Alojz Piškur
Marksist
Bil sem sodniški pripravnik v preiskoval-nem oddelku Okrožnega sodišča v Ljublja-ni. Mi mladi smo zasliševali obtožene in njihove priče. Za vsa kazniva dejanja proti državi je izrekalo sodbo centralno Sodišče za zaščito države v Beogradu. Mi smo oprav-ljali samo pripravljalna opravila. Preiskoval-ni material smo dobili z ljubljanske policije, jaz pa sem dobil nalogo, naj zaslišim zapor-nika. Odšel sem v njegovo celico, sam, brez zapisnikarja, čeprav so predpisi zahtevali, da mora biti vsak razgovor uradno dokumen-tiran. Bilo mi je 29 let in kot tudi drugi moji mlajši kolegi sem bil dovzeten za napredne ideje. Ta opredelitev je izhajala še iz štu-dentskih dni,  čeprav nisem bil član KPJ.
Pač pa sem bil aktiven v akademskem druš-tvu Triglav, ki je bilo kmalu razpuščeno zaradi leve usmeritve. Za tovariša Kardelja sem vedel, da je bil v ZSSR in močno sem si prizadeval zvedeti čim več o tamkajšnjih dogajanjih. Spominjam se, da sem ga vpra-šal, da mi kaj pove o Rdeči armadi. Dolgo sva se pogovarjala, jaz pa sem kasneje samo zabeležil, da ni podlage za obtožbo in da ni govora o nekakšni komunistični propagandi.
Kasneje sem slišal, da je tovariš Kardelj pripovedoval, da je imel srečo, ker so bili v preiskovalnem sodišču mlajši, liberalni lju-dje. Rekel je tedaj, da sem ga med zasliše-vanjem vprašal, kaj je po opredelitvi. Ko je odgovoril, da je komunist, sem mu svetoval, naj reče, da je marksist, ker je že sama beseda komunist zadostovala, da bi bil zara-di nje obsojen. Postopek je bil ustavljen zaradi pomanjkanja dokazov. Bilo je to 1937. leta.