Uresničevanje ustavnih dopolnil
V NAŠI OBČINI smo dočakali ustanovitev tcmeljnih organizacij združenega dela. Usta-novljene so v našem največjem podjetju — Litostroju. To je nedvomno najprijetnejša no-vica, ki se jc te dni pojavila na področju sa-moupravljanja. Toda kljub temu naš občan, ne glede na to, ali je neposredno prizadet ali ne, nialo ali nič, nc ve, katera deloyna organizacija bo prva šla po stopinjah Lito-stroja. To, kar v tem trcnutku ve in v kar je trdno piepričan, je dcjstvo, da bodo temelj-nc organi/.acijc združcnega dela obstajalc po-vsod tam, kjer so pogoji za to. V to ni potrcb-no dvomiti. Koliko sc dcla za ustanovitev teh TOZD v občini, kaj je bilo narcjenega do-slej, kdo vodi pripravc, kakšni odpori se pojavljajo in kakšni so uspehi, kdaj bodo do govori uresničeni, tega naš občan ne ve. Če gledamo iz formalnega ogla, se sicer zdi, ka-kor da sc ta občan zelo malo ali nič ne za-nima za lc temcljne organizacije združenega dcla. Toda pri tem se nihče ne vpraša, kaj smo dali našemu občanu, posebno tistim, ki aktivno dela, da bi razumel, kaj pomenijo, kakšne pravice in dolžnosti ima, kakšna je njcgova vloga itd. Malo ali nič ga ne obve-ščamo, konsultiramo, aktiviramo, vključuje-mo. Vse se snuje in dogaja brez njcga, vse, kar se naredi, pa se naredi v njegovem ime-nu.
Zato ne bomo pogrešili, če bomo na tem mestu vprašali: koliko smo doslej naredili, da bi strnili akcijo za urcsničevanje ustavnih do-polnil. Kdo to pravzaprav spremlja, kdo je za to zadolžen, kakšne analize so bile nare-jenc, kaj so pokazale, kam je v tem trenutku potrcbno usmeriti družbene reflektorje, kriti-ko, komu bolj pomagati in še in še drugih vprašanj in problemov. Tega ne vemo. Po-tem, jasno, ne poznamo niti vsebine priprav niti njenc akcijske vrednosti, razen da se zgodi, kakor se je zdaj, da preberemo, da so bile ustanovljene TOŽD v ... kakor so bile nedavno ustanovljene v Litostroju. Res, če bi vse šlo tako kakor v tej tovarni, potem bi lahko, roko na srce, mirne dušc prekrižali roke in rekli — imenitno! Toda očitno tako ne gre, ker obstajajo tudi odpori in ovire za hitrcjše uresničevanje ustavnih dopolnil. Ne bomo posebni modrijani, če rcčcmo, da od-pori ne prihajajo iz vrst delavcev in proiz-vajalcev, ampak iz vodilnih ekip, ki gledajo na to obveznost kot na nekaj, kar jim je v tem trenutku najodvratnejše in najncprijet-nejše.
So primeri, da tudi v naši občini delov-ne organizacije ignorirajo pobude na tem področju. Način ignoriranja ostaja seveda v klasičnih, rekli bi »francoskih« okvirih, ki jfh je mogoče ilustrirati z znano krilatico »molk je zlato«. Toda ali ta molk zares zvišuje vred-nost zlata, ali pa ga na nek način razvred-noti in mu jemlje njcgov sijaj in privlačnost, tega ni tako težko mogoče ugotoviti. Taka delovna organizacija je Slovenijaavto. Zakaj ta ugledna firma moiči na pobude, ki so pri-šle iz Celja žc pred tremi meseci, zakaj vsaj ne odgovori: »Počakajmo mesec ali dva, da vidimo, kje smo, da predahnemo po naporih, ki jih vlagamo v rcorganizacijo podjetja in integracijo s Cosmosom.« Ni, niti tega ni. Koristno pobudo so preprosto vtaknili v pre-dal, da tam počaka boljšc dni. To zapiranje, simbolično povcdano, dviga »kitajske zidove« tudi za drugc pobudc, še posebej za take in podobne, kakršne so prišle v taisto podjetje z Reke, iz njegovega predstavništva, ko sp tamkajšnji komunisti žclcli, da se sestanejo z vscmi koiministi iz podjetja in skupaj pre-glcdajo svoje ravnanje in nalogc. Niti to ni
bilo uresničeno. Morda je kdo posumil, da je »turistično pobarvana«, četudi take iz-kušnje obstajajo, pa o rcškem primeru za-ncsljivo lahko rečemo, da ni bil motiviran turistično, ampak je zarcs temeljil na globoki želji nekaj narediti, nekaj premakniti, nekaj rešiti. Zato je prava škoda, da ni bila spre-jeta.