©* ^/ujsta eri$m Domovina iuer i e/mi-Ho/njE WRIT . IAG6 ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 23, 1948 LETO L. - VOL. E. AN'V. WO I —■ ____________ ■ --------— --------- Jugoslavija pripravljena ..... odstopiti Italiji Trst, ako ji da v zameno Gorico TITO RAD GOVORI kot sta hotela. Kdor je imel denar je IMlCli PdlCSljltC mogel kupiti potem tudi čevlje tudi Hitler in Mussolini rada govorila. Govore navadno bere na radio a‘li za zvočnike v dvoranah. Pravijo, da mu govore sestavljata deloma Kardelj in deloma Moše Pijade. Tako skrbi vodstvo komuunistične stranke, da se ne bi Tito kje zaletel in povedal kaj nerodnega, Večji govor, ki so mu ga sestavljali komunistični centralni možgani gori imenovanih dveh, je imel maršal 9. febr. pri košilu na čast srbskim udarnikom. TOLAŽBE. — Najprej je povedal, kako vse gradi in zida v Jugoslaviji. Ker radi tega ljudje ne žive bolje in tega ne morejo novi gospodarji tajiti, zato je Tito tolažil svoje zveste z bodočnostjo. Povedal je, da pride enkrat čas. ko bo vsega preveč. Takrat bodo delali samo 6 ur ali tudi samo 5 ur na dan. Kdaj bi mogla priti ta zlata doba, si niti Tito ni upal prerokovati. TOLAŽBA S “TRETJO CENO.” — V Jugoslaviji so namreč sedaj trojne cene. Prve cene so tiste na živilske karte. To so po državnih uredbah določene cene. Ker je ob takih cenah človek vseeno lačen in strgan, zato so bile še čisto proste cene. To so druge cene. Državna trgovi- tov raznih slaščic, na je za blago zahtevala, kar je stražnikov je bilo ob službo dali ime tretje cene. Tito je po-j® med Arabce in ž‘de' Meat“ vedal za primer tole v svojem ;«*? naJ Prlde v“ Paelstma v govoru: če bo kmet oddal državi1 Pokroviteljstvo Zveze narodov pšenico po 4 dni kilogram, bo kot ena celotna dežela' pač kupil, kdor ni imel, je samo gledal. Sedaj pa so prišle še tretje cene. Te so posebej za kmete, če bo kmet prodal vse svoje pridelke državi ali zadrugi po cenah, ki jih določi država, Vsa Palestina naj bo pod pokroviteljstvom Zveze narodov New York. — Zed. države so Prošlo leto. so Zed. države mugei iLuyibi yvrau tuui vcv.jv; . za 300 dinarjev. Za nekako tri ur«'rale generalno skupščmo mernike pšenice bi torej mogel ,z^e narodov, da je sprejela kupiti čevlje. To ne bi bilo tako "a"1 za dal tfv PalMt,me' Pri napačno, ko bi hotel Tito pov* em J e najbolj pomagala Rus.-- ja, da je bil načrt sprejet. Zed, države tudi urgirajo dati tudi to, če bodo čevlje potem tudi res dobili. 0 tem je spet pri vsej tolažbi previdno molčal. Zna dobro tisti pregovor, da je molčanje zlato. (Dali« na 3. strani) Sladkosnedni stražniki so ob službo varnostni koncil, da nemudoma skliče generalno skupščino, ki edina more odobriti ta načrt. To pomeni, da ne bo nikoli prišlo do delitve Palestine. Francija in Kitajska sta že izjavili, da bosta podpirali Zed. države za ta nov načrt Ruska in angleška delegacija pa še ča- Palo Alto, Kal. — Pet mest- ka na navodila od svojih vlad. nih stražnikov je bilo poslanih j Ameriška vlada zagovarja neke noči v slaščičarno, da pre-; preoj)rat svoje politike s tem, prečijo izropanje trgovine. Ro-|(ja bi ne bilo v Palestini nikoli parjev ni bilo. Ko so pa straž-1 miru> ge bi se deželo s silo raz-niki zjutraj odšli, so “pozabiv- delilo med Arabce in Žide. De-ši” odnesli s seboj za 126 fun-|jeia naj ostane kot je, samo da Vseh pet bo pod pokroviteljstvom Zveze narodov, dočim je zdaj mandat Anglije. Anglija, ki je nameravala vzetijto Kateri komunist ima torej prav? Zadnji teden je govoril delegaciji strokovne unije češki komunistični minister za tujezemsko trgovino, An-tonnin Gregor, sledeče bese de: "Mi se moramo zahvaliti svojim slovanskim zaveznikom, zlasti pa Sovjetski zvezi, ker smo le t njih pomočjo premagali vse zapreke in porazili reakcijo." (Reakcija je v očeh komunistov vse, kar nasprotuje komunizmu). Par dni zatem je pa grmel pri koncihi ,Zveze narodov sovjetski delegat, An dre j Gromikov sledeče: ”Sramotna laž je trditev, da bi Sovjetska Rusija imela prste na češkem, ko so se komunisti polastili vlade. To je bila popolnoma notranja zadev a češkega naroda." Mi verjamemo prvemu in Videti je, da je nameraval Stalin ponuditi Italiji Trst, toda so ga prehiteli zapadni zavezniki, in samo zato je zdaj taka jeza v Moskvi in Belgradu. JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER JE v VČERAJ REKEL, DA JE NJEGOVA VLADA ZA POGAJANJA GLEDE TRSTA London. — Jugoslavija je zavrnila predlog Amerike, Anglije in Francije, da se izroči svobodna tržaška država Italiji ter je izročila poslanikom teh držav note s takim protestom. Aleks Bebler, podpredsednik vlade, je izjavil iz Prage, da ima Jugoslavija nov načrt glede Trsta. Jugoslovanska časnikarska * agencija Tanjug izjavlja, da so zapadni zavezniki vzeli usodo Trsta v svoje roke, ne da bi vprašali glede tega tržaško prebivalstvo. V diplomatskih krogih mislijo, da bo zahtevala Jugoslavija plebiscit na tržaškem ozemlju, da se prebivalstvo samo izreče. zaveznikov, ako se ju pusti pri miru. V zavezniških diplomatskih krogih se govori, da je bila ____a.___j-_____r Razne drobne novic« |i Clevelanda in te okolice Pevski zbor “Triglav” — Seja našega pevskega zbora Triglav se bo vršila 10. aprila in ne 27. marca kot je bilo prvotno poročano. Maša za sedmino— V sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Kašič ob priliki sedmine njegove smrti. Deveta obletnica — V sredo ob 6:30 bo darovana v crekvi sv. Vida maša za pokojno Uršulo Rakar v spomin 9. obletnice njene smrti. Iz bolnišnice— Anton Jelarčič iz 4126 E. 95. St. se je povrnil iz bolnišnice in je zopet pripravljen ža kupčijo z zemljišči. Lahko ga pokličete na Dl 1046, kadar želite. Molitvena ura— Oltarno društvo sv. Vida ima molitveno uro v četrtek in petek zvečer ob 6, kakor je to vsako leto veliki teden. Na velikonočno nedeljo ob 4:15 imajo pa članice skupno sv. obhajilo. Trst je maršal Tito ponudil že Članice so prošene, da pridejo jeleni leta 1946 Italiji v zameno za Gorico, toda italijanska vlada je ponudbo zavrnila 7. nov. 1946. Ker ga zdaj zopet ponuja Italiji je to znamenje, da Titovi vladi v respici ni nič za Trst. • * malo prej, da bodo molile rožni venec pred mašo. Brez elektrike— Sinoči je bila severna stran Greater Clevelanda brez elektrike, ker se je nekaj pokvarilo v elektrarni na 72. cesti. Vze- Rim. — Italijanski zunanj i lo je kakih 40 minut, da so luči WASHINGTON — Državni oddelek zanika poročila iz Moskve kot neresnična, da bi šel ameriški general Clay v Madrid, da bi pridobil Španijo za vojaško zvezo z zapadno Evropo. Gen. Clay je vrhovni poveljnik ameriških čet v Nemčiji. • « * NEW YORK — Italija bo od srede naprej dobila vsak dan po 3 ure radijskih programov iz Zed. držav. * * • MOSKVA — Včeraj je dospela sem finska delegacija, ki bo podpisala z Sovjetsko Rusijo vojaško in ekonomsko zvezo, kakršno ima Rusija z drugimi državami vzhodne Evrope. Finska delegacija je bila sprejeta z vsemi častmi. , ♦ * • PRAGA — češko notranje ministrstvo poroča, da je policija prijela Msgr. šrameka in duhovnika Hala, ki sta hotela pobegniti iz dežele, šramek je star 78 let in vodja katoliške ljudske stranke ter je bil tekom vojne premier češke zamejne vlade v Londonu. Dokler se niso komunisti polastili vlade je bil tudi podpredsednik vlade v Pragi. * * * NEW YORK —Varnostni koncil je z 9 proti 2 glasovoma odglasoval, da bo javno zaslišal češkega delegata pri Zvezi narodov, dr. Jana Papaneka, ki je izjavil, da je Moskva pomagala češkim komunistom do oblasti. Proti sta glasovali samo Rusija in Ukrajina. * * * PITTSBURGH, Pa. — Reka Allegheny je prestopila bregove in je pri Oil City 3 čevlje nad normalo ter še vedno narašča vsako uro za pol čevlja. « • * LONDON. — Uradni krogi trdijo, da ima Sovjetska Rusija vse pripravljeno, da začne z operacijami na Daljnem vzhodu, ko ji bo prodiranje v zapadno Evropo ustavljeno. Seja Kominforme se je že vršila v Kalkuti, Indija, in v Harbinu, Mandžurija. Navzoči so bili tudi opazovalci iz Češke, Jugoslavije in Francije. tem počakati toliko časa, la bo Zveza narodov ukrenila vse potrebno za mir v Palestini. Sovjeti so v jezi odšli od seje kontrolne komisije za Nemčijo Berlin. — V Berlinu se je vršita seja zavezniške kontrolne komisije, katero tvorijo vsi štirje zavezniki, ki imajo okuprano Nemčijo. Ta komisija je vrhovna oblast za vso okupirano Nemčijo. Sovjetski zastopnik, maršal Vasilij Sokolovski je zahteval od zapadnih zaveznikov, da mu povedo, kaj sp sklenili v Londonu glede zapadne Nemčije. Zavezniki mu niso hoteli povedati ničesar. Sokolovski je menda že vnaprej vedel, da bo tako prišlo, ker je takoj prečital pripravljeno obsodbo radi akcije zapadnih zaveznikov, nato pa odšel iz dvorane. Za njim je odšlo 15 njegovih atašejev. Ako bo to privedlo do kake mednarodne krize, še ni mogoče soditi. Znano pa je, da bi Rusija rada videla, da bi odšli zavezniki iz Berlina, zlasti Amerikanci in Angleži, ki pa še niso pripravljeni ustreči sovjetom. Odsek poslanske zbornice priporoča i bili-onov za pomoč Truman bo najbrže izbral avtnega magnata za upravitelja programa Washington— Poslanski odsek za tujezemske zadeve je odobril $6,205,000,000 za odpo-moč preko morja. V tej vsoti uštetih $5,300,000,000 ~ Marshalllov 000,000 za $275,000,000 za pomoč Grški in ]a_ da je bila poteza zapat). MOSKVA — Sovjeti zdaj očividno snubijo Avstrijce, ker radio je silovito napadal ameriško vojaštvo v Avstriji, da niso drugega kot skupina pijanih barab, ki napadajo mimo avstrijsko prebivalstvo. » * • MINNEAPOLIS, Minn. — Po 27 dneh stavke učiteljev so bile včeraj šole zopet odprte in 75,000 učencev je šlo zopet v šole. Na stavki je bilo 1100 učiteljev, ki so zahtevali $1000 več plače na leto. Zdaj so sprejeli $40 na mesec poviška. * * WASHINGTON — Vlada je včeraj ponudila posredovanje v premogovni stavki. Toda najprej zahteva, da John L. Lewis pošlje premogarje nazaj na delo. Ako pa tega ne stori, bo na predsedni- NOVA KATOLIŠKA VIŠJA ŠOLA BO NA BULEVARJU V načrtu je nova katoliška višja šola, katero nameravajo zgraditi na zemljišču na vogalu Lake Shore Blvd. in 185. cesta na meji Clevelanda in Euclida. Ime 'bo dobila šola sv. Edvarda v počast clevelandskemu škofu/ Clevelandska škofija im tam že zemljišče med 185. če- ku Trumanu ležeče, da se posluži postave in ukaže premogarjem ^ j„ ki obsega nekaj nazaj na delo, dokler vladni preiskovalni odbor zadeve ne preišče. WASHINGTON — Senat je včeraj sprejel predlog za znižanje dohodninskih davkov. Glasovanje je bilo'78 za, 11 proti. Zdaj se bosta obe zbornici še sporazumeli na nekaterih razlikah, nakar pripravljeni, kdaj bodo pričeli bo predlog poslan danes ali jutri predsedniku Trumanu v podpis. 2 gradnjo, še ni znano. program, $570,-pomoč Kitajski, se je hotela prikupiti il nom pred volitvami, da bi volili komunistično listo. Zavezniki so jo prehiteli in ponudili Italiji ne samo Trsta, ampak vso tržaško državo. Časnikarska agencija Tanjug tudi dolži zapadne zaveznike, da igrajo politiko z Italijo. Italijanski premier de Gaspe-ri je izjavil, da predlog zapadnih zaveznikov glede Trsta nima namena pomagati njegovi vladi pri volitvah ter je izrazil upanje, da se bo tržaško vprašanje rešilo na prijateljhki način z Jugoslavijo in da bo tudi Rusija podprla zapadne zaveznike v tem, da se da Trst Italiji. Iz vse Italije prihajajo poroči- Gorico. Prav za prav pa Jugoslavija nima pravice ponujati Trsta pri barantiji, ker ni v njeni oblasti. SLOVENSKI IZGNANCI 80 Sl REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO jpil -O----— Turčiji -ter $60,000,000 za mednarodni sklad v pomoč otrokom. Poslanska zbornica bo začela o tem predlogu debatirati jutri, glasovanje bo pa najbrže drug teden. Dočim je senat odobril Marshallov program za $5,300,000,000, je poslanski odsek vzel vso potrebno pomoč v en predlog, Govori se, da bo predsednik Truman imenoval za upravitelja Marshallovega načrta Paula Hoffmana, predsednika av-tne družbe Studebaker Corp. Njega je posebno priporočil predsedniku in gen. Marshallu trgovinski tajnik Harriman, Govori se, da bo imenovan za nih zaveznikov trumf karta proti komunistom. Na političnih sejah protikomunističnih strank se zdaj v glavnem obravnava vprašanje Trsta. . . Belgrad. — Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič je sinoči izjavil, da je njegova vlada pripravljena za dogovore, da se izroči Trst ftaliji. To potrjuje govorico v zavezniških diplomatskih krogih, da je res, da je nameraval Stalin ponuditi mesto Tret Italiji, zaledje pa naj ostane Jugoslaviji. Amerika hoče imeti Italijo za atomsko bazo, vpijejo komunisti Rim. — Boss italijanskih komunistov,: Palmiro Togliati, je izjavil, da ni Marshallov program nič drugega, kot da Zed. države iščejo v Italiji bazo za atomsko vojno proti Rusiji. Zato je Togliati zahteval, da narod na 18. aprila izroči deželo v roke komunistom pri volitvah. Istočasno so pa premier Gas-peri in njegova demokratska stranka porabili čas za govore v obrambo Zed. držav. Gasperi je govorili v mestih Consenza in Catanzaro več, kot 100,000 ljudem. V Rimu so demonstrirale ženske, kakih 26,000, za mir pod vodstvom komunistov. Komunisti se trudijo, da bi dobili ženske glasove, zato pa vpijejo, da je glas za vsako drugo stranko kot komunistično, glas za vojno. ------------o----- Iz raznih naselbin INDIANAPOLIS,Ind.-Mre! Jennie Gerbeck je prejela London. — Najnovejša poro-, čila iz Belgrada javljajo, da je Titova vlada pripravljena odsto- jz domovine žalostno vest, da sta upravitelja ali Hoffman, ali pa pjtj jtaijjj ak0 bi ji Italija ji v 4 mesecih umrla dva brata Charles Wilson, predsednik General Electric Co. Francoski minister je prinesel vest Italiji Turin. _ Francoski zunanji _______ _ minister Bidault je izbral to čez 23 akrov. V to šolo bodo italijansko mesto Turin, kjer je pohajali največ dijaki iz severno vzhodnega dela Clevelanda in iz Euclida. Nažrti za šolo so glaivno gnezdo komunistov, da je povedal vest o izročitvi Trsta Italiji. Bidault je to povedal ob priliki, ko ]• podpisal z Italijo zvezo in trgovsko pogodbo. zameno odstopila Gorico. Jugoslovanski minister Stanoje Simič je izjavil, da kar ni po volji Jugoslaviji je le to, ker so zapadni zavezniki obljubili Italiji Trst, ne da bi se prej posvetovali z Rusijo in Jugoslavijo. Saj Jugoslavija nima nič zoper, ako dobi Italija Trst, če ga hoče imeti, toda v zameno pa mora dati Jugoslaviji Gorico, ki je slovenska. In to, je izjavil Simič, bosta lahko Jugoslavija in Italija rešili brez vmešavanje zapadnih spomin. in sicer v Nadanjem selu pri št. Petru na Krasu. Tomaž Urbančič je umrl 17. novembra 1947, Silvester Urbančič pa 6. marca 1948. Tomaž zapušča ženo in štiri otroke, to je 2 sinova in 2 hčeri, Silvester je bil pa še samski. Zapuščata tri po pol sestre v starem kraju, v Ameriki pa dva brata, Josipa in Louisa Urbančič ter sestro Jennie Gerbeck. Naj jima bo lahka rodna gruda, znancem ju priporočamo v molitev in blag Nicholas Guštin Sinoči ob 7:30 je umrl Nicho-las Guštin, star 69 let. Stanoval je na 18610 Muskoka Aive. Doma je bil iz Križevske vasi pri Metliki, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Najprej se je naselil v Kansas City, Kans., zadnjih 8 let je bil s svojo soprogo tukaj. Bil je član dr. sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ v Kansas City. Tukaj zapušča soprogo Mary roj. Majerle, doma iz Starega trga pri Črnomlju.. Prijatelji pridejo ranjkega lahko kropit v Svetkov pogrebni zavod. Truplo bo poslano za pokop v Kansas City, Kansas. REV. JENKO JE TUKAJ NA KRAT-KEM OBISKU ' Iz New Yorka je dospel v Cleveland na kratek obisk Rev. Alojzij Jenko, ki je došel 7. marca iz Rima. Rojen je bil v Smledniku na Gorenjskem, novo mašo je imel leta 1935. Najprej je bil nekaj časa za kaplana v Trebelnem, potem v Loškem potoku, več kot 6 let v Preserju pri Ljubljani in nazadnje v Zaplani nad Vrhniko. Ker so mu starši umrli v nežni mladosti, ga je izštudirala teta Agnes Duhovnik iz New Yorka, kamor je tudi prišel iz Italije. Na Long Island, N. Y. ima tudi sestrično Mrs. Ano Schneider. Za časa bivanja v Clevelandu je gost Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarja. V četrtek večer po pobožnosti v cerkvi bo imel g. Jenko predavanje v šolski dvorani sv. Vida, kamor so zlasti vabljeni Preser ci in rojaki od Vrhnike, Zaplane in tam okrog. Sporočil jim bo vesti od beguncev in pa kolikor ve novic iz domovine. DAJ BRAT. DAJ SEHBA. SFOMN1 SE BEGBNOEV S KAKIM DOLARJEM stH AMERIŠKA POUOVIM /1 m* mc-zii-HOMi monsmm «17 St Clair Are. Cl«.Lnd *, Ohio _________Published daily creep! Saturdays, Sundays and Holiday«__ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.________ SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. strožje kazni in tudi smrtno kazen, katere so deležni izdajalci domovine v vseh drugih deželah? Strogi tozadevni zakoni bi kmalu zbrihtali tisoče ameriških bedakov, da bi se zavedli nevarnosti položaja, v katerega so jih spravili komunistični zarotniki zaradi njihve lastne neumnosti. To bi jim odprlo on, da ne bi tako lahkoverno nasedali izdajalski in zahrbtni komunistični propagandi! * ■ nniiiiiiin ni ii>w»*hiiw«i«u>*w*h|111 >»»**; BESEDA IZ NARODA , 'llllMIIIIIIIIIIII'"1" i..iimiiiilllllllllllWW Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879, No. 58 Tues., March 23, 1948 Komunizem na delu Ali si zvest ameriški državljan, ali si... Cleveland, O. — Namenil sem se, da se malo oglasim v našem priljubljenem listu A-meriška Domovina. Saj se ne rad, ker moja roka ni vajena pisave in tudi glava bolj raz-mišljena in tako si moram najprej najti miru in živčnega razpoloženja, da se pripravim k pisanju. Vedno sem čakal, da se ho kdo drugi kaj oglasil in kaj opisal današnje razmere v našem rojstnem kraju, v dobrepoljski dolini. Čakal sem zaman. Ne vem, ali so drugi še bolj trdi kot jaz, ali pa nočejo, ker si menda pač mislijo, saj je itak vse ena figa, če kaj pišem ali ne, zame ne bo nič boljše, kar se pa tiče drugih, me ipa ne zanima. Veste tudi jaz tako mislim včasih, ampak danes so časi preveč kritični po vsem svetu, kakor tudi v naši Združenih državah ameriških, da bi kar vsi molčali. Pred par leti je bile priobčenih več pisem iz naše dobrepoljske dpline v časopisih kakor je Prosveta in Glas Naroda. In v kakšnem tonu so 'bila ta pisma priobčena, si lahko mislijo vsi drugi Dobrepoljci, ki teh pisem niste brali. Vsakovrstne dobrote so se jim delile, vsega so imeli v izobilju tam doma in še liko hudobnežev okoli sebe . Vidite, vsi tisti dobri ljudje, ki r---- . živijo v pravem ksrščpnakep) du- Sloveniji najhujši razbojniki f lr«r Uh 'nožna zgodovina in to Ruska komunistična stranka lažnivo obljublja nekaj, o čemer pravi, da bo v blagor dfelavskih mas človeštva, toda kakor hitro dobi oblast v deželah, kjer se je prikopala do moči z izdajalskim notranjim vrtanjem, ne da ničesar onega, kar je prej obetala, temveč z masakri, umori in drugim tero-rističnimi sredstvi najprej zatre vsako opozicijo, nakar ustanovi policijsko državo z ekonomsko sužnostjo nad vsemi, ki ostanejo. Sovjetska komunistična stranka se poslužuje te tehnike že zadnjih trideset let ter je ta svoj nasilni sistem uveljavila najprej nad ruskim ljudstvom, kjer je še danes 14 milijonov ljudi, moških in žensk, v delavskih taboriščih na prisilnem delu. Zatem je uvedla to nasilje v Litvi, Estoniji, Poljski, Čehoslovaški, v onem delu N,emčije, katerega ima zasedenega, v Romuniji, Bolgariji, v delu kitajske in Koreje, zdaj pa si prizadeva isto izvest v Italiji, Franciji in Grčiji. Danes kontrolirajo in dominirajo komunisti že eno šetino zemeljske površine, to je 500,000 kvadratnih milj več ozemlja kot ga vsebuje ves Severno-ameriški kontinent. Takšnega ogromnega nasilja in zavojevanja ne pomni zgodovina izza Džengis Kana, ki je pred 700 le.ti s svojimi mongolskimi hordami divjal po Evropi in ki je, predno je umrl, kontroliral polovico tedanjega civiliziranega sveta! Značilno je, da sovjetska komunistična stranka s sv,o- KpSsesrv -“““t r «T Bsasr-s^...; Tretja svetovna vojna — ako bo ameriško ljudstvo tako be-* Casto, da bo dovolilo, da pride do nje — pa bo zajela ves svet! Pred devetdesetimi leti, preden je ameriško ljudstvo odpravilo sužnost, je Abraham Lincoln rekel: “Hiša, ki je razdeljena proti sami sebi, ne more obstati. Tudi naša vlada ne more obstati pol-suženjska in pol-svobodna.’? Isto velja p borbi, katero pripravlja ruska komunistična stranka za zvojevanje svoje, na sužnosti temelječe kontrole vsega sveta. Stalinistična državna sužnost ne more obstojati v istem svetu ramo ob rami z osebno svobodo, svobodnimi ustanovami, religiozno strpnostjo, reprezentativno vlado, ter všemi ostalimi svoboščinami zapadne demokratske civilizacije. Ena ali druga mora umreti! Kaj bo ameriško ljudstvo storilo, da se upre tej svetovni nevarnosti? In kaj more storiti? Ameriško ljudstvo lahko ustavi povratek te sužnosti, ki se je pričela kot rak razširjati po svetu, samo če hoče. Kako? Prvič in brez prelivanja krvi mora ustaviti neposredno nevarnost upora v Zed. državah, in, drugič, s pospeševanjem odpora ruskega ljudstva (97.2% od celotnega prebivalstva), da to ljudstvo strmoglavi svojo komunistično birokracijo, katere je komaj 2.8%. S tem lahko uničmo oboje: filozofijo in sedanjo moč, sužnost povzročajočega sistema v Moskvi, s čemer bomo tudi preprečili ali odložili razvoj tretje svetovne vojne morda za polnih sto let. Proti našim domačim prevratnikom in hujskačem pa naj nastopi justični deparment z deportacijami, kongres pa naj sprejme stroge postave proti vohunom, izdajalcem in prevratnežem. Približno polovica članov ameriške komunistične stranke obstoja iz naturaliziranih državljanov. To pomeni, da so to inozemci, ki so prišli v svrho boljšega in svobodnejšega življenja v Zed. države, kjer so se odpovedali svojim zvezam s svojimi rojstnimi deželami ter svečano prisegli, da bodo branili ameriške svoboščine in ameriško ustavo, nakar so bli sprejeti kot ameriški državljani. Vsi tisti državljani, ki so pozneje pristopili h komunistični stranki, pa so se avtomatično odpovedali prisegi zvestobe in lojalnosti Zed. državam. Prvi in zadnja dva stavka komunistične prisege, kateri stavki so natisnjeni na strani 104 in 105 C. P. U. S. A. pravilnika komunistične stranke, pravijo: “S tem zavzamejo svoje mesto v vrstah komunistične stranke ... Obvezujem se. da bom bodril in nagovarjal mase, da BRANIJO SOVJETSKO UNUO, DEŽELO ZMAGOVITEGA SOCIALIZMA! “Obvezujem se, da bom ostal vsikdar čuječ in odločen brambovec leninistične linije stranke, edine linije, KI ZAGOTAVLJA IN JAMČI TRIUMF SOVJETSKE OBLASTI V ZED. DRŽAVAH!” Vsak naturaliziran državljan, ki je dal to komunistično zprisego, postaja s tem AVTOMATIČNO IZDAJALEC ZEDINJENIH DRŽAV, in je, že zdaj, danes, v trenutku predmet deportacije v deželo, iz katere je prišel! .. uragi im, posijiie pisma na Zakaj tli naš kongres že davno uzakonil postav, ki bi uredništva vaših časopisov in določale za vse take, po pravični in javni obravnavi, naj- zahtevajte, da pisma priobčijo kot so pisana. Ako so res tako pravični, da poročajo samo resnico, zakaj ne bi priobčili sedanjih ipisem; ali morda vi sami nočete, da bi bila pisma priobčena, ko ste morda z eno nogo, že sami v tisti komunistični godlji. Ali res verjamete v tiste dobrote, o katerih vam piše Prosveta, Glas Naroda, Proletarec, Enakopravnost in kanadska Edinost? Besede so res sladke, ampak lažnjive in to morda sedaj tudi sami razvidi-te, seveda, če hočete videti. Kolikor je meni znano, (Ja kar smo brali v Ameriški Domovini, ni bilo prav nič pretirano. Poznam dva moja znanca, ki sta odšla v Titovino in sedaj pišeta nazaj in to je gola resnica ne kaka izmišljotina: “FanV je, sedaj pa vem, da je Ameriška Domovina vse pošteno pi-sla, kar smo brali v Clevelandu in tudii v Amhersburgu v Kanadi . . .” Rojaki, da ne boste mislili, da so bili pri nas doma samo izdajalci, domobranci, naj omenim, da je partizanski načelnik Dobrepoljah pisal svojemu bratu v Kanado in je omenil “da nas je bilo samo 16 partizanov, kateri smo bili na pravi poti . . Kaj |pa drugih 5,000 faranov, ali so bili oni vsi v zmoti,-kaj pravite na to? Kaj misliš tudi Ti, Vinc,, v Amhersburgu ? In danes tistih 16 partizanov ustrahhje vso Dobrepoljsko dolino. Imam pa še eno novico za za- plačati zanjo 106 dinarjev. Vidite, to je tista zlata svoboda in dobrota, za katero se vi potegujte obenem pa plujete v svojo lastno skledo. Žalostno! Vse tako izgleda, da bodo morali najbrže zopet naši sinovi preko morja, da zadušijo še komunizem kakor so nacizem in fašizem, ki se vzpenja kar naprej na levo in desno in vem, da ga bo treba zgrabiti za vrat ali pa vreči naj par velikih žog, prej menda ne bo miru na svetu. Upam, da boste vsi stopili skuipaj z našimi vojnimi veterani, kakor tudi z vso obroženo silo zadušili to golazen najprej tukaj. Predno boste morali zopet preko kor ja, nikar ne pustite ta strup tukaj, žatrite in poženite vse tja, kamor spadajo, da ko boste odhajali, da boste pustili svoje drage tukaj varne in nas vse ostale. V zadnjih par, letih sem naredil več izletov ali pa sem šel tudi po opravkih v sosednjo deželo Kanado in sem se sestal z mnogimi Slovenci. Imeli smo vsakovrstne debate o starem kraju in glede časopisja. Slovenci v Kanadi so silno zainteresirani v tisti list Edinost in mislijo, da je edini list na svetu, ki jim poroča resnico. Ampak ta list je pravi komunistični zapeljivec.' Edinost je glas kanadskih Slovencev in sedaj pa hoče zastopati še ameriške Slovence. Kakor sem nekaj slišal je tudi tukaj na St. Clairju nek zastopnik za Edinost in ta je že dobil plačilo od Titovine za svoje delo, ko so mu doma vse vzeli. Ali je res? Škoda! Rojak, kaj raztresaš ta komunistični strup ipo naši naselbini, ali ne vidiš, da je v njem pisana sama laž in komunistična propaganda. No, mogoče ti pa to donaša stotake v žep, kaj se AL' PA NE “Možaki, boste videli, da ne bo dolgo, ko bo počilo. Z Rusom se borno, ki ga naš cesar živega ne more. Takrat se bo reklo: Fantje se zbirajo “Grmek,” se je obrnil Herb-len do mojega očeta, “škoda bo vašega Japčka, če bo moral na fronto. Saj se je še nekam raztegnil in bendura se mu je do- reKio: rantje se miruj u » icgmi m ucuuum ***« jv Kranjske dežele, dekleta pa jo- bro podala, kadar je prišel na a • . 1- • ui: nnX/tin iiwInuiK IQomn Y\nd TY111 hu, so jim pa hudobneži! Veliko Dobrepoljcev je raztresenih (po Združenih državah ameriških. Eni so takih misli, drugi se zopet ne vmešavajo, zopet drugi se štejejo, da so nekaj več itd. Glavno pri vsem tem pa je, kaj neki mislijo o domovini, v kateri sedaj živijo. Vprašam vse moje nekdanje sofarane in druge rojake po širni Ameriki in Kanadi — koliko vas je tukaj ,ki ste prisegli zvestobo Titovini? Prisegli pa vem, da ste, da boste zvest in dober ameriški državljan. Ali držite to? Ali se zavedate, kaj je prisega??? Ako ste postali komunist, vam je to pač vse skupaj deveta briga. Kaj pa drugi, ki se štejete, da ste dobri katoličani, ali je tudi za vas to deveta briga? Pomislite malo, kaj prav za Iprav je krivoprisežnik 1 Po mojem mnenjiu je propalica. Veliko je število mojih nekdanjih sofaranov in prijateljev iz drugih krajev, ko ste in še trdite, da osobje pri Ameriški Domovini (Jaka in France) kar naprej drvijo in vedno v enem in istem tonu pišejo: kakšna vlada je tam, kako se slabo gospodari in kako slabo se razvija nova domovina ali Ti-tovina. in da dobrih stvari pa sploh ne omeniKa itd. Ja, za božjo voljo, sporočite jim tiste dobrote, če so v resnici in vem, da jih bosta priobčila, ampak laž pisat je pa bolj težko. Ko danes .prihajajo pisma iz našega kraja, so vsa drugačna kot pa so bila pred letom dni. Zato mislim, ni nobenega več priobčenega v tisti naprednih listih. “Napredni pa tako!” Saj mogoče jim rojaki še poši ljajo pisma za priobčitev, ampak ne najdejo odmeva pri njih, kajti oni ne smejo pisati resnice, ker je to protiustavno pri komunistih, (’ri njih je hinavščina prva ter obrekovanje in laž. Dragi mi, pošljite pisma na Dragi rojaki, ne dajmo se zapeljati po teh kričačih, bodimo trdne vere in prepričanja in ne iščimo boljšega kot imamo kajo, oh, kaj b’jo počele. Huda bo, vam rečem. Oni večer sem videl, kako jo nebo žarelo tam za Planinsko goro. Ne bo drugače, tudi z Lahom se bomo.- Je prav tako, bodo vsaj polentarji okusili kranjske pesti. Hudič, da je človek že tako star! Zavidam vam, fantje, ki boste zaplesali z ljutim sovražnikom naše dežele. Krajcpataljon, udarite, vraga, da bo nesel v ruti svoje kosti domov! Bonač, še en liter ga prinesi. Zapeli bi vi, ki ste še v letih. Kaj se pa držite, kot bi imeli ošpice. Kakšen pa je ta svet dandanes^ vas vprašam. Saj še po mizi.ne zna te udariti, da bi kaj zabrešča-lo. Joj, ampak takrat, kaj ne čope, Grmek, Miha Kranjč in drugi, ki ste mojih let, kako je bild takrat, ko smo bili mi fantje mladi. Taj sel j, je vsak vzdignil z obema premama, pa še zastokal ni zraven. V merniku sem stal in zadel na ramo Žakelj pšenice, kot peresce. Ja, ja, danes ste pa mehki, kot medne tepke. “Saj še pravega tepeža ni bilo na Menišiji, odkar sfno mi vasovali s cepini in ročicami in vpili: Osem let na grad, ali pa štrk za vrat! Pij- pisat. Ali že veste, da so bili v gedf. ^ je povsod Sllmmni'iJ ■htnntHJH i»n_7lnoiniKi . . J 1 i“ , ‘ “'.... kar jih pozna zgodovina in to so bili Mongolci. Nisem tega verjel in morda tudi kateri drugi ne bo, domov nisem hotel pisat, da bi bolj natančno poizvedel o tem, potem sem pa pisal enemu mojih starih znancev še iz vojaških let v ljubljansko o-kolico in njega vprašal o teh Mongolcih in Robil sem odgovor ter mi jih je tudi opisal: Mongolec je oseba v človeški podobi, je okroglega obraza in žolte polti, oči ima pa kot maček. Veš prijatelj, tako ,ie zapisal, ni čudno, da je naš narod bežal pred to pošastjo, samo pogled nanj in že so ti šli lasje pokonci in hočeš nočeš, iti moraš. Qn ni prizanesel nikomur najšibo otrok, ali ženska, ali starček. To je bila njegova naloga in so jo tudi izpolnjevali v vseh ozirih. Končno mi je pa še zapisal: Blagoslov Tebi, moj dragi znanec, da Ti ni treba živeti v peklu. Ostani zdrav. Pisal je doma v ljubljanski okolici in oddal pismo v Novem mestu. Zakaj ?! Ali ne mislite, da je komunistični bos dobro vedel, da bo s Slovenci imel trd oreh, da ga bo težko ugnati, zato je pa poslal te Mongolce nad naše ljudi in seveda vse to je skoman-diral veliki gazda Jože iz Moskve in ukazal pohod na slovenski narod in to vse radi slovanstva, menda ja. Dragi mi rojaki in ves slovenski narod po širni Ameriki in Kanadi, kakšno dobroto pričakujete od teh zatiralcev človeštva na svetu. Ako je tako dobro tam, za kaj ste tukaj? Pojdite domov in boste lahko poželi tisto, kar ste pomagali skozi pretekla leta tam posejati. Vam smrdi, kaj ne? Govoričiti in voditi propagando to kar vam je veselje, nočete pa okusiti tistega, kar sta okusila dva moja znanca, ki sta šla domov v Titovino. Eden piše, da dela tam in zasluži 95 dinarjev za 10 ur dela na dan, če pa hoče vzeti domov 1 kg moke, pa more slabše kot tikaj! Oktanimo zve sti Združenim državam Amerike, ki je sedaj naša MATI in ne podajmo se! K sklepu pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine, kakor tudi vse ostale rojake in znance po širni Ameriki in Kanadi, Voščim vam vsem vesele velikonočne praznike in obi-' lo pirhov. Ostajam vaš prijatelj Dobrepoljčan. — A. Z. p------ sem tisto nedeljo ravno doma covm m m .»ui*»«<.« ....»j*, za par dni in sem šel z očetom k nekoliko bolj gosposke, ker i- _ - . - .ni« i____________Aato.riio QW_ Novi Svet urlaub. Samo pod nosom mu še nič ne poganja. Se boš moral namazati s čim, da ne boš kot oskubena kokoš. Kakšen fant pa si, ki ti nič ne raste pod nosom. V mojih letih še cesar ni maral fanta, če ni imel brke kot dve metli. Kaj on si bil, Japček, ko si bil še za pastirja in nobene krave niso napravile toliko škodo v njivah, kot vaše. Nekajkrat bi bila orala tje P® gmajni, samo če bi te mogel ujeti! Dosti si mi hudega prizadel, Japček, ko sem bil za poljskega varha. Gunevet si bil, da boš vedel. Ampak zdaj sem ti že vse odpustil. Na, sem pojcli, boš iz mojega pil.” Smejal sem se staremu Herb-lanu, ki mi jih je toliko nametal. Stopil ^em k njegovi mizi in srebnil iz njegovega kozarca kislo vino, da se mu ne bi zameril. Potem sem mu pa jaz ponudil iz svojega, nato sva trčila, pol razlila in si voščila dobro zdravje, pa brez zamere. “Ali bo katera točila bridke solze, če boš mora] na vojsko?” me je podražil Herblen. “Vem, da mečeš oči po rutah. No, ja, saj drugače nisi napačen. Ampak tukaj ne bo nič zate, ki si se pofrakaril v Ljubljafti. Naša dekleta so za na njive in tako delo. Kaj ti bo, če bo znala napraviti za svinjski kotel, ki ji mo, možaki! Tako je govoril neke nedelje večer ipri Bonaču Herblen, r--------- ki se je bil že. nekoliko okadil, u<#o nič v 'hasen v mestu. Se zato Je imel giavno besedo. Bil reče, pri Cencovih, pri Stergui-J— covih m pri Vidrihovih ltilajo Bonaču, največ za to, da bi tam poslušal naše meniševske originale, ki so se znali iznebiti takih, kakšnih ne najde človek v nobeni knjigi. Mirko -J. M. za marec 1948 je izšel in ima sledečo vsebino: Velikonočne misli — F.ev. G. M. Trunk. Velika noč, pesem — Kunčič. Tihe ure—Postavljaš se Trunk. Jaz, pesem, Leopold Stanek, Ljubljana. Zaradi pet pedi zemlje, Dr. Ivo Šorli. Poet, pesem, Leopold Stanek, Ljubljana. Slovenski pijonir — Detroit, Mich. V Kritju, France Bevk. Ukradena nevesta, nadaljevanje povesti. Priloga “Resnica” ima sledečo vsebino: • Iz srca do srca.. Dom in zdravje: Materinstvo— Higijena — Gospodinjstvo — Kuhinja. Nekaj o cvetlicah — Kako se pravilno negujejo sobne rastline? Za smeh in zabavo Sam se briti — nevarno Mačka na hruški — Vladimir Bartol. Angleški del ima sledečo vsebino: How to arrange flowers — Flower uses—A Forest Mys-tery, Story — Birthday Gift, a Short-short Story—Laff Lines. Naročnina $3.00 letno.. Naslov: Novi Svet, 1846 West Cer-mak Road, Chicago 8, Illinois. Pomagajte Ameriki, kupujte Victorg honde in znamke.' Postni čas v srednjem veku Po katoliškem naziranju, ki je veljalo tudi kot nabiranje srednjeveških držav, je Spadalo izvajanje postnih in zdržnih dni k slovesnim verskim opravilom. Karol Veliki je Siaksp« zagrozil s smrtno kaznijo, če se ne bodo držali 40 dnevnega posta. Armadi, ki jo je poslal proti Hunom, je zapovedal tiri molitvene in postne dni drug za drugim. Tudi drugi narodi v zahodnih evropskih državah so bili od države kaznovani, če se niso postili. Ti|Sltim, ki so se res držali cerkvenih zapovedi, je 'pomenil veliki zastor, ki so m u ljudje rekli “zastor lakote,” in ki je med postom visel v cerkvi med korpm in cerkveno ladjo, zares zastor lakote. Spominjal je ljudi, da ne smejo uživati me sa, mleka in jajčnih jedil. Pri tem ni bil nihče izvzet, ki je bil že toliko Staroda ga je vezal post. gamo bolnikom in porodnicam je bilo dovoljeno uživati jajca. Tudi romarji, ki so bili bolehni in že dolgo na poti, so imeli olajšaVo, da so lahko jedli meso. Olajšava pa je bila zapisana V njihovih romarskih potnih listih. Zapovedanih zdržr.ih postnih dni je bilo 96 v cerkvenem letu. Postnih dni je bilo navadno 65. Ker so bili postni dnevi tudi dnevi zdržnosti, se Je tako povečalo število zdržnih dni na 160 no leto; torej je bil vsak tretji dan v letu dan zdržnosti, ko verniki, tudi otroci, niso smeli jesti mesa, o velikonočnem času pa tudi mlečnih in (Dalj« sa I. strani) majo štacune in oštarije, ampak pa dote ne bo. Ti moraš najti tako, ki ti bo nekaj prinesla. Ampak s takimi stvarmi še počakaj. Zdaj bo vojska in tvoja dekle bo puškica in sabljica, ki bo tvoja svetla luč.” “Oče Herblanov,” ga prijazno potrepljam jio rami, “saj ne bo vojske.” “Kaj, da ne bo vojske!” je zavpil Herblen, da je vse utihnilo v sobi in se ozrlo vanj, “jaz jo že kar duham. Le meni verjemi, da predno bomo drugič kosili v senožetih, bo že grmelo tam za laškim gričem, da se bo zemlja tresla. Ej, Herblen je star in je dosti skusil v življenju, zato pa nekaj ve! Seieče, saj dneva‘ravmo ne vem, ampak to pa vem, da ni več dolgo do tedaj. Ze kar lahko začnete tisto: Jaz jemljem slovo, da sam ne vem kako, nazaj me nikol več ne bo.. Herblen je zapel s svojim hreščečim glasom in drugi bi radi pomagali, pa se ni posebno posrečilo. Njegove besede so nam donele tpo ušesih. Ne da bi ravno mislili, da res kaj ve, ampak. . . kaj pa, če bo res — vojska. . . Tudi meni _ njso hotele tiste Herblanove besede iz glave. Ni dolgo, kar sem prišel domov od vojakov in sem vedel, da je tam res vse pripravljeno. Kaj pa če bo res počilo? To vprašanje me je tiste dni motilo in nazadnje sem bil mnenja, da bi ne bilo napačno, ako bi se kam umaknil. 'Saj bodo brez mene tudi opravili, sem rekel in nekaj me je dregnilo, ki ni bilo tako napačno: Japček, čez lužo jo potegni, če si pameten, ko se še lahko. Kaj boš nosil svojo kožo naprodaj, če bi se res spoprijeli kralji in cesarji, ki nimajo drugega dela. No, to misel bo treba nekoliko bolj predelati, sem si mislil. * V graščinskem jarmu II« t ($», A- V- 1 FR. JAKLIČ DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doite proko Trsta) (Nadaljevanje a l. strani) Ivanje dragih vin, to je pri teh OCENAH, KI SO “DRUGE” komunističnih orgijah v Belem in ki so oderuške, čeprav so v dvoru na dnevnem redu. Znaša- prodajalnah komunistične drža- w" * - ssssssss 8va je;> Pa On se je le še hudobneje Pa se je 'zarežal: Sam si ne zarežal, boš izbiral! Zato sem jaz! ‘Znaš brati?’ je dejal in mi Graščina odkazuje sama!’’ pomolil tisti listek, ki sem mu Požrl sem besede, ki so mi ga 'bil prinesel. ‘Pa kje neki silile na dan, in sem šel za njim se je butelj učil. Dej, na tem više in više. papirju stoji, da dobiš deset ‘Previsoko sva že. Odtod jih hoj, nikjer pa nizapisano, kje ne bom mogel spraviti. Vsaj tiste hoje stoje. Graščina ti tukaj!’ sem ga prosil zopet, jih da v svojem gozdu in le ‘Fant, ali si tako za nič? Nav- glej, vsi ti vrhovi in planjave zdol gre vsak les, samo ravnati do Knvavih peči in doi> do Iške ga je treba. O, se boš že nau- so naše, so graščinske in graji! p ščina hoče, po tisti pravici, ki Tako sva prišla na vrh, kjer jo ona ima. O, ne boš si izbi-so hoje goste kot rž in visoke, ral sam, jaz ti bom pokazal, da nobeni ne vidiš do vrha. do katerih hoj v graščinskem ‘Poglej, tu je les! A jaz ti gozdu ima Glavan iz Skrilj prahom še lepše odkazal, da jih vico.’ boš še nekaj desakvlahko pro- ‘Pasjek, kako si oblasten'/ dal. Vsaj ne boš mogel reči, sem dejal sam pri sebi. ‘Ali da je graščina skopa, kadar tla- si ti graščina? Uš zelena!’ čanom kruh reže.* j Jaz nisem nič več vedel, kod Iz njegovega glasu je zvene- in kam greva. Tam nisem bil Ta sama hudobnost in norče- še nikdar in tudi Vi, oče, niste vanje. imeli tam kaj iskati. Nič ni- ‘Kaj mi hoče les, ako ga ra- sem poznal, ali je kaj pota ali biti ne morem,’ sem mu dejal. nič. Ta zelenec se jo kar zvi-’Dajte mi les tam, kjer imajo jal med debli in tam s sekiro . mahnil po kakem deblu, da se SaSfckSBSaSSjbSefeSelaSat:L naredna Usa, Češ: ‘Lej, da THOMAS lboš poznal pot!’ FLOWER SHOP SLOVENSKA CVETLIČARNA 14311 St. Clair Ave. GL 4316 NAJLEPŠE ŠOPKE, VENCE IN CVETLICE DOBITE PRI NAS Pošiljamo cvetlice po brzo-javu po vsej Ameriki Se priporočamo ter želimo vsem skupaj prav vesele velikonočne praznike ‘Todi ni še nihče vozil!’ ‘Boš pa ti prvi, ako ne, boš hotel nositi.1’ ‘Jih bom rajši tam pustil!’ ‘Drugih ne boš dobil!’ | Tako sva šla gori in doli po I temačnem gozdu. Končno se je žačelo pred nama svetiti in sva prišla na kraj. ‘Tukaj so tvoje hoje,’ je dejal in mi pokazal vrsto debelih hoj, ki rastejo ob robu. ‘Ali niso lepe? Le poglej jih! Nobene ne objameš! Dovolj jih j boš imel! Zarežal se je zaničljivo in še pristavil: ‘Na Kozlovih stenah še ni pela sekira.’ I ‘Moja tudi ne bo,’ sem dejal in ga prosil: ‘Pojdiva nazaj! Pokažite mi vendar kje bliže. Gospod Menat, saj ste človek!’ Zakrohotal se je na ves glas in odgovoril: ‘Takrat pa nisem bil, ko si |me udaril kot psa po glavi.’ Če si ti že pozabil, jaz še nisem. Danes-ti vrnem.’ Tedaj je pa s sekiro zaznamoval dvanajst hoj, lepih, debelih in visokih, ki vse stoje tik roba. ‘Tu imaš svoje hoje Dve več kakor je zapisano, da ne boš rekel, da nisem dober človek. ‘Hudič, pa ne človek!’ sem še siknil za njim, ki se je sedaj _ ______ ______ j naglo izgubil po gozdu, kakor ki at je Bor poklical k sebi nenadoma r' ®a bb° • dne 23. marca 1923. Mene je bilo kar sram m po- kesal sem se, da sem prosil takega človeka. Ko sem se razgledal in pogledal s Kozlovih besedno takole: “Tako dobita dr žava in ljudstvo (torej je med tem dvojnim razloček v komunizmu!) v svoje roke več sredstev za nakup strojev in vsega, kar nam je potrebno. Bolje je, da ta dobiček pripade ljudstvu, kakor pa da bi špekulant je kopičili denar in si gradili palače.” Za primer je povedal, da je sladkor kilogram 100 din (ali 4 funtje dva dolarja!) če bi bil cenejši pravi, da bi ga špekulantje pokupili in bi ga potem drugi ne dobili. S tem je povedal drugo žalostno resnico, da sladkorja »ploh manjka. Kajti tam ni skrivanja blaga v špekulacijske namene, kjer gaje dovolj. Naj pripomnimo, da je bilo v “stari” Jugoslaviji sladkorja dovolj. Kam gre danes? Ljudstvo govori, da na Rusko. žIViONA VOJNA. — Tito je dalje pripovedoval, da je v Ameriki reakcija zelo močna. Vsi re. akcijonarji groze z vojno. Hočejo uboge komuniste demoralizirati in ovirati, da ne bi tako pridno delali, kakor so doslej'. In Tito je zagotovil navzoče, da vojske ne bo, ker on hoče kot dober oče mir. Vse govorjenje o vojni je le živčna vojna. “NAŠA DRŽAVA JE MIROLJUBNA,” je dalje vzklikal Tito. Ali je to sam sebi_ verjel? Pravil je namreč v istem govoru, da bodo še povečali armado. Le zakaj taka armada, če pa je tovariš maršal tako miroljuben! "MARSHALLOV PLAN” je Tito v svojem govoru tudi napadel. Pravil je, da hoče tako Amerika dobiti pod svoj vpliv evrop-tovame. Iz Evrope hoče jo skupaj tudi najbolj dragocene posode. Celo iz starih zagrebških hiš so pobrali razne dragocene posode, da služijo sedaj Titu in njegovi družbi. In Tita po-inemajo manjši “tovariši” kakor pač morejo. Vodja delavskih sindikatov v Zagrebu zapravi mesečno do 15,000 dinarjev za, vino, žganje, likerje. Tudi on gosti prijatelje. PROTESTNI NAPISI. — Ko se nova visoka gospoda gosti, pa ljudstvo strada. Po istrskih mestecih so se pojavili napisi: “Mi stradamo za Stalina, Tita, Mar-kosa (grški komunistični dja)”. pelnični predpražnik raztegnili na več dni nazaj, tako da so iz pustne noči nastali trije pustni dnevi. Večja množina mesa pred začetkom posta je ustrezala u-živanju 'blagoslovljenega mesa (gnjati) na koncu posta. V starih obredih beremo, da je bilo v navadi, da so ljudje v krogu svojcev ali prijateljev jedli jagnje, ki je bilo prej blagoslovljeno. Ker je pa to dišalo po judovski šegi, so to navado kasneje odpravili in so začeli uživati o velik inoči blagoslovljeno gnjat — kakor je še sedaj v navadi. &ctk "flcwei gU 10200 Carnegie Ave—RA 5854 751 E. 185th St.—RE 6664 POSTNI CAS V SREDNJEM VEKU (Nadaljevanje • 2. strani) močnatih jedi ne. Postni dnevi so obsegali 40-danski velikonočni post, post vigilij pred prazniki in pa kva-terne poste. V kvatemem času tudi niso smeli delati tlake in ne plačevati najemnine. Prvotno postenje, ko je moral 'biti človek tešč do sončnega zahoda, je Cerkev zahodnih dežel v 9. stoletju opustila. D$- V BLAG SPOMIN PET IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Oblak MECHANIC and FLOOR INSPECTORS 1st and 2nd shift 40 hour week Good hourly rate THE OLIVER CORPORATION 19300 Euclid Ave. formerly The Cleveland Tractor Company (59) AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $6850 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. vesele VELIKONO-15 15601 Waterloo Rd. RE 7248 ^ dežel v 9. stoletju opustila, d#- čNE PRAZNIKE I ■uTjmrLrnmrLTiJTJTJ^^ volila je enkratno nasičenje na, jeUn, ygem nažim odje- uTjvmnimJmTlTIJl-ri^^ in prijateljem.lu 5 . 1 . . .. ' .. . I |Lahaw MALI OGLASI kler je postna zapoved predpisovala, da mora biti človek tešč ves‘dan, so bila navodila o posameznih jedeh nepotrebna. Petki in sobote so bili itak dnevi zdržnoeti, ko je bi'o prepovedano jesti meso. Nova cerkvena postna praksa je to postenje olajšala,; vendar je ukazala, da o velikonočnem času verniki ne smejo uživati tudi Obenem se jim zahvaljujemo za njih naklonjenost. Pri nas dobite zate praznike izvrstne domače želodce in klobase. OGRINC’S MARKET 6414 St. Clair Ave. Daši davno že Je Komila skrila mili tvoj obraz, misel na Te še vedno živa, odšel nenadoma si od nas,. Kq pa pride dan vstajenja, združeni spet bomo vsi. ■kjer ni tuge ne trpljenja, vedno radost skupaj uživali. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O.. 23. marca 1948. sten v tisti grozni prepad noter v Iško, mi je bilo kar žal, da se nisem prej zakadil vanj in ga pehnil čez Kozlove stene. Nihče bi ne bil vedel, kako je MAM fW Ndb LT1W VITAMIN CArtDlO YOUR BUY WORD rifemiM. i ym 4» __im «►- mi Cmwiilm <• **%! _____ W OmXOw, (M) st/sf st sr'S ■1» tim hpIhw» H tmm »M fetlnlwKaUM M. m. r«. Mn* mi rm rises: oust: hr hr mi/ mtrnsmt mA if. ,1mA KOMOMY. tUAIAMT* YM mmt ha* ft *" ^.VMiMk , MU IASOSATOUH, MC. ske ______nui'niTiiiiniiiiiiiBti liri- “Amerika napraviti trg za svo tiSt S.* zabil povedati, da Amerika Ti- danje pojmovanje naravnost tovini ničesar ne vsiljuje in ne neznosno strog - priča skoraj ponuja. Kaj se potem boji? Ve-1 drakonska odredba kardinala - - *?• ?• rsasr&w: postu užival jajca, riti ne sme sprejeti sv. obhajila. Zaradi cerkvene prepovedi o uživanju jajc in jajčnih jedil med postom, ker so takšiia jedila prištevali k mesnim, je seveda sledilo, da so se nabrale velike množine jajc (saj kokoši vprav v tem času najbolj nesejo jajca), ki so jih ljudje potem o veliki noči podarili znancem in prijateljem. Ko je kasneje Cerkev dovolila uživanje jajc v postu, pa je ta šega vendarle ostala. Dandanes si niti misliti ne moremo velike noči brez jajc, ki jim pravimo pi-ruhi ali pisanice. Ljudje so se pričeli postiti na pepelnico, prejšnji dan pa je bil praznik veselja. Ker so takrat ljudje neznanski radi i-meli veliko praznikov, so ta pe- Izgubljena ura Pred 3 ali 4 nedeljami je bila izgubljena deška zapestna ura med 1449'®." 63. St. in cerkvijo sv. Vida. Ker je to birmansko darilo, dobi pošten najditelj nagrado. Prošen je, naj pokliče EN 5887. (59) K. S. K. JEDNOTA P0S0JIUE DENAR članom KSRi po 4% obresti nes marsičesa potrebna, zelo potrebna, zelo potrebna. Toda Tito mora govoriti kot je ukazano iz Moskve. In tam se tako boje, da bi ameriški načrti ustavili pohod komunizma po Evropi. GRKOM NA POMOČ. — Bralci se bodo spominjali, kako so pred letom dni komunisti po vsej Jugoslaviji pobirali za Albance. Vsaka gorska vas je morala rada ali nerada prispevati za albanske komuniste. Letos se je začelo pobiranje za grške vstaše, ki jih vodi Markos. Po vseh mestih se ustanavljajo odbori, ki naj začno agitirati in zbirati. V Ljubljani je tak odbor za celo Slovenijo, po posameznihkrajih pa so odbori, ki morajo delati s tem skupaj. Vse od komunistov odvisne organizacije so poslale v te odbore svoje zastopnike. Tudi na Hrvaškem so že izbrani odbori za pomoč grškim komunistom. Znani šnuderl, ki je pisal iNuiA-e ui i*c ----,----- v- stum. jjiiain suuucu, ni jc yiacw priletel v Iško, sam bi pa tudi brogure proti domobrancem, piše na Vri) mnnrol nAVArlntii.” _D------------ ne bil mogel povedati. “Brezbažnež! Eden je, ki vse vidi. Ne govori tako pregrešno ! Saj nisi bil prej tak!” ga je resno prestregla mati in solze so jo oblile. “Ne j okajte 1 Oni na Preseki je kriv, da delam greh. On nam dela krivico. Hu, ta Menat!” “I, kaj sta pa imela, da ga bil po glavi, kakor je dejal,” ga je vprašal oče. “Otrnil sem ga pa je! Samo premalo sem pritisnil, kakor vidite.” “Sedaj pa imaš! T.c bodi se z graščino! Ali nisi mogel potrpeti. 1” “E, e, e!” “Nak!” “Kje pa sta se?” Po kratkem premolku, ko sta stara dva le poizvedujoče zrla nanj, je povedal: “Pod Cecmanovim oknom nagelj! Pa sem ga!” (Dalje prihodnjič) sedaj za Grke. Poseben žegen pa je dal odpadli duhovnik Mikuž. Torej mora iti kot namazano. In seveda bo vse silno “prostovoljno.” DVA NOVA GENERALA. O, Tto je zelo miroljuben. Doslej je imela Jugoslavija pod Titovim maršalatom 76 generalov. Sedaj sta imenovana še dva (28. jan.). Torej generalov za prihodnjo vojno Jugoslaviji ne bo manjkalo. Precej davkov je treba izterjati od kmetov, da se komunistične “tovariše” vsak mesec plača. TITO SE GOSTI PO RUSKO. — Namreč tako kot so se gostili ruski plemiči in kot se za njim goste “novi gospodje,” ki so kot tovariši nadomestili ruske grofe. Švicar, ki je bil v Belgradu dalj časa piše, da jedo na pojedinah pri Titu kot se bere o rus- Jfoa cecmanuvim uiuium. — -Prišel je, da bi bil odtrgal moj kih plemenitaših samo v poveš- ... ... niz Fan+nsfičnA iAni. vina. mn- tih. Fantastične jedi, vina, muzika, ples razbijanje čaš in poli- Avto naprodaj Naprodaj je 1942 Cadillac, za 5 oseb, v izvrstnem stanju. Vprašajte pri August F. Svetek, 478 E. 152. St. (x) Pontiac 1946 streamliner — very nice Low mileage, radio and heater Guaranteed See Philip Sumrada C. J. Hannon Inc. 2926 Mayfield Rd. Near Superior (58) Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Dins 15702 Waterloo Rd. Clnelud Mb Ohio na zemljica in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na lak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pičite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS • uviriJTriJirumnjmrin^ I I Drenik’s Beverage Dist. Co. | 9 A 9 A 9! A Razvaža najboljše pivo Erin Brew - Budweiser — Michelob—Duquesne Beer—Drewrys Ale La Boheme and Gibson Wines Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem — društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva REdwood 3300 - 3301 23776 Lakeland Boulevard Euclid, Ohio £9 (0 (velna nedelja (Poglavje iz povesti "Slepi župnik”) A 9 A 0! A 91 A 9 MR. in MRS. ANION PETKOVŠEK 965 Addison Road HEnderson 4893 ŽGANJE - PIVO - VINO Vesele'velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi 0 A 0! A 0! A 9 A 0!- A 9 A 9 a 9 A 9 A 9 A 9 A 0! A B tr e sr b Veselo Alelujo želimo vsem odjemalcem in prijateljem f“ (9 ANTON MARTINČIČ GROCERIJA in MESNICA Cvetna nedelja — leta 1941. Lepo sončno jutro. V cerkvi sv. Petra na Dobravi je minila prva sv. maša. Zvonovi so ubrano peli in naznanjali faranom, da je odmaše-val njihov sivolasi, slepi župnik Matevž. Kaplan Janez je prebral oznanila in trpljenje Gospodovo 'po Mateju. Pobožne ženice so opazile, da so gospodu Matevžu tekle solze pj licih izpod temnozelenkastih očal, ko se je obrnil proti vernikom. Ali je žaloval za možmi in fanti, ki so odšli pred nekaj tedni na vojsko? Ali ga je skrbela pri-hodnjost dragih faranov in sorodnikov, ali se mu je krčilo srce ob misli nad težkimi časi, ki so se bližali š hitrimi koraki domovini in narodu? Vedeli niso, da mu je prejšnji večer kuharica prebVala pismo, katerega mu je pisal prijatelj France iz Beograda, mu v njem voščil velikonočne praznike in ob koncu dodal: “Vojna z Nemčijo in Italijo je neizogibna. Kar smo mi Slovenci ustvarili s trudom in znojem v stoletju, bo razdejano in uničeno v par letih.” Ko ga je vodil kaplan Janez iz cerkve proti župnšiču, so se začuli klici: “Zrakoplovi! Zrakoplovi!” in takoj je uganil slepec, da plovejo nad pokrajino nemška letala in nosijo s seboj grozo, strah in smrt. “Vojna brez napovedi,” je o-pomnil kaplan Janez. Ljudje so hiteli domov in v strahu šepetali: “Marija Trškogorska, varuj nas!” Komaj je ta prošnja zdrknila z njihovih ustnic in so se jim STiza hip obrnile oči na Trško go-J0 jro in Marijino cerkev, ki se je fT belila kakor golobica v sončnih žaritih, že se ie spustilo sedem letal nad bližje mesto. Začuli grozne eksplozije, ki so pretresale ozračje in kmalu nato 6. aprila Prihajali si farani po nasvete, po tolažbo in pomoč. Njegov bistri duh in očetovsko srce sta vselej pravo zadela. Bližala se je deveta ura čas blagoslovitve oljčnih vejic, butar, obhoda okrog cerkve in druge maše. Vsa ta opravila so slonela na ramah .kaplana Janeza. Od vseh strani obširne in lepe župnije so hiteli otroci z butarami iz leskovih in vrbovih vej, na katerih so se šopirile vzbrstele mačice, in iz redkih oljčnih vejic. Mnoge butare so bile prejpletene z belo - modro-rdečimi trakovi. Pisana dekliška krila, svetle jopice in rute so blestele v toplem soncu. — Mlajši fantje, katerih niso še vpoklicali k vojakom, so s krivci za klobuki stopali preko polja. Starejši ljudje so korakali zh mladino in resno razmo-trivali težke čase, ki jih prina'-ša vojna. Veselja, smeh in pa prešerne šale, ki so druga leta so se dvignili črni oblaki dima je živel v divjem zakonu z ne- in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesnine! 5919 Prosser Avenue HEnderson 0982 Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom FRANK KLEMENČIČ BARVAR in DEKORATOR 1051 Addison Rd. S? B r B sr B .sr r B sr B sr B ST B sr B tr HEnderson 7757 B sr B ----------------gr 0! A 9 A 9 A 9 A 9 A 9- A 9 A 9 A 9 A 9 MAX'S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 East 61st Street Tel. UTah 1-3040 Popravljamo avtna ogrodja in jih barvamo. Najboljše delo! VESELO ALELUJO VSEM SKUPAJ! t Maša je minila. Farani so prihajali iz cerkve in se ustavljali na cesti, da bi poslušali občinska naznanila. Opazili so nemško zastavo in pod njo napis. Čudili so se in ugibali, kaj to pomeni. Kuharica Marija je poklicala Blažičevega Franceta, ki je imel župnika zelo rad in takoj stekel k njemu. “France, poglej tam na lipi pred cerkvijo nemško zastavo in pod njo napis. Grof Baumgartner in trije njegovi poma-gači so jo obesili med mašo tja 9 gori. Pojdi, snemi zastavo in\A napis in nesi oboje v Jančevo gostilno. Tam so grof in njegovi pomagači. AH si upaš, France?” “Upam. Nimam še dvajset let, a se ne bojim ne nemškega grofa, ki mi je bil vedno jopern ne njegovih treh pajdašev. In že je zginil, stekel pred cerkev, splezal na lipo, snel zastavo in napis, povedal ljudem, kaj se je med mašo zgodilo, in odšel v spremstvu treh prijateljev v gostilno. Tam je vrgel na mizo pred grofa zastavo in fr B ir B tr B ir B ST B ir B i r PODROBNOSTIH B sr NAJTOPLEJE SE ZAHVALJUJEMO ZA VSO NAKLONJENOST IZKAZANO NAŠEMU PODJETJU ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE i ZAKRAJŠEK POGREBNI UVOD A NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago 6016 St. Clair Avenue B r ENdicott 3113 na ta dan spremljale radostno napis ter dejal: “Gospod grof, deco, ni bilo na nobenem obra- Napolnili so cerkev do zadnjega kotička. Jutranji zrakoplovi niso odvrnili nobenega vernega farana, da ne Ibi prišel k maši. Cerkovnik je prižgal sveče la velikem oltarju, okrog ka-;erega se je zgrnila mladina z butarami. V zvoniku je mogočno zazvonilo in kaplan Janez je odmolil predpisane molitve in je bfagoslovil oljčne vejice in butare. Nato je odšel s strežniki in nekaj ipevci v procesiji okrog cerkve; ko* se Jg-vrnil do zaprtih Vrat, j g udaril nanje s križem, nakar so se odprla in je stopal med petjem pred oltar. Medtem pa je mladi grof Baumgartner, obubožafii ia zadolženi graščak z Otoka s kovačem Petrom Mlečnikom, ki u so vaše stvari. Poberite jih in odnesite! Ne obešajte jih nikdar več! Tu živimo Sloven-1 ci in ne maramo ne Nemcev ne Lahov!” Grof je prebledel, stisnil je ustnice in jezno gledal. France je pa s svojimi prijatelji odšel. “To nam ni uspelo, a nič ne de,” je omenil grof. “Izvršiti (Dalje na S. itranU VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI JOHN ZULKH Insurance Agency B Xr B ZAVAROVALNINA PROTI VSAKI NEZGODI Zanesljiva in točna postrežba FRANCES ZULICH 18115 Neff Road IVanhoe 4221 Vas nrači revmatizem? Mi Imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drag 15702 WateriooRd. slovenska lekarna in prahu. Po sredi je bila zadeta nova meščanska šola, razrušena stara hiša in pokvarjen Prosvetni donj na trg.u sv, Florijana, poškodovanih je bilo tudi nekaj hiš na glavnem trgu. Čeprav ni bilo smrtnih žrtev in le nekaj lahkih ranjencev, je zavladal silen preplah. Letala so se naglo dvignila in kot črni zmaji odletela proti severovzhodu. Župnik Matevž in kaplan Janez sta ravno stopila v župnišče, ko so smrtonosni jekleni žerjavi splavali iznad pokraji- “Mrtvaški ples je zajel tudi našo domovino. Gospod, usmili se nas!” je vzdihnil gospod Matevž, ko je dotipal do svoje sobe. Tam se je zgrudil pred Križanim na klečalnik in mesto brevirja zmolil vse tri dele rožnega venca in še nazadnje po psalmistu dodal: “Usmili se nas, Bog, po svoji milosrčnosti!” Šele trkanje na vrata in klici kuharice Marije k zajtrku so ga vzdramili iz molitve. Vstal je in dotipal v jedilnico.. Vesele velikonočne praznike želi vsem V. KL0P0T0WSKI B tr B sr B sr b sr B sr -fr 9, A 9 ločenko, znanim tatom Janezom in pijančkom Matijem in svojimi delavci na opekami razobešal na lipi pred cerkvijo nemško zastavo s kljukastim križem in na platnu pod njo napis: “Živijo Hitler!” Ko so to delo opravili .dozdevno neopaznp, so izginili v bližnjo Tančevo gostilno, da bi opazovi..., kako bo vplivalo to njih "junaštvo” na ljudi, ko pridejo iz cerkve. Ali si bo u» pal kdo sneti zastavo? Ali bodo ljudje mislili, da so Nemci zasedli vas? Morda! Saj so že zjutraj videli zrakoplove! — Niso pa slutili, da jih je videla skozi okno kuharica Marija, ki je o njih početju obvestila župnika Matevža. “Ne, na cerkvenem svetu ne boste varali ljudi, neverni, državi nezvesti petokolonci! Marija, pokliči takoj po maši Blažičevega Franceta k meni. Pogumen fant in dober telovadec je.” “Pred cerkvijo ga bom čakala. Fantje pridejo prvi iz nje.1 “Prav, Marjana!” Radijski aparati, praktiki in čistilci popravljamo—raza* dele an]e Popravljamo veak vM ledenico MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVG. EN 4808 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCKS ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) PONTIAC naprodaj, 1946 streamliner, zelo lep, je še malo prevozil; ima radio in heater. Garantiran. Vprašajte za Philip Sumrada C. J. Harmon, Inc. 2926 Mayfield Rd. blizu Superior (58) 0! A 9 A f MEAT MARKET 6901 St. Clair Ave. HEnderson 6638 A 9 A 9 KOMIN'S PHARMACY JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. želi vsem vesele velikonočne praznike B t? tr B r B fT B -ST B f B ST B tr B sr A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 0! A 9 A VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM. IN PRIJATELJEM Simončič Slovenska PEKARIJA B tr B fr B ir B f B ST 6724 St. Clair Avenue UT 1-0282 Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodoče Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo i s Se priporočamo za obilen poset VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ‘ WATERLOO SUPER SERVICE- GULF PRODUCTS B sr B fr B r B sr B sr B sr B .sr B f B sr B “DOC” GREGORČIČ - VINC POJE f KEnmore 9846 B fr-------------- B ST B sr B sr B r B fr B fr B sr 15714 Waterloo Rd. | B -------------------r " B NORWOOD HOME BAKERY SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave. B ST B sr B fr B RAZNOVRSTNO FINO PECIVO IN POTICE Voščimo vsem odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike Se priporočamo tudi- v bodoče B fr B sr B W B ST B sr sr b r A VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM fo sr B sr B fr B ST B fr B f B EX 5300 fr B f B sr i I I S 9 A A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 KLIJENTOM IN PRIJATELJEM DR; A. L GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SND 6411 St. Clair Ave. A 9 A 9 B_ ^|9 e’2 ST. CLAHt WINDOW SHADE CO. 6532 St Clair Avenue ENdicott 3154 TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Venetian Blinds in zastori narejeni po naročjlu Vesele velikonočne praznike! B fr B f B Sr B Sr CVETNA NEDELJA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI . VSEM’SLOVENCEM, HRVATOM IN SRBOM ODVETNIK John L. Mihelich 300 Engineers Bldg. Stanovanje: 1200 Addison Rd. MAin 2015 HEnderson 1893 (Nadaljevanje e 4. etranl) moramo še drugi posel. Nad župana in župnika poj demo, da podpišeta prošnjo, naj nemška vojdka zasede te kraje.” Odšli so na županstvo. V občinskem uradu je bilo mnogo ljudi. Zato je morala grofova deputacija nekaj časa čakati. Ker je hotel grof zaupno govoriti z županom, ga je prosil, naj odslovi vse ljudi iz pi-Ker je bil župan Tratnik radoveden, kaj hoče grof od njega, je naprosil stranke, naj nekaj časa počakajo pred sobo. Grof je s svojimi spremljevalci raztolmačil srčno željo, naj bi občina podpisala že od njega sestavljeno prošnjo za nemško zasedbo. Župan je grofa debelo gledal in mu odgovo- Ja] ril, da mu ne more ustreči, ker mora za vsako važnejšo stvar sklicati občinsko sejo. “Kaj seja! Cernu seja? — Hitler je premagal Poljsko, Francijo, Belgijo, Holandijo, Luksemburško, Dansko, Norveško, Romunijo, njegovi zaveznici sta Bolgarija in Italija in z Rusijo ima prijateljsko pogodbo. Nemčija je bogata in zmagovita država. Ali naj zasede te kraje Italija, ki je od nekdaj naš sovražnik?” ozri se na našo obrambo! Reši žicah je dosegel Martin Uhle- nas pogube!” Nekaj o Metuzalemih Nenavadna visoka starost je dar božji. Človek ne more dosti storiti za to, da bi dosegel izredno visoko starost razen da preprosto živi in je veliko na svežem zraku. Junija 1934 je umrl Turek Žaro Aga, ki je bil najstarejši človek te dobe. Po njegovih podatkih je bil star 164 let in sc je v mladosti bojeval v Siriji zoper Napoleona. Vendar ni imel nobenih listin in “pomlajevalni” profesor Voronov, ki ga je preiskal malo pred njegovo smrtjo, mu je prisodil 120 let, a Turki so izjavili, da je bil Aga toliko star kot je sam de- Živel je od leta 1588 do 1795. Prihodnji v tem seznamu je leta 1742 v vasi Koefrosch pri Temešvaru na Ogrskem umrli Petrač Czartan, ki je bil rojen 1539, je bil torej star 185 let. Skoraj prav do smrti je bil še Župan je poslušal, molčal in krepak, hodil je s palico in be- HAPPY EASIER TO Ali OUR , PATRONS AND FRIENDS ina šltoppi 6111 St Clair Ave. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE v VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŽELI OBLAK FURNITURE CO. 6612 St. Clair Ave. HE 2978 Priporočamo se za nakup pohištva, peči, ledenic, pralnikov, itd. Prodajamo G. E.’ ledenice in druge G. E. proizvode; Crosby, Norge, Grand, Bendix, Home Lauhdry, Zenith itd. Ravno sedaj imamo razprodajo na zastorih, preprogah, svetilkah in mnogih drugih stvareh po zelo znižanih cenah. Pazite na poseben oglas. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM FRANCES GRDANC LINGERIE - HOSIERY - GREETING CARDS končno odločil: “Za vsako važ no stvar je potrebno odločeva-nje in sklepanje celotnega občinskega odbora.” Tako je odpravil grofa in njegove tri tovariše, ki so nato odšli k župniku. Pred slepim starcem je bil grof predrzen. Zahteval je, da mora župni urad takoj podpisati prošnjo za nemško zasedbo in še nasvetovati županu, da stori isto. Modroval je; — “Kakšen pomen ima, če bi se kdo boril z Nemci? Srečni moramo biti, da nas zasede Nemčija. Pod Hitlerjevim pogumnim vladanjem bodo ti kraji ne bo prepozno!” Župnik Matevž je vstal. Pograbila ga je sveta jeza in silna nevolja. , “To, kar od mene zahtevate, gospod grof, je politična zadeva, v katero se ne vtikam. Tudi predrzno 'je, če mislite, da bom na stare dni umazal svoje ime. Niti Nemcev niti Lahov ne bomo klicali semkaj* Ce bo kdo zasedel te kraje, kar pa je danes še dvomljivo, saj se je voj-našo državo šele začela, se bomo pač sili morali udati! Ljudstvo pa pustite pri miru!” Grof je jezno odvrnil: “Gospod župnik, kesali se boste! Kdor ni z nami, je zoper nas. Pohodili ga bomo kakor čes 1” “Gospod grof, ha te besede rečem samo to, da smo vsi v božjih rokah. Nad nami gospoduje Bog in če ga priznamo in prosimo, se nas bo usmilil. Saj njegovo usmiljenje traja od roda do roda njim, ki mu v vdanosti služijo. Napuhnjene in mogočne vrže s prestola, nizke pa poviša!” Te besede je govoril župnki s povzdignjenim glasom, grof pa s« je smejal in odhajaje s svojo trojico dejal; “Še enkrat rečem, da se boste kesali!” Ko je bil gospod Matevž sam, se je zgrudil na klečalnik pred Križanim in vzdihnil; “Gospod, ne zadržuj daleč svoje pomoči, račil. Dobro je še videl in je imel še nekaj svojih zob. Nje- (rje do svojega 141. leta prav gov sin, ki je živel ob očetovi vzburkano živel. Ko je imel 68 smrti, je imel tedaj 97 let in je let, so ga ujeli morski ralzboj bil otrok tretjega, v pozni starosti sklenjenega zakona. Czartan je bil grško katoliške vere in je do smrti izvajal svoje verske dolžnosti. Le za leto mlajši je bil,.prav tako leta 1724 umrl' Samuel Mungo iz Škotske, ki si je večji del svojega življenja moral le z eno roko služiti kruh, ker so mu bili drugo odsekali. Prav rad je pil žganje in je menil, da mu največ koristi _ ________ Prav malo manj je. bil star 1513 E. 55. St. HE 3332 mann, ki je umrl 2. dec. 1736, starost 172 let. Njegov ded je bil star 103 leta, njegov oče pa 192 let. Henry Jenkins, neki ribič iz grofije York na Angleškem, je živel, kar je uradno dokazano, od 1501 do 1670; umrl je torej Jj69 let star. Nekoč je bil pozvan na sodnijo in je -prišel tjakaj a svojima sinovoma v sthrosti 100 in 102 let! Brez dvoma čudovit primer! 157 let je bil star neki kmet 'z zaluških posestev v Galiciji, ki je umrl leta 1762 Njegov prvi zakon je trajal 58 let. Ko mu je žena umrla, so je z 88. letom še enkrat poročil in je bil drugo poročen 55 let in je iz drugega zakona imel še 7 otrok. Vlado desetih angleškh kraljev je preživel neki, leta 1636 lojeni Thomas Parz, kakor je napisano na nagrobnem kamnu v londonski westminsterskl katedrali. Ko mu je bilo 120 let, se je oženil s tretjo želio in v starosti 130 let je še prav urno vihtel cepec in mlatil. Ko je Bodi tako ali -tako, res pa je, da so živeli ljudje take in še večje starosti. — Človek, ki je doslej naj starejši na svetu in ki je njegova starost uradno dokazana, je bil Anglež Thom Carn; imel je skorai 207 let![bil star 152 let, ga je sam kralj povabil k sebi na gostijo. A tedaj si je Parz, ki je bil vajen le preproste hrane, pokvaril želodec in je umrl, Izredno žilav je bil tudi Da-jnec Kristjan Dnakenburg, ki je Idosegel starost 146 let (rojen 1. 1626 v Stroemstadu, umrl leta 1772). Bil je nemirne sorte in 1798 umrl v starosti 180 Bil je 140 let suženj ene in iste družine. V Herbusdorfu v Gornjih Lu- niki in ga prodali za sužnja v Tripolis. Kar 15 let je opravljal najtežja suženjska dela, dokler ni pobegnil. V starosti 100 let se je poroči! prvič in zadnjič. 136 let je bil star Švab Žorž Wunder, rojen 1761. leta. Anglež Taylor je dosegel starost 134 let in se je s 108 leti v drugo poročil. Heinz Mittelstaedt. Meklen-buržan, je bil 123 let star. Bil je 40 let vojak in je bil v nešte- 1. tih bitkah, let. tf VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! g ANTON & JULIA MAROLT f GOSTILNA 1128 E, 71st St. 1129 E. 68th St. Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem z željo, da vam je naša godba oziroma muzika napravila mnogo veselih uric m MERVAR MUSIC MART ! — Od nobene stvari ni še to-ljudi zbolelo, kakor od pitja na zdravje. -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhojše šele pride rwwfltiiWR orni . ....... r 6919 St. Clair Avenue imumw® 11 Mayflower Dairy SLOVENSKA MLEKARNA ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! L P* — Srečne in zadovoljne velikonočne r praznike ter veselo Alelujo vošči in želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem ^0 LOUIS STRNAD GROCERIJA in MESNICA 1168 E. 77 St., vogal Donald Ave. Nudi za praznike izborne prekajene šunke, želodce, suhe klobase in sploh vse, kar se potrebuje za pošten žegen na velikonočno nedeljo. Moja mesnica in gro-cerija vam nudi vsega v izobilju. Razume se, da tudi sveže meso in drugo. Se priporočam. & 9 |VH»rt OOOS rtLLOVS