnih precej naporov vseh prizadetih.
Milan Bole, dipl. inž. rud.
V šolski delavnici RŠC ZPT na Gvidi, izdeluje elektro-strojni obrat komandne pulte za kamnolom na Verdu pri Vrhniki ter komandni pult za separacijo kolemanita Emet, Turčija	Foto inž. Tone Bregant
Financiranje investicij v letu 71
Leto 1971 je bilo glede investicijske porabe skromnejše, če ga primerjamo s prejšnjim letom, saj smo porabili v ta namen:
—	v letu 1970	27372.100,— din
—	v letu 1971	21,400,900,—din
razlika	5,971.200,— din
Poleg redne zamenjave in nakupov novih osnovnih sredstev, smo v letu 1971 izvajali naslednje investicijske programe ter nekatere tudi dokončali:
1.	'sanacijski program rudnika Trbovlje—Hrastnik,
2.	Rekonstrukcija kamnoloma Vode,
3.	I. faza izgradnje toplarne v Trbovljah,
4.	II. faza izgradnje toplarne v Trbovljah,
5.	nadzidava garaž,
6.	Preureditev separacije Hrastnik v delavnice,
7.	gradnja objektov za lokalno oddajo premoga pri separaciji Trbovlje.
Za dala po sanacijskem programu rudnika Trbovlje — Hrastnik iz lota 1967, smo v letu 1971 financirali:
—	iz sanacijskega kredita
1,192.900,— din
—	iz lastnih sredstev
560.100,— din skupaj	1,753.000,	din
Ta znesek se nanaša na:
—	rudarska dela 458.500,— din
—	domačo opremo z montažo
906.700,— din
—	uvozno opremo z montažo
387.800,— din
S tem smo sanacijski kredit v celoti izčrpali in tudi zaključili dela po sanacijskem programu.
Za rekonstrukcijo kamnoloma Vode smo financirali v letu 1971:
—	iz kredita	479.400,— din
—	iz lastnih sredstev 14.500,— din
Skupaj	493.900,— din
dn sicer:
—	gradbena dela 158.800,— din
—	oprema z montažo 335.100,— din
S tem smo kredit izčrpali in obenem zaključili rekonstrukcijo.
Za I. fazo izgradnje toplarne v Trbovljah smo financirali v letu 1971:
—	iz kredita	338.800,— din
—	iz lastnih sredstev 504.400,— din
skupaj	843.200,— din
in sicer:
—	gradbena dela 287.800,— din
—	oprema domača 555.400,— din S tem smo kredit izčrpali in
zaključili I. fazo izgradnje.
Za II. fazo izgradnje toplarne v Trbovljah smo financirali v letu 1971:
iz kredita	741.000,— din
—	iz lastnih sredstev 327.400,— din
skupaj	1,068.400,— din
in sicer za:
—	gradbena dela 509.500,— din
—	domača oprema z monitažo
558.900,— din
Od odobrenega posojila din 2,631.200,— je ostalo neporabljenega za leto 1972 še 1,890.200,— din.
Nadzidavo garaž (gradnjo pisarn za projektivni, geološki, investicijski in razvojni oddelek) na Trgu revolucije, smo v celoti financirali iz lastnih sredstev in sicer za:
—	gradbena dela	420.200,— din
S tem so vsa dela v zvezi s to
nadzidavo končana in pisarne že služijo svojemu namenu.
Za preureditev bivše hrastniške separacije v delavniške prostore smo iz 'lastnih sredstev financirali za gradbena dela	1,063.000,— din
Za ureditev lokalne oddaje premoga pri separaciji v Trbovljah smo pričeli graditi več objektov in sicer:
—	razširitev cestišča pred pralnico
—	prestavitev tirne tehtnice
—	cestne tehtnice
—	podaljšek ceste od pralnice do lokalne oddaje.
Za izgradnjo vseh teh objektov smo v letu 1971 že plačali iz lastnih sredstev:
—	gradbena	dela	619.200,—	din
—	domača oprema z montažo
110.300,— din
—	projekti	15.000,—	din
Skupaj	744.500,—	din
Poleg izvajanja naštetih investicijskih programov, pa smo v letu 1971 imeli še celo vrsto rednih zamenjav že izrabljenih in odpisanih osnovnih sredstev in tudi številne nove dobave posameznih osnovnih sredstev, ki pa niso bila zajeta v kakšnih večjih investicijskih programih. Za vsa ta investicijska dela in dobave '(vključno z rudarskimi deli) smo financirali:
—	iz lastnih sredstev
13,172.500,— din
—	iz kreditov	1,842.200,— din
Skupaj	15,014.700,— din
in sicer za:
—	rudarska dela 2,522.500,— din
—	zunanje zgradbe 390.500,— din
—	domačo opremo z montažo
7,386.400,— din
—	uvozno opremo z montažo
4,628.700,— din
—	projekte	34.400,— din
—	odkupe zemljišč 52.200,— din Za vsa investicijska dela in dobave opreme v letu 1971, ki se nanašajo na:
—	rudarska dela 2,981.000,— din
—	zunanje zgradbe 3,449.000,— din
—	domačo opremo z montažo
9,85.800,— din
—	uvozno opremo 5,016.500,— din
—	projekte	49.400,— din
—	odkupe	52.200,— din
Skupaj	21,400.900,— din
smo torej porabili:
—	lastnih sredstev 16,806.600,— din
—	kreditov	4,594.300,— din
V	zgornjih virih financiranja je vsebovano tudi predvideno kritje salda dobaviteljev na dan 31. 12. 1971, in sicer iz lastnih sredstev
2,157.400,— din in iz kredita
330.700,— din.
V	letu 1971 smo še porabili lastna amortizacijska sredstva
—	za plačilo obveznosti do dobavi-
teljev iz leta 1970 in plačilo avansov	1,187.600,— din
—	odplačila posojil za osnovna
sredstva	4,621.100 din
Skupaj smo torej porabili v letu 1971 amortizacijskih sredstev
22,615.300,— din če sedaj napravimo primerjavo med doseženimi in porabljenimi amortizacijskimi sredstvi vidimo, da smo imeli 1. 1. 1971 3,710.400,— din amortizacijskih sredstev. Izločenih sredstev in investicije in razne depozite smo imeli 6,267.800,— din, torej smo imeli na žiro računu primanjkljaj amortizacijskih sredstev v višini 2,557.400,— din.
V	letu 1971 smo ustvarili amortizacijskih sredstev 23,290.100,— din ki smo jih povečali za vplačila kupcev za
—	prodana osnovna sredstva
369.600,— din Skupaj	23,659.700,— din
Če k temu prištejemo saldo amortizacijskih sredstev iz leta
1970	3,710.400,— din dobimo skupno maso amortizacijskih sredstev za leto 1971
27,370.100,— din Od tega smo v letu 1971 porabili (če vključimo v porabo še neporavnane obveznosti do dobaviteljev po stanju 31. 12. 1971 —
2,157.400,— din) 22,615.300,—	din
Tako izkazujemo 31. 12. 1971 neporabljenih amortizacijskih sredstev	4,754.800,—	din
od tega imamo izločeno za investicije in razne druge depozite
5,053.500,— din torej bi izkazovali na žiro računu primanjkljaj amortizacijskih sredstev v višini	298.700,—	din
Ker pa dejansko na dan 31.	12.
1971	še izkazujemo do dobaviteljev
osnovnih sredstev neporavnano obveznost,	2,157.400,—	din
imamo dejansko na žiro računu še prostih amortizacijskih sredstev
1,858.700,— din ki jih uporabljamo za obratna sredstva.
Miro Gole, dipl. oec.
Priprave za avtomatsko obdelavo podatkov
Sodobni razvoj gospodarstva in življenja sploh, prinaša vedno hitrejši tempo v dogajanja na vseh področjih dela. Odločitve in na osnovi le-teh tudi ukrepanja, morajo biti hitra, če hočemo, da dosežemo čim večji željen! učinek. Za smotrno gospodarjenje izgubijo podatki o delovnih učinkih, pogojih dela, stroških, zalogah, proizvodnji in -tako dalje, veliko svojega pomena, če jih lahko analiziramo šele po preteku enega meseca ali še kasneje.
Zavedajoč se potrebe po čim temeljitejšem in ažurnem spremljanju vseh dogajanj v podjetju, smo si tudi mi postavili v svoj stabilizacijski program nalogo, da posodimo sedanji zamudni način raznih obračunov. Pričeli smo s prilagajanjem obračuna osebnih dohodkov, kasneje pa pridejo na vrsto zaloge materiala, obračun amortizacije osnovnih sredstev in celotni obračun proizvodnje.
Danes predstavljajo najsodobnejši pripomoček za ažurno spremljanje dogodkov v podjetju elektronski računalniki. V poslovnem svetu so dobili že tako -širok razmak, da si na nekaterih področjih že_ težko predstavljamo -delo brez njih. Podjetja nabavljajo računalnike ali pa se priključujejo na večje sisteme, ki so -tako racionalneje izkoriščeni. V Sloveniji so tak večji računalnik, tipa CDS 3300, nabavili -skupaj izvršni svet SRS, Univerza v Ljubljani in združeno podjetje ^ Iskra. Storitve tako osnovnega računskega centra, bodo v prihodnje koristili tudi Zasavski premogovniki — Trbovlje.
Preusmeritev iz starega načina zajemanja in preračunavanja ekonomskih kategorij na elektronsko obdelavo, je zelo zahtevna naloga, katere se je bilo treba lotiti z -veliko resnostjo. Pomoč pri uvajanju takšnega načina obdelave podatkov nudijo podjetjem specializirani centri strokovnjakov, kot je n. pr. tudi center za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) pri združenem podjetju Iskra v Ljubljani. Temu centru smo poverili nalogo, da skupaj s sodelavci ZPT izpelje postavljeno nalogo.
Oglejmo si nekoliko podrobneje delo v sedanji fazi priprav. Omenila sem že, da smo se najprej odločili za mehaniziran izračun osebnih dohodkov. Celotno delo je razdeljeno na tri faze:
1.	Ureditev osnovne datoteke o delavcih; to je zbor najpomembnejših osnovnih podatkov o vsa-
kem delavcu, priprava podatkov za šifriranje in vpisovanje šifriranih podatkov v posebne obrazce, ki bodo osnova za luknjanje teh podatkov na kartice.. Naj omenimo le nekaj podatkov o delavcu, ki bodo -spravljeni na itakoimeno-vanem »osnovnem traku«: moštvena številka, priimek in ime, spol, stalno in začasno bivališče, zakonski stan, ^ rojstni podatki, faktorska udeležba, stopnja benefikacije, že dosežena delovna doba (kasneje se bo avtomatično dopolnjevala), stalni odbitki od osebnih dohodkov in podobno. Že samo ti podatki nam bodo lahko v veliko pomoč pri kadrovski službi, saj bo evidenca enotna in v silno kratkem času bo moč dobiti za vse zaposlene ali pa samo po delovnih enotah razne strukture, kot so kvalifikacijske, po poklicih, po starosti, po delovni -dobi, po občinah in še številne druge, ki služijo za realno načrtovanje potrebnih' kadrov, pa tudi za druge potrebe;
2.	Druga faza dela pri prehodu na nov sistem obračuna osebnih dohodkov, predstavlja pripravo programov za obračun vseh vrst dela na vseh enotah ZPT. Za to fazo lahko rečemo, da je najzahtevnejša, saj je potrebno spraviti skoraj vse določbe našega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v določene okvire, ki bodo razumljivi računalniku. Tu je potrebno poudariti velik pomen sprotnega usklajevanja akordnega cenika, ker bi v tem primeru lahko še veliko več dela opravil računalnik, kot če to ni urejeno in se dela dodatno ocenjujejo, še posebno bo -treba v bodoče paziti na označbe delovnih nalogov, da bo računalnik lahko pravilno razporedil stroške osebnih dohodkov na posamezna stroškovna mesta (n. pr. jamo, delavnico, kompresor, itd.), po drugi strani pa izračunal zaslužek vsakega delavca. Glede na to, da združuje j o_ Zasavski premogovniki pod svojim okriljem več dejavnosti, s specifičnimi značilnostmi, se morajo tudi programi razlikovati in biti prilagojeni potrebam;
3.	Tretja faza priprav bo testiranje že pripravljenih programov in konkretnih podatkov na računalniku. Potrebno bo izdelati' program tabel, ki jih bo računalnik izpisoval mesečno ali po potrebi za posamezne analize. Delo računalnika bo -potem tudi izpisovanje izplačilnih listkov in ostale izplačilne dokumentacije, ki ostane v podjetju.
Ko bo vse to pripravljeno, bo -moral teči obračun osebnih dohodkov nekaj časa ročno kot doslej in vzporedno na računalniku. Šele ko bo delo popolnoma usklajeno, lahko poverimo izračune samo računalniku.
Računalnik mora opraviti pretežno večino računskega dela, vendar mu je za to potrebno posredovati točne osnovne podatke o opravljenih delavnikih, številu dni koriščenega letnega dopusta, vrednost 100 %-nega delavnika, spremembe pri odbitkih od osebnih dohodkov in podobno. Te podatke bomo mesečno posredovali računalniku na luknjanih karticah.
Delo, ki smo si ga zastavili, je zaradi velikega števila zaposlenih in različnih vrst dejavnosti, zelo obsežno. V sedanji fazi se v podjetju intenzivno zaključuje delovna doba in izpolnjujejo obrazci z osnovnimi podatki o delavcu. Sodelavci centra za avtomatsko obdelavo podatkov, že izpopolnjujejo programe za obračun dela na posameznih delovnih enotah. Prvo testiranje programov bo zaradi obsežnosti celotnega podjetja, zajelo le tri specifične enote, z različnim načinom obračuna dela, -to je rudnik Trbovlje, elaktrostrojni obrat in avtopark. Ko bodo na teh poskusnih enotah odpravljene vse morebitne napake, ki bi se pojavile v programu ali pri izpolnjevanju podatkov, ki se bodo mesečno javljali, bomo -lahko hitreje pritegnili k novem načinu javljanja podatkov tudi ostale enote. Pričakujemo, da bodo prve tri enote poskusno prešle na nov način obračuna v začetku drugega polletja letos.
Nov sistem obračunavanja stroškov dela in materiala nam bo odprl številne nove možnosti za večjo racionalizacijo pri delu. Do izraza morajp priti vse pozitivne strani takšnega načina poslovanja, ki bi jih morda strnili v naslednje tri skupine:
—	hitreje bodo znani rezultati poslovanja, ki omogočajo hitro ukrepanje,
—	količina izbranih podatkov bo večja in bo dala pravilnejše osnove za poslovne odločitve,
—	takoj bodo na razpoalgo podatki, za katere bi bito potrebno dolgotrajno zbiranje.
Vse te možnosti bo treba temeljito izkoristiti v prid čim uspešnejšemu poslovanju, ker le v tem je cilj te modernizacije.
Hermina Koritnik, dipl. oec.
Jamskega lesa ni!
Sladkorja zmanjkuje! Zaradi prepovedanega uvoza je proizvodnja omejena na minimum! Podražili so meso! S takimi in podobnimi novicami vsak dan bombardiramo današnjo potrošniško družbo. Kaj se skriva za vsemi temi vestmi, ki vznemirjajo javnost? Je naše gospodarstvo zašlo v slepo ulico, ki ji je težko najti izhod? Kaj Kaj si z vsemi močmi ne prizadevamo stabilizirati gospodarstva? Ali ni naš cilj zajeti vratolomno dviganje cen?
V nasprotju z vsemi našimi pričakovanji, pa se cene dvigajo, pojavlja se pomanjkanje določenih vrst blaga, ki iz upravičenih ali neupravičenih vzrokbv ni na razpolago kupcem. Kdo ima ob takšnem stanju največ koristi? Jasno je, da se v takem tržnem neravnotežju ustvarja ugodno stanje za proizvajalca, ki bo navijal cene, ker se zaveda, da bo vsakdo pripravljen plačati tudi več kot je realna vrednost blaga, če je to blago zanj bistvenega pomena. Pripravljen bo kupovati blago' po pogojih, ki bi bili v normalnih tržnih razmerah za kuoca nesprejemljivi. Na ta način si proizvajalec ustvarja krepke dobičke na račun potrošnika, ki mora odšteti za enako, ali pogostokrat slabšo, kvaliteto precej več denarja.
Poseben problem kot blago predstavil i a v našem gospodarstvu tudi les. Kot vemo, je les dobrina, ki je naravno omejena, to se pravi, da je ni mogoče prekomerno trošiti oziroma količina lesa, ki se sme potrošiti v določenem časovnem obdobju je odvisna od naravnega prirastka. To dejstvo pa daje
lesu kot tržni kategoriji določen privilegij.
V sodobni družbi je les kot kurivo izgubil svoj pomen in se vse bolj uveljavlja kot surovina za širok krog izdelkov moderne tehnologije. To pa pomeni, da se tudi potreba po lesu povečuje, medtem ko bi težko rekli, da je tudi naravni prirastek lesa porastel v skladu s potrebami; ali drugače povedano-lesa na trgu ni dovolj, povpraševanje po lesu je večje kot pa je ponudba. Ta konjuktura lesa pa močno koristi le gozdnim gospodarstvom. Ta bi v razmerah prostega o-hlikovanja cen močno dvignila cene, ker bi kljub povišani ceni lahko uspešno realizirala pridobljeno količino lesa. Toda, ker naše gospodarstvo teži k stabilizaciji — predpogoj tega pa je preprečiti nenormalno dviganje cen z zamrznitvijo le-teh — je ta možnost za gozdna gospodarstva odpadla. Vendar pa se v tem lovu za dobičkom pogosto najde tudi druga pot.
Kot vemo je ves les klasificiran glede na kvaliteto po JUS. Glede na različne vrste oziroma razrede lesa, imamo tudi različne cene. To pa pomeni, da bo prodajalec dosegal pri prodaji lesa večji izkupiček, če ga bo ovrednotil z višjim razredom, kot pa bi lesu pripadala po JUS-u. Na ta način lahko prikrito povišuje cene, ne da bi 1 prekršil predpis pristojnih organov o zamrznitvi cen. Kupec pač mora zatisniti obe očesi zaradi pomanjkanja lesa in ostre konkurence italijanskih kupcev. Glede na takšno trenutno stanje na našem trgu lesa, imamo tudi mi kot kupec kvalitetno slabšega lesa, težave pri nabavljanju. Probleme imamo pri na-
bavah jamskega lesa, ki je še vedno zelo pomemben material pri eksploataciji premoga.
Ker jamskega lesa primanjkuje, smo prisiljeni nabavljati kvalitetnejši les, kot so drogovi in celulozni les, čeprav največkrat po kvaliteti še zdaleč ne dosegajo norm, predpisanih po JUS. Tako smo v prvem trimesečju letos nabavili naslednjo količino lesa za jamo:
listavcev	548 m-1
iglavcev	3521 m3
skupa j	4069 m3
Od te količine lesa, nabavljene za potrebe rudnikov, pa je kar 877 m3 drogov, 975 m3 celuloznega lesa in 117 m3 »bunarskih motk«, kar predstavlja 48,39 % celotne dobavljene količine. Zaradi tako velike udeležbe višje kategoriziranega lesa, pa se je za nas cena na m3 v povprečju povečala za 11,62%.
Zaradi splošnega pomanjkanja lesa na trgu je reklamacija kvalitete lesa, ki ne ustreza ceni, praktično nemogoča, ker se nam lahko zgodi, da v prihodnje ne bomo več dobili lesa. Pri tem pa se ne bi mogli sklicevati niti na pogodbe, ker smo letos uspeli skleniti pogodbe za dobavo jamskega lesa le v višini 4850 m3. To pa predstavlja komaj 23 % predvidene porabe lesa v letu 1972.
Glede na to pa nam ne preostane drugega kot to, da se sprijaznimo z dejstvom, da je jamski les zelo težko nabavljati, ker si gozdna gospodarstva dovoljujejo. obiti predpise o kvaliteti in dejansko jamski les prodajati po višji ceni.
Silva Zdovc, oec.
Obratne nesreče in
V letu 1971 je služba varstva pri ddlu evidentirala skupno v vseh delovnih enotah 957 primerov nezgod pri ddlu, od tega 770 lahkih, 176 težjih in 11 smrtnih. Število nezgod je v primerjavi z letom 1970 sicer znižano za 4 %, vendar nam pa ostali faktorji ne dajejo dovolj jasne analize, da bi lahko to znižanje pripisovali izkilju-. čno boljši ureditvi delovnih pogojev ali pa mogoče povečani vnemi za varstvo pri delu. Manj nezgod smo v letu 1971 imeli pri manjšem številu šihtov. Š ihto v je bilo manj kar za 6 % napram letu 1970 in bi pri nespremen jenih delovnih pogojih moralo biti tudi število ne-
zgod znižano za isti procent. Na podlagi teh dveh faktorjev in pogostnosti, ki se je poslabšala za 2 %, se nam torej navidezno prikazuje celo poslabšanje varnostnega stanja (za 2 %>). Upoštevati pa moramo, da se je število šihtov zmanjšalo v delovnih enotah pri vzporedni ali servisni dejavnosti, torej tam, kjer se pripeti najmanj nezgod in da je število šihtov v direktni proizvodnji skoraj nespremenjeno. Zaradi poslabšane »pogostnosti« torej ne bomo varnostnega stanja v letu 1971 negativno ocenjevali.
V nasprotju z vsakoletno rastjo števila potrebnih dni za zdravlje-
obolenja
nje ene poškodbe »resnost«, je lansko leto to število zmanjšano od 30,2 na 27,8 dni po nezgodi ali za 8 %>. To znižanje je pripomoglo skupno z manjšim številom nezgod k občutnem znižanju izgubljenih šihtov, ki znaša letos 26.667 delavnikov in je za 11 %> manjše od leta 1970. Pod »faktorjem varnosti« izraženo razmerje med izgubljenimi in izvršenimi šihti nam pokaže, da smo letos dosegli po številu nezgod in njih posledicah napram letu 1970 za 6 %> boljše rezultate.
Če smo z navedenimi podatki lahko precej točno ugotovili po posameznih enotah dejansko sta-
nje in dosežene uspehe (neuspehe), nam pa z vsakoletnim zmanjševanjem nezgod ostaja vse manj možnosti, da bi z analizo posameznih nezgod lahko le-te še nadalje občutno zmanjševali. Tako nam analize nezgod v odvisnosti od vzrokov, predvsem pogojev dela, kažejo prav obratne rezultate in imamo letos kjub precejšnjim naporom in vloženimi sredstvi za izboljšanje jamskih prostorov in poti v letu 1971, najivečje število nezgod (11, 3 %) pri hoji v obratnih prostorih. Večje je število nezgod pri spravilu lesa (8,6 %), čeprav porabo lesa zadnja leta občutno zmanjšujemo. V letu 1971 smo na vseh nevarnih mestih predpisali uporabo zaščitne čelade z vgrajenim ščitnikom za oči, vendar so se pošokdbe na očeh prav v tem letu povečale od 61 na 66 primerov.
Navedeni primeri nas obvezujejo, da v bodoče, z namenom da povečamo varnost dela, spremenimo sedanji način zaščite okolja z_ varnostnimi sredstvi, in da uvajamo take načine ddla, kjer bo možnost poškodb manjša.
' Oboienj je bilo v letu 1971 skupno 6390 t. j. 233 oz. 4 % manj kot leta 1970, pogostnost obolenj (št. izvršenih šihtov — število obolenj) je Ista, resnost obolenj (število izg. dni za 1 obolenje je slabša za 0,9 izg. dneva ali 5,5 %, faktor varnosti (izg. šihti) izvršeni šihti) je slabši za 72 ali 9 %.
Izgubljenih šihtov zaradi bolezni je bilo 11.215 več kot leta 1970 ali 12 o/0.
Po analizi zdravstvenega doma Zasavje o zdravstvenem stanju zavarovancev našega kolektiva je naslednje:
Na prvem mestu so poškodbe pri delu, katerih je 15,24 % od vseh nezgod in obolelih. Na drugem mestu so poškodbe izven dela 1445%. Tem poškodbam bodo morali rudniki oz. enote posvetiti vso pozornost in vsako raziskati, če poškodba ni bila storjena po drugi osebi, ker podjetje ni dolžno plačevati nadomestila osebnih dohodkov do 30 dni za tašne poškodbe. Na tretjem mestu so obolenja ven limfnih (žleze) potov in druga obolenja cirkularnega sistema 12,18 %. Na četrtem mestu je ostemylitis in druge bolezni kosti in sklepov 7,66 %, na petem mestu so bolezni požiralnika, želodca in dvanajsternika 6,09 %>, na 6. strežba, kontumac in drugi vzroki sta-leža 5,38 %, na 7. infekcije kože in podkožja 4,10 °/o, na 8. artritis in revmatizem 3,85 %, na 9. neuroze, motnje osebnosti in druge duševne motnje in na 10. mestu influenca 2,51 %. Sledi bolezni ušes in ma-stoida, druga vnetja kože in podkožja, simptomi in slabo definirana stanja, vnetje oči itd.
Podjetje je izdalo za osebna varstvena sredstva v letu 1971 737.071,60 din, kar je cca 8 % manj
kot leta 1970. Zmanjšanje izvira
iz periodičnih delitev zaščitnih sredstev po pravilniku, ki pa vselej ne bremenijo stroške tekočega leta. Sto odstotno pa so se povečali izdatki za okrepčila, ki so letos narasli že na 119.091,50 din (brezplačna topla malica ženam in mladoletnikom' na separaciji v nočni izmeni).
V preteklem letu so sistematično zdravniško pregledali vse zaposlene, ki morajo biti po pravilniku spričo na škodljiva delovna mesta, pregledani.
Posebne jamske prilike, kakor tudi nagle spremembe pogojev v načinu pridobivanja, so povzročile v jiimi Ojstro (RH) katastrofo. Dne 8. aprila 1971 je Zapadno polje jame Ojstro nenadoma zalila voda in mulj, pri čemer je izgubilo življenje 9 tovarišev, 11 pa je bilo poškodovanih, o čemer je naše glasilo obširno poročalo. Smrtna primera sta se pripetila še na separaciji v Trbovljah, kjer je pri transportnem traku dne 20. 6. 1971 izgubila življenje Kastelic Ana in dne 15. 11. i971, ko se je na delovišču OSRD Strmosten v Resavici smrtno ponesrečil Šušteršič Branko.
Služba varstva pri delu je sodelovala pri raziskavi vzrokov vodnega vdora v jami Ojstro, kakor tudi pri vseh študijah in ukrepanjih, da se ponovni vodni vdori preprečijo.
Slavo Šentjurc
A - program učencev
RŠC ZPT — podporje v leseni te-sarbi za izvajanje A prgorama vajencev rudarske stroke (pri separaciji v Zagorju)
Foto inz. Tone Bregant
Odločitev za poklic rudarja je težka, predvsem zato, ker vsak ve, da bo. kot šestnajstletni fant vse do petdesetega leta starosti, delal pod zemljo, se boril z naravo in dopri-našal skupnosti, kar .ta od njega zahteva.
Kljub temu se, sicer redki, še odločajo za ta poklic in vstopajo v rudarski šoli.
Program rudarske šole terja od učenca praktično in teoretično izobraževanje. Učenci drugega in tretjega letnika delajo v jami na šolskih deloviščih, medtem, ko se u-čenci prvega letnika praktično izpopolnjujejo v nrostorih stare rudarske šole v Zagorju, pripravljenih in opremljenih za izvajanje A-programa.
V letošnjem šolskem letu nam je uspelo prostore preurediti in izvajanje A-programa spraviti na višjo raven.
Kaj je to A-program? Rudar, brez osnovnih pojmov in plastičnih predstav v progi, odkopu, stojki, stropniku itd. ni rudar in bi na odkopu ali pri spravilu lesa bil bolj v napoto, kot v korist.
RSC
Zato je osnovna naloga in smoter A-programa: seznaniti učence z osnovnimi deli v jami, -skrbeti za njihovo praktično izvajanje za vsa dela v utesnjenih jprostorih in slabših pogojih dela v jami. Vestno izvajanje A-programa nam lahko izredno skrajša dobo prilagajanja za delo v jamskih pogojih in koristno bi bilo vse novo sprejete člane kolektiva, ki so sprejeti za delo v jami, najprej poslati na nekaj dnevno prakso v »delavnico«, če jo lahko tako imenujemo, A-programa rudarskega šolskega centra ZPT.
Z ureditvijo dveh prostorov pa ni končan program ureditve vseh prostorov za poučevanje A-programa. Želja vodstva šole je, da bi izdelali še čelo v železju, s primerom odkopa zagorskega in trboveljskega rudnika.
S tem želimo narediti _ pouk v prvem letniku zanimivejši _in v skladu z učnim načrtom, čeprav nekateri mislijo, da s tem nočemo pomagati delovnim enotam _ in nočemo angažirati učencev pri stranskih delih.
Temu ni tako, ker se moramo vsi zavedati, da smo dolžni delati po programu izobraževalne skup-
RŠC ZPT — improvizirano delovišče s progovnim TH podporjem za izvajanje A programa (nameščeno pri separaciji v Zagorju)
Foto inž. Tone Bregant
nos-ti in Zavoda za šolstvo, če smo izobraževalna skupnost.
Viktor Ramšak, inž. el.

ČIŠČENJE ODPADNIH VOD
V marcu in aprilu t. 1. so predstavniki firme »Graz-Simmering-Pauker« iz Avstrije ter predstavniki rudnika Tatabanya iz Madžarske, namestili palindustrijsko napravo za čiščenje odpadne vode na separaciji ZPT v Trbovljah. Gre za polindustrijski poizkus čiščenja te vode, na podlagi pogodbe, ki jo je sklenilo naše podjetje z avstrijsko firmo in z angažiranjem madžarskih strokovnjakov. Poizkus čiščenja separacijskih odplak se imenuje Tatabanyski postopek.
Dne 13. aprila 1972 je poizkus v celoti uspel in dal povoljne rezultate. V času obratovanja te naprave so si le-to ogledali predstavniki delovnih enot, samoupravnih organov pa tudi člani strokovne podružnice ZRGMIT iz ZPT. Strokovno razlago je imel Franc Jenčič, dipl. inž. kem.
STROKOVNI OGLED
Dne 6. marca 1972 je obiskalo naše podjetje pet strokovnih sodelavcev podjetja Energoinvest iz Sarajeva. Z našimi strokovnimi sodelavci so se pogovarjali o strojnem izkopavanju, raziskavah in odpiranju prog v trdih hribinah. Ogledali so si tudi napredovanje del s strojem F 6-A na rudniku Trbovlje.
NOVE RUDARSKE PESMI
Dne 7. marca 1972 je bil objavljen v Delu javni nagradni natečaj ŽPT za nove rudarske pesmi. Sklep o tem je sprejel odbor za informacije, tisk in propagando. Razpisni pogoji določajo, da morajo biti predložene pesmi prirejene za množični zbor s spremljavo, moški ali pevski zbor. Posebna žirija bo odbrala tri najprimernejše pesmi in jih nagradila s po 1.500,00 —
1.200,00	in 1.000,00 din. Rok za predložitev je 1. maj 1972. Obstoja možnost, da bi najboljšo oziroma najprimernejšo pesem lahko sčasoma osvojili kot pesem naše delovne skupnosti.
samoupravne organe
Volitve v
Na podlagi predhodnega razpisa osrednjega delavskega sveta prejšnje mandatne dobe in po opravljenih predpripravah, so bile izvedene v sredo, 12. aprila 1972, volitve v osrednji delavski svet in delavske svete delovnih enot Zasavskih premogovnikov.
Člani delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov so na teh volitvah izvolili vse člane osrednjega delavskega sveta pa tudi člane vseh osmih delavskih svetov v delovnih enotah. Volitve so opravili volilni odbori na posameznih voliščih. Teh volišč je bilo skupno 27.
V osrednji delavski svet je bilo izvoljenih 50 članov od skupnih 66 'kandidatov, v osem delavskih svetov delovnih enot pa je bilo izvoljenih 180 članov od skupnih 210 kandidatov. Prva zasedanja novoizvoljenih organov bodo v 15 dneh od dneva volitev.
Do dneva, ko smo pripravili to poročilo za objavo v glasilo Srečno, pa še ni prispelo volilno gradivo iz gradbišča obrata za^ specialna rudarska dela — Nikšič. Gradivo nismo prejeli kljub temu, da smo ga že osem dni pred volitvami poslali na to volišče, tako kot na ostala volišča obrata za specialna rudarska dela s tem, da bi do dneva valitev prejeli vrnjene izpolnjene glasovnice in poročilo o izvedbi volitev. Iz tega razloga še
vse do danes, t. j. do 18. aprila t. L, ni mogoče ugotoviti, kakšen je bil rezultat volitev v volilna enoti obrata za specialna rudarska dela.
Na volitvah 12. aprila t. 1. je bil dosežen na 25 voliščih naslednji rezultat: volitev v osrednji delavski svat in delavske svete enot se je udeležilo 3875 članov — volilcev
oziroma 87,8%, od skupnih 4411 volilnih upravičencev. Opravičeno odsotnih je bilo 445 oziroma 10,1%, neopravičeno odsotnih je bilo 91 volilcev oziroma 2,1 %. V obeh primerih pa je bilo po 90 neveljavnih glasovnic.
Vsi novoizvoljeni člani organov upravljanja so prejeli s strani vo-
Člani osrednjega delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1910172, z nekaterimi strokovnimi sodelavci. Nekaj članov ODS na fotografiji manjka
Foto inž- Tone Bregant
liil.ne komisije potrdila o izvolitvi, z izjemo kandidaitov iz obrata za specialna rudarska dela, ki jih bodo prejeli 'naknadno. Sicer pa so bili podrobnejši rezultati o poteku in 'rezultatih volitve že objavljeni v
biltenu št. 9/72, z dne 13. 4. 1972.
V naslednji 'številki glasila Srečno bodo objavljena imena vseh novoizvoljenih članov organov u-pravljanja, ki so bili izvoljeni na volitvah 12. aprila 1972, kakor tudi
imena vseh 'članov kolektivnih izvršilnih organov — odborov in imena članov komisij, ki jih bodo izvolili delavski sveti v delovnih enotah.
T. L.
Delo samoupravnih
V razdobju od 16. februarja pa do 15. aprila 1972, smo imeli osrednji delavski svet in kolektivni izvršilni organi-odbori našega podjetja več sej oziroma zasedanj, na katerih so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah:
1.	Na 26. seji odbora za ekonom-sko-tehnične zadeve, dne 15. 2. 12:
— rudnik Hrastnik je dobil nalogo, da do konca februarja 1972 omogoči usposobitev stroja za izdelavo panel plošč v tamkajšnji betonarni,
—	ugodno je rešil 4 vloge, 2 pa je zavrnil,
—	sklenil je priporočiti, da rudniški odbor sindikata rudarjev izvede akcijo pri občinskih sindikalnih svetih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, da bi osnovnim sindikalnim podružnicam pa tudi ROS-u priznali večji odstotek od članarine, ki jo plačujejo člani delovne skupnosti oziroma člani te organizacije,
—	odobril je dve službeni potovanji v inozemstvo in sicer 18 delavcem iz OSRD za delo v ZR Nemčiji pri firmi Frohlich & Kliipfel ter enodnevno potovanje inž. Rudolfu Šikovcu in Janiku Laporniku, oec. v Avstrijo, zaradi nabave novega stroja za napredovanje prog,
—	industrijski gasilski četi rudnika Hrastnik pri ZPT, je odo-
bril izplačilo denarne podpore v višini 13.700,00 din za kritje stroškov proslave ob 50-letnici obstoja te čete,
—	Biroju gradbeništva Slovenije-Ljuibljana, je odobril posojilo v višini 3.640,00 din, namensko za nakup poslovnih prostorov Biroja, z določenim izplačilnim rokom in obrestno mero,
—	strinjal se je s pristopom podjetja v iniciativni odbor za ustanovitev sklada gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov v Beogradu, preko PZ Rudis; pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju osrednjega delavskega sveta o revalorizaciji osnovnih sredstev pri ZPT,
—	soglašal je tudi s preknjižbami inventurnih razlik, ki so bile ugotovljene pri inventuri za leto 1971 in predlogom za odpis neizterljivih terjatev,
—■ soglašal je s poslovnim poročilom in zaključnim računom za leto 1971 ter pripravli predlog za razdelitev ostanka dohodka za preteklo leto, in sicer za rezervni sklad podjetja, za prispevek za družbene službe, za poslovni sklad in za sklad skupne porabe,
—	sprejel je stališče, da naj služba varstva pri delu in odbor za varstvo pri delu in socialnoizdrav-stveno varstvo pri ZPT, razpravljata o problematiki delovnih in-
organov
validov in tistih članov delovne skupnosti, ki so zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih,
—	obrat separacije je dobil nalogo, da mora znova preveriti stroške, ki obremenjujejo težkotekočin-sko separacijo in ugotoviti, kakšna osnovna sredstva obremenjujejo separacijske stroške na račun amortizacije, najsibo nove oziroma stare separacije,
—	analitski oddelek je dobil nalogo, da analizira negativne postavke v zaključnem računu za preteklo leto (delavnice samski domovi) in o tem poroča odboru na naslednji seji;
2.	Na 21. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 23. 2. 12:
—	potrdil je preknjižbo inventur-in razlik, ki so bile ugotovljene pri popisu blaga in sredstev za leto 1971 in sicer za menze in okrepčevalnice ter počitniške domove-
—	odobril je odpis nekaterih neizterljivih terjatev v preteklem letu, za osnovno dejavnost, avto-park, sklad skupne porabe, počitniške domove ter menze ,in okrep-čevaifnice,
—	določil je, da v skladu z zakonom o revalorizaciji sredstev organizacij združenega dela, naše podjetje ne bo revaloriziralo opreme stare več kot 10 let, pač pa je na temelju istega zakona revaloriziralo oziroma določilo koeficiente za za revalorizacijo rudarskih del ter ceno za gradbena zemljišča; za rudarska dela veljajo naslednji koeficienti: leto 1971 — 1,00, 1970 — 1,20, 1969 — 1,40, 1968 — 1,50, 1967
—	1,60, 1966 — 1,70. Gradbena zemljišča je revaloriziral na vrednost 10,00 din/m2, medtem ko ostalih zemljišč ni revaloriziral,
—	sprejel je dopolnitev k 6. členu pravilnika o dodatku za stalnost pri ZPT, ki je sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in sicer, da se k stalnosti zaposlitve pri ZPT prišteva tudi delovna doba izven podjetja, če član delovne skupnosti dokaže, da je bil premeščen s strani bivše generalne direkcije za premog FLRJ ali SRS,
—	rudniškemu odboru sindikata rudarjev je odobril za leto 1972 dotacijo v višini 150.000,00 din,
—	sklenil je, da se daje vsa podpora nosilcem akcije za ponovno
Člani odbora za ekonomsko-tehnične zadeve ZPT na eni svojih zadnjih sej
Foto inž. Tone Bregant
oziroma drugo imenovanje maršala Josipa Broza-Tita, za narodnega heroja Jugoslavije, ob njegovi 80-letnici v letu 1972. Predlog je bil odposlan zvezni skupščini v razpravo in sklepanje,
—	načelno je sklenil, da pristopijo ZPT preko PZ Rudis v iniciativni odbor za ustanovitev sklada gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoza v Beogradu,
—	razpisal je s 24. februarjem volitve v organe upravljanja pri ZPT. Na temelju tega razpisa, so bile 12. aprlia 1972 volitve v osrednji delavski svet in delavske svete delovnih enot za naslednjo dveletno mandatno dobo. Ob tej priliki je imenoval 11 člansko komisijo za pripravo seznamov volilcev, 5 člansko volilno komisijo, določil je število članov osrednjega delavskega delavskega sveta po posameznih enotah ter število članov delavskih svetov teh enot, nazadnje pa je določil še volilne enote,
—	na znanje je sprejel informacijo o razpisu štipendij za šolsko leto 1972/73 in načrt sprejemanja pripravnikov,
3.	Na 28. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 23. 2. 1972:
—	potrdil je poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1971 in sicer za osnovno dejavnost, za obrat za specialna radarska dela, za obrat za proizvodnjo gradbenega materiala, za avtopark, za menze, za počitniške domove, za RŠC in za podjetje kot celoto, z vsemi aktivnimi in pasivnimi postavkanT
—	odobril je izločitev 6 % sredstev iz ostanka dohodka za leto 1971 v višini 564,031.05 din za rezervni sklad podjetja,
—	hkrati je tudi sklenil, da se denarna sredstva skupne porabe po zaključnem računu ZPT za leto 1971 v višini 7 milijonov din, prenesejo na žiro račnu podjetja kot začasno posojilo za obratna sredstva,
—	Sinrejel je opozorilo za dva kolektivna izvršilna organa, da poživita svoje delo; prav tako je sprejel tudi opozorilo za delovne enote, da intenzivneje delajo z delovnimi skupinami,
—	na temelju statutarnih določil je razpisal prosto vodilno delovno mesto direktoria rudnika Hrastnik; hkrati je imenoval 3 člane' v to komisijo, medtem ko 3 člane imenuje delavski svet rudnika Hrastnik.
—	notrdil je osnove poslovne politike podjetja za leto 1972,
—	sprejel je opozorilo za obrat za specialna rudarska dela, da mora pri sklepanju pogodb upoštevati vse možne spremembe, ki bi even-tuelno lahko nastopile v času izvajanja del in ki bi ogrozile finančni učinek,
—	sprejel je priporočilo, da naj vodstvo podjetja čimpreje pripravi predlog za imenovanje komisije.
ki bo izdelala vse potrebno v zvezi z izvajanjem ustavnih dopolnil;
4.	Na 6. seji odbora za informacije, tisk in propagando, dne 9.
3.	1972:
—	sklenil je, da je treba posebej opozoriti nekatere slovenske skladatelje na razpisani natečaj za nove rudarske pesmi, ki je bil oo-javljen v časopisu Delo,
—	osnovne šole v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, nad katerimi ima podjetje patronat, je treba prositi za sodelovanje učencev pri pisanju nalog za letošnji dan rudarjev, za objavo v glasilu Srečno,
—	potrdil je delo uredniškega odbora glasila Srečno ter poročno o ostalih oblikah obveščanja pri našem podijetju v letu 1972,
—	sklenil je, da še nadalje ostanejo v veljavi dosedanje oblike obveščanja članov delovne skupnosti, glasilo Srečno pa naj izhaja še nadalje v takšni obliki kot doslej, naj šibo v pogledu tiskanja, obsega, oblike papirja, in vsebine,
—	soglasno je potrdil osnutek ankete, s katero je treba ugotoviti v vseh delovnih enotah, stopnjo obveščenosti članov naše delovne skupnosti. Anketa je bila izvedena do 25. marca t. L,
—	sprejel je program obveščanja oziroma informativne dejavnosti podjetja za leto 1972. Ta program se nanaša na delo delovnih skupin, izdajanje glasila Srečno, izdajanje biltena, uporabo zvočnih postaj, izdajanje okrožnic, oglaševanje na oglasnih deskah, objavljanje vesti preko lokalne radijske postaje v Trbovljah, na stike s področnimi novinarji, na izdajanje glasila Mladi rudar pri RŠČ, na zaiožitev prospekta, zbiranje gradiva o povojni dejavnosti podjetja, razpis ankete, sklenitev dogo-
vora s sindikalno organizacijo o aktivnejšem sodelovanju te organizacije pri obveščanju članov^ delovne skupnosti, na 'razpis nagradnega natečaja za nove radarske pesmi, . na proslavo dneva rudarjev, itd.,
—	sprejel je stališče do predloga občinske konference SZDL Hrastnik za objavljanje vesti s strani družbeno-političnih organizacij občine Hrastnik ter nekaterih podjetij, ki^ nimajo svojih glasil,
—	določil je, da se udeleži posvetovanja o vlogi delovne organizacije v kulturnem življenju zaposlenih pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, tovariš Jože Skrinar,
5.	Na 4. seji odbora za varstvo pri delu in socialno-zdravstveno varstvo, dne 15. 3. 1972:
—	obnovil je sklep iz svoje prejšnje seje, da je treba za območje vseh. treh rudnikov, imenovati komisije za pregled in zasedbo invalidskih delovnih mest,
—	sprejel je poročilo o obratnih nesrečah in obolenijih v letu 1971 ter hkrati sklenil, da mora služba varstva pri delu v posameznih enotah, raziskati vzroke poškodb izven dela,
—	priporočil je, da naj se podjetje včlani kot podporni član v občinsko organizacijo Rdečega križa,
—	obravnaval je 4 primere nesreč z namenom, da bi jim priznali naknadno obratno nesrečo,
—	pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju osrednjega delavskega sveta za spremembo pravilnika o razdeljevanju zaščitnih sredstev,
—	iSprejel je priporočilo, da naj bi celotno besedilo pravilnika o višini nadomestila osebnih dohodkov za čas nezmožnosti za delo
priprave ZPT v bodoče po službeni dolžnosti obravnaval predlagane tehnične izboljšave in ostale novitete ter kontroliral izvajanje sprejetih in nagrajenih tehničnih izboljšav. Ta naj bi tudi vodil evi-
denco in dokumentacijo o izumih in tehnioniih izboljšavah,
— ugotovil je, da vse1 doslej sprejete in nagrajene tehnične izboljšave delovne enote izvajajo;
Odbor za izume in racionaliziranje ZPT je na svoji zadnji seji razpravljal o praktični uporabi nagrajenih tehničnih izboljšav ter o tem, da je treba obstoječi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah obnoviti
Foto inž- Tone Bregant
itd., pregledali in ga prilagodili sedanjim -razmeram,
6.	Na 77. seji odbora za družbeni standard dne, 77. 3. 1972:
—	sprejel je na znanje informacijo o odkupu stanovanj na področju Hrastnika in Zagorja ter o sklenitvi pogodbe za nakup stanovanj v Trbovljah in informacijo o tem, da se pripravlja dokumentacija za zazidavo področja Opekarne,
—	odobril je nakup stanovanj za dva tovariša, skupno s stanovanjskih podjetjem in Mehaniko — Trbovlje,
—	sklenil je, da je treba imenovati strokovno komisijo za pregled starih stanovanj ter izdelati poročilo, vključno z izračunom potrebnih sredstev za popravila,
—	osrednjemu delavskemu svetu predlaga, da odobri določena sredstva iz sklada skupne porabe za popravila -starih hiš in za odobritev sredstev za zgraditev drvarnic na Nasipih,
—	stanovanjskemu podjetju Zagorje je odobril koriščenje dela amortizacije stanovanjskih hiš v letošnjem letu za popravilo streh,
—	na znanje je sprejel dve informaciji o gradnji individualnih hiš oziroma dajanju posojil,
—	sklenil je, da je treba pri počitniškem domu na Rabu postaviti montažno skladišče za shranjevanje perila in raznega drugega materiala, obstoječo sobo v Kaldani pa bi koristiti za potrebe letovalcev,
—	ugodno je rešil vlogo zveze borcev NOB v Hrastniku za letovanje njihovih članov na Rabu v pred in po sezoni,
—	v delavski svet stanovanjskega podjetja Hrastnik je imenoval novega predstavnika tovariša Milana P-unigerška iz rudnika Hrastnik,
—	nadalje je ugodno rešil še dve vlogi, eno pa je odstopil s priporočilom v reševanje pristojni komisiji,
—	sklenil je, da je treba stopiti v stik z lastnikom pen-siona Rožič v Bohinju zaradi ugotovitve pogojev letovanja v letu 1972. V primeru, če bodo ti pogoji ugodni, se sklene z njim pogodba za letošnje leto;
7.	Na 4. seji odbora za izume in racionalizacije, dne 17. 3- 7972:
—	na rudniku Trbovlje je treba izvesti preizkus tehnične izboljšave v zvezi z določanjem smeri pri izdelavi prog s strojem F 6-A, ki ga je podal tovariš Cimperšek,
—	Jožetu Leskovarju iz rudnika Hrastnik, je odobril izplačilo enkratne nagrade za predlog o uva-jamju kompletne jeklene podgrad-n-ie na širokih čelih v jamah rudnika Hrastnik. Nagrada mu bo izplačana ob dnevu rudarjev,
—	odbor je sklenil, da naj bi razvojni oddelek sektorja tehnične
8.	Na 27. seji odbora za ekonomsko tehnične zadeve, dne 29. 3. 1972:
—	soglašal je s tem, da se članom delovne skupnosti s področja Hrastnika, obračunava od 1. marca dalje, po 2,00 din mesečnega prispevka za rudarsko godbo v Hrastniku,
—	nadalje je ugodno rešil osem Vlog pozitivno, pet jih je zavrnil, tri pa je sprejel na znanje,
—	sprejel je določeno stališče do vloge SGP Zasavje Trbovlje, za odkup zemljišča na območju Nasipov, za postavitev njihovih stranskih obratov,
—	službeno potovanje v inozemstvo je odobril šestim sodelavcem za potovanje v Avstrijo, Italijo in ZR Nemčijo ter 25 delavcem na gradbišče OSRD v Andermat — Švica,
—	družini pok. Sulejmana Radjiča je odobril na temelju ustreznega pravilnika pomoč v višini 2.000,00 din,
—	odobril je plačilo članarine za kolektivno članstvo v športnem društvu invalidov Trbovlje, z letno članarino 200,00 din,
—	odobril je izplačilo odškodnine za škodo po rudarjenju na nepremičninah na temelju sodne cenitve, tov. Štefaniji Juvan, iz Podkraja v Zagorju o/S., v višini
85.759,00	din,
—	odobril je nabavo nekaterih osnovnih sredstev za menze v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, v okviru amortizacije, ki jo formirajo
te enote; isto velja tudi za samske domove,
—	na podlagi predložene dokumentacije je odobril z veljavnostjo od
1.	4 .1972 dalje nove interne cene delavniškim uram na eltiktrostrojnem obratu (strojna ura 29,00 din, varilska ura 27,00 din in »ročna« ura 24,00 din); posebno določilo velja še o cenah v podaljšanem delovnem času in o cenah za tuje naročnike,
—	pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na osrednjem delavskem svetu o odobritvi spremembe 10. člena pravilnika o nagrajevanju učencev pri ZPT, ki se nanaša na gibljivi del nagrade,
—	odobril je nagrade učencem elektro in kovinske stroke pri RŠC za delo v izvendelovnem času,
—	analitski oddelek je dobil na-loeo, da izdela kalkulacijo za določitev cene za bivanje v rudniških samskih domovih, splošni sektor pa, da v sodelovanju z vodji komunalnih oddelkov prouči možnost čimivečjega izkoriščanja zmogljivosti samskih domov,
—	sklenil je, da vsi trije rudniki organizirajo pranje delovnih oblek in obutve na stroške podjetja, kar velja za delavce, ki so zaposleni pri jamskem delu; ustrezen predlog za nabavo opreme bodo pripravili vsi trije rudniki,
—	potrdil je poročilo komisije za verifikacijo akordnega cenika. Predlog komisije bo poslan v razpravo in potrditev delovnim enotam in osrednjemu delavskemu svetu,
—	sprejel je predlog za osrednji delavski svet za odobritev spremembe pravilnika o obračunavanju nagrad članom reševalnih, gasilskih in sanitetnih ekip pri ZPT,
—	mnenja je bil, da naj osrednji delavski svet sprejme ustrezno stališče do ponovne akcije zaradi eventuelne ukinitve izplačevanja predujema na osebne dohodke zaradi pogoste nelikvidnosti podjetja,
—	strinjal se je z osnovami finančnega načrta podjetja za leto 1972,
—	potrdil je poročilo o doseganju proizvodnih in finančnih rezultatov v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Rudnik Trbovlje je dobil nalogo, da mora proučiti vzroke za izgubo, ki jo je izkazala menza v Trbovljah,
—	separacija je dobila nalogo, da pripravi predlog za razpravo in sklepanje stimulativnemu nagrajevanju zbiralk premoga na separaciji v Zagorju;
9.	Na 29. zasedanju osrednjega delavskega sveta, \dne 5. 4. 1972:
—	na znanje je sprejel poročilo glavnega direktorja o obveznostih delovne organizacije do realizacije ustavnih dopolnitev; na temelju tel dopolnitev je treba uvesti po predhodnih temeljitih analizah temeljne organizacije združenega dela; osrednji delavski svet je imenoval posebno komisijo za pripravo osnovnih stališč v zvezi z izvajanjem ustavnih dopolnitev pri našem podjetju. Člani komisije so: Jože Z orel č, inž. — predsednik in člani Adolf Jermol, dipl. inž. rud., Marja Čibej, Hermina Koritnik, dipl. oec. in Anton Prosenc; komisija je dobila ustrezno nalogo za pripravo analize in predlogov za sprejetje določenih sprememb,
—	odobril je 25 % zvišanje honorarjev članom reševalnih, gasilskih in sanitetnih ekip ter dodatno določilo k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki se nanaša na sodelovanje gasilcev pri požarih,
—	sprejel je spremembo člena 29 in 140 statuta podjetja, ki se nanašata na tehnično vodstvo podjetja in tehniško vodstvo obrata za specialna radarska dela,
—	sprejel je spremembe in dopolnitve pravilnika o nagrajevanju učencev, ki so v učnem razmerju pri našem podjetju; odobril je novo delovno mesto »vodje kadrov-sko-sooialne službe« za potrebe obrata za specialna rudarska dela, odobril je spremembo naziva »pomočnik direktorja OSRiD« v »tehniški direktor OSRD«, sprejel spremembo pravilnika o razdeljevanju zaščitnih sredstev, po katerem je skrajšam rok trajanja, predvsem nekaterih vrst obutve za nekatera delovna mesta, sprejel pa je tudi predlagane spremembe oziroma dopolnitve o urejanju delovnih razmerij delavcev, razporejenih na delo v tujini,
—	predsednik komisije za razpis mesta glavnega direktorja ZPT Anton Prosenc, je seznanil osrednji delavski svet s predlogom za zasedbo delovnega mesta glavnega direktorja. Po podani utemeljitvi oziroma obrazložitvi je osrednji delavski svet soglasno sprejel na razpisano delovno mesto Alberta Ivančiča, dipl. inž. rud., za naslednje štiriletno obdobje,
—	na podlagi ustrezne obrazložitve in utemeljitve, ki jo je podal predsednik komisije za razpis delovnega mesta direktorja rudnika Hrastnik Ludvik Zalokar, je osrednji delavski svet prav tako soglasno potrdil in sprejel na razpisano vodilno delovno mesto direktorja rudnika Hrastnik Alojza Paučnika, dipl. inž. rud., prav tako za naslednja štiri leta,
—	potrdil je spremembo investicijskega programa za modernizacijo podjetja. Spremembe so nastale v pogledu financiranja, ker so se spremenile cene razni opremi in storitvam. Eredračunska vrednost investicijskega programa za modernizacijo ZPT po programu, ki je bil sprejet 28. 6. 1971 je znašala 84,608.000,00 din, po dopolnitvi tega programa pa znaša predračunska vrednost 103,702.900,00 din. Del kredita naj bi podjetje dobilo iz sredstev, ki so namenjena za izgradnjo energetskih objektov, del posojila naj bi dala Ljubljanska banka in republiški rezervni sklad, lastna udeležba pa naj bi zanšala 31,5 % od celokupne vrednosti investicije,
soglašal je s tem, da se na vseh delovnih enotah in na vseh tretjinah obratuje na soboto 22. aprila, namesto 29. aprila, tako kot določa letni načrt,
—	sklenil je, da naj o predlogu za eventualno ukinitev izplačevanja predujma na osebne dohodke najpreje razpravljajo delovne enote in d ružb eno apolitične organizacije, nato pa bi o tem sklepal osrednji delavski svet. Vprašanje Ukinitve izplačevanja predujma je nastopilo zaradi težav, ki nastopajo kot posledica nelikvidnosti podjetja,
—	potrdil je poročilo o delu upravnega odbora združenja premogovnikov v Beogradu; znova je izvolil za naslednjo mandatno dobo za člana tega združenja tovariša Jožeta Zorčiča, inž., namestnika glavnega direktorja ZPT,
—	strinjal se je z letošnjimi cenami za letovanje v počitniškem domu na Rabu (36,00 din/dan), v Crikvenici (40,00 din/dan) in v Bohinju (58,00 din/dan). Člani delovne Skupnosti bodo deležni regresa v višini 18,00 din/dan,
—	predsednik osrednjega delavskega sveta Anton Prosenc in glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud., sta se na koncu zasedanja zahvalila vsem članom osrednjega delavskega sveta za njihovo sodelovanje pri delu na j višjega voljenega
samoupravnega organa v podjetju, v pretekli dveletni mandatni dobi. Glavni direktor pa se je posebej še zahvalil za izkazano zaupanje ob ponovnem imenovanju na delovno mesto glavnega direktorja, za naslednjo štiriletno mandatno dobo;
10.	Na 28. seji odbora za ekonom-sko-tehnične zadeve, dne 11. 4. 1972:
—	na znanje je sprejel poročilo o poteku proizvodnje in proizvodnih problemih v osnovni dejavnosti, obratu za specialna rudarska dela, GRAMAT-u in avtoparku,
—- strinjal se je s poročilom analitskega oddelka o poteku del v podaljšanem delovnem času, s posebnim ozirom na delo ob dela prostih sobotah,
—	potrdil je poročilo o stroških za službena potovanja za januar in februar t. 1. ter o stroških za reklamo, propagando in reprezentanco; ugotovil je, da se ti stroški gibljejo v predvidenih mejah in da ne odstopajo od stroškov v preteklem letu,
—	na znanje je sprejel poročilo o poteku priprav za letošnje letovanje članov delovne skupnosti v počitniških domovih ZPT,
—	seznanjen je bil s poročilom predstavnikov slovenskih rudnikov o izvajanju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov;
11.	Na 16. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 11.
4.	1972:
—	potrdil je načrt počitniške prakse dijakov in študentov za leto 1972,
—	na znanje je sprejel vsebino resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji; mnenja je bil, da nai bi vse tri občinske skupščine v Zasavju sprejele enake startne osnove zaradi izvajanja kadrovske politike,
—	seznanjen je bil z informacijo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva SR Slovenije, o postopnem omejevanju in odpravljanju nočnega dela žena in mladine; ugotovil je, da naše podjetje pripravlja ustrezen projekt za odipravo nočnega dela žena in mladine na separaci ji,
—	nekaj vlog je rešil ugodno, nekaj pa jih je zavrnil.
T. L.
EKSKURZIJA
29. marca 1972 je obiskalo naše podjetje 11 slušateljev oddelka za monitanistiko pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo-Univerze v Ljubljani. Ekskurzijo je vodil prof. dr. inž. Karal Slokan, udeleženci ekskurzije pa so si ogledali delo nove težkotekočinske separacije.
Konferenca zveze komunistov
Osnovne organizacije zveze komunistov Zasavskih premogovni-kov-Trbovlje, so na svojih letnih konferencah v decembru 1971 in v januarju 1972, izvolile nove člane konference zveze komunistov ZPT. Novoizvoljena konferenca je imela svojo 1. sejo 30. marca 1972 v sejni sobi UZP, na kateri so kritično ocenili dosedanje delo komunistov, nakazali najbolj pereče probleme, ki jih je treba takoj in nenehno razreševati, tako probleme v sami organizaciji ZK, kot tudi probleme gospodarskega razvoja in uveljavljanja -ustavnih dopolnil v okviru Zasavskih premogovnikov.
Konferenca je kljub nekaterim pomanjkljivostim in slabostim pri delu ZK -na področju posameznih rudnikov in Zasavskih premogovnikov kot celote, opozorila na posamezne pomembne dogodke in odločitve, na katere je imela ZK močan politični vpliv in so bistveno prispevali k utrjevanju integracije Zasavskih -premogovnikov in solidarnosti med rudarji treh dolin. Istočasno pa je bila konferenca enotna v tem, da se mora zveza komunistov na vseh itreh rudnikih organizacijsko in idejnopolitično utrditi in preiti iz stanja stagnacije -v njenem družbenem delovanju, v aktivno in kreativno vlogo, tako na področju družbenih odnosov, gospodarskega razvoja in razvoja samoupravi jan j a pri Zasavskih premogovnikih.
Velik problem, ki ga je obravnavala konferenca predstavlja pre-
cejšen osip članstva v zadnjih letih in to predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, od nekvalificiranih do visokokvalificiranih delavcev. Zaradi tega zveza komunistov izgublja tisto revolucionarno bistvo, ki ji ga daje -delavski razred za ideale, za katere se je vseskozi borila in zavzemala.
V tem obdobju, po sprejetih u-stavnih dopolnilih, 21. seji predsedstva in drugi seji konference ZKJ, so dani vsi družbenoipolitični pogoji za ponovno afirmacijo in delovanje ZK v naši -samoupravno organizirani socalisti-čni družbi. Zveza komunistov -mora zopet postati avantgarda delavskega razreda in se -na čelu tega razreda boriti za enakopravne, humane samoupravne socialistične odnose v svojem lastnem okolju, kot v širši družbeni skupnosti. Tako delovanje ZK bo zanesljivo ustvarilo ugodne pogoje za številnejši pristop in sprejem delavcev v ZK.
Konferenca je tudi opozorila na pomanjkljivo kadrovsko politiko, ker se poleg strokovnosti premalo poudarja in upošteva tudi družbe-noipolitična dejavnost ali pripravljenost do tega -dela pri kadrih, ki bi po svojem položaju in delovnem mestu, ki ga opravljajo, morali imeti poleg strokovnosti tudi posluh in kvalitete za družbeno-poli-tično udejstvovanje.
Na konferenci je bil obravnava« in sprejet predlog izhodišč finančnega načrta ZPT za leto 1972, zato
obvezuje komuniste Zasavskih premogovnikov, da se skupno s celotnim kolektivom prizadevajo za uresničitev načrtovanih nalog. Istočasno z -lastnimi prizadevanji za čim boljše gospodarjenje in ustvarjanje možnosti za hitrejši tehnološki napredek, pa moramo bolj odločno nastopati z zahtevo po obljubljenih kreditih za pravočasno uresničitev programa modernizacije.
Konferenca je imela na dnevnem redu tudi vlogo ZK pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Pri tem je bilo poudarjeno, da vloga ZK pri uresničevanju ustavnih dopolnil ne sme biti omejena na u-veljavljanje idejno- političnih stališč ZK in reagiranje ob odklonih, temveč bodo morali člani ZK v večji meri kot doslej, sodelovati pri oblikovanju samoupravnih odnosov, ki temeljijo na ustavnih določilih. Zaradi občutljivosti problema, odgovorne in obsežne naloge, ki jo ima ZK pri uveljavljanju ustavnih dopolnili, je konferenca sklenila, da bo o tem vprašanju sklicana problemska konferenca, ki naj oblikuje idejno politična stališča ZK do tega vprašanja, kot orientacijo za uveljavljanje ustavnih dopolnil -pri Zasavskih premogovnikih.
Ob koncu je konferenca izvolila sekretariat konference. Za sekretarja je bil izvoljen Šum Anton, kadrovik iz 'rudnika Zagorje, za namestnika pa Glavica Franjo iz sektorja tehnične priprave ZPT.
Ludvik Zalokar
SLO - sestavni del samoupravnih
pravic
Razvoj naše domovine kot samostojne, demokratične, socialistične skupnosti na načelih samoupravljanja in z utrjevanjem mednarodne varnosti in miru, je enotna volja naših narodov. Zato se vselej in dosledno zavzemajo za vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v Evropi in na svetu sploh na načelih spoštovanja popolne e-nakopravnosti.
Zato zakon o narodni obrambi omogoča vsem občanom naše dežele izpolniti z ustavo zajamčeno pravico in obveznost, da lahko v primeru nevarnosti aktivno branimo svojo svobodo. V praksi se že uveljavlja, da bodo priprave splošnega ljudskega odpora postale sestavni del procesa krepitve samoupravnih odnosov tudi na obrambnem področju.
Pripadnik oboroženih sil je vsak državljan, ki z orožjem v roki ali
na kak drug način sodeluje v odporu proti agresorju. S tem uresničujemo osnovno misel o oboroženem narodu, ki prihaja do polnega izraza z opredelitvijo, da je obramba predvsem pravica delovnega človeka in občana in vsake družbeno-politične skupnosti. To pomeni, da mora delovni človek postati subjekt teh priprav, da mora s svojim razmišljanjem, delovanjem, ustvarjalnostjo in ustrezno svojim sposobnostim prispevati, da bodo te priprave še bolj učinkovite. V te priprave moramo zato tudi bolj smelo vključevati vse ljudi, ne glede na spol in leta starosti.
Naš delovni človek se ne bo boril samo z orožjem, ampak tudi na druge načine. Splošni ljudski odpor namreč pomeni oboroženi odpor hkrati s politično, psihološko in drugo ofenzivo. To spoznanje lahko črpamo iz bogatih izkušenj
našega narodnoosvobodilnega bo ja 'ki je potrdil, da oborožen boj črpa svojo moč, neuničljivost in rast revolucionarnega ljudskega gibanja, katerega seme je posejano, še preden pride do oboroženega odpora. Znova in znova tudi sedanjost potrjuje, da se oboroženi boj toliko bolj krepi in da postanejo toliko bolj pestre, učinkovite, ori-giinalne in uspešne tudi druge oblike odpora, koliko globlje so korenine takšnega gibanja.
Naši Zasavski premogovniki že izvajajo v praksi vrsto določb iz zakona o narodni obrambi. Ustanovljene imamo odbore za splošni ljudski odpor, štabe civilne zaščite in enote civilne zaščite po dejavnostih, poveljstva partizanskih e-not po teritorialnem in proizvodnem načelu, ki so povezana v grupe, oddelke, vode in čete, tako da so večina člani naše delovne skup-
nosti vključeni v priprave splošnega ljudskega odpora. Vzporedno s pripravami za splošni ljudski odpor pa so povezane tudi finance.
Civilna zaščita je s svojo organizacijo in nalogami, ki jih ima v mirnem času in med vojno, sestavni del splošnih priprav naše družbe za obrambo in zaščito, ki potekajo v duhu koncepta v vseljudski obrambni vojni. Nevarnost nas spremlja povsod, nesreče pa se zgode najpogosteje takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Posledica takih nevarnosti povzroča velike človeške žrtve in gmotno škodo posameznikom in vsej družbi. To so takoimenovane izredne razmere, povzročajo pa jih lahko naravne nesreče, nesreče v vsakdanjem življenju (nesreče v rudnikih, prometne nesreče, požari itd.) in posledice vojne.
Da bi zavarovali naše člane delovne skupnosti in materialne dobrine pred posledicami vojne, naravnimi in. drugimi nesrečami, imajo ZPT ustanovljene enote civilne zaščite po dejavnostih ter u-vajajo zaščitne ukrepe.
Civilna zaščita mora. delovati že v mirnem času pri reševanju prebivalstva in dobrin ob elementarnih in drugih nesrečah ter se uspo-saibliati za razmere in delovanje v vojoi. Poleg tega civilna zaščita ni sestavni del oboroženih enot in ima tudi po mednarodnem vojnem
pravu in ženevskih konvencijah
povsem drug status.
Zato je naša dolžnost:
1.	kot obveznik partizanske enote ali civilne zaščite, da branimo kot državno skrivnost vsa obvestila in vojaške podatke, kakor tudi vse druge podatke, ki so važni za narodno obrambo,
2.	poznati mpramo znake za nevarnost pred napadi iz zraka, za naravne in druge nesreče ter znake, da je nevarnost prenehala oziroma, da hitro reagiramo nanje,
3.	da poleg sodelovanja v reševalnih akcijah v okviru enot civilne zaščite pomagamo tudi svojim najbližjim,
4.	po vojaškem razporedu ali dolžnosti civilne zaščite se zglasimo na določenem zbornem mestu in upoštevamo, da ima čas v teh trenutkih velik pomen,
5.	vedeti moramo oziroma poznati svoj vojaški razpored v enotah jugoslovanske ljudske armade, enotah in službah partizanske obrambe in enotah civilne zaščite,
6.	zatemniti moramo stanovanja, vozila, če smo na cesti, delovne objekte, ki so v skladu z načrtom civilne zaščite naše delovne organizacije o zatemnitvi ali, ko je dan znak za alarm,
7.	kaj moramo vzeti s seboj ob
alarmu, ko zapuščamo stanovanje oziroma delovno mesto zaposleni na zunanjih delih, kje so zaklonišča itd.,
8.	kako ravnamo in kaj uporablja" mo pni zastrupljevanju (dekontaminaciji) samega sebe in svoje družine ob radiacijski, biološki in kemični zastrupitvi,
9.	znati moramo dajati prvo pomoč poškodovanim in vedeti za svojo krvno skupino ter poskrbeti, da bo leda vpisana v zdravstveni knjižici in knjižici za obveznike civilne zaščite,
10.	poznati moramo ukrepe za protipožarno zaščito, kakor tudi ukrepe za lokalizacijo in gašenje požara. Vse naše delovanje mora biti prežeto s spoznanjem, da politična in vojna situacija zahteva stalnost, tajnost in sistematičnost priprav in da se zaradi ohranitve lastnega ognjišča že danes borimo na idejnopolitičnem področju ter da v vojaško obrambnem pogledu dosežemo takšno stanje, da nas nihče ne bo mogel presenetiti.
Družbena funkcija priprav splošnega ljudskega odpora je hkrati močna kohezijska sila naše družbe pri uresničevanju pravic in enakopravnosti narodov in narodnosti ter pri obrambi lastnega samoupravnega razvoja, svobode in neodvisnosti.
Vili Kuhar
življenju delavcev
meznih akcijah in o denarju za take namene.
Da bi delovna organizacija lahko učinkovito ddlovala v skladu s kulturno politiko, mora biti tudi ustrezno organizirana. Imela naj bi na primer posebno telo (komisijo, odbor ipd.), ki hi neposredno skrbelo za uresničevanje programa, podobno kot to že deluje za na primer telesno rekreacijo. Delovna organizacija naj bi poskrbela tudi za čimboljšo obveščenost zaposlenih o dogajanju na kultunnem področju, ker je ta pomemben pogoj za uspešno razpravljanje in odločanje zaposlenih o ikulturni politiki v delovni skupnosti in izven nje.
K uspešnosti in popestritvi vsega, kar delovna organizacija želi doseči na kulturnem področju, lahko bistveno pripomore sodelovanje med večjim številom delovnih organizacij v obliki samoupravnih dogovorov. Tudi vpliv na kulturno politiko širše družbene skupnosti bi bil lahko z združenimi močmi večji.
Poudarjena je bila vloga sindikatov, ki nikakor ne morejo ostati brezbrižni, če v delovni organizaciji kulturnem življenju delavcev ne posvečajo nobene skrbi. Samo odkup vstopnic in delitev teh za posamezne kvalitetne prireditve, je vsekakor premalo. Sindikalne or-
Vloga delovne organizacije v kulturnem
Pred kratkim je zveza sindikatov Slovenije, sklicala na republiškem svetu, posvetovanje o vlogi delovne organizacije v kulturnem življenju delavcev. Na to posvetovanje so bili povabljeni zastopniki samoupravnih organov in sindikalnih organizacij vseh večjih podjetij Slovenije. Osnovna misel na podlagi skupnih interesov in dela združena in organizirana skupnost delovnih ljudi — ni le proizvodna, marveč tudi proizvodno-socialna enota. Zato naj bi se v delovni skupnosti čim popolneje izrazil interes združenih proizvajalcev za njihovo kulturno rast. Tako kot so izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo, telesna rekreacija itd. del splošne poslovne politike podjetja, tudi kulturno življenje delavcev ne bi smelo ostajati zunaj prizadevanj im pobud delovne skupnosti.
Ukvarjanje s posameznimi vrstami kulturne dejavnosti in poseganje po kulturnih dobrinah, vpliva na oblikovanje človekove duhovne podobe, vpliva na njegove človeške in delovne lastnosti, na odnos do ljudi, na socializacijo delavčeve osebnosti in na oblikovanje človeka kot samoupraviljalca.
Po mnenju zveze sindikatov Slovenije naj bi bil interes delavcev za kulturo v prvi vrsti izražen v
normativnih aktih delovnih organizacij — v statutih. Moralo bi biti zapisano, kakšne dolžnosti ima delovna organizacija do delavcev, kar zadeva njihovo kulturno življenje in kakšne so njihove dolžnosti in pravice.
Doslej je bilo ile .malo delovnih organizacij, ki so skušale ugotoviti, kakšno je kulturno življenje delavcev, kakšne so njihove potrebe, želje in hotenja. Iz ugotovitev o kulturnih potrebah delavcev, dosedanjih izkušenj in iz zasnov kulturne politike širše družbene skupnosti, naj bi nastala kulturna politika delovne skupnosti. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da se v pretežni večini sproti menimo o posameznih akcijah, sproti določamo nosilce, oblike in tudi denar. Če bi v letnih programih dovolj natančno predvideli, kaj bomo v nekem obdobju naredili (sami ali v sodelovanju s kulturnimi -ustanovami), bi s tako načrtnostjo dosegli večjo učinkovitost in usklajenost prizadevanj v delovni organizaciji -in zunaj nje.
Po vsestranski razpravi o programu kulturne politike, naj bi o njej odločali samoupravni organi. Doslej so le-ti redko zastavljali svojo besedo v zvezi s kulturo, v večini primerov so odločali le o posa-
ganizacije naj bi s svojo družbenopolitično dejavnostjo pomagale u-stvarjati potrebno ozračje in mišljenje, naklonjeno kulturni rasti delovnih ljudi.
Vsi kolektivni napori na kulturnem področju naj bi imeli skupen imenovalec: doseči je treba, da bodo delovni ljudje začutili potrebo po kulturni dejavnosti, po kulturnih vrednotah in postali kulturno osveščeni, to se pravi, da bodo sami skrbeli za svojo kulturno rast, da bodo znali kritično presojati vsebino kulturno-umetniških stvaritev ki vplivali na kulturno politi-
ko svoje okolice in širše družbene skupnosti.
Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da v nekaterih delovnih organizacijah uspešno izvajajo programe kulturnega življenja. Večje delovne organizacije imajo utrjeno obliko organizacije, ki deluje bodisi pri samoupravnem organu, bodisi pri sindikalni organizaciji. Nekatere delovne organizacije imajo sistemizirane celo posameznike-organizatorje kulturnega življenja. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da so pri nas delovne organizacije, ki se ubadajo še s problemom nepismenosti.
Ob zaključku je bilo sprejeto nekaj sklepov. Med drugimi je tudi sklep, da bodo zastopniki delovnih organizacij ponovno povabljeni na enak posvet čez določen čas. Do takrat naj bi posamezne delovne organizacije ugotovile, kakšno je stanje kulturnega izživljanja članov njihovih kolektivov in kakšne so možnosti za organizacijo kulturnega sodelovanja. Republiški svet zveze sindikatov bo pripravil primerna napotila, ki naj bi pomagala pri uresničevanju programa kulturnega življenja v delovnih organizacijah.
Jože Skrinar
Pregramska usmeritev siadiltata delavcev industrije in rudarstva Slovenije v letita 1971 - 75
(Nadaljevanje iz številke 1/72)
III.	IZOBRAŽEVANJE, KULTURA, KADRI
1.	Kongres vidi v vse večjem znanju delavcev eno od gonilnih sil družbenega napredka ter pomembno osnovo družbenega položaja zaposlenega, zato se zavzema, da bi bilo znanje delavca vsaj tolikšno, da bo sposoben izkoriščati in osvajati novo tehnologijo in da ob tehnoloških spremembah ne bo vedno potencialno nezaposlen. Pri tem kongres še posebej poudarja potrebo, da se delavec ob delu trajno izobražuje za funkcijo dela in samoupravljanja.
2.	Kongres se zavzema, da bi delavcu že obvezna šola omogočala izobrazbo za prvo zaposlitev. Delavcem, ki niso dokončali obveznega osnovnega šolanja, mora delovna organizacija omogočiti, da to šolanje dokončajo.
3.	Sindikat se zavzema za takšno kadrovsko politiko v delovnih organizacijah, ki bo sposobnim delavcem omogočala sistematično napredovanje; da se bo krepila kadrovska struktura delovnih organizacij; da bodo samoupravni organi nenehno preverjali sposobnosti vodilnih delavcev, ne pa samo ob reelekciji ipd. Posebna skrb sindikata bo veljala delavski mladini, ki se pripravlja za delo ali ki prvič stopa na delo.
4.	Sindikat podpira kulturno akcijo ter se zavzema za večjo kulturno raven delavcev in za različne oblike tesnejšega medsebojnega sodelovanja kulturnih inštitucij z delovnimi organizacijami.
IV.	DELOVNE RAZMERE IN VARSTVO PRI DELU
1.	Če z modernizacijo tehnike in z novo tehnologijo najtežjih delovnih razmer na posameznih delovnih mestih ne bi mogli odpraviti, so pa vzrok za delovno invalidnost, se bo sindikat zavzemal zh beneficiranje delovne dobe na takih delovnih mestih in za druge potrebne ukrepe. Kongres nalaga republiškemu odboru, da skrbi za čimbolj u-sklajeno vrednotenje posebnih delovnih razmer v posameznih samoupravnih sporazumih in med samoupravnimi sporazumi industrijskih panog kot tudi za usklajevanje med področji dejavnosti, ter da da pobudo za čimprejšnjo strokovno prouči-
tev posebnih delovnih razmer; osnovnim organizacijam sindikata pa kongres priporoča, da ob usklajevanju internih aktov s samoupravnimi sporazumi poskrbe za čim pravilnejše in objektivnejše vrednotenje posebnih delovnih razmer.
2.	Kongres vztraja, da se postopoma ukine nočno delo žensk in mladine, in sodi, da je potrebno sprejeti tudi sistemske ukrepe, ki bodo delovnim organizacijam omogočali normalno ustvarjanje dohodka. To velja še posebej za tekstilno industrijo. Kongres nalaga republiškemu odboru sindikata, da sproti obravnava problematiko nočnega dela žensk in mladine, da zaostruje kriterije pri izdajanju soglasij za uvedbo nočnega dela ter da je pobudnik izdelave pro-
Šolska delavnica za vajence kovinarske in elektro stroke RŠC ZPT, v Zgradbi bivše kompresorske postaje na Gvidi Foto inž- Tone Bregant
gramov ukinjanja nočnega dela žensk in mladine. Osnovnim organizacij am sindikata pa kongres priporoča, da v svojih delovnih kolektivih spodbudijo izdelavo programov ukinjanja nočnega dela žensk in mladine. Obenem s tem, ko odločno terja ukinjanje nočnega dela žensk in mladine, pa se kongres zavzema, da ga dotlej, dokler bo kot izjema še obstajalo, pravilno vrednotimo in ustvarjamo čim boljše delovne razmere za delavce v nočnih izmenah dela.
3.	Kongres sodi, da je plačevanje dopolnilnih prispevkov za nad-poprečno število nesreč pri de-
. lu:
—	število nesreč pa je povezano z delovnimi razmerami v nasprotju z načeli vzajemnosti in soli-darnosti. Organom sindikatov in ustreznim organom socialnega zavarovanja kongres predlaga, da z republiškimi predpisi odpravijo to anomalijo.
4.	Republiški odbor sindikata je sprejel enotna izhodišča kot pogoj za dajanje soglasij k samoupravnim sporazumom s področja industrije in rudarstva. Kongres zadolžuje organizacije in organe sindikata, da bodo varovali sprejeta stališča v samoupravnih sporazumih in da si bodo prizadevali uresničiti usklajeno urejanje delovnih razmer in varstva pri delu, kot denimo:
—	da se bodo bolj uskladile osnove za različna nadomestila osebnih dohodkov;
—	da se bodo pri regresih za dopuste kot pomembni kriteriji u-poštavala solidarnostna načela, po katerih -bodo delavci z nižjimi osebnimi dohodki in z večjim številom otrok prejemali višji regres;
—	da se pri določanju števila dni dopusta Ikot najpomembnejši kriteriji upoštevajo delovni pogoji, delovna doba, socialno stanje'zaposlenega lin njegove družine;
—	da pri nadomestilih osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, za trajanje bolezni do prvih 7 dni nadomestila ne bodo nižja -od 80 %, od 8 do 30 dni pa ne nižja kot 90 °/o od osnove, to je poprečnega osebnega dohodka delavca v minulem letu;
—	da se bodo realneje določale osnove za obračun nadomestila o-sebnega -dohodka itistih žensk, ki odhajajo na porodniški dopust;
—	da v primeru -smrti delavca, katere vzrok je nesreča pri delu, delovna organizacija pomaga .družini ponesrečenega;
—	da delavec pri odhodu v pokoj ali njegova družina v primeru -smrti delavca prejme kot izraz sdlida-rnosti kolektiva odpravnino v -višini do dveh poprečnih -osebnih dohodkov na zaposlene-
ga delavca v podjetju;
—	da bo nadurno delo resnično izjemno ter v smislu zakonskih določil; kjer pa je potrebno, ga je treba primerno vrednotiti;
—	da bodo delovne organizacije organizirano razvijale rekreacijo svojih delavcev, da -se bodo zavzemale za irazvoj delavskega turizma ter s -tem v zvezi ustanavljale počitniške skupnosti, da ne bodo odprodajale svojih poči-tn,iških domov in drugih objektov za rekreacijo, da se bodo zavzemale za delavske športne igre lipd.;
—	da se organizira -prehrana (in v ta namen zagotovijo sredstva) za vse delavce, -še posebej na za delavce, ki delajo na težikih delovnih mestih in v nočnih izmenah;
—	da se uskladijo pravice delavcev v zvezi -s prevozom -na delo-in z dela.
V.	DELOVNA RAZMERJA
1.	Sindikat se bo zavzemal — zlasti pa naj -bi bila to trajna naloga osnovnih organizacij sindikata — da proizvodni delavci, ki so zaradi priznanih zmanjšanih delovnih sposobnosti razporejeni na -manj zahtevna delovna mesta, ohranii-j-o nezmanjšan osebni dohodek prejšnjega delovnega mesta (tudi to je ena -od oblik uresničevanja pravic delavcev iz minulega dela).
2.	Kongres se odločno zavzema za javnost izplačil iz civilno-p-rav-nih razmerij in -tako imenovanega dela po -pogodbah, -saj so ti prejemki pogosto vir bogatenja in vzrok za socialno razlikovanje, in -sicer itako, da jih plačnik izplačuje izvajalcu dela preko blagajne delovne organizacije, v kateri je delavec (izvajalec dela) -redno -zaposlen. Republiški odbor sindikata bo pozorneje spremljal obseg tovrs-t-nih izplačili.
3.	Kongres vztraja, da se ohrani status služb pravne pomoči pri različnih organih sindikatov ter da se pravice teh služb še razširijo, nasprotuje pa predlogom različnih profesionalnih združenj, ki se zavzemajo, naj bi služile pravne pomoči pri sindikatih ne imele več pravice zastopati delavcev v delovnih sporih pred -rednim sodiščem.
VI.	ZAPOSLOVANJE
1.	Zaposlitev predstavi j a enega temeljnih elementov -socialne var--no-s-ti delavcev, zato se kongres zavzema za ustvarjanje možnosti za polno zaposlitev in za stalnost zaposlitve, da -bi tako čim manj -naših delavcev odhajalo na delo v tujino. Kongres se tudi -zavzema za zagotovitev takih pogojev, ki hi pospešili vračanje v ituj-ini zaposlenih de-
lavcev. Republiški odbor bo sodeloval pri obravnavanju pogojev, pod katerimi naša podjetja zaposlujejo delavce na tujem.
2.	Glede na to, da so potrebe po kadrih v programih modernizacije močno zapostavljene, kongres zahteva, da delovne o-r-ganizacije v programih modernizacije -in razvoja zagotovijo tudi sredstva iza prekvalifikacijo delavcev in za odpiranje -novih delovnih mest ter tako preprečujejo »tehnološko brezposelnost«. Republiški odbor si bo prizadeval, da bodo tovrstna določila vsebovala samoupravni sporazum, osnovne organizacije sindikata pa naj zago-tovijo, da se bo to -načelo uveljavilo v samoupravnih aktih oziroma v programih modernizacije delovnih organizacij.
3.	Sindikat se zavzema za dosledno spoštovanje zakonskih določil o obveznosti programiranja kadrov v investicijskih načrtih. Da bi -odpravili nesoglasja in pogosto zavoljo snubljenja ali preplačevanja -kadrov -skaljene odnose, predlaga kongres delovnim organizacijam, da z morebitnimi samoupravnimi sporazumi aili drugačnimi dogovori u-postavijo moralne norme in načela pri zaposlovanju delavcev med delovnimi organizacijami -istih grupacij ali panog.
4.	Sindikat vztraja na stališču, da morajo tudi za bodoče ukinjanje rudnikov veljati enake možnosti kot za rudnike, ki so bili ukinjeni doslej (predčasna upokojitev ob določenih pogojih,
5.	V primerih nerentabilne proizvodnje se sindikat zavzema za pravočasno preusmeritev proizvodnih programov delovnih organizacij, s tem da se v ta namen bolj kot doslej izkoristijo sredstva -skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
VII.	STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
L Kongres sodi, da je potrebna takšna sočasnost v politiki pre-hajairvja k strokovnim najemninam, ki jo bo spremljala ustrezna prerazdelitev narodnega dohodka. Ob sedanj-ih osebnih dohodkih in cenah zavračamo zviševanje najemnin brez sočasnega sistema subvencioniranja najemnim delavcem z nižjimi o-sebnimi dohodki. Sindikat bo še nadalje aktivno sodeloval pri obravnavanju in razreševanju stanovanjske problematike.
2.	Sindikat se zavzema za graditev cenejših najemniških stanovanj s primernim stanovanjskim standardom.
3.	Za stanovanjsko gradnjo izločena oziroma zbrana finančna sredstva je potrebno kar naj-racionalneje uporabiti. Sindikat predlaga ustanavljanje s-tano-
varnjsikih interesnih skupnosti, v okviru katerih bi delovne organizacije in drugi sovlagatelji združevali in gospodarno upo-rabljatli združena sredstva za stanovanja. Stanovanjske interesne skupnosti naj ne pomenijo enostavno odtujevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo. Osnovni nosilci usmenjamja stanovanjske gradnje so vlagatelji v stanovanjske interesne skupnosti. Občinske in osnovne organizacije sindikata naj podprejo ustanavljanje stanovanjskih interesnih skupnosti.
4.	Kongres z vso resnostjo opozar-rja, da je potrebno doseči večjo ekonomsko in pravno varnost stanovanjskih varčevalcev, da bi lahko stanovanjsko varčevanje
doseglo svoj namen in postalo ena od poti za pridobitev stanovanja.
VIII.	ORGANIZIRANOST SINDIKATOV
1.	Kongres sodi, da se vloga in družbeni položaj sindikata kot dela samoupravnega sistema ne izražata le v delovnih skupnostih, temveč v celovitosti družbenih odnosov, zato so v družbeni vlogi in položaju sindikata potrebne jasnejše opredelitve tudi v drugi fazi ustavnih sprememb.
2.	Sindikat bo snoval takšne organizacijske vezi in metode dela, ki bodo omogočale vpliv osnovnih in občinskih organizacij na politiko in aktivnost sindikalne organizacije v celoti. Republiški odbor sindikata si bo prizadeval za utrditev občinskih organizacij in za še tesnejše medsebojno sodelovanje.
3.	Prizadevali si bomo, da bodo organizacijske oblike dela omogočale izražanje specifičnih in-
teresov dolov članstva sindikata in usklajevanje interesov teh delov z interesi preostalega članstva. Delo republiškega odbora bo tudi v prihodnje organizirano pretežno v svetih sorodnih panog kot organiziranih oblikah izražanja specifičnih interesov članstva.
4.	Delo sindikata bomo usklajevali z delom drugih posebnih sindikatov v Sloveniji in v Zvezi sindikatov Slovenije.
5.	Svojo aktivnost bomo usklajevali z aktivnostjo sindikatov v drugih republikah in v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije.
6.	Sindikat se bo zavzemal za stalno izobraževanje sindikalnih kadrov in težil, da se kot najbolj organizirana oblika tovrstnega izobraževanja ustanovi pri republiškem svetu ZSS posebna sindikalna šola.
XXI. amandma zvezne ustave
1.	Temelj socialisičnih samoupravnih odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom in sredstva reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in neakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Za zagotovitev takšnega družbenoekonomskega položaja delovnega človeka je delavcem zajamčeno, kot njihova neodtujljiva pravica, da na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se združujejo in v njih delajo, ter v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja teh organizacij pridobivajo dohodek ter upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skunnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev.
Dohodek, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temelinim organizacijam združenega dela.
Od dohodka, ki ga temeljne organizacije združenega dela skupaj ustvarijo z združevanjem in poslovnim sodelovanjem, pripada vsaki teh organizacij del, ki ustreza njenemu prispevku pri njegovem ustvarjanju in je sestavni del dohodka, ki ga temeljna organizacija združenega dela ustvari s svojim celotnim poslovanjem in o katerem delavci v njej neposredno odločajo na podlagi svojega dela.
Skupen dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna podlaga delavčeve pravice, da odloča o svojih delovnih pogojih in o delitvi dohodka ter pridobiva osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in s povečanjem produktivnosti njegovega in skupnega družbenega dela.
2.	Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
Vsak del delovne organizacije (podjetja, zavodi ipd.), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.
Delavci temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije imajo pravico svojo
temeljno organizacijo združenega dela izločiti in jo konstituirati kot samostojno organizacijo na način, ki ga določa zakon.
Ž organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno izločitvijo iz sestave delovne organizacije se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih o-menjene organizacije niti interesi in pravice te organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti.
3.	Dohodek razporejajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela za svoje osebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne osnove združenega dela in dvig njihove delovne sposobnosti. Od dohodka kot uspeha njihovega skupnega dela v organizacijii in skupnega družbenega dela, ki ga ustvarijo na trgu in v vsph medsebojnih odnosih in zvezah v različnih oblikah delovnega sodelovanja in skupnega poslovanja, pripada delavcem za zadovoljevanje njihovih osebnih in skuonih potreb del v sorazmerju z njihovim delom in s prispevkom V uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim delom.
Vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim delom, sedanjim in minulim delom v njej.
Delovni uspeh in osebni prispevek delavcev k uspehu in razvoju organizacije združenega dela sta, poleg drugih osnov in meril, določenih po načelih vzajemnosti in solidarnosti, osnova in merilo tudi pri odločanju o uporabi sredstev, izločenih v organizacijah združenega dela za njihove skupne potrebe.
4.	Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili, ki jih določajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Če se delavci ne ravnajo po^ osnovah in merilih, ki jih določajo samoupravni sporazumi ali družbeni dogovori, oziroma če takšnih sporazumov ali dogovorov ni, z razporeditvijo oziroma delitvijo pa se kršita načelo delitve po delu ali normalen potek družbene reprodukcije, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotovijo odnosi, ki ustrezajo omenjenim sporazumom ali dogovorom, o-ziroma ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu.
5.	Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi je zajamčeno, da uresniči s svojim delom vsaj tolikšen osebni dohodek in vsaj toliko drugih pravic, da sta zagotovljeni njegova socialna varnost in stabilnost. Višina o-sebnega dohodka in obseg teh pravic ter način njihovega uresničevanja se določijo s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom ali z zakonom odvisno od splošne stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi.
6.	S svobodno menjavo svojega dela z delom delavcev v organizacijah na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delu enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo delovni ljudje svoje o-sebne in skupne potrebe na teh področjih. S takšnimi odnosi se zagotavlja delavcem v omenjenih dejavnostih enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in uporabniki njihovih storitev ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in določajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Samoupravne interesne skupnosti lahko ustanavljajo delovni ljudje kot uporabniki tudi za zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in za uresničevanje svojih interesov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, pri čemer določajo na samoupravni podlagi svoje skupine in posamične obveznosti do omenjenih skupnosti ter svoje
skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo.
Zakon lahko določa obvezno u-stanavljanje interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih področij dela ter obvezno plačevanje prispevka interesnim skupnostim za financiranje njihove dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevka z osebnimi dohodki delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev.
7.	Sredstva, ki jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporedijo za razširitev materialne osnove dela, so kot del skupnih sredstev družbene reprodukcije namenjena za razširitev materialne osnove dela v njej in v družbi kot celoti v skladu z njihovim interesom, da jih uporabljajo v njej ali da jih združujejo s sredstvi drugih organizacij za skupno delo in poslovanje.
Z zakonom se lahko skladno z ustavo oziroma pokrajinskim u-stavnim zakonom začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije ali naloži obvezno združevanje dela omenjenih sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije.
8.	Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbeno-politične skupnosti pa v okviru svojih z ustavo^ določenih pravic in dolžnosti dolžne, v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti poskrbeti za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izredne ekonomske težave, in nasproti z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v družbenem interesu.
Organizacije združenega dela zagotavljajo same ali v okviru samoupravnih sporazumov po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev, kadar zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v organizaciji ni več potrebno.
Zakon lahko nalaga organizacijam združenega dela določene materialne obveznosti za ustvarjanje skupnih sredstev, da se izpolnijo naloge iz prejšnjih odstavkov.
9.	Za zadovoljevanje z ustavo o-ziroma s pokrajinskim ustavnim zakonom določenih splošnih družbenih potreb, ki jih uresničujejo v družbeno-političnih skupnostih, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ali iz svojih osebnih dohodkov na podlagi zakona določene davke za te potrebe.
Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti se določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti skupnega druž-
benega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in potreb razširjene reprodukcije, ter odvisno od sposobnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z uspehi dela in doseženim uspehom zagotovi delavcem v ustavi določene pravice.
To načelo se uporablja tudi v vseh drugih primerih, kadar družbeno-politične skupnosti v okviru svojih, v ustavi oziroma v pokrajinskem ustavnem zakonu določenih pravic in dolžnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo organizacije združenega dela, ali jim naložijo, da jih morajo združiti.
10.	Zoper organizacijo združenega dela, ki ne izpolnjuje svojih, z zakonom določenih obveznosti, ali ki s svojim poslovanjem huje o-škoduje družbene interese, ali je v njej bistveno skaljeno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, se sme ob pogojih in po postopku, kot to določa zakon, nastopiti s posebnimi, v zakonu določenimi začasnimi ukrepi.
11.	S tem amandmajem so na-
domeščene določbe 11. in 12. člena, tretjega odstavka 15. člena in drugega odstavka 18. člena ustave SFRJ.	________
SEJA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ENERGETIKE SRS
Dne 22. februarja 1972 je bila v Ljubljani seja upravnega odbora poslovnega združenja energetike SRS. Na tej seji so obravnavali stanje in nadaljnji razvoj energetike v SR Sloveniji, poročilo in zaključni račun o poslovanju tega združenja v preteklem letu ter program dela in predračun stroškov poslovanja združenja in posebnih Služb v letošnjem letu. Obravnavali pa so še poleg tega energetsko situacijo, pristop združenega podjetja DES v združenje in o paralelnem obratovanju z italijanskim in avstrijskim elektro energetskim sistemom.
Sprejel je vključno s spremembami in dopolnitvami poročilo o stanju in nadaljnjem razvoju energetike v Sloveniji. To poročilo so predložili v razpravo svetu za energetiko pri republiški gospodarski zbornici in pristojnim republiškim gospodarskim in družbenopolitičnim organom. Pri obravnavanju e-nergetske situacije je le-to obravnaval s stališča pomanjkanja električne energije zaradi suše in zakasnitve dograditve termoelektrarne Šoštanj III., s stališča dobavljanja premoga termoelektrarnam ter zaradi oskrbe tržišča s tekočim plinom. V zvezi s tem so sprejel’ vrsto sklenov.
Preventivno zdravljenje
Zasavski premogovniki Trbovlje so tudi v letu 1971 izvedli preventivno zdravljenje članov svoje delovne skupnosti. Enako zdravljenje so izvedli tudi v letu 1970, ko je bilo na zdravljenju 120 delavcev. V teh letih, -to je 1969 in 1970, zdravljencev nismo anketirali, ker iz gradiva in razgovorov nismo ugotovili nobenih pomanjkljivosti. Ker so v letu 1971 bile vpeljane nekatere spremembe in ker so se v tem letu pokazale tudi določene pomanjkljivosti, smo se odločili, da zdravljence anketiramo.
Anketiranim smo postavili 19 vprašanj iz katerih je moč razbrati, kakšno je bilo njihovo počutje in ali so vložena sredstva dala tudi ustrezne rezultate.
Namen ankete je bil, ugotoviti pogoje zdravljenja, počutje zdravljenih in rezultate zdravljenja.
Anketiranih je bilo 94 koristnikov od 122, kolikor je bilo poslanih na to zdravljenje v letu 1971.
Na preventivnem zdravljenju je bilo:
—	s področja delovnih enot v Trbovljah	55
—	s področja delovnih enot v Zagorju	36
—	s področja delovnih enot v Hrastniku	31
Povprečna starost anketiranih znaša 45 in pol leta.
Koristniki preventivnega zdravljenja, ki so izpolnili anketni list,
so zaposleni kot:
—	jamski delavci	46
—	zunanji delavci	48
—	-skupaj	94
od tega:
—	fizični delavci	84
—	umski delavci	10
Anketni list je izpolnilo iz področja delovnih enot v Trbovljah 42, v Zagorju 36 in Hrastniku 16 članov delavne skupnosti.
Preventivno so se člani delovne skupnosti zdravili v naslednjih zdraviliščih: Čateške Toplice, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Dobrna, gostišče Rožič v Bohinju in na Rabu.
Anketa je bila anonimna, saj so anketiranci le tako lahko svobodno izrazili svoje mnenje o vtisih in koristnosti zdravljenja.
Namen preventivnega zdavlje-nja je v tem, da se delavci, ki so dalje časa zaposleni pri ZPT in ki bolujejo ali pa kažejo znake različnih obolenj, zdravijo v ustreznih zdraviliščih. Zdravljenje financira v pretežni meri naše podjetje, do leta 1971 pa je to zdravljenje financiralo v celoti.
S tem, da podjetje vlaga dokaj-
šnja sredstva v to dejavnost, želi doseči predvsem:
a)	ugodnejšo zdravstveno strukturo zaposlenih,
b)	podaljšanje delovne sposobnosti zaposlenih in znižanje odstotka bolanih.
Varljivo bi bilo, po štirih letih te dejavnosti, pričakovati neke otipljive rezultate. Že -sama beseda preventiva nam pove, da je zadeva dolgoročnejšega pomena. Toda, ko bo za nami tudi leto 1972, t. j. pet let te dejavnosti, bo navoljo mnogo več primerjalnih podatkov, s katerimi bo moč prepričljiveje dokazati koristnost vloženih sredstev. Tokrat pa je naš namen kot prvič, priti le do nekih splošnih ugotovitev, kot n. pr., ali je dejavnost opravičlj-iva in ali se odvija v -skladu z nameni. Kot prvič, želimo tudi v tej anketi ugotoviti, ali je na relaciji plačnik — koristnik karkoli, kar bi bilo potrebno za normalno potekanje zdravljenja dodati, spremeniti ali odpraviti.
Za razliko od leta 1968, ko je bilo možno preventivno zdavljenje le v Čateških Toplicah in Bohinju naj povemo, da je od leta 1969 dalje razširjena možnost zdravljenja še na zdravilišča Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Dobrna in pogojno tudi v lastnem počitmi-škem domu na Rabu.
Odgovori na vprašanja:
1.	Anketirane smo vprašali glede pravilnosti napotitve. Zanimalo nas je, ali so mnenja zdravstvene in socialne službe ter koristnika samega enotne. Gre namreč za to, da koristnika ne bi napotili v tako zdravilišče, ki bi dalo slabe rezultate zdravljenja ali pa bi neustrezna napotitev potegnila za seboj tudi določene zdravstvene posledice in kar je najvažnejše, napotitev sama po sebi mora biti namenska t. j. opravičljiva.
94 anketiranih, to je vsi, potrjujejo pravilnost napotitve. Tudi med tistimi, ki se anketi niso odzvali, ni bilo primera nepravilne napotitve. Koristniki so bili pred nastopom zdravljenja zdravniško pregledani, zdravniki pa so potrjevali ali odklanjali zdravljenje.
2.	Za mnenje o tem, kako je vplivalo 18-dnev-no zdravljenje na zdravstveno stanje anketiranih, smo določili štiri možne odgovore.
Kar 89 jih meni, da se po vrnitvi iz zdravljenja bolje počutijo. Štirje ne zaznavajo nobene spremembe. Eden zatrjuje, da se mu je stanje poslabšalo. Nihče ni ozdravel.
3.	Če je 18<lnevno bivanje v zdravilišču zadosti dolgo, menijo anketirani takole:
54 jih smatra, da je 18-dnevno zdravljenje primerno dolgo, 40 jih smatra, da je 18-dnevno zdravljenje prekratka 'doba, da bi se njihovo zdravstveno stanje obrnilo na bolje.
Odgovori na to vprašanje so zanimivi glede na to, da jih je že v prvi anketi 18 izrazilo mnenje, da je 21<Lnevno bivanje prekratko ob upoštevanju dejstva, da smo že v letu 1970, zaradi pomanjkanja sredstev oziroma povišanja cen v zdraviliščih, morali znižati število oskrbnih dni od 21 na 18, je torej trditev štiridesetih, da je 18-dnev-no bivanje prekratko, skoraj utemeljena. Doba bivanja pa je na žalost odvisna od razpoložljivih sredstev, ki pa skoraj nikoli niso tako velika, da bi bila lahko usklajena s potrebami.
4.	in 5. Iz naslednjih dveh vprašanj smo želeli izvedeti, ali so koristniki imeli možnost polne zdravstvene oskrbe. Tu je potrebno povedati, da je bil v letu 1971 plačnik zdravstvenih storitev že komunalni zavod za socialno zavarovanje-s klad zdravstvenega zavarovanje, ki je te obveznosti tudi poravnal.
Glede na to torej odpade možnost, da bi bili koristniki v pogledu prejemanja zdravstvenih uslug kakorkoli prikrajšani. Tudi iz odgovorov je razvidno, da so imeli koristniki na razpolago vse zdravstvene usluge, ki jih je predpisoval zdraviliški zdravnik glede na potrebe posameznikov in ne glede na značaj plačnika. O posameznih zdravstvenih uslugah se koristniki pohvalno izražajo, tako na kvaliteto izvedbe pa tudi na stopnjo učinkovitosti.
6.	Koristnike smo vprašali glede prehrane, o njeni kakovosti ter količini, ali je bila ta prehrana prilagojena zdravstvenem stanju posameznika.
Dietična prehrana prihaja v celoti v poštev v zdravilišču Rogaška Slatina. Tisti, ki so se tu zdravili, so je bili v celoti deležni.. Delno velja to tudi za Slatino Radenci in ostala zdravilišča, seveda le v primeru, če so tako prehrano utemeljeno zahtevali.
7.	in 8. Vprašanje se nanaša sicer na številki 4 in 5 in na tiste koristnike, katerih zdravstveno stanje je takšno, da terja občasno kontrolo. Zanimalo nas je, v koliki meri so se o tem zanimali tudi zdraviliški zdravniki:
ugotovili smo, da so se zdraviliški zdravniki kar v devetnajstih primerih odločili, poleg rednih, tudi za izredne preglede, kar v treh pri-
merih so koristniki izredni pregled zahtevali sami in tudi tem je bilo ugodeno. Tu je treba upoštevati tudi obvezni pregled ob prihodu in odhodu iz zdravilišča.
9.	Zanimalo nas je, kako koristniki prenašajo delovne napore po vrnitvi iz zdravilišča. Odgovori na to vprašanje zanimajo zlasti naše delovne enote, kajti prav v teh od-odgovorih tudi najlaže zaznamo koristnost zdravljenja:
15 koristnikov izjavlja, da po vrnitvi opravljajo svoje delo zo-
pet normalno, 72 jih meni, da svoje delo lažje zmagujejo, 1 meni, da ne občuti nobene spremembe.
Dovolj opravičila za preteklo in prihodnje vlaganje sredstev v preventivo, je moč najti že v prvih dveh odgovorih. Ce 87 delavcev dela zopet normalno ali, da delo lažje zmagujejo pomeni, da delajo redno, predvsem pa bolj varno, ne glede na to, koliko časa bo to trajalo. Upoštevati je treba, da se vsem, ki pridejo v zdravilišče v začetni fazi svoje bolezni, bolezen
lahko odpravi. Drugače je s tistimi, ki so že kronično bolni in ki se težje zdravijo. Tudi njihovo počutje je po prihodu domov vedno vzpodbudno. Za te slednje pa bi morali najti način in sredstva, s katerimi bi jim omogočili večkratno zaporedno zdravljenje, saj bi jim tako omogočili stalnejšo prisotnost na delu in podaljšanje aktivnega dela v delovni organizaciji.
(Nadaljevanje v naslednji številki) Martin Kralj
Posmrtntnski sklad v Hrastniku
Pri rudniku Hrastnik je bil že leta 1931 ustanovljen posmntninski sklad, ki v bistvu predstavlja medsebojno tovariško pomoč ob smrti članov kolektiva ali njihovih zakoncev oziroma otrok — torej v res pomoči potrebnem času. Z decembrom 1941 je sklad okupator ukinil, vendar je bil kmalu po osvoboditvi ponovno ustanovljen na pobudo sindikalne organizacije in sicer s 1. januarjem 1947. Ves čas delovanja tega sklada so bili različni prispevki in izplačila, odvisno pač od višine pogrebnih stroškov oziroma razpoložljivih sredstev.
Zadnje zvišanje je bilo sprejeto z veljavnositjo od 1. marca 1970 in sicer je bil prispevek za posamezen smrtni primer zvišan od 0,50 na 1,00 din, temu ustrezno pa je bilo tudi zvišano izplačilo posmrtnine od 1.000.- na 1.500.- din. Sicer
je tedanji izračun zadoščal za zvišanje prispevkov le od 0,50 na 0,80 din, toda člani kolektiva rudnika Hrastnik so enoglasno sklenili, da se prispevki zvišajo na 1,00 din. Ker je višina posmrtnine 1.500.-din takrat zadoščala za kritje pogrebnih stroškov, je tako narasel rezervni del sklada preko nujne potrebe za redno izplačevanje. To pa je sedaj prišlo zelo prav, ko so pogrebni stroški za povprečen pogreb že dosegli višino 2.400,- din.
Prihranjena rezerva, kot tudi zelo visoki pogrebni stroški, so napotili upravni odbor sindikalne organizacije na rudniku Hrastnik do razprave o možnosti zvišanja izplačilnega zneska posmrtnine, brez zvišanja prispevkov. Tako je sindikalna organizacija na svoji 11. redni seji, dne 15. februarja 1972 sprejela sklep o zvišanju posmrtnine v naslednjih zneskih:
Ijala le za nekaj let, če ne bo občutnega znižanja članov sklada, nato pa bo treba za zvišanje posmrtnine zvišati tudi prispevke, ker. bodo v nekaj letih prav gotovo tudi pogrebni stroški še narasli.
Ne bo odveč, če ponovimo ' določilo pravilnika, kdo je sploh lahko član tega sklada. Članstvo v skladu je prostovoljno, vanj. pa so včlanjeni vsi člani kolektiva rudnika Hrastnik. Če je kdo premeščen ali upokojen, lahko obdrži pravico članstva še naprej, če redno izpolnjuje obveznosti po pravilniku — torej redno mesečno plačevanje prispevkov. Pravico članstva obdržijo tudi zakoniti zakonski tovariši umrlih članov sklada pod pogojem, da prevzamejo vse obveznosti po pravilniku.
Ob koncu moram poudariti, da ta sklad resnično predstavlja soto-variško pomoč, ki jo znajo ceniti zlasti tisti, ki so že bili kdaj prizadeti. Prav zato je treba pozdravljati razumevanje vseh članov kolektiva in upokojenih rudarjev, ker se zavedajo, da je ta posmrtninski sklad dejansko najbolj neposreden solidarnostni sklad, ki deluje pod okriljem sindikalne organizacije rudnika Hrastnik.
Stanko Plahuta
Vrsta članstva	Prispe- vek	Dosedanji znesek	Novi znesek
član — zakonec	1,00	1.500,—	1.900.—
otroci do 5. leta	0,50	750.—	950.—
otroci od 5. do 12. leta	0,80	1.115,—	1.400,—
otroci nad 12. let	1,00	1.500,—	1.900,—
Za _ mrtvorojene otroke se po- stopilo v veljavo s 1. marcem 1972. smrtnina ne izplača. Zvišanje je Takšna rešitev pa bo seveda ve-
Valorizacijski količniki
V uradnem listu SRS, št. 12/72, je objavljen sklep skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let, na raven osebnih dohodkov v letu 1971.
Od našega podjetja se vsako leto poslovi nekaj deset članov kolektiva, ki nastopijo svoj zasluženi pokoj. Ko pa se dokončno odloča-za ta tako pomemben korak v življenju, se stopnjuje negotovost, kdaj oditi, s katerim datumom, iz katerega obdobja delovne dobe
bo moč več izluščiti in podobno. Popolnoma razumljivo. Saj smo priče, da je pri tako razgibanih osnovah in kriterijih, mnogokrat še kako važen celo datum, na katerega se glasi odločba o upokojitvi. Razgovorov o tej temi je vedno več spričo napovedanega novega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki naj bi izšel v najbližji prihodnosti. Prav iz tega razloga sem se odločil, analitično prikazati vpliv novih faktorjev za preračunavanje osebnih dohodkov, na povprečne osebne dohodke v našem podjetju. V tabeli prikazani
valorizirani osebni dohodki, so povprečni, izračunani v letih 1961 do 1969 na 208 ur, 1970 na 189 ur (od 8. 4. dalje skrajšan delovni teden), 1971 na 182 ur. Povprečne nominalne in valorizirane osebne dohodke ni moč uporabiti kot primer za posamezne člane kolektiva, so pa dokaz odnosov naših pov-prečkov do osnov, na katerih temelje valorizacijski količniki in so tako zgovoren pripomoček za ori-. entiranje.
Tabela »valorizirani osebni dohodki« :
A — nominalni povprečni osebni dohodki,
B — valorizacijski količnik za preračunavanje doseženih osebnih dohodkov na dosežene osebne dohodke v letu 1971,
C — republiški valorizacijski koli-, čniki,
Č — osebni dohodki valorizirani z republiškimi valorizacijskimi količniki.
D — valorizirani osebni dohodki po petletnih obdobjih,
E — indeks valoriziranih osebnih dohodkov po petletnih obdobjih; mesečni povpreček je 100.
Valorizirani osebni dohodki
(Tabela 1)
leto	A	B	c	č	D	E
1961	314,20	489,7	604,—	1.897,77	petletna obdobja din/mes. % na 1971	
1962	330,95	464.9	547.7	1.812,61	—	—
1963	363,21	423.6	460.2	1.671,49	—	—
1964	498,87	308.4	348.1	1.736,57	—	—
1965	713,38	215.7	263.7	1.881,18	1.799,92	116.98
1966	823,45	186.9	199.4	1.641,96	1.748,76	113.65
1967	826,95	186.1	180.5	1.492,64	1.684,77	109.49
1968	961,33	160.1	164.8	1.584,27	1.667,32	108.36
1969	1.171,68	131.3	141.1	1.653,24	1.650,66	10728
1970	1.315,49	117.—	119.4	1.570,70	1.588,56	103.24
1971	1.538,69	—	—	1.538,69	1.567,91	101.90
Odnos	in povpreček valoriziranih					
osebnih	dohodkov	na				
1971 leto			107.78	1.658,34		
DAN ŽENA
Dne 8. marca 1972 so se zbrale ženske-delegatke iz vseh delovnih enot ZPT, teh je bilo 15, v sejni sobi na upravi ZPT. Sestanka ob dnevu žena so se udeležili tudi glavni direktor, predstavniki samoupravnih organov, družbeno-politič-nih organizacij in nekaterih strokovnih služb. Pozdravili so jih s krajšimi nagovori glavni direktor inž. Albert Ivančič, Ludvik Zalokar za družbenoipolitične organizacije in Anton Prosenc za samoupravne organe. Sledil je prost razgovor, ki se je nanašal na pogoje zaposlovanja, na delo ob dela prostih sobotah in nedeljah, varstvena sredstva, nagrajevanje in podobno.
POMLADANSKI POŽARI
V dneh 17. in 18. marca 1972 je bilo v rudniških gozdovih in travniških površinah, na širšem področju našega podjetja, več požarov, predvsem na območju Ostrega vrha, Pleskega, Dobrne in Lakonce. Nekaj teh požarov so podtaknili o-troci-šolarji. Podjetje je opozorilo vse šole v Trbovljah na nevarnost pomladanskih požarov s prošnjo, da o tem podrobneje seznanijo vse šolarje oziroma dijake. Nekatere šole so naš predlog posredovale u-čencem oziroma dijakom, nekatere pa tudi ne.
SEJA STROKOVNEGA KOLEGIJA
VALOBI ZIBAM OSEBIJ! DOHODKI
1.800,
1.600-
1.400.
1.200-
1.000.
iiiiiiiiHiin
V////A ošabni lehodki
Tin/nos.
YZV77A
valorizirani oseb. dohodki na leto 71 v podjetju
V////A
valorizirani oseb. dohodki z repubilSkln kol1Čnikoc
Iz grafičnega prikaza valorizira-	letih, povprečno za 10 let 1962-1971
nih osebnih dohodkov, so za deset-	in povprečno za 10 let 1961-1970.
letno obdobje razvidne razlike valoriziranih osebnih dohodkov po
Dne 27. marca 1972 je potekal na upravi podjetja strokovni kolegij. Na seji kolegija so razpravljali o finančnem načrtu podjetja za leto 1972, o problematiki podjetja, predvsem pa o pripravljanju predloga za izvajanje ustavnih dopolnil. Posebej so govorili tudi o nelikvidnosti podjetja.	Sprejeli so
nekaj priporočil za	razpravo in
sklepanje na sejah organov upravljanja.
POGOZDOVANJE
Koncem marca 1972 in v začetku aprila t. 1. je naše podjetje izvedlo tako kot običajno vsako leto, pogozdovalno akcijo na opuščenih rudniških zemljiščih, predvsem sipinah. Pogozdovanje je vodil rudniški gozdar, ob sodelovanju komunalnih oddelkov vseh treh rudnikov. Na področju rudnika Zagorje, na plazu Korbarica, je bilo posajenih 4000 smrekovih in 5000 borovih sadik in 2000 sadik duglazije, skupno 11000; na področju rudnik« Trbovlje je bilo v Lakonci posajenih 5000 borovih sadik in v Hrastniku na področju Lese pa je bilo posajenih 6000 smrekovih sadik. Vseh sadik je bilo 22 000. Nabavljene so bile pri podjetju Semesadike v Mengšu. V jeseni t. 1. bo posajenih še 8000 sadik macesna, deloma v Zagorju, deloma pa v Trbovljah.
Vilko Kovač
Delo podružnice ZRGMIT
Pri našem podjetju obstoja že vrsto let strokovno društvo Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov — skrajšano ZRGMIT. V to društvo pa so včlanjeni, razen članov naše delovne skupnosti, tudi člani iz ostalih podjetij v Zasavju in sicer: tehniki in inženirji iz strojne tovarne, Investicijskih birojev, poslovnega združenja RUDIS in cementarne. Razen opisanih poklicev pa so v sestavu ZRGMIT-a še elani z drugimi poklici: strojne, alek-tro, kemijske, gradbene, pravne in komercialne stroke.
Trenutno šteje naša podružnica 254 članov. Društvo vodi upravni odbor, katerega sestavljajo člani iz različnih področij. Teh je 13, od katerih pa ima vsak svojo nalogo/ Največ dela odpade, kot že ponavadi, na predsednika in tajnika in seveda še na nekaj aktivnih članov tega odbora.
Upravni odbor društva se sestaja na rednih sejah, na posvetovanjih in strokovnih predavanjih ter ekskurzijah. To je način, s katerim smo v stiku tudi s članstvom. Samo v letu 1971 smo imeli na primer 12 strokovnih predavanj za vse člane, z zelo zanimivimi temami iz rudarstva, strojništva in podobno. Skoraj vsa predavanja so bila spremljana s filmi, diapozitivi ali slikami. Bila so zelo dobro pripravljena in dobro obiskana. Predavatelji so bili v glavnem naši člani, bili pa so tudi primeri, ko so bili predavatelji stanovski kolegi iz Zahodne Nemčije, Čehoslovaške in sosednih republik.
Pri predvajanju filmov o kompleksni čelni mehanizaciji s prido-bivalnimi stroji, so bili udeleženi tudi ostali delavci jamskih obratov, saj so te filme predvajala pred vsemi izmenami pred vstopom v jamo na vseh treh rudnikih. Ta tema je trenutno zelo aktualna, ker se prav sedaj načrtuje in strokovno obdeluje možnost uvedbe kompleksne mehanizacije pri nas za naša široka čela.
Razen navedenih predavanj, pa prirejamo za člane tudi strokovne ekskurzije. Teh je sicer bilo v preteklem letu manj kot predavanj, ker so bile pač težave s finančnimi sredstvi. Take ekskurzije pa so vedno vezane s finančnimi sredstvi, katerih pa naše društvo nima dovolj. Zato organiziramo le krajše ekskurzije. Te so bile v tovarno el ekt rop o rcel an a na Izlakah, tovarno polprevodnikov Iskra Trbovlje, Termoelektrarno II Trbovlje in Steklarno Hrastnik. Vseh teh ekskurzij se je udeležilo precej članov in so bile strokovno na višini, saj so nas vedno spremljali strokovnjaki tovarn, katere smo obiskali.
Člani še vedno pogosto izražajo želje, da bi organizirali več ekskurzij, katerih bi se lahko udeležili vsi člani. Težava je vedno v tem, da ni mogoče organizirati ekskurzijo tako, da bi bilo lahko odsotno večje število članov za ves dan, ker je večina članov zaposlenih na proizvodnji.
Društvo načrtuje za bodoče še nekaj ekskurzij, nekoliko daljših, je pa vse odvisno seveda od finančnih možnosti podružnice.
Strokovna izpopolnjevanja naših članov v inozemstvu, koristimo na ta način, da nam ti udeleženci po vrnitvi predavajo iz snovi, za katero so bili poslani s strani podjetja.
Sodelujemo z republiško zvezo našega društva v Ljubljani. Ta prireja za svoje podružnice razna predavanja, ekskurzije in strokovna posvetovanja in usmerja delo podružnic. Z Zvezo v Ljubljani
smo povezani tudi tako, da je v republiškem odboru naš predsednik in še dva člana. Ti se stalno udeležujejo sej Zveze v Ljubljani in sproti prenašajo obravnavano gradivo na naše članstvo.
Prav tako smo povezani tudi s sorodnimi društvi pri rudnikih Velenje in Laško. Imeli smo že več skupnih stikov na strokovnem in društvenem nivoju.
Za naše delovanje ima doslej precej zaslug, razen delavnih članov upravnega odbora, tudi samoupravni organi in uprava ZPT, ker nam pomagajo pri predavanjih s prostori, prevozi in sredstvi, pri ekskurzijah pa pri organizaciji in finančnih izdatkih za prevoze. Upamo, da bodo ti imeli do našega društva še nadalje tako razumeva-mje.
Jože Polutnik
Dan žensk tudi v ZPT
(po pripovedovanju)
Ob 8. marcu, prazniku vseh naših mamic, je bilo nekaj naših tovarišic povabljenih na upravo podjetja v Trbovlje.
Ob 8.30 uri jih je čakal avto pred upravnim poslopjem rudnika Zagorje. Od tam so se peljale na upravo ZPT. Odprta so bila vrata sejne sobe, v kateri so se počasi zbrale povabljenke. Med njimi je bilo tudi nekaj predstavnikov ZPT. Uvodni govor je imel glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Praznik vseh žensk velja že okrog 60 let. Veliko jih je že med tem časom minilo, mnogo pa jih je pustilo očete, matere, brate, sestre in otroke ter se podale c tujino, kjer morda ne občutijo tiste drhteče roke, ki bi jim ravno ta dan izrekla vse najboljše in najboljše v krogu svojih domačih. Vem, da je mnogo mojih prijateljic, ki bi tudi rade
izrekle čestitke svojim mamicam, kakor sem jo jaz, pa jo morda nimajo več. Mnogo jih pokriva že črna gomila, nekaj pa jih išče boljši zaslužek daleč v tujini. Pozabile so na svoj dom, na objem svojih malčkov.
Nato jim je glavni direktor izrekel še iskrene čestitke. Nadaljeval je direktor kadrovske službe tovariš Sihur. Med tem so tovarišice stavile razna vprašanja, na katera je tovariš Sihur lepo odgovoril. Ob koncu pa ne smem pozabiti povedati, da so bile tudi lepo pogoščene. V dobro voljo pa jih je spravila tudi tovarišica Heda. Ko je bilo prostega razgovora konec, so se naše delegatke iz posameznih enot vesele vračale na svoje domove.
Slavi Savozic
USTAVNA DOPOLNILA
10.	marca 1972 je potekal v sejni sobi uprave ZPT širši razgovor predstavnikov delovnih enot, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij iz območja našega podjetja. Razpravljali so o predstoječih volitvah organov upravljanja, predvsem pa o uresničevanju 21. in 22. ustavnega dopolnila zvezne ustave. Navzoči so sprejeli nekaj priporočil oziroma osnovnih misli za razpravo in sklepanje na sejah osrednjih samoupravnih organov.
TOPLARNA
Dne 29. februarja 1972 je pričela rudniška toplarna Trbovlje o-grevati objekte strojne tovarne Trbovlje.
Dolžina vseh cevovodov, ki vodijo od toplarne proti posameznim porabnikom toplotne energije, znaša že 1.921,50 m. Izvajalec del pri izgradnji oziroma napeljavi toplovodnih cevovodov je bilo podjetje Klima iz Celja, medtem ko je toplotno postajo v strojni tovarni izdelalo in montiralo podjetje IMP iz Ljubljane.
Onesnaževanje ozračja
Dne 17. marca 1972 je občinska skupščina Hrastnik organizirala posvetovanje o predlogih za sprejetje ukrepov za odpravo prekomernega onesnaževanja ozračja v Zasavju. Posvetovanje, ki je potekalo v mali dvorani delavskega doma v Hrastniku, so se udeležili predstavniki vseh treh zasavskih skupščin, predsednik republiške komisije za varstvo okolja, predstavniki hidrometeorološkega zavoda ter predstavniki družbenonpo-Mtičnih organizacij in delovnih organizacij iz Zasavja. Tudi naše podjetje je bilo zastopano po svojem sodelavcu na tem posvetovanju. Dnevni red je obsegal razpravo in pripombe na osnutek zakona o določitvi ukrepov za sanacijo di-movodnih naprav v termoelektrarni II Trbovlje, razpravo o možnostih in pogojih za ustanovitev sku-
pnosti za varstvo okolja v Zasavju ter o plačevanju odškodnin prizadetim občanom s strani povzročitelja škode (Termoelektrarna, Cementarna, Kemična tovarna in Steklarna). Posvetovanje je vodil predsednik občinske skupščine Hrastnik Branko Milinovič, dipl. pravnik. V razpravi je naš sodelavec bil mnenja, da naj bi se republiški zakon za sanacijo dimovod-nih naprav ne nanašal izključno le na termoelektrarno Trbovlje, pač pa naj bi se nanašal na vse povzročitelje onesnaževanja ozračja nad določenim minimumom ter da je treba pri eventualni ustavitvi obratovanja TET II v Trbovljah, hkrati proučiti tudi posledice, ki hi se odrazile pri našem podjetju z ustavitvijo proizvodnje kotlovne-ga premoga na rudniku Trbovlje. Torej zadevo naj bi reševali kom-
v Zasavju
pleksno. Po končani razpravi so bili sprejeti zaključki o tem, da se podpira sprejem zakona o določitvi ukrepov za sanacijo plinovodnih naprav v TET II ter glede tega prevzema iniciativo republiška komisija za varstvo okolja. Iz zakona pa se mora čutiti, da je TET II nedokončana investicija in da je treba dimovodne naprave zgraditi v tem okviru. Sprejet je bil še sklep, da naj se oškodovanci, katerim TET še ni izplačala odškodnin, za leto 1971, obračajo direktno na TET zaradi izplačila. Občinska konferenca SZDL v Hrastniku se je obvezala, da bo sklicala predstavnike občinske konference SZDL v Zasavju zaradi ustanovitve iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti za varstvo okolja v Zasavju.
T. L.
Brezsrčnost ali klavrna prometna
kultura
Eden od znakov nezadostne prometne kulture pokažejo vozniki motornih vozil pri bežanju s kraja nesreče, ki so jo povzročili na cesti. Bežijo zlasti v naslednjih pri-imerih:
—	kadar poškodujejo tuje motorno vozilo,
—	ko zadenejo v pešča, ali udarijo v kolesarja oziroma mopedista (ki so najbolj izpostavljeni in ogroženi v cestnem prometu),
—	ko se zaletijo, trčijo ali kako drugače naletijo na drugo vozilo, pa menijo, da jih ponesrečenci niso utegnili spoznati ali registrirati njihove številke, in v podobnih primerih, ki nastanejo v mraku, temi, megli in po dobnih okoliščinah.
Pobegov je precej. To pa dokazuje, da vlada med številnimi vozni-ki še vedno nizka prometna kultura, egocentričnost in slab karakter.
V letu 1971 je pobegnilo na območju SR Slovenije s kraja nesreče, ki so jo povzročili, kar 264 voznikov motornih vozil. Vse te nesreče so se končale bodisi s smrtjo bodisi s hujšimi telesnimi poškodbami. Takšnih voznikov pa, ki so povzročili na cesti manjše škode, praske, odrgnine na vozilu (tujem!), vdolbine itn podobne poškodbe samo z materialno škodo, pa je bilo neprimerno več.
Zakaj vozniki zbežijo s kraja nesreče?
Tu je seveda več vzrokov pobegov, vsekakor pa so v prvi vrsti:
—	zaužiti alkohol te ali one stopnje, vino, žgane pijače, itd.,
—	vožnja brez vozniškega dovolj enlj a (ni še opravil vozniškega izpita),
—	vožnja brez vozniške izkaznice (vozniško dovoljenje je bilo odvzeto zaradi ugotovljenega prekrška ali kaznivega dejanja),
—	prometni dokumenti niso v redu oziroma jih voznik ob času vožnje sploh nima, na primer:
-	voznik si je neupravičeno izposodil (ukradel) motorno vozilo,
-	črna vožnja z avtomobilom (podjetja ali druge organizacije, z osebnim ali tovornim motornim vozilom, itd.),
-	vožnja v zvezi s tihotapstvom (tihotapljenje vozila ali tihotapljenje blaga z vozilom in podobno),
—	med vožnljo so v vozilu osebe, ki bi utegnile voznika kompromitirati ali mu kako na drugi način škodovati na ugledu,
—	bojazen zaradi morebitne poznejše objave v časopisih,
—	pred vožnjo ali med njo je voznik vzel preveč tablet v zvezi z alkoholom ali preutrujenostjo ipd.,
—	mamila pred in med vožnjo. Seveda se vozniki motornih vozil z bežanjem še bolj zapletejo, ker si naprtijo s pobegom novo kaznivo dajanje — opustitev pomoči ponesrečencu na cesti.
Pobegle voznike motornih vozil ujamejo. Ne sicer vseh, vendar večino. Morda nekateri uide zakonu, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega ravnanja in nemoralnega ponašanja v prometu nikakor in nikoli! In kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da voznik zaradi grobe malomarnosti poškoduje nebogljenega človeka na cesti ali mu celo vzame življenje... Vozniki motornih vozil, »kandidati pobegov s kraja nesreče«, naj vedo, da je preiskovalcem cestnoprometnih nesreč na voljo dosti sredstev in pripomočkov, da brezsrčnega storilca, ki je povrh vsega še pobegnil, najdejo, če ne takoj pa kasneje ... Brezsrčnega ubežnika zasledujejo občani, ki pobegle globoko obsojajo, in radi pomagajo ali sodelujejo pri iskanju. Nekatere okoliščine in domneve spretnega preiskovalca prometne nesreče in pobega njenega povzročitelja napeljejo na pravo sled. Na primer: če je voznik pobegnil s kraja nesreče, ki se je pripetila na cesti lokalnega pomena, pobeglega storilca ne bo treba preveč ddlgo iskati; tudi dan pobega to je delavnik ali nedelja oziroma praznik — ali pa sam dnevni čas — ko ljudje hodijo ali se vračajo v službo oziroma domov, ali dalje, pozni ali nočni čas, pripraven za pijančevanje in krokanje, — daje veščim preiskovalcem posreden ali celo neposreden namig, kdo bi lahko bil oziroma bi utegnil biti ubežnik — voznik. Krog se tako začne
ožiti in pobegli voznik bo moral kmalu priznati svojo brezsrčnost. Zelo dobro gradivo za preiskavo pa dajejo na primer delčki barve in laka, drobni odpadki stekla, tesnila in podobni dragi predmeti, ki so ostali na kraju nesreče oziroma zapustili sledove. Mnogi pobegli vozniki pa se ujamejo na cestnih zaporah, pri pregledih motornih vo-
zil in s podobnimi operativnimi u-krepi.
Takojšen učinek pri zasledovanju pobeglih voznikov motornih vozil pa prispevajo v današnjem času sredstva obveščanja kot šoto radio, televizija, tisk itd.
S pobegi dokazujejo vozniki avtomobilov kratko pamet, predvsem pa seveda svojo surovost in brez-
srčnost. Sklicevanje na ugled, alkohol, strah pred kaznijo itd. ne odtegnejo kakršnegakoli opravičevanja. Sklicevanje namreč hkrati dokazuje, da je tak voznik na nizki inteligenčni stopnji in obžalovanja vreden primitivec, saj se ne zaveda, da se bo znašel, potem, ko ga ujamejo, v kazenskem postopku v še neugodnejšem položaju.
A
S
(odlomek iz knjige Vinka Trinkau-sa, ki bo izšla sredi leta 1972 pri založbi Borec v Ljubljani, kot nadaljevanje njegove knjige Črna dolina)
Še enkrat je Matjan natanko prebral imena, kraje in poklice ustreljenih. Skoraj ni bilo pomembnejšega kraja, večje vasi na Štajerskem, ki ne bi dala svoje žrtve. Pa so bili Nemci pri njih šele eno leto. Pogled mu je dolgo počival na najbolj osovraženem imenu: »Bossler, SS Obergruppen-fiihrer, General der VVaffen SS und PdLizei«.
Bomo dobili tega krvnika, bo plačal za svoje zločine, se je vpraševal Matjan, ko je stopal proti Žogarčkovi gostilni. Potem je premišljeval, kakšen mora biti ta general, da se tako pogosto podpisuje na rdeče lepake? Uživa v tem, spodbuja svoje podrejene krvnike da lahko tiskajo nove lepake z grozečo vsebino? Ni si mogel zamisliti, kakšen človek bi to bil. Ostal je grozljiva neznanka.
Na Žogarčkovem vrtu, v senci košatih kostanjev, je nekaj knapov žulilo vrčke piva. Njemu se ni dalo v družbo; zavil je v gostilno, kjer je bil na hrani. Korel ga je moral videti že skozi okno. Komaj je sedel, že je bil pri njem. »Prašiče nemške! Si videl?« je siknil Korel. »Skrbno sem prebral. Trideset naših vaščanov so ustrelili v enem samem mesecu. Če bodo tako nadaljevali, nas bodo do konca vojne iztrebili«. Korel se je divje zasuknil in se pobral v kuhinjo.
Matjan je zdaj še močneje občutil potlačenost, strah, ki je zajel dolino.
Z vsako vestjo, da Sabina izdaja da bodo odpeljane ustrelili, z vsakim lepakom sta bila potlačenost in strah hujša. Povečalo se je nezaupanje. Tudi njega je stisnilo. Če bi kdo od tistih redkih, s katerimi je sodeloval, povedal zanj, bi bilo tudi njegovo ime na lepaku. Zdajle bi bil že mrtev in upepeljen! Pepel!
Premišljal je o ustreljenih. Z večine so to bili navadni dolinci, delavci, ki se niso razločevali od drugih. Na cesti, na delu, v pogovoru večini ne bi prisodil velikih
oni
prevratniških idej. Prej bi ugotovil, da so le nekam čudno ponosni, trmasti, pošteni ljudje; željni nekoliko boljšega življenja. Skupno jim je bilo edino to, da so sovražili Nemce. Sovražili so jih bolj, kot so ljubili svoja življenja. Saj bi lahko, kot Sabina, povedali za deset sodelavcev, pa bi se reši-
li.	Tega niso naredili, ker bi bili pozabili. Gestapovci so jih najprej opomnili, da se lahko rešijo, če vse priznajo, povedo za druge, ki so delali z njimi. Nekaj so najbrž že priznali, toliko za kolikor so slutili, da gestapovci vedo, ali so jim to celo dokazali. Bili pa so tako pogumni in ponosni, da so raje umrli, kot bi izdali druge. Zmogli so največ, kar je mogoče: raje so umrli, kot bi škodovali drugim. To ni bili le pogum, saj smrti so se vsi bali. Bilo je poštenje, sočutje do drugih, dobrota, ponos, da niso klonili.
In ti, Matjan, se je spraševal. Ti se skrivaš. Sodeloval si le s takimi, za katere si bil prepričan, da so zaneslijivi. Lahko bi naredil več, če se ne bi potuhnil zaradi strahu. Zdajle gestapovci mislijo, kako so s temi tridesetimi dotolkli uporniško organizacijo v dolini, kako si poslej nihče ne bo upal delovati proti njim. Pa so še taki, ki si bodo kljub vsemu upali. Zdaj ni več veliko možnosti, da organizatorjev ne bi odkrili. To se jim prej ali kasneje vselej posreči. Važno je le, da se pravi čas umakneš. In on se bo skušal pravi čas umakniti. Ko mu bo prevroče. Do takrat, če mu bo le uspelo, pa jim bo skušal zagreniti veselje nad ubijanjem; porušil jim bo utvare, češ da je dolina zdaj čista in v njej ni več ljudi, ki bi se še upirali.
Korel mu je prinesel kosilo. Matjan je opazil, da ima rdeče o-či. Ni si mogel predstavljati, da bi Korel jokal; bilo pa je čudno, da bi se mu avgusta vnele oči. Po tem ko ni hotel govoriti, je sklepal, da ga je hudo prizadelo.
V gostilno je prišel Anci. Na-mrščen je grdo gledal. Nič nista spregovorila, le spogledala sta se in ob sta videla, na koga se jezita. Matjan se je med jedjo že odločil: »Anci, majhno svinjarijo jim bomo
zakuhali. Si zato, da jih malo zjezimo?«
»Kar povej, Matjan, kaj je ,treba. Pa bom napravil,« je brez pomišljanja rekel Anci.
»Nekaj moram še pripraviti. Ko bom imel vse skupaj, ti bom povedal. Samo, Anci, nevarno bo ... V jami bo treba ...«
»Kadar boš imel pripravljeno, povej,« je odrezano rekel Anci.« Zaradi Bemota mi je še posebno hudo. Po Grčarjev! in Lokarjevi smrti me je tole najbolj prizadelo. Saj ni bil glavni, ampak hudo mi je za njim. Kolikokrat sva ga lomila skupaj, pa so ga počili. Le kaj so mu obesili?«
»Nekaj mark, nekaj raztrošenih listov, kaka huda beseda, pa je dovolj za kroglo.«
Matjan je zagledal Janka, kako je počasi stopal po cesti. Skočil je k oknu in pobobnal po šipi. Janko se je obrnil; ko ga je zagledal, mu je pokimal, da bo prišel v gostilno.
»Najinega prijatelja Bernota so ustrelili. Le kaj jim je naredil, veseljak? »se je sprenevedal Matjan.« Bleknil je kakšno ostro zoper Nemce; danes je to že dovolj, da te postavijo pred zid.«
Janko ga je ocenjujoče pogledal. Matjan je čutil, da mu ne verjame. Ni se dal zbegati. Če nič drugega, bo premišljal. Ne samo o svoji "Micki; o Nemcih in streljanju bo premišljali.
»K mami grem. Bo šel še ti zraven?« je vprašal Janko. Ni imel opravkov, zato je precej prikimal.
Mama ju je sprejela kot svoja otroka. Matjan je presenečen opazil, da ni z njim nič manj prijazna kot z Jankom. V zadregi je stokala, da jima ne more z ničemer postreči. Nervozno si je brisala roke v predpasnik. »Vse se _ je spremenilo, prav vse,« je potožila. »Naših ni več! Kako je to čudno; ena sama družina in z voljno tako razbita: Tanja v partizanih, mati ustreljena, oče že v taborišču, brat v Ljubljani. Sem v to lepo, zapečateno hišo pa bodo prišli tujci... Odveč jim bom ...«
»Pa ste opazili kai sumljivega, mislim takrat, ko je Tanja odšla,« je vprašal Matjan.
»Ja, 'ko kdaj premišljam, se mi zdi, da je bila Tanja res čudna,«
se je spomnila mama. »Prišla se je poslovit, tudi k meni, čeprav je rekla, da bo samo obiskala teto. Spomnim se: dolgo me je držala za roko. »Bodite dobri še naprej, Angela,« mi je rekla. Nekaj sem ji obljubila, ona pa me je tako čudno gledala...«
»Zdaj se ti bo vsak dan zdelo bolj čudno. Cez leto dni boš že trdila, kako si povsem natanko vedela, kam gre, »je razdraženo rekel Janko.
Matjan je z desnim očesom komaj zaznavno pomežiknil Angeli. Ni mu ušlo, da jo je posilil smeh. »Pripovedujejo, kako je Tanja ušla dvema fantoma iz doline. Do Ceiija sta jo spremljala na vlaku, tam pa je izginila kot kafra,« je povedal Matjan. Jankovo ogorčenje je zdaj veljalo njemu. »Kako to veš, Matjan? Povej mi, od koga si zvedel, ne pa ... pripovedujejo. Kar naprej poslušam pripovedovanja, ki so 'lažna: »Nemoi napredujejo, ne napredujejo; potiskajo jih nazaj, bežijo; umikajo se Je na boljše obrambne položaje ... Rad bi vedel, pri čem sem? Resnico!«
Matjan se je spomnil, kako prepričano je Vitko verjel v zmago. Nemci so bili tik pred Moskvo, on pa niti za hip ni podvomil, da jih bodo Rusi vrgli nazaj. In so jih. Imel je vero. Vero ... Zaupanje-Janko pa je bil zaradi Micike in ker se še ni odločil za upor, zbegan in jezen sam nase. Moral ga bo še mehčati. Moral!
»Nekaj bom povedal vpričo mame, ker ji zaupam, »je rekel Matjan. Godil mu je Angelin topli pogled. »Če te zanima resnica in boš odračunal, kar je dodanega za moralo in propagando, se spoprijatelji s Froncom. Dobro ga poznaš. Ima prirejen radijski sprejemnik in posluša tuja radijska poročila.«
Janko je besno vstal. Divje je pogledal Matjana, ki ga je zadnje čase hudo lasal. To ga je očitno jezilo: »Ti, Matjan, preveč govoriš.
Vzroki
Bolezni srca in žilja ter njih vzroke obravnavajo posredno ali neposredno v svojih prispevkih že drugi avtorji. Naj tu spregovorimo o tem nekoliko obširneje še z drugega vidika. Najpogostejši vzrok obolenja žil in srca je POAPNENJE ŽIL ALI SKLEROZA
Zdrave arterije so prožne. V sistoli se razšiirjujejo, pravimo, da utripajo. Zato jim pravimo tudi utripalnice. Pri atersklerpzi njih stena zatrdi, zadebeli, njihova notranjost ni več gladka in svetlina se zoži. Organi, ki so za življenje neogibno potrebni, kot n. pr. srčna mišica, ledvice in možgani, po takih zoženih arterijah ne dobe dovolj krvi. in z njo tudi ne dovolj kisika. Njihovo delovanje oslabi.
Preveč napletaš v hudih časih. Koliko ljudi je to že plačalo z življenjem. Se nič ne bojiš? Ne boš trdil, da si se že naveličal tega življenja.«
»Tega življenja že, ne pa ... svojega. Upam na boljše! Nadejam se, da bom to prekleto vojno preživel. Obseda me neko čudno, ma-tjansko prepričanje, da moram še videti, kako bo po koncu vojne. Zdi se mi, da bom moral biti zraven.«
»Bahač si, Matjan. Stremuh in grd računar. Ni toliko poštenega v tebi, kot sem svoj čas mislil. Pre-vejan kombinator si, ki gleda le nase.«
Prvič je Matjan določno začutil, da bi lahko Janka naklestil. Strašno ga je imelo, da bi Janku vsaj eno primazal. Občutljiv je bil za vsako žalitev, dvakrat huje, če je to storil kdo, ki ga je imel rad ali mu je že napravil kakšno uslugo. Zaradi mame ni smel udariti po licu; odločil se je, da bo udaril drugače: »Angela, si mi upaš povedati, da si natanko vedela, kako se Tanja ne bo vrnila?«
V mučni tišini je bil najbolj zbegan Janko. V trip je strmel v mamin nežni obraz; lovil je njene oči, ki so se obračale drugam. »Kaj klobasa?« je Janko vprašal mamo.
Nalahno je prikimala. »Vedela sem, Janko,« je šepetaj e povedala mama. »Nekaj malega sem tudi pomagala. Nosila sem hrano onim v hosti, prenašala sem tudi pisanje, pletla sem nogavice, puloverje... Nekaj malega ...«
Zdaj se je Matjan izogibal Jankovem zbeganemu pogledu. »Ti, mama, ki se nikoli nisi mešala v politiko,« je začuden rekel Janko.
»Tako je naneslo,« je v zadregi povedala mama. »Tanja je bila tako dobra z mano. Mlada gospodična in dobra. Nisem ji mogla odreči. Saj je sama veliko več tve-
obolenj srca
Ateroskleroza je obolenje, ki prizadene vse arterije telesa, vendar običajno pri enem bolj tiste, ki o-skrbujejo srčno mišico, pri drugem tiste v možganih, pri tretjem ledvične arterije, nekateri pa predvsem na arterijah, ki oskrbujejo spodnji končini. Kaj se dogaja v žili odvodnici ali arteriji, da njena stena zadebeli, otrdi in se svetlina zmanjša? Notranjost zdrave žile je popolnoma gladka. Pri aterosklerozi se začno v steni žile nabirati maščobe in njim podobne snovi, posebno holesterol. Notranja obloga žile poči, nastane čir, imenovan aterom. Ta lahko v veliki arteriji sčasoma doseže velikosti nohta in še več. Notranjost žile je lahko kar posejana z aferami. V njih se zač-
gala. Zdaj se revica, drobna in krhka, otepa s težavami partizanov.«
Janko je divje trznil z glavo. Kot mlad žrebec jo je sunil vstran in zavpil nad Matjanom: »Greva! Takoj!«
Matjan je nemočno zakrilil z rokami. Tak razplet sf je želel in zelo ga je zabavalo Jankovo presenečenje. Ni pa mislil tega pokazati. Vljudno je segel mami v roko, ji spet pomežiknil in stopil za Jankom. Do vrtnih vrat sta šla molče. Na cesti pa je Janko nenadoma zavpil: »Kurba si, Matjan. Velika kurba. Pleteš, pa ne veš, s čim se igraš. Ce že sodeluješ s kom, potlej si zapomni ■— največ z dvema! Ne pa da povsod vtikaš svoj nos.«
»Nekdo mora tudi na široko,« je ostro povedal Matjan. Besede so se mu čudno motale po grlu, da je zajecljal, kar se mu je redko zgodilo: »Doslej sem bil precej ob strani, delal sem le z zanesljivimi. Zdaj pa, ko so jih toliko postrelili, je treba znova splesti mrežo. Nekdo, hudiča, mora tvegati. Postreljeni so svoje že dali. Na nas, ki smo še živi, je zdaj vrsta. Ne samo pikanje, zabavljanje. Zaradi našega gobcanja Nemoi vojne ne bodo izgubili.«
Pripomba uredništva!
Odlomek iz knjige Prvi bataljoni nam je pošlal pisatelj Vinko Trinkaus na našo posebno željo in ga objavljamo prej, predno bo knjiga izšla, z njegovim posebnim dovoljenjem. Knjiga opisuje in zajema dogodke od avgusta 1941 do decembra 1942 in je vse bolj revirskega zančaja, prerašča pa v celotno štajersko področje. Ob tej priliki lahko posredujemo vsem bralcem, da je bila prva knjiga iz njegove trilogije Cma dolina, razprodana v enem mesecu po izidu. Morda jo je še kje dobiti v kakšni knjigarni.
in žilja
ne odlagati kalcij, žila poapni in zatrdi. S tujko imenujemo to zatrditev sklerozo. Ker je predhodnik te skleroze aterom, imenujemo to obolezen, kot že omenjeno, aterosklerozo.
Pogosto slišimo tudi naziv arte-riskleroza, s čimer hočemo označiti, da obstoji bolezen v tem, da arterije otrdevajo. Ko notranjost žile ni več gladka, je nevarnost, da se kri začne tod strjevati in da kak krvni strdek svetlino popolnoma zamaši. Pravimo, da je nastala tromboza. Tisti del tkiva, Id ga je ta arterija prehranjevala, bo odmrl. Odmrli del imenujemo infarkt. Infarkte poznamo na srcu, v ledvicah, v pljučih, v možganih in
drugih organih. Če nastane v možganih, govorimo o možganski kapi, če nastane v srčni mišici in bolnik zaradi tega umre, pravimo, da ga je zadela srčna kap. Če se zamaši arterija, ki prehranjuje nogo, bo ta začela odmirati: govorimo o gangreni na nogi. Zamašitev arterij pa nima vedno tako hudih posledic. Možno je namreč, da kri namesto po zamašeni žili teče po sosednih žilah, imenovanih kolateralle, ki lahko za silo včasih nadomestijo trombozirano arterijo.
vedno do popolne zamašitve določene arterije, kot smo o-šitve določene arterije, kot smo o-pisali zgoraj. Večinoma gre za dolgotrajen proces, ki le delno zoži številne večje in manjše arterije v določenem organu. Če je ta organ srce, potem srčna mišica več let dolgo trpi pomanjkanje kisika. Njene posamezne vitre začno odmirati, namesto njih pa nastaja vezivo, ki nima sposobnosti krčenja. Srčna mišica kot votla krog-gla izgubi svojo moč, da bi zadovoljivo poganjala kri po telesu. Srce začne odpovedovati. Bolezen imenujemo ishemično miokardio-patijo. To je najpogostnejša bolezen srca in je natančneje opisana v poglavju o srčnem infarktu. Večinoma se pojavi šele v jeseni življenja in je eden najpogostejših vzrokov smrti današnjega človeka.
Kaj povzroča aterosklerozo? Vsega še ne vemo. Poznamo nekaj dejstev v razvoju te bolezni. Poapnenje žil ali aterosklerozo ima vsak človek. Začne se že pri dojenčku in počasi napreduje do 40. leta. Med 40. in 50. letom je žilje še posebno občutljivo za to bolezen, od 60. leta dalje zopet manj. Ker so v tej dobi žile že dokaj zožile, zadostuje v poznejših letih, če človeka pred tem ne poberejo drage bolezni, samo še malo, da zaradi zožitve svetline v prekrvitvi že omenjenih organov nastanejo motnje.
Kako hitro bo pri kom napredovala ateroskleroza, je odvisno od podedovanega ustroja žilja, od načina življenja, prehrane in dragih spremljajočih bolezni, ki pospešujejo poapnenje. To so predvsem zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen ter zvišana raven maščob in holesterola v krvi. Pri nekaterih rodovih je poapnenje žil pogost-nejše. Kdor se malo giblje, kdor veliko sedi in se pretežno samo vozi z avtomobilom, bo prej obolel. Debelost pospešuje poapnenje žil.
Nevarna je hrana, ki vsebuje trde maščobe, t. j. svinjsko mast, loj, surovo maslo, trdo rastlinsko maščobo, kot je npr. margarina. Rastlinska olja niso nevarna, olivno je celo zdravilno. Veliko, za sklerozo nevarnih maščobnih snovi vsebujejo jajčni rumenjak, drobovina posebno možgani. Preobilno uživanje kruha, krompirja in slad-
korja vodi k debelosti in je škodljivo. Ogljikovi hidrati, ki so v teh hranilih, se ob preobilnem uživanju v telesu spremenijo v maščobe, ki pospešujejo poapnenje žil. Ob pomanjkanju telesnega gibanja telo ne porabi vse zaužite hrane. Predela jo v maščobe, ki se odlagajo v podkožju pa tudi v steni žil.
Pomanjkanje počitka, obilica skrbi, premalo spanja, stalna zadrega s časom so prav tako vzroki, ki pospešujejo poapnenje žil. Izredno škodljivo je kajenje. Kadilci še enkrat pogosteje obolijo za srčnim infarktom kakor nekadilci. Posebno pogosto pa obolijo kadilci zaradi zamašitve žil na spodnjih končinah.
Staranje človeka je odvisno od napredovanja ateroskleroze.
Bolj ko ima kdo žile poapnele, tem »starejši« je.
Spoznali smo aterosklerozo kot glavni vzrok za obolenje žilja in srca, ki prizadene ljudi, stare nad 40 let. Drag pomembni vzrok za o-bolenje srca, ki prizadene otroke in ljudi v mlajših .letih, pa je
revmatična vročica
Včasih smo jo imenovali tudi akutni sklepni revmatizem. Ta bolezen je vzrok večini srčnih hib. Z besedo srčna hiba označujemo pridobljeno ali prirojeno okvaro srčnih zaklopk, srčnega pretina in velikih žil v njihovem začetnem poteku. Revmatična vročica nastane po okužbi z bakterijo beta he-molitični streptokok. Večino angin povzroča ta klica. Za njene strupe so nekateri otrooi in mlajši ljudje, izjemoma tudi nad 30 let stari, preobčutljivi. 10 do 20 dni po angini se vnamejo veliki sklepi: zapestje, koleno, gleženj, komolec, rame, kolk. Sklepi niso prizadeti vsi naenkrat. Najprej eden, čez nekaj ur ali dni dragi. Medtem se je vnetje v prvem sklepu lahko poleglo, se spet povrne, pa napade tretji sklep itd. V hudih primerih je naenkrat prizadetih tudi več sklepov. Vnet sklep je boleč, otekel, rdeč, toplejši. Bolnik ima vročino, precej se znoji. Vedno je pri tem prizadeto tudi srce. Včasih tako malo, da tega niti ne zaznamo, včasih pa je vnetje na zaklopkah tako izrazito, da se hitro pojavijo na srcu bolezenski šumi in druga znamenja okvare zaklopk. Sočasno je prizadeta srčna mišica, neredko tudi osrčnik, t. j. srčna ovojnica.
Opisali smo popolnoma izraženo revmatično vročico. Pogosto pa je ta samo bežna. Angine se človek niti ne spomni, tako je bila lahka. Bolel ga je neznatno en sam sklep, ki na zunaj niti ni kazal bolezenskih sprememb. Vročina je bila malenkostna, tolmačili so jo kot lažjo gripo. Na srcu ni bilo zaznati sprememb, šele čez leta se je nad zaklopkami pojavil šum, po
katerem so ugotovili njihovo okvaro, t. j. srčno hibo.
Do odkritja in uporabe penicilina je bila revmatična vročica pogostna. Povzročitelj te zahrbtne bolezni beta hemolitični strepto-kok pa je k sreči zanj zelo občutljiv. Večino angin zdravimo danes s penicilinom in tako preprečujemo razvoj revmatične vročice.
Endokarditis bakterialis
Srčne zaMopke, okvarjene od revmatizma, so dovzetne za dodatno vnetje, povzročeno po raznih batoterijah. To vnetje imenujemo bakterialni endokarditis. S tem hočemo povedati, da so se na endo-kardu, t. j. notranji oblogi srca, ki ovija tudi zaklopke, naselile klice-bakteriije in povzročile tam vnetje, ki je okvarilo zaklopke. Bolnik s srčno hibo, ki je zbolel z vročino, trajajočo nekaj dni, mora takoj poiskati pomoč pri zdravniku ali v bolnišnici, da lahko pravočasno ugotovijo, ali gre za ponovno oziroma dodatno vnetje zaklopk. Takojšnje ustrezno zdravljenje z antibiotiki lahko prepreči hujše posledice.
Prirojene srčne hibe
Približno 9 lunarnih mesecev traja, da se v materinem telesu iz oplojenega jajčeca razvije za življenje sposoben plod. Otrok se bo razvil tako, kot določajo to geni, ki so nosilci dednih lastnosti. Geni so v 48 kromosomih, kromosomi pa v jajčecu matere in očetovi semenčici, ki je jajčece oplodila. Ce je v teh genih kaj narobe, se ta ali drag otrokov organ ne razvije normalno. Normalen razvoj lahko prepreči tudi kak drug vzrok, npr. rdečke, ki jih je mati prebolela v prvih 4 mesecih nosečnosti, morda tudi huda gripa v tem času, lahko rentgenski žarki, če je šla mati v začetku nosečnosti na rentgenski pregled, pa ni povedala, da je noseča.
če je bil otrok zaradi teh navedenih ali dragih vzrokov rojen s hibo na srcu, govorimo o prirojeni srčni hibi. Teh je lahko več vrst. Našteli bomo nekaj pogostnejiših: Odprtina v pretinu med obema preddvoroma ali med prekatoma, nenormalna povezava med aorto in pljučno arterijo (Ductus Botalli persistens), prirojena okvara za-klopne aorte ali pljučne arterije. Ne normalen izstop aorte in pljučne arterije, združen z zožitvijo pljučne arterije, odprtino v pretinu med prekatoma ter zadebelitvi-jo stene desnega prekata imenujemo tetralogijo Fallot.
Pri tej so otročički že od rojstva posinjeli, ker se mešata venozna in arterialna kri. Neredka prirojena srčna hiba je zožitev aorte itd.
Vnetje srčne mišice ali miokarditis
Davi ca in škrlatinka, predvsem pa revmatična vročica so vzrok miokardiitisu v otroštvu in mlajših letih. Gripa, imenovana tudi influenca, je pogosten vzrok miokardi1 tisu v poznejših letih. Nespameten junak je, kdor gripo preboleva stoje. Ob gripi, posebno z visoko vročino, je srce bolj ali manj prizadeto, čeprav so znamenja te pri-zadeitos-ti skromneje izražena kakor pni davici ali revmatični vročici. Hujše vnetje srčne mišice poškoduje posamezne mišične vitre. Podobno kot pri okvari zaradi pomanjkanja kisika (ishemični mio-kardiopatiji) tudi tu vezivo nadomesti propadla mišična vlakna, kar vodi do oslabitve srca kot črpalke.
Obolenja srčne mišice iz raznih vzrokov
številna so obolenja in strupi, ki lahko okvarijo srčno mišico. Eden pogostih vzrokov njene okvare je kronično uživanje alkohola. Tudi pomanjkanje vitamina Bi povzroči njeno okvaro. Če vzrok bolezni srčne mišice ni znan, govorimo o primarni miokardiopatiji. Slovensko bi to opisali kot samo-odsebno obolenje srčne mišice brez znanega vzroka. Grška beseda za srčno mišico je miokard.
, Zvišan krvni pritisk
To bolezen imenujemo strokovno hypertonia arterialis. Vnetje ledvic in bolezni, ki povzročajo njih slabšo prekrvitev, npr. napredovala ateroskleroza ledvičnih arterij in prirojeno ali pridobljeno zoženje ledvične arterije ter nenormalno delovanje žlez z notranjim izločanjem lahko povzroče zvišan krvni pritisk. V teh primerih je vzrok zvišanju znan in govorimo o sekundarni hipertomji._ V večini primerov pa vzroka ni moči ugotoviti. Tedaj govorimo o primarni ali esencialni hipertoniji. Pomembno je, da tako zvišanje čimprej odkrijemo in ga vztrajno zdravimo, da preprečimo okvare, ki jih povzroča. Zvišanje krvnega pritis1' _ pospešuje poapnenje žil. Zaradi poairmelih ledvičnih arterij bo tak pritisk prešel iz obdobja, ko se da nanj z zdravili še vplivati, v obdobje, ko bo stalen, ko ga tudi z zdravljenjem skoraj ne moremo več znižati.
Zvišan krvni pritisk obremenjuje srce, ki bo z leti začelo odpovedovati. Tudi venčne ali koronarne arterije, ki oskrbujejo srčno mišico s kisikom, bodo ob zvišanem krvnem pritisku hitreje poapnele in ji dovajale premalo krvi s kisikom. Ker je levi prekat moral skozi leta iztiskati kri proti večjemu pritisku, je njegova stena postala močnejša, njegove mišice vi-
tre so se okrepile in pomnožile. Zato potrebujejo več kisika, ki ga prejemajo po koronarnih arterijah. Lede pa so zaradi poapnenja zožene in tako srčna mišica vkljub večji potrebi ne dobi kisika. Začne propadati. Levi prekat srca popušča, kri v pljučih zaostaja, pojavi se srčna naduha, t. im. kardialna astma.
Pljučne bolezni kot vzrok srčne okvare
Zazdravljena pljučna tuberkuloza, ki je okrnila površino pljuč, kronični pljučni katar, napihnjenost (= emfizem) pljuč, huda bronhialna astma, pljučne embolije in še nekatera redkejša pljučna obolenja kakor tudi obolenja pljučnih žil obremenjujejo in slabijo desni prekat srca, ki po pljučni arteriji poganja kri v pljuča. Srce, ki o-slabi zaradi pljučne bolezni, imenujemo pljučno srce.
Vnetje osrčnika ali perikarditis
Srce je ovito s posebno ovojnico, imenovano osrčnik ali perikard. Tuberkuloza, revmatična vročica ter nekateri drugi znani in neznani vzroki lahko povzroče vnetje osrčnika. Po vnetju se osrčnik zabrazgotini in pogosto poapni. Potem kot oklep stiska srce in ga ovira v njegovem delovanju, to je t. i. »o-kiloptno srce«.
Srčna nevroza
Približno tri četrtine ljudi, ki prvič iščejo pomoči pri zdravniku zaradi težav pri srcu, srca sploh nima bolnega. Njihove težave so zbadanje pri srcu, občutek tresenja pri srcu, čutijo, da jim srce razbija, ne morejo ležati na levi strani, zdi se jim, da ne morejo dovolj globoko vdahniti in da jim primanjkuje zraka. Pri teh ljudeh srce dostikrat sploh ni bolno, vznemirjeni so samo živci. Te vrste težav povečuje kajenje, preobilno nitje prave kave, pomanjkanje počitka, neurejene razmere doma in v službi. Odstranitev vseh navedenih škodljivih vplivov in vzrokov zmanjša težave pri srcu.
Sklep
Skušali smo podati najpogost-nejše vzroke srčnih bolezni. V medicini velja načelo, da je bolezen bolje preprečiti kakor zdraviti. Za bolezni srca velja to morda še bolj kakor za druga področja. Spoznava njihovih vzrokov nam v dokajšnji meri omogoča, da do bolezni sploh ne pride. To pa je tudi cilj, ki ga ima letošnji svetovni dan zdravja.
Dr. Josip Turk
Požarna
varnost
številni požari, ki nastanejo v stanovanjskih in upravnih zgradbah dokazujejo, da upravitelji zgradb, hišni sveti, hišniki, zaposleni delavci in drugi stanovalci, vse premalo skrbijo za požarno varnost v gradbenih objektih.
Da bi zmanjšali število požarov in s tem tudi požarno škodo, je seveda nujno, da navedeni uporabniki upravnih in stanovanjskih zgradb posvetijo še večjo skrb zlasti požarno varnostni službi.
Zakaj pride do požarov?
Največ požarov v upravnih in stanovanjskih zgradbah nastane zaradi:
—	neprevidnosti,
—	površnosti,
—	lahkomiselnosti,
—	nepazljivosti,
—	malomarnosti,
—	pozabljivosti,
—	neupoštevanja predpisov, navodil in opozoril,
—	nevednosti in nepoznavanja lastnosti gorljivih materialov, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem delu in podobno.
Vzrok požarnim nesrečam
Vzrok požarnim nesrečam ali celo eksplozijam pa so lahko tudi druge pomanjkljivosti in okolnosti, na katere nismo dovolj pazili. To so npr. razne gradbene in druge tehnične napake, kot nepravilno in nestrokovno postavljena kurišča, neustrezna izpeljava dimovodov, slabi ali nepravilni priključki, nezadostna tesnjenost pri plinskih instalacijah na jeklenkah s plini in plinskih priključkih, nepravilna izvedba ali preobremenitev električnih instalacij in podobne nepravilnosti.
Požari v upravnih in stanovanjskih zgradbah ogrožajo in spravljali o v nevarnost tudi zdravje in življenje stanovalcev in drugih uporabnikov posameznih prostorov. Niso redki primeri, ko zaradi požarnih nesreč rešujejo gasilci iz zgradb osebe s težkimi opeklinami. Preveč je tudi smrtnih primerov, ki so posledice opeklin, eksplozij, zadušitve ali zastrupitve z raznimi plini, ki se pojavljajo pri izgorevanju in požarih. Zlasti nevaren je ogljikov monoksid, ki je nastal pri nepopolnem gorenju v kuriščih na trdih, tekočih ali plinastih gorivih, posebno, če prostor ni bil zadostno zračen.
V nekaj vrstah...
STROKOVNO PREDAVANJE
Dne 22. februarja 1972 je bilo na rudniku Zagorje, strokovno predavanje Matjaža Hočevarja, dipl. inž. rud. Govoril je o uporabi stroja Robbins za izdelavo tunelov. Predavanje je organizirala strokovna podružnica ZRGMIT pri našem podjetju. Poleg številnih članov naše delovne skupnosti, so se predavanja udeležili tudi člani te podružnice iz poslovnega združenja RUDIS, IBT in STT. Inž. Hočevar je predaval na temelju podatkov, ki jih je dobil na svoji enomesečni praksi v oktobru 197l v ZR Nemčiji.
OBISK IZ FRANCIJE
30. marca 1972 je prišlo v goste k našemu podjetju v popoldanskih urah šest prosvetnih delavcev iz Sallauminesa-Francija, t. j. iz kraja, s katerim je trboveljska občina pred leti sklenila pobratimstvo. Na rudniku Trbovlje jih je seznanil z dejavnostjo podjetja, posebej pa še rudnika Trbovlje, direktor Cveto Majdič, dipl. inž. rud. Po obrazložitvi so si ogledali tudi delo v jami tega rudnika. Po povratku iz jame so se v prostem razgovoru z našimi sodelavci zanimali za številne tehnične, socialne, samoupravne, ekonomske ter družbenopolitične zadeve.
CEPLJENJE PROTI
ČRNIM KOZAM
Koncem marca in v začetku aprila 1972 so zdravniške ekipe zdravstvenega doma Zasavje-Trbovlje, cepile člane naše delovne skupnosti proti črnim kozam, da bi na ta-način zajezili prodor te hude bolezni tudi v naše kraje. Črne koze so se namreč pojavile na Kosovem in v Beogradu. Pri kontroli uspešnosti cepljenja so zdravniki ugotovili pričakovani uspeh. Nekateri so bili cepljeni tudi ponovno, ker se cepljenje prvič ni oprijelo«.
NOVO GLASILO
Strojna tovarna Trbovlje, je pričela izdajati svoje glasilo, ki nosi naziv »Glas tovarne«. Prva številka je izšla v začetku aprila v nakladi 1700 izvodov, na šestih straneh. Glavni urednik tega glasila je Janez Nared.
BENEFICIRANA
DELOVNA DOBA
Dne 7. aprila 1972 so se sestali na upravi ZPT predstavniki vseh slovenskih rudnikov z namenom, da skupno proučijo obvestilo skup-
nosti pokojninskega zavarovanja v Ljubljani, v zvezi z njihovo zahtevo o evidentiranju zaposlovanja upravičencev na beneficirano delovno dobo. Na temelju tega bi lahko kontrolirali izvajanje upravičenosti do beneficirane delovne dobe. Navzoči so predlagali nekatere spremembe oziroma dopolnitve. Posvetovanje je vodil Vladimir Sihur, direktor kadrovskega sektorja ZPT, s strani ZPT pa so še sodelovali tovariši Cveto Majdič, dipl. inž. rud., Franc Šipek in Mirko Lavrač.
IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Dne 7. aprila 1972 so se zbrali na upravi našega podjetja člani komisije vseh slovenskih rudnikov in RŠC Velenje z namenom, da se pogovore o izvajanju samoupravnega sporazuma pri posameznih podpisnicah tega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Člani so ugotovili, da se sporazum deloma izvaja, v celoti pa še ne.
OBLETNICA RUDARSKE
NESREČE
Dne 8. aprila 1972 so predstavniki rudnika Hrastnik in člani družbeno-palitičnih organizacij iz tega rudnika, obiskali ob obletnici rudarske nesreče, bi je bila 8. aprila 1971 v jami Ojstro na rudniku Hrastnik in je terjala življenje devetih rudarjev, grobove ponesrečenih rudarjev. Obiskali so pokopališče v Loipatincu pri Čakavcu, pokopališče v Šentjanžu, v Sedražu
pri Maškem in na Dolu pri Hrast-ndku. Na grobove so položili lovor-jeve vence v spomin ponesrečencem.
NELIKVIDNOST
Delegacija Srednjebosanskih premogovnikov je pred nedavnim obiskala republiške sindikate BiH in jih seznanila s problemom, ki izvira iz zapoznelih izplačil osebnih dohodkov rudarjem, kar se pojavlja vsak mesec že več kot leto dni. Glavni razlog za to je nelikvidnost. Kupci premoga so dolgovali v začetku tega leta 47 milijonov din, rudnik pa je dolgoval dobaviteljem 39 milijonov din.
POLJSKI IZVOZ PREMOGA
Poljski izvoz čvrstih goriv je prekoračil 740 milijonov ton v povojnem obdobju do leta 1971. Od tega je odpadlo na črni premog 570 milijonov ton, na rjavi premog okoli 120 milijonov ton in na koks okoli 52 milijonov ton. Vrednost tega izvoza je prekoračila 9 milijard dolarjev. Po drugi svetovni vojni je Poljska izvažala svoj premog v 42 držav, od tega v 18 v zahodnoevropskih, 12 afriškeh, 7 azijskih in 3 južnoameriške. V letu 1971 je Poljska izvozila 14 milijonov ton črnega premoga v socialistične države in preko 16 milijonov ton v zahodne države. Poleg tega pa so izvozili še 2,4 milijonov ton koksa.
Rudarstvo doma in
PREMOGOVNIKI EGS POTREBUJEJO VEC SUBVENCIJ
Stroški v premogovnikih evropske gospodarske	skupnosti naraščajo hitreje od	dohodkov tako,
da bo finančni položaj premogovništva v državah te skupnosti, še nadalje problematičen, če ne bodo povečali subvencij. V letu 1971 je bilo v EGS opuščenih devet premogovnikov. Čeprav se je mehanizacija v letu 1971 povečala, se je povprečna storilnost na rudarja v izmeni povečala v EGS za 2 %. Na prvem mestu je bila ZR Nemčija s povprečjem 4034 kg, nato sledi Nizozemska s 3321 kg, Francija s 2625 kg in Belgija z 2622 kg. V letu 1972 bo opuščenih nadaljnjih enajst rudnikov z zmogljivostjo 8 milijonov ton, produktivnost se bo povečala za 2 — 3 %. V EGS je mehaniziranih 90 °/o premogovnih jaškov tako, da bistveno izboljšanje hi več mogoče. Povprečna subvencija na tono premoga je v EGS znašala preteklo leto 2,96 dinarjev; najnižja je bila v ZR Nemčiji, kjer je znašala 1,58 dolarjev, nap ram 1,92 dolarjev v letu 1970.
PROIZVODNJA PREMOGA
V JUGOSLAVIJI
Po informacijah združenja premogovnikov v Beogradu, je znašala proizvodnja premoga v Jugoslaviji v letu 1971 30,902.000 ton; od tega črnega premoga 707.000, rjavega premoga 9,333.000 ton in lignita
20.862.000	ton. Napram letu 1970 je celotna proizvodnja višja za 8,7 0/n. Vsi premogovniki so imeli v letu 1971 večjo proizvodnjo, kakor v letu 1970. Naj večji porast proizvodnje so imeli v Kolubarskem baze-nunu in sicer 1,5 milijonov ton, nato v Titovih rudnikih Kreka-Ba-noviči itd.
Združenje predvideva, da bo znašala proizvodnja premoga v Jugoslaviji v 1. 1972 skupno 33,300.000 ton, od tega črnega premoga
694.000	ton, rjavega premoga
9.598.000	ton in lignita 23,008.000 ton. Proizvodnja naj bi znašala napram letu 1971 7,7% več, kar je približno v istem razmerju kot leto poprej. Največ se bo predvidoma povečala proizvodnja lignita.
BRITANSKI PREMOG V EGS
Velika Britanija je pristopila kakor je znano, po večletnih dogovarjanjih, k evropski gospodarski skupnosti. S svojo proizvodnjo premoga so zelo okrepili delež premoga v skupni proizvodnji primarne energije v EGS. Doslej je znašala količina proizvodnje primarne energije v državah EGS ustrezno 330,8 milijonov ton premoga, od
česar je odpadlo na črni premog 161,3 milijonov ton. V Britaniji pa znaša proizvodnja primarne energije na osnovi črnega premoga
144,5	milijonov ton pri skupni količini 168,8 milijonov ton. S pristopom Velike Britanije k EGS se je torej okrepila pozicija evropskega premoga. Količina le-tega se bo povečala na 306 milijonov ton pri skupni proizvodnji primarne energije, ki ustreza količini 520,3 milijonov ton premoga.
V	britanskih študijah so predvideli do leta 1975 zmerno porabo premoga v proizvodnji primarne energije. Nedavna stavka angleških rudarjev pa je v določeni meri zmanjšala prednost premoga napram kurilnemu olju in zemeljskemu plinu, zato bodo Britanci ponovno preverili svoje načrte.
MANJŠA PROIZVODNJA
V	FRANCIJI
Proizvodnja premoga v bazenu N o rd-Pas-de-Calai s je znašala v preteklem letu 14,420.000 ton. To pa je za 14 % manj kot v letu 1970 in za 6% manj kot to določa načrt. Manjša proizvodnja premoga je posledica vse težje eksploatacije premoga v jamah. Učinek na enega rudarja v izmeni se je zmanjšal na 1997 kg napram 2053 kg v letu poprej. Prav tako se je zmanjšalo število rudarjev v jamah in na površinskih kopih. Računajo, da bodo v letu 1972 v 241 delovnih dneh proizvedli 13,496.000 ton premoga. V teku je nadaljnja modernizacija proizvodnje premoga v jamah.
MANJŠI UVOZ PREMOGA
V	BELGIJI
Belgija je uvozila v letu 1971 skupno 5,519.000 ton črnega premoga in briketov, kar je za 29,6 % manj kot leto poprej. Premog je Belgija uvažala pretežno iz držav članic EGS, deloma pa tudi iz ZDA in Poljske.
NOVA KOKSNA BATERIJA
V	LUKAVCU
V	koksno-kemijskem kombinatu Boris Kidrič v Lukavcu so objavili rezultate referenduma, na katerem se je večina zaposlenih v tem kolektivu izrekla za to, da v naslednjih 33 mesecih odbijejo od njihovih osebnih dohodkov skupno o-sebne dohodke za dva meseca. Na ta način bodo zbrali okoli 10 milijonov dinarjev za izgradnjo IV. koksne baterije. V celoti bodo morali zagotoviti 480 milijonov din. V IV. koksni bateriji bodo proizvedli po zgraditvi letno okoli
700.000	ton koksa, to je več kot ga
po svetu
proizvajajo doslej vse tri dosedanje koksne baterije.
RAZVOJ INDUSTRIJE GORIV IN ENERGIJE V DRŽAVAH SEV
V	kompleksnem programu nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja ter sodelovanja gospodarske grupacije SEV, predstavlja pomemben ukrep stabilnost baz na področju goriv in energije. To pa bodo lahko ustvarili le z izkoriščanjem vseh virov energije, t. j. s povečanjem eksploatacije premoga, nafte in zemeljskega plina na obstoječih področjih in s povečanjem učinkovitosti proizvodnje predelave, transporta in koriščenja energije in goriv.
V	skupni proizvodnji energije in goriv držav SEV je imela SSSR v letu 1969 naslednje deleže: v proizvodnji elektroenergije 74,9%, v proizvodnji premoga 59,8%, v proizvodnji nafte 95,3 % in v proizvodnji zemeljskega plina 85,7%.
Evropske članice SEV zadovoljujejo svoje potrebe skorajda v celoti z uvozom primarnega goriva iz SSSR. Od leta 1956 do 1969 se je 'povečal uvoz črnega premoga in koksa iz SSSR od 3 na 14,4 milijonov ton, nafte in naftnih proizvodov od 3 na 3,2 milijonov ton. Proizvodnja premoga v državah SEV je znašala v letu 1969 (v milijon ton): Bolgarija 8,8 — CSSR 60,9 — Poljska 121,6 — Romunija 8,2 — SSSR 439,6 — in Madžarska 12,8.
Osnovna tendenca v porabi e-nergije in goriv v teh državah, ki se izvaža v proizvodnji in v zunanji trgovini, tvori povečanje u-deležbe nafte, naftnih proizvodov in zemeljskega plina.
PORABA PREMOGA VEČJA
OD PROIZVODNJE
Proizvodnja premoga je znašala v Jugoslaviji v letu 1971 za 8,7 % več od proizvodnje v letu 1970. Največ je porastla proizvodnja lignita, medtem ko porast proizvodnje rjavega in črnega premoga ni v celoti zadovoljil potreb. V preteklem letu so se zaloge premoga pri posameznih rudnikih že nadalje zmanjševale in so znašale v začetku tega leta 30 % manj kot v začetku preteklega leta. Predvideno je, da bodo v letošnjem letu uvozili okrog 500.000 ton vseh vrst koksa zaradi povečanih potreb železarn. V letu 1971 so uvozili 279.697 ton koksa, ker se železarne niso mogle oskrbeti v celoti s potrebnimi količinami koksa iz domačih virov.
NOV PREMOGOVNIK
V	AVSTRALIJI
V	Avstraliji je te dni pričel obratovati nov premogovnik, ki bo že v letu 1974 proizvajal letno 5 milijonov ton premoga. Ravens-worth, ki leži 200 km severnoza-hodno od Sidneya, bo glavni o-skrbovalec s premogom največje elektrarne v južnem delu Avstralije (2000 MW). Za rudnik je značilno, da ima najmodernejše koncepte avtomatizacije za proizvodnjo in transport premoga. Avstralija razpolaga po dosedaj znanih podatkih s 5 milijard tonami rezerv črnega premoga in 55 milijard ton rezerv rjavega premoga.
ISTA POLITIKA ZA VSE
VRSTE GORIV
Problemov premogovnikov ni mogoče reševati brez sodelovanja s proizvajalci električne energije in proizvajalci nafte. Takšna je bila ugotovitev na nedavnem sestanku sveta premogovnikov pri zvezni gospodarski zbornici. V komisiji zveznega izvršnega sveta za energetiko, so pri reševanju nekaterih vprašanj našli skupni jezik med premogovniki in proizvajalci električne energije ter nafte, zelo pomembno pa bo, da se najpomembnejša vprašanja in skupna stališča dejansko tudi izvedejo. Glavno vprašanje, ki nastopa na teh sestankih, je vprašanje cen premoga za termoelektrarne.
MAIHEN IZVOZ PREMOGA
Izvoz premoga iz naše države v tujino je bil v februarju t. 1. zelo majhen. Prodali so ga le 23.361 ton v Avstrijo in 3.064 ton v Italijo. Celokupni izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta je dosegel višino 66.357 ton.
ZMANJŠANJE DELEŽA PREMOGA V PROIZVODNJI
ENERGIJE
V evropski gospodarski skupnosti za premog se premog čedalje manj koristi kot izvor energije, za razliko od nafte in zemeljskega plina, katerega poraba je v porastu. Pričakujejo, da bodo na temelju premoga dobili le 18,9% od skupne energije, ki bo proizvedena na področju te skupnosti v letošnjem letu. V preteklem letu je znašal ta odstotek po podatkih EGS 20,7 %. Pač pa se je v istem razdobju dvignil delež nafte od 59,5 na 60,0% in zemeljskega plina od
10,5	na 12,0%. Po ocenah strokovnjakov bodo v tej skupnosti porabili za energetske namene 172 milijonov ton premoga, kar ustreza letnemu zmanjšanju 9 milijonov ton premoga.
Predvidevajo, da se bo uvoz premoga iz drugih držav zadrževal na približno enakem nivoju kot leto poprej, t. j. v višini 27,3 milijonov ton. Dobavitelji bodo v glavnem ZDA, Sovjetska Zveza, Poljska itd.
INDUSTRIJA PREMOGA
NA JAPONSKEM
Delež premoga v skupni primarni energiji v Japonski se je zmanjšal od 45 % v letu 1955 na 8 % v letu 1955 na 8% v letu 1970. Proizvodnja premoga je dosegla v letu 1971 najvišji nivo in sicer 55,4 milijonov ton, nato pa se je stalno zmanjševala tako, da bo v letošnjem letu znašala okoli 32,5 milijonov ton. Število aktivnih premogovnikov se je zmanjšalo na okoli 70, dočim še je število rudarjev zmanjšalo od prejšnjih 300.000 na sedanjih 45.000. Pač pa so v letu 1971 uvozili 50 milijonov ton premoga, predvsem za koksiranje, medtem, ko drugega premoga ne uvažajo.
POVEČANJE PROIZVODNJE
V Istrskih premogovnikih Raša, bodo povečali v letošnjem letu proizvodnjo premoga na 450.000 ton, kar je za 50.000 ton več kot leto prej. Poraba oziroma povpraševanje po tem premogu pa znaša za okoli 600.000 ton. Ti rudniki seveda niso v stanju, da bi bistveno povečali proizvodnjo premoga, ker je predvideno, da bodo le-ti postopoma prenehali z delom. Letošnje povečanje proizvodnje bo vplivalo na zmanjšanje izgube, ki je lani znašala 16,5 milijonov din.
Kadrovske vesti
V času od 1. februarja do 31. marca 1972 ima kadrovski sektor ZiPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe:
DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK
Februar 1972 — sprejeti:
Hrovat Franc — vozač, Novak Zvonimir — jamski vozač, Vogrinc Jože — jamski vozač, Laznik Maks
II.	ključavničar, Dermota Franc — jamski vozač, Klinar Konrad —zunanji delavec, Boškovski Aleksander — jamski vozač, Planinc Edvard — jamski vozač;
Marec 1972 — sprejeti:
Cvetrežnik Jože — jamski vozač, Sakelšek Miha — jamski vozač, Kopar Franc — jamski vozač, Fa-zlič Sadik — jamski vozač, Ocepek Franc — jamski kopač, Bastič Alojz — ključavničar;
Februar 1972 —odišli:
Kovač Ivan I. — jamski kopač, sporazumna prekinitev; Hribar Ernest — jamski vozač, v zapor; Rajh Franc — kopaški pomočnik, samovoljna prekinitev; Ježovnik Vinko — rud. tehnik, sporazumna prekinitev; Glinšek Viktor — uč-nik, samovoljna prekinitev; Dečman Miran — jamski vozač, v JLA Lenart Jože — jamski kopač, v JLA; Novak Marjan — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Senica Milan — zunanji delavec, v JLA; Zupan Jože — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Hriberski Jože — jamski voazč, v zapor; Po-vodnik Anton — jamski vozač, samovoljna prekinitev;
Marec 1972 — odišli:
Senica Anton — jamski kopač, upokojen; Laznik Viktor I. ključavničar, upokojen; Perc Alojzij — nadzornik, upokojen; Vrtačnik Jože — učnik, sporazumna prekinitev; Kladnik Rudolf — jamski vo-
zač, v JLA; Bastič Alojz — ključavničar, v JLA; Vogrinc Jože — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Hribšek Viktor — elektro nadzornik, umrl; Šušteršič Jože — jamski vozač, sporazumna prekinitev;
DELOVNA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE
Februar 1972 — sprejeti:
Ponikvar Jani — jamski kopač, Urankar Irena — elektrotehnik, Lebič Drago — jamski vozač, Dju-lovič Mehmed — jamski vozač, Drašček Rafael — jamski kopač;
Marec 1972 — sprejeti:
Valent Nevenka — uslužbenka, Prašnikar Marjan — jamski vozač, Guna Viktor — jamski vozač, Dolinar Miloš — opek. delavec, Kukovič Roman — opek. delavec;
Februar 1972 — odišli:
Turšič Vili — jamski kopač, sporazumna prekinitev; Dolganoč Milan — jamski kopač, sporazumna prekinitev; Kranjc Lado — rud. nadzornik, sprazumna prekinitev; Šmit Martin — jamski kopač, sporazumna prekinitev; Šuligoj Feliks
—	jamski kopač, inv. upokojen; Imširovič Fikret — jamski vozač, v JLA; Djulovič Mehmed — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Kreže Stojan — gradb. delavec, v JLA; Klarič Stjapan — opek. delavec, samovoljna prekinitev; Pušnik Ivan — sam. up ra vi j. rud. strojev, upokojen;
Marec 1972 — odišli
Pogačar Terezija — uslužbenka, upokojena; čufurovič Meho — jamski vozač, v zapor; Borštnar Viktor — jamski kopač, upokojen; Žal ar Boris — opek. delavec, sporazumna prekinitev; Guna Viktor
—	jamski vozač, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Zupančič Hilda — opek. delavka, neopravičeni izostanki; Kmetič Drago
—	opek. delavec, sporazumna prekinitev; Karba Jurij — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Horvat Franc — jamski kopač, v JLA; Bolte Jože — jamski kopač, umrl; Potokar Jože —lesni delavec, v JLA Kotnik Albert — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Jerman Milena — opek. delavka, sporazumna prekinitev; Pečnik Helena — zun. delavka, samovoljna prekinitev;
DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE
Februar 1972 — sprejeti:
Jesenšek Boris — jamski kor-Vozelj Ivan — elektrikar, Svenšek Avgust — kop. pomočnik, Kastelic Branko — zun. delavec, Jutršek Alojz — zun. delavec, Medved Mirko — kop. pomočnik;
Marec 1972 sprejeti:
Juvan Marko — jamski kopač, Mu-jazinovič Hasan — jamski vozač, Repar Milan — kop. pomočnik, Bo-rišek Alojz — kop. pomočnik;
Februar 1972 — odišli:
Medvešek Jože — zun. delavec, samovoljna prekinitev; Kos Zinka — delavka v menzi, inv. upokojena; Kokalj Ela — strežnica v menzi, sporazumna prekinitev; Jurič Anton — jamski vozač, v zapor; Kos lado II. rud. nadzornik, disc. odpust; Jutršek Alojz — zun. delavec samovoljna prekinitev; Medved Mirko — kop. pomočnik, samovoljna prekinitev; Rakuša Alojz — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Plaznik Edi — zun. delavec, inv. upokojen; Šmergut Jože —
zun. delavec, v JLA; Vahtar Ivan
—	jamski kopač, upokojen; Juvan Celimir — jamski kopač, upoko-
Marec 1972 — odišli:
Cizej Karel — jamski kopač, upokojen; Kozlevčar Anton — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Repar Milan — strežnik mehanizacije, samovoljna prekinitev; Kun-stek Ivan — jamski kopač, so o razumna prekinitev; Železnik Viktor
—	jamski kopač, upokojen; Bega-novič Mustafa — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Skrabar Stane — jamski kopač, upokojen; Kovač Rudi — zun. delavec, v JLA; Dedič Izet — jamski vozač, v JLA; Avsenak Marjan — jamski kopač, v JLA;
DELOVNA ENOTA SEPARACIJE
Februar 1972 — sprejeti:
Zupanc Miroslav — zbiralec premoga, Zupančič Alojz — ključavničar, Strajner Vekoslav — jamski vozač;
Marec 1972 — sprejeti:
Dolanc Franc — spenjalec vozičkov, Sterniša Rudolf — zun. delavec,
Februar 1972 — odišli:
Kranjc Anton — zavirač, samovoljna prekinitev; Jerman Franc — zavirač, inv. upokojen; Osolnik Marjan — zavirač, v JLA; Zakrajšek Viktor — zun. delavec, v JLA; Prašnikar Rajko —- zun. delavec, v JLA Judež Ivan — zun. delavec, v JLA; Flis Jože — zun. delavec, v JLA;
Marec 1972 — odišli:
Starič Vid — jamski kopač, inv. upokojen; špitalar Drago — zun. delavec, samovoljna prekinitev; Tomažič Ivica — zun. delavka, upokojena; Ljubič Jože — elektrikar, v JLA; Ravnikar Tilka — zun. delavka, upokojena; Leskovšek Stane — zun. delavec, samovoljna prekinitev; Poznič Zdravko — zun. delavec, v JLA; Forte Jurij — elektrikar, v JLA;
DELOVNA ENOTA OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA
Februar 1972 — sprejeti:
Boškovič Milija — učnik, Musta-fič Mesud — učnik, Potisek Igor
—	zun. delavec. Vukovič Pero — jamski kopač, Ivanovič Dragoslav
—	jamski kopač, Prosenc Alojz — jamski vozač, Nadrah Viljem — jamski vozač;
Marec 1972 — sprejeti:
Žilnik Franc — jamski vozač, Ko-kotec Ju raj — jamski ovzač, Sina-dinovič Dragi — učnik, Ferlič Edi — jamski vozač, Bogosavljevič Dragomir — učnik, Miladinovič Radiša — učnik, Kenig Franc — ključavničar, Bas tič Jože — jamski vozač Petkovič Mladen — jamski vozač, Tadič Marko — jamski vozač, Jurjevič Ivan — jamski vozač;
Februar 1972 — odišli:
Borovec Muharem — jamski vozač, sporazumna prekinitev; Red-jič Sulejman — jamski vozač, u-mrl; Brinovec Jože — kop. pomočnik, sporazumna prekinitev; Klobučar Branko — jamski kopač, sporazumna prekinitev;
Marec 1972 — odišli:
Novakovič Nedeljko — učnik, sporazumna v prekinitev; Lorkovič Josip — učnik, sporazumna prekinitev; Milosavljevič Ratko — jamski vozač, v JLA; Žamiljovski Veso — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Bogdanovič Savo' — učnik, sporazumna prekinitev; Kasom Milan — avtomehanik, sporazumna prekinitev; Prosnec Alojz — jamski vozač, v zapor;
DELOVNA ENOTA ELEKTROSTROJNI OBRAT
Marec 1972 — sprejeti:
Žilnik Miran — del. el. stroke; Februar 1972 — odišli:
Borštnar Ivan — nepriuč. delavec, v JLA; Senčar Ludvik — elektrikar, v JLA
POPRAVEK
V zadnji številki glasila Srečno, t. j. v številki 1/72, je bil objavljen na strani 33 intervju s tovarišem Milošem Vastičem, ki je bil objavljen pod naslovom: Barve, čopič in platno.
Zaradi hitrosti dela v tiskarni se^ je vrinilo v ta intervju več netočnosti. Na tem mestu želimo popraviti le enega od večjih spodrsljajev.
Prvi odstavek odgovora na prvo vprašanje, se pravilno glasi takole:
Odgovor: RELIKrevirski likovniki, sekcija za likovno umetnost pri DPD Svobodi-center Trbovlje, je bila ustanovljena 27. 6. 1963, na pobudo nekaterih trboveljskih slikarjev samorastnikov-amaterjev in akademskih slikarjev. Za ustanovitev sekcije si je takrat mnogo prizadeval predsednik DPD Svobode-center Franci Vizo višek in član dramske sekcije DPD Svobode-cen-ter Oto Kočevar.
Uredništvo
Marec 1972 — odišli:
Dolar Viktor — sedlar, upokojen; Hren Jani — strugar, v JLA; Jager Rudi — strugar, v JLA; Jor-govan Slobodan — priuč. kovinar, v JLA; Šuštar Robert — pom. elektrikar, v JLA; Kralj Ivan — elektrikar, v JLA;
DELOVNA ENOTA AVTOPARK
Marec 1972 — odišli:
Zaverl Franc — šofer, sporazumna prekinitev;
DELOVNA ENOTA SKUPNIH SLUŽB
Februar 1972 — sprejeti:
Novak Zdravko — lesni delavec (nabavni oddelek);
Marec 1972 — sprejeti:
Roter Rudolf — lesni delavec (nabavni oddelek):
Februar 1972 — odišli:
Potrpin Jakob — lesni delavec, v JLA (nabavni oddelek); Šviga Viktor — sedlar, umrl (nabavni oddelek) ;
Marec 1972 — odišli:
Dolanc Jože — inštruktor, inv. upokojen (RŠC).
Vladimir Sihur
Razpis štipendij
Odbor za zaposlovanje in izobraževanje ZPT je na svoji 15. seji, dne 28. 1. 1972 sprejel sklep o razpisu štipendij za naslednje šolsko leto.
Iz tega razloga, seznanjamo vse delovne enote ter člane naše delovne skupnosti, o podrobnostih tega razpisa.
Razpisane so štipendije za šolanje oziroma študij na naslednjih šolah:
—	za študij' na FNT-oddelku za rudarstvo, smer eksploatacija 2 štipendiji,
—	za študij na ekonomski fakulteti, 2 štipendiji.
—	za študij na strojni fakulteti, smer energetika, 2 štipendiji,
—	za študij na višji šoli za socialne delavce, 2 štipendiji,
—	za študij na višji pedagoški šoli, oddelku za knjižničarstvo 1 štipendija,
—	za študij na TSŠ-rudarski oddelek 3 štipendije.
Prosilci za dodelitev štipendije morajo predložiti kadrovskemu sektorju ZPT v Trbovljah, do 15. julija 1972, naslednje listine:
—	prošnja za dodelitev štipendije,
—	kratek življenjepis z navedbo
števila družinskih članov, preskrbljenih in nepreskrbljenih (ločeno),
—	overjen prepis zadnjega šolskega spričevala,
—	potrdilo podjetja oziroma zavoda, kjer so starši zaposleni, o višini njihovih mesečnih osebnih dohodkov za prvih šest mesecev tekočega leta.
0 prošnjah za dodelitev štipendije bo dokončno odločal odbor za zaposlovanje in izobraževanje, na podlagi določil pravilnika o razdeljevanju štipendij. Za dodelitev štipendije bo pomembno to, če so proSilčevi starši zaposleni pri našem podjetju, učni uspeh v šoli ter višino osebnih prejemkov pro-silčevih staršev. Prosilci bodo obveščeni o načinu rešitve vložene prošnje, takoj po sprejetju sklepov tega odbora.

Doktor E. Burji v spomin
Upam, da bom izrazil misli mnogih članov naše delovne skupnosti, če napišem nekaj vrstic v našem glasilu Srečno, v spomin nedavno umrlemu zobozdravniku dr Engalbertu Burji.
Dosti naših članov delovne skupnosti in njihovih družinskih članov je dobilo pri njem zobo-zdravniško pomoč. Bil je za vsakega pacienta dober in dostopen zdravnik, zato je lahko marsikomu za vzgled.
Z njegovo prerano smrtjo je nastala velika vrzel, tako med zobozdravstvenimi delavci, kakor tudi med ostalimi občani. Kot zdravnik in kot človek je posvetil polnih
20 let svojega življenja in svojih najboljših moči nam občanom v Trbovljah, zato mu bomo člani naše delovne skupnosti, še dolgo hvaležni in se ga še dolgo spominjali.
Bil je tudi vsestranski sodelavec v raznih športnih, kulturnoprosvet-nih in planinskih organizacijah, zato tudi po tej strani spomin nanj ne bo zbledel.
To je pokazal tudi njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti ga je pospremila velika množica občanov, med njimi mnogo članov naše delovne skupnosti.
Slava njegovemu spominu!
Štefan Jesenšek
RAZSTAVA VARILSKIH DEL
V času od 23. do 27. maja t. 1. bo v Zagrebu razstava varilskih del, ki jo organizira društvo za tehniko varjenja Hrvatske. Organizatorji vabijo, da se s svojimi deli udeleže razstave varilci z deli tehnične narave, kreatiivnodehnične narave in kreativne narave (umetniška dela).
SODELOVANJE
PREMOGOVNIKOV
Društvo inženirjev in tehnikov Poljske je predlagalo pet svojih premogovnikov za sodelovanje s premogovniki v Jugoslaviji. Združenje premogovnikov v Beogradu je prav tako pripravilo svoj predlog za sodelovanje s poljskimi rudniki. Z naše strani so predlagani za to sodelovanje Kolubara, Srednjebo-sanski rudniki in rudnik Velenje. Ti bodo pripravili odgovor na predlog poljskih premogovnikov. Premogovniki bi sodelovali v izmenjavi izkušenj o problemih razvoja obratov, modernizacije in povečanje proizvodnje. Predvidena je tudi zamenjava strokovnjakov.

Ugodnosti članov A M Z J
Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če šo člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi.
Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve:
—	letni tehnični pregled vozila,
—	službo pomoč in informacije na poziv,
—	pregled in nastavitev žarometov'
—	pregled zavor,
—	pregled podvozja avtomobibla,
—	službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in
—	pravno pomoč in zaščito v inozemstvu.
Vsak član dobi:
—	knjižico avto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve.
—	mesečno člansko glasilo Moto revija,
—- informativni priročnik Kompas AMSJ,
—	nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe.
Članom je lahko na voljo:
—	kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji,
—	kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino,
—	mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini,
Humor
Oče, ki je bil doma na kmetih, kjer so tolkli revščino, je dejal, da so imeli tolikšen grunt, da je deset ljudi »kamot stradalo«. Korenje in krompir sta tako obrodila, da ga je bila polna luknja. Lepo, kajne? Koruzo so baje imeli tako, da sta imeli dve koruzi en štrok. Kure so bile tako pridne, da en dan niso znesle, drugi dan pa prav tako ne. Krave so dajale mleka dovolj le za oba mačka, ki sta bila pri hiši, svinje pa take, da so jih komaj našli pod listjem v hlevu, kadar so jih hoteli zaklati.
- ♦ -
Na novega leta zjutraj, sta se vračala dva vrla Trboveljčana iz zabave v delavskem domu. Kljub temu, da sta ga imela pod kapo
POMLADNA RAZMIŠLJANJA
Jesen in zima sta odšli, tako je tudi meni poteklo težko življenje. Kakor Slavček, Iki zgodaj spomladi zažgoli svojo pesem, tako sem se tudi jaz ob lepi pomladi omla-dil. Pomladanske cvetlice se bohti-jo v svojih barvah. Tudi jaz se z njimi podajam v novo življenje, da si ponovno naberem življenjskih moči.
Vsem rudarjem priporočam, ki mi bodo sledili v pokoju, da se poslužijo in privoščijo izlete na naše izletniške točke — planinske vrhove in planinske domove z namenom, da prežive čim več časa na čistem zraku.
Nabirajmo si moči in oddahnimo se v lepem pomladanskem in poletnem času.
Nace Zaman
sta zagledala na pločniku nekaj, kar je bilo podobno telesnim o-stankom. »Glej, pazi, drek«, se je zadrl prvi. »Ne boš me, to je marmelada«, je dejal drugi. »Ni res«, je dejal prvi. Po daljšem pričkanju sta zaradi stave sklenila, da to reč poskusita. Vtaknila sta prst in obliznila. Res je »revček«, sta oba u-gotovila. »Ampak srečo sva pa res imela, da ga nisva pohodila«.
- ♦ -
Škot je srečal svojega soseda, ki je nosil pod pazduho cel sveženj toaletnega papirja. »Zakaj pa taka potrata«? ga je ogovoril. »Pri nas ga najprej uporabimo na eni strani, nato ga posušimo in uporabimo še na drugi strani«. »Tudi to je lepo«, je dejal drugi Škot s svežnjem pod pazduho. »Toda jaz nesem ta toaletni papir iz čistilnice«.
- ♦ -
PRVI ZNAKI STAROSTI (malo za šalo, malo za res)
L ko se pojavijo bolečine v križu,
2.	ko te začnejo pozdravljati mlada dekleta,
3.	ko se začneš zanimati za očala pri tovarišu, ki jih že nosi,
4.	ko začneš govoriti v preteklem času, n. pr. ko sem jaz, ko sem to naredil, ko sem bil itd.,
5.	ko postaneš nor na otroke n. pr. na vnučke,
6.	ko ti na vlaku ali avtobusu mlajši odstopijo prostor (če ga?),
7.	ko zagledaš nekoliko spremenjeno ženo,
8.	ko začneš hoditi na pogrebe svojih tovarišev ali sošolcev,
9.	ko imaš dovolj let za pokojnino, pa bi še rad delal, »ker si nenadomestljiv«.
— ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ — priporoča.
Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo.
Zato število članstva iz leta v leto narašča.
V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avtomoto društvu.
KRIZA KONCERNA
RUHRKOHLE AG
Največji koncern za premog v zvezni republiki Nemčiji »Ruhrkoh-le AG«, ki je bil pred tremi leti integriran z desetimi rudniki, doživlja krizo. Že v prvem letu obstoja, se je njegova proizvodnja pokazala kot nerentabilna in je imdla veliko izgubo. Glavni vzroki za to krizo so povečana prodaja nafte na trgu ZRN in valutno finančna kriza v letu 1971, po revalorizaciji zahodnonemške marke. Revalorizacija marke je imela namreč za posledico zmanjšanje izvoza črnega premoga. Od takrat imajo v skladiščih preko 10 milijonov ton premoga. Dolgovi tega koncerna so v letu 1971 znašali 500 milijonov zahodnonemških mark. V zadnjem času čedalje več govore o tem, da bi koncern prevzela država. V tem času pa uprava koncerna išče izhod iz krize za 10.000 rudarjev. Več tisoč so jih odpustili, ostali pa imajo skrajšan delovni čas. Koncern se bori z ostro konkurenco, v prvi vrsti s premogom iz Poljske, poleg tega pa tudi s premogom iz prekomorskih držav.
Glasilo »SREČNO« Izdaja podjetje Zasavski premogovniki — Trbovlje,Trg revolucije 12.
Izhaja vsaka dva meseca
Glasilo ureja uredniški odbor: Babič Rado, Kohne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Kralj Martin, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. Inž. rud., Prosenc Anton, Savšek Janko.
Tehnični urednik:
Lenarčič Tine
Odgovorni urednik:
Kohne Emil, dipl. Inž. rud.
Tiska: Paplrkonfekclja, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 3000 Izvodov.