Iz delovnih kolektivov naše občine KTL, Ljubljana Vzpodbudni poslovnl rezultati. Re- zultati prvih treh mesecev so v vseh podjetjih vzpodbudni in potrjujejo upanje na ponovno oživitev in razvoj slehernega programa in KTL kot celo-te. Tako je realni mesečni obseg pro-daje v obdobju januar-marec izražen v DEM, kar za 32% večji od dosežene-ga v decembru. Dosežena raven cen je razen z manjšimi korekcijami, zadovo-Ijiva. Da bodo v okviru dogovoijenih cen še dodatno povečali dobiček, mo-rajo znižati stroške. Znižanje stroškov pa bo doseženo: - z boljšim izkoristkom materiala in odpravo vseh reklamacij. Opravičila za slabe izdelke ni! - z boljšo organizacijo dela, kar se bo odrazilo v povečani produktivnoti - krajšo vezavo sredstev v zalogah in posebej terjatev do kupcev - racionalnimi investicijskimi vla-ganji; v letu 1990 bodo prvič razpisali obveznice in pozneje delnice za zbira-r\je prostih sredstev delavcev in upo-kojencev KTL ter njihovih družinskih članov z namenom večjega donosa (višje obresti) na prihranjena sredstva. Povezovali se bodo tudi s tujimi part-neiji! Sindikat KTL v okviru svobodnih sindikatov. Po prvem kongresu svo-bodnih sindikatov so se v KTL dogo-vorili o nadaljnjem delu sindikata v podjetiu. Izhodišče za razpravo so bili programski dokumenti kongresa. Poleg že znanih temeljnih nalog sindi-kata so glavno skrb posvetili razme-ram v podjetju, se pogovarjali o pra-vičnem plačilu za opravljeno delo, o spreje^u socialnih programov ter lastni organizaciji in obliki socialnih pomoči in kolektivnega zavarovanja. V ospredju so tudi razprave o kolektiv-nih pogodbah. Razprava je tekla tudi o pravnem varstvu, za zaščito delavcev in sindikalnih aktivistov. SCT, L|ubl)ana SCT, družbeno podjetje. Eno izmed pomembnih določil novega pravilnika o notranji organiziranosti SCT je, da organizacijo sestavljajo profitni centri, ekonomske enote, stroškovna mesta in strokovni nosilci. Pomembna zna-čilnost, ki ve^ja za profitne centre, pa je, da so odnosi med njimi tržni, med-tem ko ekonomske enote praviloma nastopajo znotraj posameznih profit- nih centrov in pri odnosih med seboj ne zaračunavajo dobička. V njih se to-rej ugotavlja uspešnost na podlagi pri-hrankov, torej primeijav med normi-ranimi - planskimi in dejanskimi stroški. Z organizacijskega vidika znotraj podjetja nastajajo naslednje stalne enote: dejavnost, področje, sektor, obrat. oddelek in referat, kot enote za-časnega značaja pa projekti, gradbišča in objekti. Organizacijska zgradba zajema pet profitnih centrov in skupne dejavno-sti. Racionalizirana so nekatera opra-vila, ki postajajo v podjetniški organi-zaciji nepotrebna ali pa so prenesena v skupne dejavnosti. Inženiring zaje-ma kompletno komercialo in tehnični sektor, medtem ko sta strokovni služ-bi blagovni promet in sektor kakovo-sti preneseni v skupne dejavnosti. Gradbena operativa zajema področ-je visokih in nizkih gradenj z vsemi obrati, kot posebni enoti pa v okviru operative nastopata mehanizacija in elektroobnova. Dejavnost inženiringa zajema celot-no verigo od prvih stikov z investitoiji pa do končne predaje prevzetih po-slov. Pripravljalne aktivnosti tečejo v marketingu in komerciali za Jugo-slavijo in tujino. Strojegradi\ja je profitni center, ki zajema celotno dosedanjo dejavnost strojegradrge. Skupne dejavnosti so finančno po-dročje, razvoj in organizacija, ekonom-sko področje, kadrovsko splošno in pravno področje ter blagovni promet in nadzor s kontrolo kakovosti. Pomemben element nove organiza-cije je tudi gospodarski načrt podjetja, ki med drugim opredeljnje zmogljivo-sti za izvedbo vseh nalog v letu 1990. Analize kažejo še precejšnje notranje rezerve, ki jih bo mogoče izkoristiti zahvaljujoč tudi novi organizaciji. Nova organizacija podjetja zahteva več sposobnosti. Preobrazba SCT v družbeno podjetje ne more in ne sme ostati zgolj na formalnih ravneh. Zato je izobraževalni center SCT pripravU posebno šolo za podjetnike. Osnovna podjetniška lastnost je zmožnost ne-nehnega spremiiyarya. Sodoben po-djetnik, direktor, pripravlja plodna tia za inovacije, tveganje, za samostojnost in odgovomost, za ustvaijalnost in konkurenco. Zato je razvijanje spo- sobnosti za samostojno podjetniško ravnanje, kritičen dejavnik uspeha po-djetja. Vodilni in vodstveni delavci bo-do v treh sklopih predavanj pridobili nekatera temeljna znanja, ki so pogoj ža uspešno ravnanje. Najuglednejši strokovnjaki Univerze Edvarda Kar-delja - Ekonomske fakultete Borisa Kidriča iz Ljubljane so pripravili pro-gram, ki je univerzalen, v nekaterih sklopih pa tudi posebej prilagojen za SCT. Tako je profesor dr. Stane Moži-na, ki je hkrati tudi programski vodja podjetniške šole, uvodoma pripravil temo o načrtovanju delovnih ciljev, sluSatelji pa so skušali praktično opre-deliti cilje SCT za nasledrge obdobje. Metodologija postavljenih ciljev je raz-vidna v knjigi dr. Staneta Možine, vo-denje podjetja GV 1990. Zanimivo je bilo, da so kot najpomembnejši cilj izbrali in določili nalogo, da mora SCT biti in ostati najpomembnejši izvajalec gTadbenih del v Sloveniji. Vsi preda-vatelji so pripravili tudi pisno gradivo, ki bo slušateljem služilo za študijsko gradivo. Ob zaključku podjetniške šo-le (12. maj) so se udeleženci zelo poh-valno izrazili o podani tematiki in skle-nili, da bodo nadaljevali s tovrstnim študijem. Jugotekstil -lmpex, L|ubl|ana Cilji poslo vanja v letu 1990. Obliko- varye ofenzivnih, vendar še vedno re-alnih ciljev poslovanja v letu 1990 ni lahko postaviti, čeprav so napovedi gi-banj na mednarodnih trgih ugodne. Načrtujejo minimalno 7% povečanje izvoza v primerjavi s tistim v letu 1989 in naj bi tako znašal 309,3 milijone USD. Uvoz naj bi zmarjšali za 5.7%, uvozili naj bi torej za 129.9 milijonov USD. Glede na spremet^eno registra-cijo, ki pomeni razširitev predmeta po-slovanja tudi na netradicionalne izdel-ke, ki postavljajo kot program 5% po-večanje načrtovanih poslov v teh iz-delkih, novih postopkih. Pridobili naj bi torej še 20 milijonov USD prometa, tako da bi skupni promet v letu 1990 znašal 482.9 milijonov USD ali 7.9% več kot v letu 1989. Izvoz naj bi najbolj povečali na trge razvitih držav, pred-vsem v zahodni Evropi, oživili bodo poslovanje z državami SEV in že v letu 1990, se bodo morali pripraviti na po-slovanje s konvertibilnimi valutami v teh državah. Srednjeročno napove-dujejo državam SEV ugoden razvoj. Tako v okviru uvoznih kot izvoznih poslov bodo skušali večji delež poslov izpeljati za lastni račun. Prehod na trž-no gospodarstvo jih bo primoral k po-večevanju kakovosti storitev in k ce-nejšemu poslovaiyu. Spremeniti bodo morali tudi miselnost, postati pravi podjetniki, saj so cilji povezani s kre-ativnostjo in produktivnostjo. UspeSno vodenje podjetja. Kot v ve-čini uspešno organiziranih podjetij so tudi v Jugotekstilu - Impex, skupaj z ekonomsko fakulteto v Ljubljani, za delavce JTX in delavce iz industrije, v Portorožu organizirali šolo za poslo-vodne kadre. Tu bodo delavci v štirih tednih spoznavali novosti na področju mednarodnega poslovanja za uspešno delo. Stalno usposabljanje in učenje je po-trebno še po končanih rednih oblikah izobraževarya. Sola mednarodnega po-slovanja daje možnost za seznanjanje z novostmi. Program je sestavljen v dveh delih: v prvem delu je teorija, v drugem pa prikaz uporabe teoretič-nih spoznanj v praksi. »Moto šole« je tudi, da se slušatelji spoznajo in nave-žejo tesnejše poslovne stike in se ne ozirajo na občasne politične ovire. Rdeča nit vsebine predavanj in okrogle mize je bil poudarek na zna-nju, na usposobljenih Ijudeh, ki so osvojili poslovno miselnost in so težili k razvoju in napredku. Ni dovolj, da se angažira samo poslovodstvo, poslovno filozofyo mora osvojiti ves kolektiv. Zato je pomembno vprašaivje inteme-ga marketinga kako poslovno filozofi-jo prodati lastnemu kolektivu. Tovar-ne naj vodyo najboljši kadri s pravico, da si sami izberejo najožje sodelavce. V šoli se bo zvrstilo 21 predavate-Ijev-strokovnjakov iz EF, GZ in delov-nih organizacij Jugotekstila. UKC, Ljubljana Otvoritev novega dializnega centra. Nedavno je bila otvoritev novega dia-liznega centra v prostorih starega Le-onišča, ki jih je Nefrološki kliniki Iju-beznivo odstopila Univerzitetna gine-kološka klinika. Prostori so lepi, funk-cionalni, opremljeni in zdelo se je, da samo še čakajo na dializne bolnike, ki naj bi jim tod nudili strokovno pomoč. Toda po pogovoru, ki ga je imel pred-stojnik Nefrološke klinike prof. dr. Jo-že Drinovec, smo spoznali, da bolni-kov v tem prostoru najbrž še dolgo ne bo. Izgradnja in sodobna opremljenost tega dializnega oddelka je zahtevana organizacijska, finančna in strokovna naloga. V Sloveniji je trenutno 11 dia-Uznih oddelkov, samo v Ljubtjani pa organiziramo zdravljenje tudi s perito- nalno dializo bolnikov tako v bolnišni-ci, predvsem pa na domu. Število in razpored teh dializnih oddelkov je ustrezno, pomanjkanje kapacitet pa se sedaj kaže samo v Ljubljaru in Celju. Po ogledu 1200 kvadratnih metrov le-po urejene površine so bili vsi navzoči optimistitno prepri6ani, da ta preure-ditvena dela vendarle niso bila zaman in da bodo v novem dializnem oddel-ku prav kmalu dializirali vse tiste, ki jim dializa pomeni - življenje. V UKC brez cigaretaega dima? Aprila je bil v predavalnici Univerzi-tetnega kliničnega centra kolegij po-slovodnih organov, na katerem sta bili osrednji točki dnevnega reda poslova-nje v minulem letu in programi dela ter zaposlovanje v tekočem letu. Našo pozomost pa je tokrat pritegnila infor-macvja, ki jo je pod znamenito točko »razno« podala profesor dr. Andreja Kocjančič. Predlagala je kolegiju, da podpre akcijo omejitve kajenja v pro-stonh Univerzitetnega centra. Kon-kreten predlog naj bi bil pnpravljen za sejo centralnega delavskega sveta, v načelu pa bi bilo kajenje prepoveda-no povsod, z izjemo posebej določenih prostorov (kadilnic?), skušali pa bi tu-di doseči dogovor, da bi cigarete uma-knili s prodaje na vseh prodajnih me-stih znotraj UKC. Kolegij poslovodnih organov je zapise podprl in hkrati predlagal, da se prepoved kajenja smi-selno poveže s prepovedjo uživanja in prodaje alkoholnih pijač.